Št. 67. -<>. V Gorici, v soboto dne 24. avgusta 1901. LetnikllL Izhaja vs:ik torok in sobolo v tednu ob 11. mi prcdpoldiHf za moslo tor oL ü. iiri popoldne z;i d»ižftJo. Ako padc na la dtmvu praznik izide (Jan prej ob 6. zvečer. Static po posti prcjoinan ali v Gorici na dom posiljau cololotno 8 K., pollt'liio 4 K. in čctrllotno 2 K. I'rodaja si» v (Jorici v tobakarnuli Schwarz v Šolskih ulicah in .Icl- lersitz v Nunskili ulicali po 8 vin. iTl In 11 i A (Yecerno izrianjc Urediiištvo in upravuistvo se nahajata v «N a r o J n i tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopiso j<> nasloviti na urudntäLvo, oglaso in liarocnino pa na upiavijJwUo «Gorice». Oglasi se računijo po (Ji5iil- vratali in sicer ako se tiskajo 1-krdTjUO 12 vin., 2-kral po 10 vin., B-kräcTJo 8 vin. Ako se veČkrat liskajo, raVu- nijo ae po pogodbi. / Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). V prepiru torej naj \n nas narofl svojo srečo, svnj otetanck!- n. „Sočin" pisec članka z nepravim naslovom „Liberalizem" se dola, kakor bi jediui on poznal „pogoje za živ- Ijenje naroda, kakor je naš", a pogi-eva stvari, katere med Slovenci že vsak otruk ve, ki je ostavil četrti razred Ijud- ske Sole: omika so ti po^oji, o in i k a in zopet omika. Ali kako bi pristojale teinu du- ze v n e m u revžetu pikre bescde, katere je napisala torkova „Soča>l na naslov našega člankarja, rekoč, da „ne vidi izpod kapa domače hiše nikamor v svet" — dokazuje baš njegova trditev, da je prišlevati Rusijo med ono narode brez omike. ki ne napredujejo in da.,omika- nejši narodi žekockajo o življenju Rusije". Kajti tako govoriti o Rusiji zamore le oni, „ki ne vidi izpod kapa domače hiše" ali pa oni, ki trdi kaj tacega iz zavisti in mržnje do te Rusije. Ker pa smo take reči vajeni sliSati baš iz ust prusožidov- skih in socijalisliSkih hujskačev, radi tega smatramo ludi „Sočinega" pisača za take vrste človeško seme. Vsakdo, ki le čita v ten časih časopise, ve, kako silnimi koraki Rusija napreduje. Njene relbrme na socijalnom, gospodarskem, političnem in književnem polju so tolike, da bi zrnešale pojme ,.Sočinemir( član- karju, ako bi jih šel proučevat „izpod kapa dornače hiže" in o čegar dušev- nem uboštvu „Soča" trdi, da se ga — ne razume. Ali pa morda Rusija tako orjasko napreduje v neslogi in pre- piru V Ne, marveč nasprotno ! Ako bi v Rusijo zaSel razpor, kakoršnega v njej netijo Rusiji sovražni in ruskega bo- gastva lačni faktorji, potem bi pač bilo proč z ruskim naprcdkom, „napredo- vali*' pa bi v njej jedino oni „omika- nejši narodi", kateri po mnenju „Soči- nega" elankarja „že koekajo o življenju Rusije"'. In kdo so ti narodi? Kdo drugi, nego Velikonemci in Velikoangleži, z vso armado velikožidovskih zahrbtnikov ! Ti in jedino ti „kockajo za življenje Ru- sije" — delajo pa račun brez krčmarja. Sicer pa jemljemo ad notam „Sočino" „visoko mnenje" o Rusiji, ki je izraženo v leb besedali njenega člankarja in to — za vse slučaje. ... Zdaj se pa obrnimo k oniin izva- | janjem „Socinega" člankarja, s katerimi j hoče dokazati, da v zvezi naSega ljud- stva z njega duhovšcino zamrje vsak napredek, da sloga mej Slovenci pomeni zvezo a tisočletnim sovražnikom vsakega napredovanja, t. j. z molohom (duhov- ščino), ki jemlje od največje reve zadnjo kokoš in ki je prouzročil, da se mora naše ljudstvo seliti v Ameriko — in po- jasnirno to stvar, da naše ljudstvo spre- vidi, kake ,.rešitelje naroda" goji „Soea" v svojem krogu in kam bi naš narod i pripravili ti „rešitelji", ako bi se dal od njih še bolj rebelirati in bi se zarana ne obvaroval njibovili naukov. Ali je biladuhovščina kedaj sovražna napredku narodov, o tern ne gre pre- iskovati d a n e s, dasi nam zgodovina govori knjige o posp(^cvanju umetnosti in vsakterega napredka od strani du- hovščine. Toda danes imamo pred sabo vse drugačnega sovražnika narodovega napredka, vsaj med Slovani in ne le to, marveč tudi velikega sovražnika našega narodnega o b s t a n k a, kateri sovraž- nik pa ni dubovšeina, marveč — „Sočin" člankar naj dvigne ušesa — židov- stvo v zvezi z velikonemštvom. 0 t e m sovražniku treba da se porne- nimo in proti temu sovražniku treba da „rebeliramo" naše ljudstvo. Pričnimo ! S čim so si židovski kapitalisti pridobili svoje inilijone in milijarde? S čim druzem nego z izsesavanjem ijudsLva ! In kaj je posledica tega židovskega izse- savanja? To, da je danes v židovskem objemu zadahnil ves napredek, da je ljudstvo gospodarsko prišlo na nič ter da se trumoma seli v inozemstvo. Nepo- aredno se to pri nas Slovencih še ne godi, a godi se posredno, t. j. židovsko izsesavanje v velikem slogu upliva po- gubno tudi na naze gospodarske in so- cijalne razmere. Ali morda upliva bla- gonosno na naš narod to, da plaču- jemo avstrijski narodi čez 340 milijonov krön vsako leto o b r e s t i od državnega dolga židu Rot^ildu in tovarišem? Ali ne gre to iz žepa ubogih davkoplače- valcev? Statistično je dokazano, da gre v Avstriji vsako leto 50.000 posestev na boben vsled rubr/ni na zaoslalih dav- kih. Ali morda upliva blagonosno na naš narod to, da je širom države skoro vsa velika trgovina in industrija v rokah židovskega internacijonalnega kapitala lev da je od tega kapitala odvisen s svojimi pridelki zadnji slovenski kmet, s s svojim borim zaslužkom zadnji trgovec in obrtnik? Kajti v židovskih rokah so skoro vse tovarne za vsakojake izdelke: iz teh tovarn mora jemati mali trgovec svoje slabo blago, obrtnik svoje potrebšci- ne, kmetovalec svoje krnetijske stroje in urnetna gnojila, velik del krčmarjev pa svoja slaba, navadno zdravju skodljiva vina in piva, — da, celo mali sejrnarček svoj sejmarski drobiž, rožne vence in božje podobice — z jedno be- sedo: skoro vse se nahaja v objemu ži- dovskega internacijonalnega kapitala, v katerem objemu zadabne vsak samo- s t o j n i napredek krščanskih narodov. In kako se povprečno počutijo na- rodi v tem objemu, nam kaže najžalost- neje G a I i c i j a. Do lela 18()7. je bilo židom po- stavno prepovedano, v Galiciji nakupo- vati zernljiSča in kmetije. Toda „liberalci" niso rnirovali prej, da so že naslednjega leta 1868. priborili svojim varovancem židorn pravico nakupovati kmetije v Ga- liciji, kajti ti liberalci na krmilu posta- vodaje so bili tudi tedaj jednako pri- stopni iidovskim priliznjenim besedam in židovskemu denarju, kakor so i da- nes njihovi nasledniki, za žvenk srebra tako dovzetni „naprednjaki". Leta 1868 je bilo torej že 38 ži- dovskih veleposestnikov v Galiciji. Leta 1870 jih je bilo *e 68, 1. 1873. že 289, 1. 1900 — «80. Danes pa je že vsaki četrti veleposestnik v Galiciji — jud. Vsled tega je prišlo na beraško palico okoli 6000 dobrih galiških kmetovalcev. A to še ni najhuje. Od leta 1874—1892 je prešlo potom izsesavanja 43.000 g a - liških kmetij v židovske roke. In danes je70odstotkov vsega zem- ljiškega posestva v Galiciji židovsko last in veö ko dva milijona prej samo- stojnih kmetov mora na nekdaj svojem lastnem zemljišču hlapčevati židom, ki se (da govorimo z bosedami „Sočinega" člankarja) „s a ta^n i č n o s m ej e j o, ko vidijo stati pred sabojubo- gega ratarja (svojo žrtev!) s klo- bukom pod pazduh o". V malo letih pa bode vsa Galicija v židovskih krempljih. In kako so dospeli gališki židje do tega bogastva? S čem druzem nego z ne- sramnim izkoriščanjem in izsesavanjem ljudstva? Žid razume postavo obiti in zahteva oderuške obresti na tako zvit način, da mu postava ne more do ži- vega. On posoja ljudem, ki mu gredo na limanice, tako dolgo denar, da nastopi hip, ko mu more zadrgniti vrv okoli vratu. Potem ni več smehljajoči se Jizun, mar- več brezsrčni „satanično se smejoči" trinog, moloh, ki je (da govorimo zopot le z besedami „Sočinega" člankarja) „ne- nasitljiv, ki vzame od največje reve zadnji vinar, zadnjo kokoš". In v dokaz, kako satanično se znajo židje smejati svojim žrtvam, navedemo le besede, ki jih zadnji židovski paglavec v Galiciji govori gališkemu kmetu, rekoč: „Saj va- šega ni nič več, vaš5a so le še pokopa- li-Sča!" Kaj pravi na to — hebrejska „So- ca" in njen elankar, židovski hlapčič? Ali ne „zadahne" v Galiciji v objemu z židovstvom vsak napredek krščanskega naroda? Ali ni baš Galicija najžalostneji dokaz, da je židovstvo zakrivilo in ie zakrivlja največ izseljevanj avstrij- skib in zlasti slovanskih prebivalcnv v Ameriko? Na to stran obrni svojo su- lico „Soča", tu je umestno „rebelirati" ljudstvo, ne pa proti duhovščini, sicer se lahko zgodi, da postane naza Goriäka druga Galicija. Seveda bi utegnilo „Sočino" po- židovljeno pero odgovnriti: Saj baš radi tega treba rebelirati ljudstvo proti duhovščini, ker ga ona ne zna ob- varovati pred navalom židovstva, ker je nasprotna „duševnemu in gmotnemu orožju, ki je kosorožju" židovstva. A po tej poti bi se nam pisec ne izognil, kajti s kakimi sredstvi rebelira baš židovstvo ljudstva proti duhovščini, o tem nam najbolj priča židovska socijalna de- mokracija, o katerej hočemo neko- liko spregovoriti v prihodnjem članku, da pride naše ljudstvo zajedno do spo- LISTEK. Zgodovina tolminske sole. (Dalje.) Dckliska sola. — Tisto leto, ko je bila prišla A. Jug za učiteljico v Tolmin, so šolsko mladino po spolu razredili. Dečke sta poučevala Kogoj in Fajgelj, deklicam je bila pa Jug učiteljica in voditeljica. Ta uredba je izgubila pa že črez dve leti moč. Jug je prišla pod Kogöjevo vodstvo, ni pa izgubila stanarine (letnih 100 gld.), katero je dobivala kot voditeljica dekliške sole. Uriii teflaj /a žensksi ročna dela. — Da bi se pomanjkanju učiteljic za ženska ročna dela v okom prišlo, priredil je deželni šolski svet 1. 1876. v Tolmiiiu posebni učni tečaj za dekleta primerne starosti in odgoje, ki bi hotela izučiti so za učiteljice ročnih del na ljudskih šolah. Ročna dela je učila Amaiija Jug, druge postranske učne predinete sta prevzela učitelja Peter Kogoj in Daniel Fajgelj. Da bi pa vsled tega cepljenja učnih močs pouk na ljudski šoli ne trpel, prišel je bil 9. okt. 1876 namestovat učiteljico Jug izprašaui učiteljski kandidat 3. Alojzij Bunc, rojeii 1. 1857 v Kamenjah pri Ajdovščini, sedaj nadučitelj v Doliiii, v koprskem okraji. Izučila je ta sola v dveh letih okoli 30 deklet, potem je nehala. Bunc je dobil meseca oktobra 1877 službo na pripravljalnici za učiteljišča na Proseku. V Tolminu so bili potrebni četrtega učitelja, in okraj. šolski svet je razpisal zanj službo. Dobil jo je 30. septembra 1880 4. Matija Leban, bivši učitelj v Lahih. Bil je v Tolminu do 31. dec. 1881. Pretrgal je učenje radi bo- lezni, služboval je pozneje, ko se mu je izboljšalo, pa. še tu in tarn v okraji. Obris ujegovega življenja podam na drugern mestu. Za Lebanom je služboval 5. Valentin Volarič, bivši voditelj in učitelj na Livku. Slabeti je bil začel na umu in je dobil dopust. Ko mu je ta potekel, deli so ga 31. dec. 1881 za po- skušnjo v Tolmin pod vodstvo. Čez nekaj časa so ga pa odslovili, ker se je bilo pokazalo, da res ni za Ličenje. Meseca avgusta 1883 je bil stalno upokojen. Začasno je poučeval na tolminski soli tudi 6. Gašpar Likar, rojen 1. 1844 v Otaležu na Cerkljanskem. Izšolal se jc v Idriji na Kranjskem. Uči- teljeval je na Krasu v Škrbini in dvakrat v Cerknem. L. 1880 je v Cerknem kri metal. Da bi se opomogel, odvezali so ga učenja in mu dali službo pisarja pri okr. šolskem svetu. Pri tern poslu mu ni bilo treba veliko govoriti in utrdil si je zdravje polagoma toliko, da je mogel zopet učiti. Namesioval je 1. 1883. obo- lelega voditelja Grželja. Vodil je provizorno tudi solo na Grahovem. Due 6. nov. 1884 je bil premeščen na Št. Viško goro. Meseca avgusta 1885 je bil stalno umirovljen. Volaričev naslednik v službi je bil 7. Jožef Kenda, rojen 1859 na Temljinah. Dovršil je 2 gimnaz. razreda v Gorici, bil eno leto na pripravljalnici v Kobaridu in 4 leta na učiteljišči v Kopru. Zrelostno preskušnjo je prebil 31. julija 1882 in bil usposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Z dekretom 26. sept. 1882 mu je bila pode- ljena služba proviz. podučitelja v Tolminu, z de- kretom 9. maja 1884 pa v Otaležu. Še v istem letu (22. sept.) je bil imenovan za potovalnega učitelja za Reko-Ravne na Cerkljanskem. Dne 1. sept. 1886 je prišel za proviz. učitelja na Libušnje, kjer ga je dež. šolski svet 22. nov. 1887 za stalnega učitelja imenoval. Ko tak je šel 25. sept. 1893 k Sv. Luciji, 1. sept. 1896 pa v Dolenjo Trebušo kot začasni voditelj. Od 11. nov. 1898 službuje na Idriji ob Bači. Ko je Jožef Kenda odšel, nastopil je 8. Andrej Volarič, rojen 1. 1863 v Kobaridu. Šolal se je na pripravljalnici v Kobaridu in na učite- ljišči v Kopru. Zrelostno preskušnjo je dostal 1. 1882 in bil usposobljen za ljudske sole se slovenskim učnim jezikom. Prvo službo je imel v Kobaridu. Z dekretom 31. avg. 1884 je bil premeščeu v Tolmin, kjer je eno leto služil. Odtod je sei na Livek. Pozneje je učite- ljeval v Kozäni v Brdih in prišel slednjič za voditelja na dvorazrednico v Devinu, kjer je 30. septembra 1. 1895 umrl. (Dalje pride). znanja, katere gore list j e „So- ts a", ki pravi, da bi bila socijalna demokracija največji blago- slov za nas Slovene e. Skrajna nedoslednost Gabrščekain njegove „Soče". (Konec). Osebe, katore je A. Gabrščekova „Soca" prod leti hvalila radi njih rodo- ljubja, delavnosti in požrtovalnosti, ravno te osebe zdaj ona ista „Soča" zasramuje, blati in napada. Ali naj začnemo z dr. Gregorčičem, katerega je imel Gabršček do razkola za „vzor-poštenjaka in du- hovnika", katerega je častil 9 let in pol „kot svojega očeta"V Kako nesramno ga pa napada po razkolu, je obče znano ; teh napadov ne navajamo, ker se nam zd6 preostudni. Kako je „Soča" oboža- vala grol'a Alireda Coroninija še leta 1898., kako nesrarnno pa ga je napadala po razkolu. Kolikokrat je hvalila rodo- Ijubje in neurnorno delovanje župnika Grče pred razkolom! Zdaj inu ne pusti niti njegove vlasulje pri rniru. 0 žup- niku Juvančiču je dr. Tuma v „Soči" pjsal, da ga je imel vedno za požtenjaka in vrlega rodoljuba. V novejšem času pa mu očita „Soča" celo neukretne ude, trdo butico, kvintal težko telo! Na- vedli bi lahko še dolgo vrsto oseb raz- ličnih stanov, katere je „Soča" po raz- kolu tekom zadnjih dveh let napadala, toda omejiti se hočemo le na duhovski in profesorski stan. Izmed duhovnov je napadla „SočV 56 gospodov, profesorjev pa šest. Vse te gospode, ali vsaj ogromno večino njih je „Soča" pred razkolom hvaiila. Ali je verjetno, da so se vsi ti rodoljubi spremenili ter postali taki, ka- kor jih slika „Soča" po razkolu? Menda ne! Spremenila se je „Soča"! Napada jih pa, ker nočejo več v nje rog trobiti. * * * Leta 1892. objavila je „Soča" čla- nek „K novemu letuk', ki se tako-le glasi: „Nasprotniki naši stegajo od vseh stranij svoje poželjive prste po našej lepi zemlji ter sklepajo zarote proti na- šemu narodnemu obstanku. Šopirni Ne- mec hoče preko velikega slovenskega grobovja zgraditi svoj germanski most do Adrije, vročekrvni Lah pa sanja o vzhodni laški meji ne ob Soči, marveč celo tarn ob Savi. Naša skrb bodi, da vsi taki spletkarji delajo račun brez krčmarja. V to pa nam je potreba v prvi vrsti sloge, v drugi sloge in v tretj i zopet sloge. Ako tudi je med nami semtertje kako navskrižje, ki žalibog le prevečkrat izvira iz oseb- nostnih povodov, treba je pozabiti na vBe morebitne neprijetnosti, pozabiti na Dva kramarja. Vem} hodijo kramarji v semnje, Od nekdaj je bilo takö — In tamkaj kricijo glasnö; Ljudem pa že znano je dävno: Najslabše na «emnjih se kupi blagö, Ki že se v štacuni pokvari — Ti pametnik, sernnjev se varij, Sicčr te kak kramar prevari... On, znaj, da vseh semnjev ima koledar, In glasno kričeč In „robo" nevredno hvalčč Iz žepa ti zvabi denar.....— Zdaj kramarja dva, Kričača obä V nujdaljšo zahajata v&s Krieeca na glas: „Kupite, kupite, Najboljšo po ceni tii „robo" dobite!" In res, šc dobi se kak glupec, Da tema je veren odkupec — — Krošnjarila sta po vipavski dolini, A tain pa je vspeh bil edini, Da hitro od tarn jo odkurila sta In proti se Soči požurila sta ... Moj vrabec na strehi pa čivka, Da splezala gor sta do L i v k a, Se v6 iz ljubezni! A praša zdaj vaju častitelj oprezni: Ni nesla gor vaju mordä konkurenca, Oj slavna Slovenca?! Ljubezen li zgolj? Ni morda tarn gori krošnarjev dovolj'? Kakö pa to „robo" groznö zastarelo, In skoz in skoz preperelo, Kakö sta prodala, Vidva, oj krožnjarčka dva mala?! ono, kar nas loci, tor iskali vselej le ono — kar nas druži". Naše razmere na GoriSkem so se od 1. 1892. le malo na bolje spremenile, sloga je za goriške Slovence še vedno prvi pogoj vsakega uspeha. Tega pre- pričanja je bil tudi dr. Tuma še po raz- kolu. V „Soči" od 1. sepet. 1899 je iz- javil: „Vedno sem bil prepričan in sem tudi danes, da brez 9kupnoga delovanja vseh stanov in v prvi vrsti duhovščine in učiteljstva, ni mogoče med goriškini ljudstvoin doseči velikih vspehov*'. A glejte, kaj piše „Soča" zdaj o slogi! V ätev. od 13. t. m. čitamo: „Sloga med duhovnikom in posvetnjakom na Slovenskem je to, kar mrtva luža, ki nema dotoka sveže vode... Sloga na Slovenskem mej slov. rojaki pomeni zvezo s tisočletnim sovražnikom vsakega napredovanja, zveza je to z molohoni, ki le požira gmotna blaga narodov, ki je nenasilljiv, ki vzarne od največje reve zadnji vinar, zadnjo kokoš, in ki se sa- tanično smeje, ko vidi pred sabo stati ubogega ralarja s klobukom pod pazdu- ho . .. Sloga mej posvetnimi in klerikal- nimi Slovenci ne odpodi psa od tople pe<3i". Kaj takega se drzne Tumovo gla- silo zdaj pisati! Ali ne zaslužijo ti nedo- sledni hujskači in grobokopi slovenskega naroda, da bi jih ljudstvo z bičem za- podilo cez rneje slovenskega ozemlja? ¦ * ¦ Navedli bi lahko še innogo "dokazov o skrajni škandalozni nedoslednosti A. Gabrščeka in njegove „Soče", toda to menda že zadošča. Že iz tega vsakdo lahko razvidi, da se je „Soča" bistveno spremenila, odkar je nehala biti glasilo goriških Sloven cev, odkar je postala glasilo Tumove klike. Iz tega je tudi razvidno, kako se je spremenil nje glavni urednik A. Gabršček. Kar je pred razkolom hvalil, to zdaj graja, kar je grajal, zdaj hvali. On, ki je bil še ne- davno antisemit, se današnji dan brati z židom dr. Graz. Luzzatom, o kteretn je „Soča" trdila äe 1. 1899., da „je naš največji narodni nasprotnik". Iz hudega nasprotnika socijalne de- mokracije spremenil se je v nekakega zagovornika „mokračev" ter sprejema v svoj list tudi take dopise, ki hvalijo soc. demokracijo kot „največji blagoslov" za nas Slovence. Njegova „Soča", ki je bila pred razkolom za slogo, za složno delovanje vseh stanov, vidi danes v slogi med du- hovščino in posvetnim razumniätvom le „mrtvo lužo, le moloha, ki le požira gmotna blaga narodov" ! In Gabršček se drzne kljubu tej svoji neverjetni nedoslednosti še trditi, da stoji dosleden na svoj em bojnem sta- lišču lu Vprašamo: Kdo naj še ka] veruje takim ljudem in takim listom, ki menjajo 8voje nazore kakor kameleon barvo, ki danes grajajo, kar so še včeraj hvalili, s kratka, ki pišejo kakor jim kaže? Kdo naj se še zmeni za to, ali ga taki listi gra- jajo ali hvalijo? D o p i s i. Iz učiteljskih krogov. — Neki gospod tovariš je s svojim dopisom v „Soči" podtaknil trgovcu Likarju v Gorici, da hodi po deželi agitirat za politično strankarstvo. Razodel je s tern neko nasprotstvo na ljubo tistemu Ga- brščeku, kateri je ravno tako zaničljivo, škodoželjno in ustrahovalno obdeloval učiteljstvo — dokler je mislil, da je že tako velik in mogočen, da ga ne bo po- treboval nikdar vee, ali pa je vedel, da ga bo, kadar bo hotel, zopet lahko pri- dobil za metlo — kakor vedno obdeluje vsakega, kdor noče hlapčevati njegovim zasebnim namenom. Cudno, res prečudno je od neka- terih zavednih in ponosnih učiteljev, da se pustijo nezanesljivemu Gabrščeku tako zlorabiti proti drugim, ko je vendar pred dvemi leti pokazal dovolj jasno, da tudi za nje nima srea ne sočutja. Kako so li naogli gospodje tovariäi prebaviti vse to, kar je pisaril o nas v „Soči", ko smo prosili za zboljšanje plač! Da še nihče nas ni za la koto u rn r 1 — da h o č e m o z z b o 1 j ä a- njem p 1 a č pognati posestnikom tudi hiše na bob en — da pom a- kamo kruhvkri žuljavih rok i. t. (1. je pisaril in nam äkorpijone ponujal, ko smo prosili kruha; zdaj pa hočejo nekateri, da bi bili mi odvisni od nje;gove milosti! 0 zntota, zaslepljenost in šibkost, ki se ne more emancipirati od takega terorizma! Znano je, da trgovcu Likarju, kateri natančno pozna goriške razmere in poli- tične osebe, se že davno ne zdi vredno odgovarjati Gabrščekovim napadom v „Soči"; gotovo si misli, saj že tako vsak ve, da nihče ni tako dober, posten in cist, da bi ga Gabršček ne omazal, osra- motil in o^kodoval ter brezozirno, kakor srdit pes olajal in ogrizil — enako naj- večjoga poštenjaka kakor najhujšega raz- bojnika. Pojasniti hočeni gospodu tovarišu in nj ego vim somišljenikom, da njegovo prepričanje o Likarju ni pravo, ker mu s ,.Sočo", misleč da je nasprotnik učitelj- stva, podtiče nekaj neresničnega. Po de- želi res hodi, a le radi trgovine. Da pa na potovanju govori po svojem prepri- čanju tudi o politiki in o strankarstvu, ako ga kdo o tern kaj praša, to je tudi istina. Suj ima, kakor delaven rodoljub, ne le pravico, marveč tudi dol/nost, o tern govoriti in naše nesrečne narodne razmere po svojem prepričanju in po svoji vesti drugim pojasniti; to pravico ima on, kakor vsak drugi in prav tako, kakor čez vse domišljavi And. Gabršček! Da Gabrščeka ne hvali, za to ima več nego dovolj najveljavnejših uzrokov iz narodnega in osebnegu stališča, katerih pa Slovenci še ne poznajo. Da Likar ne drži z učitelji, more si misliti le tisti, ki ga ne pozna iz last- nega prepričanja. Sam je vpokojen učitelj in vsi njegovi otroci so si izvolili učitolj- ski stan, pa ne bi simpatizoval z njim! Kdaj pa je Likar kaj zagrešil proti uči- teljstvu, da bi ga smelo ustrahovalnemu Gabrščeku na ljubo sovražiti? Deloval pa je zanj vedno toliko in tako odločno že kot zastopnik v okr. s. svetu v Tol- rninu, da mu je tudi And. Gabršček z drugirni učitelji poklonil zahvalno diplo- m('. 0 njegovi naklonjenosti do učitelj- stva je mnogo dokazov, s katerimi bi se bil Gabršček že opetovano bahal, ako bi jih bil on učinil.... Seveda, njegove rnnogoletne skua- nje privedle so ga do drugega prepriča- nja, nego ga imajo mladi učitelji in oni, ki niso imeli prilike ne volje se v vse politične razmere tako vživeti, kot on, inarveč so zajemali svoje prepričanje le iz tega, kar jim je kdo prav pretkano farbal v kakem listu. Naravno je, da starejši dobri ljudje hočejo koristiti drugim po svojih izkuä- njah, mladi pa po svojih neizpeljivih idejalih. Mladim in neizkušenim lju- dem se sploh tudi še dandanes tako godi in se jim bo vedno godilo, kakor se je godilo nam — da namreč hočejo iti v smrt za kako idejo, spoz.iajo pa še le pozneje, da so bili v zmoti. Da Likar bolj drži z duhovniki nego s teroristom Gabrščekom, to je res; toda uverjen sem, ako bi duhovniki tako po- stopali z učitelji in drugimi, kakor postopa Gabršček, potem bi bil gotovo tudi on nasprotnik duhovnikov, ker vedno pov- darja načelo: vsak naj bo nekaj — vse nobeden! Sicer pa vidimo, da so današ- nji duhovniki dovolj lojalni in nam pri- jazni; saj sploh učitelji pravijo o duhov- nikih: Jaz z našim že lahko shajam. Brez izjeme se ve, da tudi tu ni. Zato pa mo- ramo v teh razmerah tudi mi imeti toliko politike, da se ne pustimo zapeljevati v tako očitno sovraštvo proti duhovnikom z navajanjern starodavnih preživelih raz- mer, v katerih so morali duhovniki dajati učiteljske službe doslužeuim vojakom in iinancom, ako so hoteli, da so se njih duhovljani nekoliko naučili čitati in pisati. Pomislimo, tovariši! Vzvišeni naž stan — kot vzgojevalen in izobraževalen — zahteva od nas, da druge stanove in gotovo tudi duhovski sposlujemo in pod- piramo, ker le s tern pridobimo tudi seb in svojernu stanu spoštovanje, ugled in upljiv. Iz Dornbergji, 19. avgusta t. I. — (G r o z n a nesreßa). — Perö se mi trese ter roka mi zastaja, ko mi je poro- t'tati grozno nesrečo, ki se je zgodila v tiikujšni ohčini. Neki Lukcžič, zidarski mojster v RenČah, je peljal danes z voli skrle baje za novo šol. poslopje v Bukovici iz Škrilj proti domu. Spremljala ga je tudi hčerka, ki je tudi vodila svoj konjski voz. Bila sta to raj dva voza skrli. Pod Sol. poslopjem, nizje od tarn, kjer se deli skladovna cesta v Rihemberg in v Ajdovščino, pridirja za tema dvema vozovoma neki domači 8—10 letni deček s praznim vozorn. A ker slednji ni imel zavornice, ni mogel decek ustaviti svojega konja. Njegov voz udari v Lukežičev voz s tako silo, da mu je odneslo nekoliko voza, a dečkov konj je v tern zlomil nekje v sredini svoje oje. Oje se je razklalo tako, da je bil levi del oje pri konju, a desni, ostali del pa proti Lukežiču. Deč- kov konj potegne inimo Lukežiča svoj voz, a v tern hipu se zarije oslri del zlomljenega ojesa Lukežiču, ki se ni mogel umakniti, v levo stran pod pozduho s tako silo, da mu je v hipu predrlo rebra in sree ter mu provzročilo grozno, kakih 20 cm globoko rano, vsaj tolik je bil okrvavljen del ojesa. Ubogi mož se je snel iz ojesa, naredil še par korakov proti meji ter se zgrudil v nezavest. Nje- gova hcerka je pričela obupno upiti ter klicati na pomoč. Ljudje prilete blizo, tresejo in oblivajo nesrečnega moža, hčerka mu vsa iz sebe poljublja glavo; vse je bilo zmešano; nesrečniku je vrela kri iz globoke rane, in v par trenutkih je izdihnil svojo blago dušo. Med tern so poslali po zdravnika in po župnika. Oba sta priäla, in sicer zdravnik prej. Ali bilo je vse zaman. Zdravnik je konštatiral hitro smrt. Hčerka se pa ni dala vtolažiti. Vse je ž njo jokalo. Nek hitri kolesar je letel v Renče ter nesel to grozno. pre- tresljivo novico Lukežičevej ženi. Lahko si mislimo, kako je reva zaplakala zasli- šavši tako osodepolno poročilo. Osirotelo deklico je potem sprejela v svojo hišo rodoljubna Bizjakova družina, vola in konja pa so potem spregli od voza, a moža so spravili v tukajšnjo mrtvašnico, kjer čakagoriške komisije, ki preišče vso zadevo. Vozniki, ne dajte voditi konjev nedoraslim dečkom! I/ t'Crkna, 15. avgusta. — Preteklo nedeljo dne 11. t. m. vršila sta se ob mnogobrojni vdeležbi občna zbora tukajž- nih zadrug „Hranilnice in Kmetijske za- druge". Nepričakovano vspevati obedve dru- štvi, ter smo pazljivo sledili porocilom o delovanju in čitanju let.nih računov, posebno pa je nas zadružnike iznenadil račun „Kmetijske zadruge", s katero je združena mlekarna v Gerknem se svojirni podružnimi mlekarnami po okolici. Iz po- danega poročila imelo je to družtvo v minolein letu 1900 denarnega prometa za K 83.256 56, čistega dobička pa kron 3.44659, kteri dobiček se je priklopil k rezervnemu zalogu, ta zalog znaša sedaj skupno K 4.121-75 — lep napredek kaj ne, za še mlado društvo? Ugodni računi naže „kmetijske za- druge" in ž njo združene mlekarne so nam zopet živ dokaz, koliko je verjeti nasprotnikom, kateri so zadrugo nepre- stano blatili, obrekovali in nas člane begali in odvračevali od teh zavodov, ka- teri nista le sarno nam, pač pa vsemu okraju v korist in dobiček. „Nekaterni- kom" pa äe vse to ni zadostovalo, mar- več so zadrugo še javno blatili po časo- pisih, z namenom isto spraviti ob ugled in zaupanje še pri tujih odjemalcih. in to zhog osebne mržnje do nekaterih odbornikov. Ste li gospodine do- pisnik pornislil, da s takimi dopisi ne škodujete samo naši zadrugi in njeniin izdelkom, pač pa t.udi vsim ostalim mle- karnam po Slovonskem, katere se imajo v počelku boriti za svoj obslanek no lo proti domačim nasprotnikom, temveč ludi naspproti bodisi prislnemu a!i ponare- jenemu blagu tujoev, kalori poplavljajo se svojo robo domačo in tuje dežele! Svetujemo Vam gospodine dopisnik da v bodoče predno zopet našo zadrugo počastite vjavnosti, da so prej potrudite in pregledate zadružneračune katere Vam odbor gotovo radovoljno prepusli, tam dobite vsak novec prejemkov in izlatkov od pričetka natančno zabelježen, kakor morda tudi one zadružne „d o 1 g o v e" kateri Vas toliko skrbe, da sto se vžo celo bali ,.katastrose" kakor ste razpravljali v dopisu v 24. štev. „Soče" t. 1., kateri „dolgovi" pa bi nionda tudi Vaši domači upravi ne škodili, poleg tega pa bi tudi ne škodovalo da so v bodoce za svoje zadeve in Vam naložeua opravila rnalo bolje pobrinete! Načelstvu mlekarno, katoro se za nas zadružnike požrtovalno trudi, izro- kamo našo zabvalo in zaupanje, v plačilo in najlepže zadoščenje bodi jim nepriča- kovani in povoljni izid letnib računov. Eden v irnenu ostalih zadružnikov. Od sv. Štefana nad Aveami. — Prosim, g. urednik, da bi blagovolili ob- javiti resnici na Ijubo sledeče pojasnilo k dopisu v „Gorici" št. (>B. — Tam dolži neki dopisnik nokoga. ki je zidal novo hišo, da se pri zidanju iste ni držal stavbenih predpisov. Iz istega do- pisa je razvidno, kakor da bi oni, ki je hišo zidal, delal vsled tega svojemu so- sedu bogve kako velikansko krivico. Da temu ni tako, se razvidi iz tega, da so se ravno vsi oni predpisi, katere navaja dopisnik, češ da se niso uvaževali, na- tančno izpolnili. Kajti 1. usposobljeni stavbeni mojster je bil pri začetku dola navzoč. 2. Za dotično poslopje je bil napravljen načrt, predložen županstvu, ki ga je v starašinstveni seji sprejelo in potrdilo, in po tern načrtu se je pri zi- danju tudi ravnalo. Tudi je zidovje po- stavno oddaljeno od sosednih his in zemljišč, kakor želi dopisnik. Še več, zi- dovje bi bilo lahko po izjavi c. kr. orož- niškega postajevodje v Kanalu še za '/., metra pomaknjeno bliže sosedovemu po- slopju, ne da bi se bili o tem kršili po- stavni stavbeni predpisi. 3. Stavbeni mojster je bil vedno pričujoč pri zidanju ter je delo vodil in nadzoroval, da se je vršilo popolnonia postavno in po načrtu. Županstvo pa nima še kaj pregledati, ali je hiša sposobna za stanovanje ali ne, kajti stavba še ni končana in še nihče v njej ne stanuje, ker manjka še mnogo dela, predno bo zato sposobna. — Tu se vidi, kako neosnovan je oni dopis v „Gorici" St. 63. in da dotični dopisnik gotovo še ni videl niti hiše niti prostora, kjer ista stoji, ampak je bil le krivo po- učen od onega, kateremu je „provzro- čila pravda mnogo stroškov". Drugače ne bi kaj takega poslal v časopis. — Gospodar je zidal hišo popolnonia po- stavno in sicer na lastnem prostoru. Mejašu se tedaj ne dela nikaka krivica, niti najmanjäa, kar je tudi javno poka- zala ona pravda, ktero dopisnik omenja. Seveda, če se prav hoče kdo tožariti, najde vedno dovolj „povodov", a zapomni naj si, da temu sledijo tudi rnnogi stroski, katere sam nosi. Koliko zla, sovraštva, jeze in stroš- kov provzročuje nevoščljivost in zavist ravno med kmeti! In tudi naš mejaš nima čisto nobenega vzroka tožariti se zavoljo nove hiše ter nadlegovati njenega gospodarja. Politični pregled. Dr. Kalzl |. Bivši avstrijski linaneni minister v Thunovcm ministerstvu dr. Josip Kaizl, je, kakor smo že na kratko poročali, umrl dne 19. t. m. na svojem letovišču v Mi- skovici pri Sobieslavi na Češkem. Z dr. Kaizlom je izgubil češki narod jodnega svojih najboljših voditeljev, a tudi naš parlamentarizem jednega najizborniših mož. Dr. Kaizl se je rodil leta 1854 v Bolynu na Češkem in je dovršil torej Se le svoje 46. leto. Leta 1876 je bil pro- moviran na pražkoin vseučilišču. doktor- jom prava in se je po kratki od-otnosli od Če.ške iius-oli] v Fragi kot samoslojni odvetnik, kjer je ob jednem že deloval pri češkem deželnem odboru. Lota 188f> je bil jzvoljen državnim poslancem za mesti Časlava in Kulna Gora. Lota 1890 ga jo praška trg. zbornica izvolila svojim zastopnikom v drž. zboru, kjer so je pri- družil mladoceškemu klubu. V drzavnem zboru je bil izvoljen v vse odseke, ki so razpravljali linancijalna in gospodarska vprasanja in to vsled nje- gove izredne zinožnosti v teh strokab. Leta 1898 ga je grof Thun pozval v mi- nisterstvo in mu poveril linaneni portfelj. — Tu in kot poslanec, kakor tudi izven zasodanja drž.zbora je dr. Kaizl noumorno deloval za dobro ceškega naroda. Njegova zasluga je, da so Čohi odstopili od ob- strukcije in omogouili parlamentarno de- lovanje in nj(igovo delo jo bila tudi že upoljana sprava moj Čehi in Nomci. Kadi njegovih zaslug ga hvalijo jednako Nernci kakor i Cohi v svojih glasilih. Dr. Kaizl jo umrl vsled neke bolezni v črevih, radi katere je bil oporiran žo prod jodnirn lotom, a se mu jo zdaj naglorna ponovila in provzročila njegovo toli prozgodnjo smrt. Vojna v južni Afrlki. Kakor se kaže, vzbudila je znana proklarnauija lorda Kitchonorja proti Bu- rorn največjo ogorčenje, to pa ne le pri Burib, inarvcč tudi |>ri vnanjih vlastih. Pri Burih jo la proklamacija rodila po- slodioe, da s<; s ponovno silo pripravljajo na odločilno akcijo proti Angležem. V Kapu jo stopilo pod orožje 20.000 tamos- njih llolandosov, katere je bajo nabral goiKM'al Dovvot, o katerem se jo zadnji C*as porooalo, da je izginil no vo se kam... Buri so tudi sklenili, da hočejo od sloj naprej vračati Angležom klin s klinom in ne več tako rlovekoljubno postopati z angležkirni ujetniki, kakor so jo to go- dilo dosedaj. A tudi pri vlastih jo obudila skrajno barbarska proklamaci.ja Kitcho- nerja ogorčenje. Nizozemska vlada posre- duje pri vsoh evropskih dvorih za Bure, ki se lako junasko in pošteno borijo za svojo domovino pridobljono s težkimi žrtvami mud al'riskimi divjaki. Uspeh teh posredovanj bode baje ta, da se ruski car in neinški cesar na sestanku v Kielu pomenita o posredovanju za rnir moj An- gleži in Buri tor da car sprejme Krügerja v Parizu za bivanja njogovoga v Franciji prihodnji mesec. Potomtakem, ako se to urosnici, bi utognila Kitchenorjeva prokla- macija zaros prinesti konec vojne toda ne v onem smislu, kakor so to namora- vali Angleži. Domače in razne novice. OULikovunjc. — Gospodu P 1 o h 1 u, c. kr. prol'esorju na tukajšnji realki, je podoljen o priliki njegovega upokojenja naslov šolskega svetnika. lliinen. — Poročil se je dne 22. t. m. g. Ivan Vrščaj, voditelj ljudsko sole in učitolj pripravnice v „Šolskom Uomu" z gospodično Klomentino B o ž i- č e v o. Mnogo sroce! Za „Šolski Doniu prejolo uprav- ništvo: Fr. V. 10 K mesto venca pok. nadučitolju Vinko Vodopivcu. Umrl jo v torek popoludne ob 3 urah gosp. Vinko Vodopivec, nadu- čitelj v Grgarju v dobi še le 49 let. Bo- lehal je že nad 9 mesecev. Pokojnik je služboval v Cerknem, v Kamnjah, v Ro- cinju, v Grgarju, v Podgori, odkoder so je zopet vrnil v Grgar. — Bil je jako spreten in povsem vesten učitelj, prijazen in miren, tako, da je povsod kjerkoli jo služboval, prav dobro shajal z vsemi in so ga radi tega vsi spošto- vali. Pogreb se je vršil v öetrtek ob 8. uri in pol predpoludne; udeležba pri pogrebu je bila velika. Iz Gorice sta prišla kot zastopnika oblasti gospoda c. kr. okr. komisar P o 1 1 e y in okr. šolski nadzornik F i n ž g a r. Uciteljev in učiteljic pa je bilo pri pogrebu kakih 40. Križ je nosil jeden učitelj, spremljan od dveh tovariäev. Za križem je stopala šolska. mladina, pred krsto pa štirje duhovniki. Krsto, na ka- tero je bilo položenih pet krasnih ven- cev, je spremljalo ob vsaki strani šest učiteljev, za krsto so hodili naj prej so- rodniki, potem pa cela vrsta učiteljev in drugih domacih in tujih čustilcev po- kojnikovih. Tudi starašinstvo sejeskoraj polnoštevilno udeležilo pogreba. Po bla- goslovljenju v domači cerkvi sledile so sv. niaši;; potem se je vršil pogreb v jednaki razvrstitvi kakor poprej na do- mace pokopališče. Pri gi-obu so zapeli pokojniku domaci pevci v zadnje slovö ganljivo „Jamica tiha". Domači kurat prcč. g. G o d n i č pa se je spominjal ranjkega v nagrobnom govoru v jako lepib in ganljivih besedab kot dobrega očeta, vzglednega soproga in učitelja v pravom pomonu besede. — Pokojnik jo zapuslil fiost oti'ok, mod temi jeden je ucitolj, drugi pa jo jx;! 19. julija t. I. novo inašo. N. p. v in.! Hit/, ovajanja nv gr«. — Ako bi mi pisali za „Sočo", bi imoli najlažje delo. Marsikatori članok bi si prihranili, na njoga prazen prostor v listu nati.snili imo pisatoljovo, in ,.SoČa" bi nam labko prav lako „stvarno" odgovarjala kakor sodaj, ko si mora izmižljevati pisatelja, da po njom udriha. Ker je pa glede tega v popolni nevednosti vkljub izurjenemu ovaduškomu nosu, se omejuje na irnena gospodov, kat'ü'im upa z ovajanjem ško- dovati. Co tudi ve, da laže, da dela do- ticnikom krvavo krivico, je to v njo že uprav brezmojni brozobraznosti prav nič no zadržujo, ampak si rnisli: Ako so imenovanci izpričajo, da no pišejo, pa druge s torn ovajanjom opla^im in odže- nem od „Gorice". Terorizem je moja re- žitev. — Če tudi nam je ta način „So- činega" bojovanja z one strani nevšečen, kor mo raj o zarad nas drugi krivico tr- poli, nam jo z drugo strani ugoden, k(;r po torn lahko sodimo, kdaj smo zadeli v živo. Nekdaj je takim našim uspošnim člankom podtikala „Soča" ime prof. Borbuča, potom si jo izbirala dr. Kosa in g. Klavžarja, zdaj jo pt-isel na vrsto gosp. Mrcina. Mi stavimo glavo, da bode ,.Soča" zdaj nekaj časa vse naše ostrojše clanko podtikala g. Mrcini. Zarad naših člankov o potju, zastran katoroga smo so morali sovoda v marsikaterom oziru pri torn gospodu inf'ormirati, se hoče „Soča" nad njirn še dalje maščevati. Tako pripisujo „Soca'1 v svoji torkovi štovilki na^ čla- nek „Skrajna nodoslednost Gabr.ščoka in njogovo „Sočo" g. Mrcini. Mi smo po- o b I a s5 č o n i o b 1 j u b i t i G a b r s č o k u 50 0 k r o n. če s i upa d o k a z a t i, d a bi bil ta našš članek g. Mrcina pi- sal ali ga inspiriral ali stal ž n j i m v k a k i t a k i d o t i k i. — He, „Soča", na dan z dokazi! — Tudi zba- danjo g. Mrcine z naslovom „prefesar" je zlobno izmišljeno in brez vsake pod- lage; kajti ravno g. M. je na učitoljišču edini učitolj ki gojonkam strogo prepo- vodujo, nazivali ga prol'esorjem. Co ne v<^rujo „Soča" nam, naj vpraša gojenke! Da no hrepeni g. M. po naslovu „pro- 1'esor", kažo naj bolje dejstvo, da mu je bilo od kompetonlne strani ponujano že več kot enkrat prolesorsko mesto, katero je pa vsolej hvaložno odklonil. Zdaj vidi „Soča", do kakih lažnjivih budalosti jo vodi ovadu^ka strast. Tepcolog'ikii ka-li? — Torkova „Soča" prepeva o tem, kako da razni gospodje, ki stoje zdaj „v nasprotnem taboru", pred 10 leti niso mogli prehva- liti Gabrščeka in „Soče" zaradi volikega preobrata(?!) ki da so je izvrsil „prav s pomočjo Gabrščeka". — Možic, ki to pišo, kažo da je a b s o 1 v i r a 1 kurs tepcologije na Tuma-Gabrščekovi visoki žoli, zatorej naj cuje to-le primero: Pred 10 leti sem hvalil človeka zaradi neka- terih dojanj, katera so bila zares hvale vrodna, ne da bi bil slutil, kaj se skrbno potajuje v skritih kotih njegove- ga srea in obisti. To pa jo po 10 letih buknilo na dan in rnož je začel slepariti in uganjati različna barabstva, — z jedno bosedo: njogovo 10 let skrbno pritajevano notranje je stopilo na površje. Ali sem torej nedosleden, ker ga zdaj več ne hvalim? Ni li to — tepcologika? Ueekar obsojen. — Kakor smo zadnjič poročali, se je vršila v četrtek dne 22. t. in. prod tukajšnjim okrožnim kot kazenskim sodiščom obravnava proti znanemu socijalnemu demokratu črko- stavcu in urodniku lista „II Lavoratore" Učekarju. Učekar je bil namreč obtožou, da je pri shodu soc. demokratov, ki se je vrSil dne T.julija v Drehorjovi pivarni, v svojem govoru zagrešil zločin žaljonja vere. Sodišče ga je obsodilo vsled tega na šest tednov težke ječe, poostrene z jednim postom. K.d»r ne dela uslu^, lie more zahtevati tudi protiuslug. — Te dni jo prišel neki gospod v tobakarno naha- jajočo so v Gosposki ulici blizu Orzanove prodajalnice. V" toj tobakarni pa se pro- dajajo tudi koleki, poštne znamke, za- lepke in dopisnico. Gospod je kupil do- pisnico in kor so je mudilo, bi jo bil rad koj napisal tor jo vrgel v nabiralnik, ki se nahaja uprav pred tobakarno. Za- prosi torej v sloven skem jeziku uljudno pero in malo črnila. Pravice kaj takega zahtevati, sicer nima nobe- den, a jednako usluge se pa v takih pro- dajalnah delajo povsod in mogoče, da bi so tudi tukaj ne bila odrekla gospodu ta usluga, ako je ne bi bil zaprosil — v slo- ven s k e m jeziku. Torej bi se, ako bi temu tako bilo, Slovencom v tej to- bakarni no delalo uslug zaradi toga ker so Slovenci ? V Kaj naj Slovenci v tem slučaju storč, ni pač treba, da jim po- vemo. To jim volova žo last na painel. Dvoletni pripravljalni tei^aj za mesnuiNke sole. — Ako se oglasi de- sotorica uciteljic, se odpro na tuka.^njom žonskoin izobraževališču žo v prihodnjom šolskem letu pripravljalni lecaj za me- žčanske sole. Podučevalo se bode dva- krat na teden sledoce prodmete in sicer v nemškem jeziku: matematika, lizika, naravoslovje, prosto risanjo in geomo- trično risanjo. Vpisovanje se vrsi pri ravnateljstvu od 19. do 22. sept. Fižol v nosu. — Albin Gorkič poldrugoleten dočok iz Vrtojbe, igral se je v družbi drugih otrok s fižolom. Kar si zatakne eno zrno ližola v nosnico; a ni deček sam ni njegova mati niso po- tem mogli spraviti ližola iz nosnice, marvoč prinesti jo morala mati svojoga otroka v bolnišnico usmiljonih bratov in 3e-le tu se je posrečilo zdravniku, izvleči otroku zrno. l)ra/ba. — Pri tukajšnjem magi- stratu so oddä v nodoljo 25. t. in. pred- poludno ob 11. uri pobiranje divjega ko- stanja nahajajoOoga se po drovorodih itd. potom dražbo. Pozor pred ci^anskim proroko- vaiijein! — V mesnižki ulici v Gorici stanuje noka udova gospa Gor...., dobra žona. ki je srečuo živola s svojim po- kojnim inožein. Te dni pa so jej pred- stavile dve ciganski baburi ter jej rečete, da znata prerokovati. Gospa Gor.... žal, babjeverna, žla jima je na limanice. — Opazovajo njono dlan sta jej rekli ci- ganki, da duša njonoga pokojnoga moža slraSno trpi na onem svetu ter da po- trebuje silno, silno pomoči in režitve. Kesitev to duše pa da je lo mogoča, ako izroči gospa Gor .... cigankama eno jajco in 12 goldinarjov, katoro ponoseta oni dve na pokopališče in na grob po- kojnika. Gospa Gor.... se je z začetka nekoliko obotavljala ali prefrigani ciganki sta koj spoznali, da jo imata že v svoji oblasti. Da tem hitrejo pridote do cilja, rečota jej žu g aj o 6, da sta v stanu na- praviti, da celo njeno otroče pri tej pri- liki umrje. To pa je bilo preveč za gospo G....! in izročila je cigankoma kar sta zahtevali. Sevoda sta ciganki zažugali gospej Gor...., da ne sine za njima na pokopališče, ker bi inače lain imela posla z vragom. In tako sta cigauki odšli s svojim plonom. Ko začne g. Gor.... o stvari promižljevati in postane njen razum hladneji, in zaupa vso reč sosednijam, prišla je vendar do zaključka, da je bila osleparjona in je naznanila vso stvar policiji. Iz Ajdovščiue nam pižejo: Dne 19. t. in. okoli 5. ure popoludne je hotela brzo zapaliti ogenj neka dekla, ki služi pri tuk. c. kr. davkarskem progledniku. Prej je bila nakupila 10 1 potroieja. Da bi ogenj proj napravila, vlila jo iz vrča potrolej na že tleče oglje. Petrolej se naglo vname ter povzroči tak plarnen, da vžge deklo ter jo vrže v nezavest. A ker je imola dokla v levej roki malega preglednikovega otroka, se je tudi ta hudo opekel. Dekla je potem naslednje jutro umrla za opeklinami. Bila je udova ter mati troh nedoraslih otrok. — Ko- liko se je žo povdarjalo, da naj se ne rabi petroleja pri netenju ognja, a vse nič ne pomaga! V Biljah je v sredo o polnoči na- stal ogenj v hlevu Ant. Gijana. Pogorel je eel hlov in krrna; z veliko tožavo so rešili vole, ki so bili od dima skoraj omamljeni. Poslopje je bilo zavarovano. Ne puščajte topičev otrokom. — Dne 18. t. m. so pripeljali v tukaj- ^rijo bolnišnico 7-letnega Francka De- benjaka iz Kozane, ker je bil hudo ra- njen na glavi. Ranil ga je namreč strel iz malega topiča, s katerim sta se igrala z bratom prejšnjo nedeljo. Vsled rane je revček v četrtek moral izdihniti svojo duäo. Za sadjerejee. — Do konca t. m je še čas, da so oglasijo oni sadjorejei, ki hočejo po prav nizkih cenah iz dr- žavne drevesnice v Gorici dobiti raznih sadnih drevesc. Hazpis dražbe. — Dne 13. sept. so bo vr^ila dražba pri okrajnem gla- varstvu v Tolminu in sicer ob 11. uri predpoludne. Oddala se bo namreč poprava državne koroške ceste pri Mor- skem. Vzklicna cena je 13.539 K. Po- nudbe so imajo podati pri okr. glavar- stvu v Tolminu najdalje do 12. sept. t. 1. ter se jim mora priložiti varščino 700 K. Zlatö. — V okraju Kištim v ural- skem pogorju v Rusiji so nedavno nažli zlato žilo, ki obeta silnega bogastva. Pravda zarad dobljeae loterije. — 1. julija t. 1. je dobila srecka mobil- nega kredita štev. 70 serija 682 glavni dobite k v znesku 300.000 krön. Kor se izplača po pravilih ta svota šele po 6. mesecih, deponiralaje srečkonekagospaS. na Dunaju uradno. Čez nekaj dni pa dobi dunajsko sodišče iz Prage od neke gospe Matilde Hochmeister prošnjo, naj bi isto uradno zaprečilo, da bi se zgoraj imeno- vani dobitek izplačal, ker je bila srečka ki je dobitek zadela, testamentarično nj ej zapuščena in da je srečko po pomoti nek drugi sorodnik dobil v roke. Gospa S. je pa srečko še le tri dni pred izžrebanjem kupila od dotičnegn sorodnika. Iz vsega tega se je izcimila zdaj jako interesantna pravda, ako se stranke z lepa ne poravnajo. Narodno gospodarstvo. Letno poročilo „Kmetijske zatlruge v Cerknem", zaIV. upravno leto 1900. (začetek 1. oktobra 1897). Poroöilo: Zadruga je clan „Gospodarske zveze" v Ljubljani. V računskem letu je prislo- pilo 69 zadružnikov se 69 deleži, izsto- pilo pa 33 zadružnikov se 33 deleži in šteje zadruga s sklepom računskega leta 191 članov se 175 deleži na koje se je vplačalo v znesku K 3.00564. Denarni prornet v računskem letu je bil naslednji: prejemkov........K 41.728.28 izdatkov.........„ 41.528-28 Skupaj . . K 83 256-56 Čistega dobička je K 3.446 59 ki se dene v rezervni zaklad. Rezervni zaklad znaža konec leta 1900 K 4.12175. Denarni promet. Prejemki: kron Blagajniški preostanek 1. 1899 112-96 Vplačani deleži....... 463"— Vpisnina.......... 56*— Izposojila.......... —•— Vzdignjeni naloženi denar . . 1.38333 Prejemki za blago...... 36.71249 Prejemki od dolžnikov .... —• — Vzdignjene obresti od naložc- nega denarja....... — •— Popust........... 2.35610 Skupaj . . K 41.728-28 Iz d a t k i: kron Izplačani deleži....... 137*— Vrnjeno izposojilo...... 3.6001— Naloženi denar....... 4.10939 Izdatki za blago....... 27 29766 Užitninski davek...... —•— Vcznina.......... 1.639 21 Inventar.......... 1.77140 Upravni stroški....... 55228 Davki in pristojbine..... —'— Izplačane obresti deležev . . . —'— Poštnina.......... 22974 Plače........... 1.821 50 Popust........... 60-52 Za les zabojev....... 213 90 NajemSčina......... 9602 Gotovina konec leta..... 19976 Skupaj . . K 41.728-28 Konto zgube in dobička. Debet (Zguba): kron Užitninski davek...... —¦— Voznina.......... 1.63921 Odpis inventarja....... 330 38 Upravni stroški....... 552'28 Davki in pristojbine..... —•— Obresti deležev....... —•— Obresti rezervnega zaklada . . —'— Poštnina.......... 229'74 Plača........... 1.821-50 Za les zabojev....... 213 90 Najemščina......... 9602 Obresti od izposojil..... 165'44 Čisti dobiček........ 3.44659 Skupaj . . K 849506 D o b i č e k (Kredit) kron Kosmati dobiček pri blagu . . 7.77256 Vpisnina.......... 56-— Obresti od naloženega denarja 22-10 Prispevek za delavca .... 64440 Skupaj . . K 8.495 06 Bilanca. lmetje (Aktiva): kron Naložen denar pri drugih za- vodih.......... 2.89206 Obresti od naloženega denarja 56.30 Vrednosl blaga....... 1.325-21 Terjatve na blagu pri zadruž- nikih .......... 78496 Terjatve na blagu pri neza- družnikih ........ 5.740 79 Vrednost inventarja..... 2.97342 Gotovina konec leta 1900 . 199-76 Skupaj . . K 13-97250 D o 1 g o v i (Pasiva): kron Deleži........... 3.00564 Neizplačane obresti deležev . . —'— Izposojila.......... 1.540'— Dolg na blagu zadružnikom . . 1.970 07 „ „ „ nezadružnikom . 420 62 „ popustu....... 2.295-53 „ „ % od izposojil .... 618-84 Rezervni zaklad....... 67516 Obresti rezervnega zaklada . . —"— Čisti dobiček........ 3.44659 Skupaj . . K 13.972 50 Račun rezervneg-a fonda. kron Rezervni fond koncem 1. 1899 67516 Pripis od čistega dobička leta 1900........... 3.44659 Skupaj . . K 4.121-75 Anton Sedcj, načelnik. And. Kobal, Peter Bevk, Ant. Kosniač, Fr. Tavčar, "Filii» Peternelj, V. Magajue, F. ltločnik, .1. Peternelj, Ant. Bevk, odborniki. Iv. Nep. Dluravec, 1. Erzen, I. Hadalin, Franc Pirih, Mart. Mažgon, raČunsski proglcdovalci (nadzorstvo). s 5 oktavami v dobrem stanu se odda za 500 kron. Kjo, pove ured- ništvo. Sprejme se na stanovanje in hrano učenca ali učenko viših razredov. Oglasiti se je na Travnikn hiš. št. J B, II. nadstropje. v dobrem stanu se odda za 140 K. Kje, pove uredništvo. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga pohištva, rakev (trug), vinskili po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi kral- kočasnih iger slovenskih ,.Mari- I janic" t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, kl imajo znotraj tro- ali Stiridelno keg- Ijišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejäi sestavi. za krčrnarje, zasebnike Ltd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, i priporoČa p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- ! hitrejšo postrežbo in jako nizke I cene. ^^^ ^^^ ^m^. am. ^aaa*. ^am^. ^m^. Zahvala. I 0 prebrilki izgubi svoje^a Ijubljenega soproga, oziroina I predobrega očela gospoda naduöitelja, I izrekamo svojo presrčno zalivalo soi'odnikom, znancem, pri- I jateljeni, sosebno preč. duhovSčiui, prebl. g. okr. komisarju Polley-u, okr. nadzornikn hl. g. Fr. Finžger-ju, dež. poslancu g. A. Klančič-u in v lako obilncm številu gg. učileljem, slav. I žnpanslvu, ;:|)oA1ovanim obcinai'ji'in, gg. pevcem, ier vsein ki so skazali zadnjo cast preblagpinn ranjcemn. l'rcsrcna hvala domačemu prtnV g. kuralu, kateri je v dolgi bolezni in ob zadnjih trenulkib lolnžil predragega ranjcega. V Grgarju, 23. avgusta 1091. I Druximi Vodopivec. Večerni trgovski tečaj se odpre 15. septembra v Gorici. Oglasiti se je v „Narodni tiskarni'' do konca avgusta. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (JlORICA Via Giardino 8 I>riporoca pristna bela ^^i^y briskih, dal- in črna vina /mMjWp matinskih in iz vipavskih, /!^®T^ isterskih v i - ffurlanskihy rjff nogradov. Uostavlja na dorn in razpošilj.i po ?.fh>z- nici na vsc kraje avstro-i'gcrsko inonarhije v sodih od f)() litrov naproj. Na zahtcvo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Ker se me išče še vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj tarn Colograf Marega, javljam s tein slavnenm občinstvu, da se nahaja m<»j novi atelije že leti v Gosposki ulici st. 7 11. nadstr. v hisi „Gor. ljiid. posojilnice", kjer je tiuli „Krojaška /a i c <• o 1 i v Ljubljani, ilvorn. založnika Nj. Svctosti pnpoža, po analizi ^osp. |iroi"esorja Frcsenius v Wiesbaden-u ggl ima v sebi QQkrat veČ železa kakor druira po reklami nezaslužno slovoča ('luua-/«'Icziiala viua, katera često iiiiuajo vcc ž<'l(!/.a v scbi, kakor vsako ccmio namiziio vino. Vslod toga naj vcc je janislvo za i/dat- liost toj^a vina pri ilialokrvnih, ncrvo/nih ali vsli'd bolezni oslabclüi osrhah, kaktjr tudi Se posobno pri Medili, »latiotnili in bolchavüi otrocih. Dubiva sr v sleklciiicah po pol lilra v Gorici pri g. lokarnarju Gironcoli. — Zu- nanje naročbe proti povzetju. III Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25 (v lastni hi^i) priporoča častiti duhovščini in slavnenn obcinstvu v mestu in na deželi svojc trgovino joflilnega bla^a n. pr. kavo Santos, Sandoniin,<,'o, Java, Gejlon, Porto rico i. dr. Ol.je: Lucca, St. Angolo, Korfu istersko in dalitialinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve ir druge vrste, narnreč po Vj kila in od : funta. Toslenine iz tvornice Žnideršič & Vralcncič v 11. Bistrici. Zvoplenke druzlx sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdicevgi mlina v Kranju in z Jochmann-ovega y Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkil najmanje po 5 Kg. na vse kraje. „JVsarodixa Jiskarna" v Qorici ! ulica Vetturini 9. j Ilijada. | Povest slov. mladini. j Prosto po Homerju i pripovedujc ' ANDRt:J KRAGELJ. S lolmačem važnejših osebnih im en ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. veö. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici, pri knjigotržcih Pallicliu v üorici na Travniku, pri Schwentncrju v Ljubljani in Florijanu v Kranji.