Stev. 221 Mtiina plačana v iitniii (Culi tarnati en la listu V Trstu, ¥ soboto 17« septembra 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVf izhaja — izvzemši ponedeljek — vaak dan ejmraj. — Uredništvo: ulica sr. Frančiška AsiSkcga Ste*. 20; L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ured-ti i št vit. — Nefranktiana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj listi fedinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo * SrokosU ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm pa 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vaMla po L 1.—, oglasi deiu.oili zavodov, mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1, nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Boj proti krvnemu davku Ko so tirolski Nemci zaznali, da* nas tmerava italijanska vlada uvesti vojaško dolžnost v novih pokrajinah, so organi* iskali po celem Južnem Tirolskem odlo* ćno in neizprosno borbo proti krvnemu riavku. Vsa dežela se je vzdignila kot en raož na noge in se vrgla v boj zoper na? mere rimske vlade. Minoli teden se je vršilo v Bocnu velikansko protestno z bo* rovanje, na katerem je bilo zastopanih 1S9 občin po svojih županih in občinskih načelnikih. Navzoči so bili 'sedanji in *shsi poslanci in vsi člani Nemške zve* ic. Ker je kmetsko prebivalstvo tisto, je najbolj kruto zadeto po Arojsški dolžnosti, je sklicala zborovanje »Kmet* ska zveza«. Poslanec dr. Tinzl je objasnil vso zgo* dovino Aojaškega vprašanja in poudaril, da se nemški poslanci z večjo pravico kakor laški poslanci lahko sklicujejo na to. da stoji za njimi ljudstvo. Ono je da io svoje popolno odobrenje pro^ra* mu, za katerega se borijo ljudski zastopa niki. Autonomistični program tirolskih Nemcev se glasi v svoji 15. točki slede* če: »Osebe, ki so pristojne na lirolsko, * so oproščene splošne vojaške dolžnosti :n se pritegnejo k vojaškemu službovanj nju le v obsegu, ki ne gre preko dolžnosti dosedanjih organizacij deželnih strelcev. Od domačinov sestavljena bi ambna sila ima značaj milice, ki je do? ločena izključno za zaščito lastne dežele in se zato ne sme uporabljati ne v miru in ne v vojni izven meja: dežele. Število brambovcev določa deželni zbor.« Ker je italijanska vlada šla preke teh protframatičnrh zahtev Nemške zveze, so stopili poslanci pred ljudstvo in &a prosili naj daljnih navodil. Ljudstvo naj irrevzame del odgovornosti za korake, ki jih je treba sedaj storiti. Že leta 1920 so tirolsk* Nemci naznanili rimski vlaii, da odklanja ljudstvo z vso odločnostjo splošno vojaško dolžnost. Vlada se je protivila misli deželne brambe in je iz* javila, da bi bila oprostitev od vojaščine za nekaj let prej mogoča. Ko je prevzel vlado Giolitti, je izjavil, da se mora to vprašanje predložiti parlamentu. Nika* kor pa ni trdil, da so zahteve Nemcev poslanci večkrat javili pri Salati in p * novili tam svoje zahteve. »Salata je v svojem odgovoru šel mimo stvari. Delal je tako, kakor da stvar še zdaleka ni ak* tuelna. Z nobeno besedo ni opozoril poslancev, da se nekaj pripravlja.« Nas enkrat se je pa raznesel glas, da se v naj* krajšem času raztegne splošna vojaška dolžnost na nove pokrajine. Zopet so se javili nemški poslanci v Rimu in zahtev vali od Bonomija in Salate pojasnil. Via* da je izjavila, da se vojaška dolžnost mora uvesti v novih pokrajinah, ker to tirja ugled države. »Vsekako se bodo lahko dovolile nekatere izjeme, in po* zvali so nas (nemške poslance), naj na* piavimo tozadevne predloge. Vendar morajo te izjeme vel j ati za celotno o* zemlje novih pokrajin. Salata je zopet tolažil in izjavljal, da so za trenotek vse skrbi nepotrebne, ker se vojaška dol* žnost vendar ne bo vpeljala od danes do jutri.« Kmalu na to je vojtni minister naznanil, da se vojaška dolžnost uvede v najkrašem času v novih pokrajinah; Sledil je razgovor z vojnim ministrom, pri katerem so dobili nemški poslanci kratko naznanilo, da se »mora ravnati, z juž. TiroJci enako, kakor z ostalimi dr* žavljlani Italije. Če se bodo dovolile iz* jeme, jih bo treba raztegniti na vse no* ve pokrajine.« Tako sta italijanska vlada in zviti S a* lata vodila skoro dve leti za nos tirolske Nemce. Razburjenje, ki se je polotilo tirolskega ljudstva, je nepopisno. Vihar ogorčenja! gre skozi deželo. Župani, ki so prisostvovali zborovanju v Bocnu, so v najbolj ljutih in divjih izrazih napa* pali italijansko vlado: »Italijanska vla* da ni doslej držala* niti ene obljube, mi ji sploh ničesar več ne verujemo.« »Vo* jaško službovanje za domovino je res častna dolžnost. Toda ljudstvo se upira, da bi službovalo v .italijanski vojski. Kajitii bojevalo se je s celim srcem in z vso požrtvovalnostjo proti Italiji. V njej je namreč videlo svojega sovražnika, ki je stegal svojo roko proti naši deželi, proti našim pravicam in našim svoboš* činaim.« Te besede dovolj jasno pričajo, kako odločen, trdovraten in neizprosen je boj, ki ga vodijo tirolski Nemci pri vpeljavi neizvedljive. Po volitvah so se nemški I splošne vojaške dolžnosti. Jugoslavija Nova Protićeva stranka ZAGREB, 16. Bivši ministrski pred* sednik Stojan Protič je ustanovil novo narodno * radikalno stranko, katere na* men je — kakor pravi proglas, ki ga je izdal Protič —pobijati današnji radikal* sko * demokratski blok. Protič zahteva pokrajinske avtonomije in revizijo usta* ve. Izjavlja nadalje, da je pripravljen sodelovati s Paši čem, toda ne v bloku z demokrati in muslimani. Čehoslovaika Čeholovsška in posredovanje na Ogrskem PRAGA, 15. Govoreč o zadnji noti ministra Beneša trdijo listi, da Cehoslo* sporov nastajajo vaška ne namerava posredovati na Ogr* l" skem brez privoljenja, zaveznikov. Gle* de vesti, da mislita; Čehosiovaška in Ju* goslavija spraviti vprašanje o »hodni* ku« zopet na dnevni red, pravijo listi, da bo Čehosiovaška spoštovala mirovne po* godbe, ker zahteva isto tudi od drugih. Besedilo note čehoslovaške republike proti Ogrski PRAGA, 16. Poročali smo, da je po* &lala čehosiovaška vlada poslaniški kon* ferenci noto, ki se nanaša na dogodke v Zapadni Ogrski Nota je bila obenem poslana vladam zavezniških velesil ter romunski in jugoslavenski vladi. Evo besedilo note: . »Njegovi ekscelenciž gospodu Cambo* nu, predsedniku poslaniške konference v Parizu. — Gospod predsednik! V ime* nu vlade čehoslovaške republike se uso* jam obrniti na poslaniško konferenco in jo opozoriti na te dogodke. Že tri tedne se odigravajo resni pripetljaji na Za* padnem Ogrskem. Krdela bivših ogrskih vojakov se združujejo s prostovoljci in tolpami ljudi, katerih značaj se da težko označiti. Poizkušajo se biti prave prav* cate bitke z onimi, ki hočejo vzpostaviti red in uveljaviti pogodbe. Vrše se prega* njanja, izvaja se terorističen režim in, kakor javljajo poročila, se krivci ne pla* šijo niti. največjih nasiistev. Sosednje pokrajine so zbog tega jako vznemirje* ne in preplašene. Zaradi tega neizmerno trpi gospodarsko življenje v teh krajih srednje Evrope, ki mu je vojna hudo škodovala, in vse sosednje države čutijo nesrečne posledice tega položaja. Politi* ka čehoslovaške republike je poslednja 'tri leta stremila samo za tem, da bi kar največ pomagala pri pacifikaciji in pre* ustroju srednje Evrope, in je strogo te* meljila na natančnem uveljavljanju sku* jpno dogovorjenih obveznosti, ker si je T»n zadevala, da se doseže odkritosrčno lojalno skupno delovanje vseh teh de* žeL Zatorej je čehosiovaška vlada z ara* di teh dogodkov, ne da bi hotela pre* iskavati, kdo je zanje neposredno odgo* voren, po pravici zelo vznemirjena in smatra, da je ta položaj, ki se grozi po* daljšati, absolutno nevz drolji v. Poleg tega sodi, da je njena dolžnost nasproti zaveznikom ih lastnemu narodu, da ono* zori visoko konferenco na ta položaj., ki je za mir Evrope jako nevaren, in jo na* prosi za odredbe, ki bi storile konec anarhičnemu stanju, povzročenemu po intervencijah, katerih ta trenotek no* čem imenovati s pravim imenom. Dovo* ljujem si zlasti naglašati, da bi delo za mir, ki <'a vršimo s tolikimi težkočami, da bi dospeli do normalnega stanja in odstranili posledice vojne, bilo jiako o* težkočeno, ako bi se današnje stanje po* daljšalo tudi samo za en dan. Ravno z zavlačevanjem bolj ali manj neznatnih navadno najresnejši konflikti. Treba je zatorej, da se ta vprašanja urede kar najhitreje. Vlada čehoslovaške republike se ob tedanjem stanju stvari aktivno in neposredno ni vmešavala v žalostne dogodke na Za* padnem Ogrskem in tega ne bo storila. Vendar pa mora, ne da bi pretiravala resnost položaja, ki ogroža mir, z ozi* rom na mišljenje gotovega dela prebi* valstva in gotovih političnih činiteljev ugotoviti, da bi bilo za splošni mir mno* go nevarnejše, ako bi se razširilo nazi* ranje, ki ga raznašajo oni, ki so se do* godkov v teh krajih aktivno udeležili, namreč naziranje, da se morejo brez strahu pred pravično in zasluženo kazni* jo kršiti, mednarodne obveznosti, da se smejo izvrševati akcije, ki nasprotujejo mednarodnemu pravu in da se brez ka* zni more sistematično onemogočati uve* vljavljanje mirovnih pogodb, ki so bile svečano podpisane od dotičnih držav kakor tudi od velesil. —t Proseč opro* stitve, da se obračam do Vas, gospod predsednik, s to intervencijo, ki jo na* rekava le stremljenje po varstvu miru in po pokoju dobro mislečih ljudi, Vam zagotavljam znova* da čehosiovaška re* publika v svesti si svoje dolžnosti, vairo* vati mir, ne bo ničesar podvzela brez popolne potrditve poslaniške konferen* ce, zavezniških velesil kakor tudi vseh onih, ki so pri tej stvari neposredno in* teresirani. — Beneš.« na stališču, da mara dajati smernice za Teševanje državnih vprašanj! le zakono* dajna skupščina in da gre tehniškim ko* misijam le tehnično formuliranje reši* tev. Vsled tega bi ne bil mogel nikdar smatrati, da bi mogli sklepi parlamen* tarnih komisij nadomeščati voljo par* lamenta. Parlamentarne komisije, ki so izrazile željo, da bi bile zaslišane glede državnih stroškov, so bile pred kratkim sklicane, da izrazijo svoje mnenje v vprašanjih, Id jih je že prejšnji parla* ment reševal. Kar pa se tiče zakonskih odlokov, je ministrski predsednik poudaril, da se se* danja vlada ni oddaljila od tozadevnega stališča prejšnje vlade. Zakonski odloki se delijo v tri vrste. Predvsem gre za za* konske odloke za nove pokrajine, pri katerih gre za popolnoma novai vpraša* nja. Pred kratkim so se ukazale občinske volitve v novih pokrajinah in se je ne* koliko izpremenil dosedanji upravni si* stem. V drugo vrsto zakonskih odlokov spadajo oni, ki razpravljajo ali poprav ljajo prejšnje odloke. Ne sme se poza biti, da se sedaj nahajamo v abnormal ni legislativni dobi. Vodna in povojna doba sta pustili za seboj vso silo zakon skih odlokov, ki so se sicer predložili zbornici* ali proučevali se niso nikoli Kdor hoče vladati v teji gosti mreži, mo* ra nujno razveljavljati ali pa izpremi njaiti zakonske določbe. Kdor bi hote kratiti vladi to pravico, bi moral prisiliti državo, da ohrani vse vojno breme na zakonodajnem polju vse dotlej, dokler bi parlament ne rešil teh vprašanj; in to bi trajtalo nekoliko let. Kar se tiče tretje vrste zakonskih odlokov, ki udejstvuje jo zaradi nujnosti zakonske načrte, ka terih zbornica še ni odobrila, je sedanja vlada predložila samo tri take odloke Prvi odlok glede duhovniškega vpraša* nja so odobrili senat in razne komisije drugi odlok, ki določa 100 miljonov za boljšanje zemlje, je bil odobren od me* rodajnih komisij in ga zbornica, kateri je bil že predložen, ni odobrila samo za* radi pomankanja časa. Tretji odlok se tiče končno ukrepa glede trgovinske mornarice. O nujnosti; tega odloka ne bo dvomil nihče, če se pomisli, da je gro* žila nevarnost, da se zaprejo vse itallijan ske ladjedelnice. Končno je ministrski predsednik vz javil, da ni vlada s svojimi omenjenimi ukrepi ne zmanjšala dohodkov ne pre* vzela obvez, ki bi ne bile že predvidene v poročilu zakladnega ministra, in da zahteva sedanji strašni pritisk davkov največjo varnost s strani države in kra* jevnih ustanov. Mednarodna časnikarska konferenca RIM, 16. Izvršilni odbor zveze italij pa dostavlja izrecno: «Kakor poroča Sangulin, is bilo postopanje oblastev nad vse hvalevredno in energično. — Ali ni poročilo o tem dogodku v Splitu v italijanskih listih zelo zanimivo in kaj poučno? Ali ne sili naravnost k primerjanju nastopa jugoslovenskih oblastev v Splitu v zaščito politično prononsira-nega Italijana z zadržanjem oblastev v naših krajih v podobnih primerili leo gre za napade proti Jugoslo venom ?! V Splitu so oblastva in nnh organi — kakor priznavajo laški viri sami — nastopili < nad vse hvale vredno in energič-no», dasi so prav gotovo poznali vzroke, radi katerih so Spličani napadli Segulina! A to oblastev ni motilo, da ne bi nastopili z odločnostjo v zaščito zakonitosti, miru in reda. Oblastva se niso brigala niti na narodnost niti na politično mišljenje napadenca. Storile so svojo dolžnost v polni meri. Kako pa je pri| nas? Pri nas se napadejo osebe in požigajo poslopja nemoteno in nekaznovano in navadno ni blizu tistih, ki bi po svoji dolžnosti morali preprečiti take zločine in taka nasilstva. In če so blizu se odlikujejo s svojo brezbrižnostjo in nehajno stjo. Priznanje laških listov, da so oblastva v Splitu postopala «vse hvale vredno» , in ^energično je zares dragoceno priznanje, ker postavlja v pravo luč večni krik, da so j Italijani v Jugoslaviji brezpravni in brez vsake zašč:te, dečim uživajo Jugosloveni v Italiji po-polno svobodo in pravno zaščito. Tam smo j videli dejanja, tu pa slišimo le besede, ki so | v kričečem nasprotju z dejanji. Da ni temu; tako, ne bi bil zgorel ne < Narodni dom» v Trstu ne oni pri Sv. Ivanu ne sokolska dvorana v Rojanu in ne bi se bila dogajala tolika druga nasilstva na raznih drugih naših napravah, na zasebni lasti in na osebah. Saj smo menda državljani Italije in imamo vsi vso pravico do polne državne zaščite! — Zato bi moral dogodek v Splitu s komisarjem Sangulinom priklicati našim oblastvom v zavest, koliko so do seda; zamudila in zagrešila. "Sodni dan!« Kdor je v posesti te knjige (drame) je vljudno naprošen, da jo proti plačilu ali povrnitvi odpošlje na naslov uprave i Edinosti >. — Odbor pevskega društva «SIa-va» pri Sv. M. Magd. Sp. Avfast Mtvb fe Vipave J» dtOSA v po-četku vojne pri 97. regimentu v 6. kompaniji. Leta 1914. je bil ujet t Karpatih.. Njegov oče, Jože Drufovka, je dobil od njega sadnjo vest 28. maja 1918. Zato prosi vse one, ki so se vrnili 1. 1920. in 1921, iz ruskega ujetništva in vedo kaj o njegovem sinu, da bi se pri njemu oglasili aH mu pismeno sporočili, kaj je s sinom. Pripravljen je, jim poravnata morebitne stroške. Sprejemni izpiti na slovenskem ačiteljšča v Tolminu. Ravnateljstvo naznanja: Vsled nepričakovanih zaprek se bodo sprejemni in fremestni izpiti na slovenskem učiteljšču v olminu pričeli namesto 21. šele na 26. t. m. Ravnateljstvo. Selitveni urad javlja, da odide izseljeniški vlak iz Trsta-Sv. Andrej v Jugoslavijo 19. t. m. zvečer. Izseljenci izven Trsta naj se informirajo pri postajonačelnikih njih odhodne postaje, kdaj jim da vagon na razpolago, da dospejo pravočasno na križišče postaje Opčine, Divača Sv Peter na Krasu. Tovorne listine se dobijo na selitvenem uradu. Izseljenci iz Trsta morajo naložiti svoje stvari v pondeljek dopoldne. Tržaško kolesarsko društvo «Balkau». Za nedeljo 18. t m. se poživljajo vsi dirkači, da se radi alenacije polnoštevilno udeleže izleta na progi bodoče dirke. Odhod točno ob 7. uri zjutraj s Prošeka. Shajališče pred gostilno Luxa. Redniki vseh odsekov naj bodo 10 minut pred odhodom na mestu. Rednik K. Tržaško kolesarsko društvo «Balk*a» naznanja, da se bo vršil, kakor je bilo že objavljeno, 2. oktobra t L kolesarska cestna dirka za »Primorsko prvenstvo leta 1921». Naknadno še je določilo, da bosta dirkali dve skupini, in sicer dirkači (diletanti) m pa turisti. Za prvo skupino objavljena pravilnik ostane v veljavi, za drugo skupino pa se k pravilniku doda odnosno spremeni sledeče: Te dirke se bodo udeležili lahko samo oni člani kolesarskih društev in klubov s sedežem v Julijski Benečiji, ki niso še nikdar dirkali ali pa taki, ki so že dirkali, nimajo pa dirkaškega kolesa, ampak navadno turistovsko kolo. Menjava koles v tem primeru seveda ni dovoljena ter se bodo kolesa pred odhodom puncirala. Maksimalni čas je določen na 1 uro 40 min, po prvo do-šlem. Darila bodo za dirkače: 2 zlati, 1 posre-brnjena, 3 srebrne svetinje, za turiste 1 zlata, 1 srebrna, 1 posrebrnejna. Nadejati se je, da se bo priglasilo čim največje število dirkačev in turistov. Tega dne se bo vršila tudi tekma v .hitri hoji na črti Opčine-Prosek-Opčine (10 km) in tekma v hitrem teku na 100 m. Vpisnina določena na 6.— lir. Prosimo naše rodoljubne gospodične, da se v čim večjem številu priglasijo za nabiranje r>otom nabiralnih pol ter tako omogočijo reden potek. Naše ljudstvo pa prosimo, da se našemu prvemu pozivu odzove v čim večji meri daruioč v denarju ali pa darilih za tekmovalce. Odbor. Sz tržaškega življetila Zaplemba cigaret in tobaka tihotapskega izvora, Pred par dnevi je priplul v staro prosto luko parnik Helouan kjer se je zasidral ob pomolu št. 4. Parnik je prišel iz TAleksandriJe v Egiptu. Pred včerajšnjim zjutraj je opazoval finančni brigadir Antonazzo razkladanje zračnih cevi s parnika Helouana na automobil št. g. v. IV. 18. Radovednost ali bolje rečeno pozornost je gnala brigadirja h glavnemu izhodu v prosti lu-ki, kjer je naročil svojim stražnikom, naj ustavijo sumljivi automobil. Kmalu potem je pri-drdral automobil in finančni stražniki so ga ustavili ter preiskali, kakor jim je bil zapovedal brigadir. Stražniki so odvili vse zračne cevi, ki so se nahajale na automobilu, in dobili v njih 40.000 egiptovskih cigaret. Šofer in moža-karij ki so mislili utihotapiti cigarete, so bili retirani. Med njimi je tudi znani in predrzni tihotapec Amori in natakar Helouana Anto-nello. Istega dne je bil preiskan Heluoan. Na njem se je zaplenilo 70.000 egiptovskih cigaret, ki so bile jako varno skrite v raznih delih ladje. Tudi parnik Presidente Wilson je bil preiskan s krasnim uspehom. Zaplenjenih je bilo namreč na" njem 750 kg. prvovrsnega tobaka. Radi tega sta bila kaznovana z denarno kaznijo naslednja tihotapca: Kari Mioni in Ivan Mikolič. Globo je plačal za nju poveljnik ladje Wilson Hek-tor Zar. Na parniku Gastein sla bila aretirana dva tihotapca s tobakom, in sicer Ivan Gerlanc in Jakob Bocin. Zaplenjenih je pa bilo 882.000 cigaret. Skupaj je bilo torej zaplenjenih -992.000 cigaret in 750 kg. tobaka. Najemnina, Id se je plačala z batinami. Ni dolgo od tega, ko sta se predstavila v stonovanju 26 letne Helene Pecok v ulici Domenico Roi-setti št. 12. Ester Scarpa in njegova žena Ana ter prosilaT naj ju vzame pod streho. Pecok se ju je usmilila in ju vzela v stanovanje za meseč. 50 lir. Ko fe potekel prvi mesec in je prišel čas plačila, je vprašala Helena Scarpovo po denarju. Toda Ana, ki si ji ni ljubilo izplačati 50 lir, se je izgovarjala, da bo plačala naslednji dan. Prišel je »jutri« in Scarpona je zopet izjavila, da bo plačala »jutri«. Tako so potekli trije meseci in Scarpova je vztrajala še vedno pri svbjem, namreč, da bo plačala »jutri«. Včeraj na vse zgodaj sta jo mislila zvita zakonca popihati, kajti naveličala sta se dan za dnem odgovarjati »jutri bova plačala«. Ali ropot, ki sta ga povzročala pri spravljanju cunj v kov- fieke, je iKšals Helena •* radovedno vprašala gosta, kam gresta. »Proč greva!« — je kratko odgovorila Scarpova. »In kdaj bosta plačala najemamo?« »Jutri!« »Ne čakam do jutri. Denar hočem danes, sicer pokličem orožnike!« »Kaj mislite, da nisva poštena,« sta zavpila zakonska in planila na žensko ter jo toliko časa tolkla, dokler se ni zgrudila na tla. Nato sta pobrala zakonska svoje stvari in odnesla pete. V stanovanje Helene je pa moral priti zdravnik rešilne postaje, katerega so poklicali sosedje. Policija ima tudi s to zadevo posla: išče nepoštena zakonca. Se nekaj o goljufivem zastopniku zavarovalnice »Piave«. Pred dobrimi tremi mesecimi je iskal g. Josip Ercolesi, stanujoč v ulici Ugo Foscolo št. 32, stanovanje. Da bi ga prej našel, se je obrnil na »Universalpost«, kjer so mu naročili, naj gre k doktorju Arnoldu Cuceri, čigar uradi se nahajajo v ulici Lazareto vec-chio št. 35, in naj vpraša njega za nasvet. Ercolesi je šel k doktorju Cuceri in ga vprašal za svet. Cucera ni dal Ercolesiju nobenega odgovora, pač pa mu je pomigal z glavo, naj mu sledi. Tujec je šel za doktorjem do drugega nadstropja. Tam mu je doktor pokazal elegantno stanovanje, katerega so Se zidarji P°" popravljali. . »Koliko zahtevate za to stanovanje?« je vprašal Ercolesi doktorja. «Dvanajsttisoč Url , Ercolesiju se je zdelo stanovanje predrago in zato je odklonil ponudbo. Doktor ga >e pa kmalu spravil na svojo stran. Ponujal mu je namreč stanovanje za 8060 lir, če mu posodi 4000 lir. Da bi ga še lažje potegnil, mu je zagotovil, da bo prinesel od hiiuega upravitelja potrdilo, da je stanovanje v resnici njemu oddano. Res je šel doktor k hišnemu upravitelju in ga preslepil, da mu je napisal potrdilo s j podpisom in s pečatom. Ko je imel doktor v I roki dragoceno potrdilo z upraviteljevim pod-"pisom, je šel v svojo pisarno in še sam napisal na potrdilo naslednje: «. . .Nadalje dovoljujem g. Cuceri, da inkasira od g. Ercolesija 8000 lir za popravo stanovanja in 4000 lir kot posojilo. Stanovanje je oddano g. Ercolesiju.» Ko je videl Ercolesi drugo jutro to potrdilo, katerega Je bil tudi sprejel, je zaupal doktorju in mu izročil — seveda proti pobotnici — 12.000 br. Minula sta od tistega časa, že dva meseca, ' a Cucera se je še vedno izgovarjal opeharjen-fcu, da ni še stanovanje popravljeno itd. Končno t je doznal Ercolesi od svojega sina, da je Cucera 'zvit slepar. Treba je torej poiskati sleparja, si I je mislil opeharjenec. Nekega dne je srečal [doktorja in ga vprašal, kaj je s stanovanjem m f z denarjem. Zviti doktor si je znal kmalu pc-fmagati iz kritičnega položaja: rekel mu je, da t bo v par dnevih stanovanje popravljeno. Iako *se je vleka ta zadeva dalje, dokler ni prišla na svetlo druga zadeva, ponarejene police. Razume oe, da ne videl Ercolesi ne denarja ne stanovanja. __ «D p—okle je v meč» so igrali prav dobro. Stani so peti »vrstno, umetniško dovršeno. Bog živi gospoda pevovodjjo! Križani so peli dobro, le škoda, da se je ko-renjaški baritonist preveč osmelil na odru in hotel izvesti teatralično gesto pri pesmi «Dobro jutro ». Sest slavčkov, ljubkih pevk iz Šturij, nas je s svojo «Jamsko Ivanko» tako presenetilo in očaralo, da nismo vedeli, ali naj nehamo s ploskanjem ali ne. To je pa zares krasno! je vzklikalo občinstvo. Domačin. HALI OGLASI se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. ACETILENSKI aparat za 40—50 gorilk, nov ali rabljen se kupi. Ponudbe Via Cologna 4. 1693 DANES MENI jutri tebi! Edino sredstvo proti vandalističnim požigom in opustošenju, kakor tudi proti tatvini je, da svoje imetje zavarujete pri Drag. Starec, inšpektorju Fon-diarie in Vzajemne zavarovalnice v Barkov-Ijah. 1692 VILE in hiše od 65.000 dinarjev naprej, se prodajo na Sv. Trsatu-Sušak, Jugoslavija. Pojasnila daje posredovalec Pegan, Matulje. 1691 H2SA z gostilniško koncesijo, velika vinska klet, dvorana, 3 verande, terassa, 6 sob, vodovod, električna razsvetljava, v sredini mesta, se proda za L 90.000. Josip Maglica, Opatija. 1687 SPREJME se starejša služkinja za pospravljanje sob, in ki bi pomagala v prostem času v trgovini manifakturnega blaga. Potrebno je znanje italijanskega jezika. Ponudbe pod »S 50« na upravništvo. 1689 PRODA se nov hrastov bedenj 12 hI. Na ogled je v Padričah št. 45. 1690 POSESTVO v Kantridi (sedaj spadajoče pod reško državo) obstoječe iz dveh hiš, gospodarskega poslopja in ca 3000 m2 zemljišča v zelo lepi legi. Josip Curl, mesar, Kantrida ^ pri Reki. 1688 imam mestne sume pokojna razpisuje natečaj službe mestnega redarju Prosilci naj vlože svoje prošnje pod* pisanemu do 1. oktobra t. 1. Dokazati morajo: državljanstvo, polnoletnost, ne* omadeževano preteklost, znanje sloven* skega in italijanskega jezika. Osebe, ksu= tere se bavi j o z glasbo imajo prednosr. Nastop službe takoj. Izredni komisar: J os. Dovgan. Mestno županstvo v Postojni, dne 15 (750) septembra 1921. Županstvo občine Podpora pri Gorici vabi vse one v tukajšnjo občino pristoje ne, a izven iste živeče osebe, da dnpoš* ljejo tukajšnjemu občinskemu uradu do 10. oktobra 1921 svoje natančno izpol* njene družinske liste (ime, priimek, očes' tovstvo, materinsko, dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče). Te liste rabi županstvo za sestavo iz*, kaza oseb, ki so glasom st. germansko pogodbe zadobile italijansko državljan* stvo po polnem pravu (d i pieno dirjtto)4 ŽUPANSTVO OBČINE PODGORA (748) dne 10. septembra 1921. Izredni komisar Dominko. r$09lna H .HIŠA skoraj nova^na Pendice Scorcola 15 pro-' štorov, 900 m obdelane zemlje, vodnjak, Stanovanje takoj prosto, se proda za Lit. 50.000 proti takojšnjemu plačilu polovične svote, i Pojasnila Piazza Rosario 4, slaščičarna. j^ v svojj zalogj sledeče: jestvilie, 'j koruzo, železnino, fončevino, cement, ,. . . . <-»•___*_________ L___.* i ISKUŠENA babica sprejema noseče Ulica Chiozza 50, pritličje. na manifakturo in Singerjeve stroja katere prodaja po najnižjih cenah Vesti iz Goriške Umrlo je v Gorici v preteklem tednu 7 ljudi, rojenih pa jih je bilo 13. Trije med umrlimi so tujci. . , . • Iz Hresovic poročajo o veliki nesreči, ki je doletela 11. t. m. posestnika Antona Jager in vse ostale. Med sv. mašo mu je najbrž zlobna roka zažgala poslopje. V vasi so bili doma samo starčki in otroci. Veter je pihal proti vasi. Kmalu je bilo vse v plamenu.' Petim požarnim brambam se ni posrečilo, da bi pogasili ogenj. Vničenih je 15 hiš. Večina je rešila le rfolo življenje. Škode Je do 2 miljona kron. Zima je pred vrati, ubogi ljudje so pa brez strehe! Dopis z dežele. "V nedeljo je bila veselica na Ustjah, skriti vasici na našem Vipavskem. Igral se je Jurčičev «Domen» in «Damoklejev meč O «Domnu» bi se reklo to: Grajščak Sova je igral med vsemi najbolje.' Obraz je razodeval duševne boje človeka, kij skriva svoj greh; zato v strahu prosi in grozi, j da bi izbrisal madež na svojem imenu. Ta strast se vleče skozi celo igro in stopnjuje ena-. komerno, dokler ne doseže svoj višek tam, I kjer ga pozdravi velikanska baklja, t. j. požar niegovega gradu, ob čemer nesrečnež zblazni. Vse to je dgral naš Sova z nepretrgano duševno napetostjo in izrazil Človeka, ki je hudoben po naravi in ne vsled zunanjih vplivov. Igral je izborno. Izmed ostalih je igral precej; dobro Domen sam. Pozabiti je pač treba, da je ; nosil polhovko in si brisal pot s čela. Domnov gospodar pa je prihajal v svojo lastno hišo, ne kot samozavesten gospodar temveč kot plah gost, tudi v grajščakovi odsotnosti. Berač je izražal pozo onemoglega starčka in mladeniške kretnje. Kazal se je preveč navihanega. , Ženske pa so bile vse pretahe. Morale bi bile poseči v petje, ker na preji pač ženske pojejo in ne čakajo molče, da jim za pojejo fantje. Ta prizor bi bil sicer najlepši. Z ozirom na moči in sredstva se je igralo vendar precej dobro. Čudno se zdi, da naši ljudje tako radi segajo po igrah, kjer se vrate požig, uboj itd. Ne rečem, da ni lepa ta igra, toda poglejte poroto iz zadnjega leta! 29 LETEN mladenič, lepega vedenja, samosto- | jen gospodar, veleposestnik, želi znanja v svrho resne ženitve s pametno, dobrosrčno tudi z blagonico. Le resne ponudbe s sliko pod «Gotovost» na upravništvo. 1695 na obroke. 7-ia LESENE bednje že rabljene a v dobrem stanju, za trgatev ali v druge svrhe, prodam,! Naslov pri upravništvu. 1696 i ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh. war, Maizini 46 (v bližini drvenega trg«i). 44 PRODAJALKA, dobra moč, išče službe v trgovini z mešanim blagom. Zmožna je tudi knjigovodstva in korespondence. Naslov pri upravništvu «Edinosti=>. 1677 i z več let dobro idočo trg o vino, gostilno in trafiko, v najbolj prometnem kraju reške doline, ob glavnem križišču cest in blizu železniške postaje, je na prodaj. — Pojasnila daje upravništvo. 745 URARSKI POMOČNIK išče službe. Alfred) Štekar, Gorica, Piazza Edmondo De Amicisi , __, . . .__ . . ,, št 9 pekarna, gostilna, sodavodmea, 14 oralov j zemlje, dobre gostilne, mesnice, trgovine v mestu in okolici. Krasna vila s pohištvom v Celju. Lepa kmetijska posestva vsake vrste, ve'eposestva, grajščine, vinogradska pose- vtva, mlin, žage, hise in vile. — Poja-nila KUPUJEM srebrne krone in zlato, ter plačam dražje kot drugi. Uilca Valdirivo št. 36, II. 1671 POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih _ , ^ , _ cenah plailujc edini grosist Belleli Vita. Via j daje Karol Breznik, Celje, ul. Dolgopolje 3 Madonnina 10, J. 38; Slovenija - Jugoslavija. KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1658 h: VINO, belo in črno istrsko se vdobi po dnevnih; cenah na drobno in debelo na Opčinah pri R. Malalanu 386. 1679 PEKA samskega, spretno moč, (pozneje postane samostojen), sprejme Ivan Zelen, Senožeče. 1672 NOVE POSTELJE L 120.—, vzmeti 70, žim-nice 50, nočne omarice, umivalniki, chiffo-niers, popolne sobe se prodajo po zmernih cenah v ulici Fonderia 3. 1674 CUNJE, velike, Čiste, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1. 164S PODLISTEK Rene Thevenin. Železni malik — Ko pa se zdi, da nam ne zaupajo in nas potiskajo na stran! — To je samo zato, ker nas hočejo dobro izpoznati, ali poznam sredstvo, ki nam more pridobiti njihovo zaupanje. — In to bi bilo? — Pozneje bomo govorili o tem. — Vi torej ne želite, da bi bežali? — Ne. Zame je znanost tako vabljiva in zasledovanje nepoznanega me mika tako, da se rad udam življenju v tej absolutni osamljenosti, kjer se bom mogel vendar naučiti toliko stvari. — In čemu vam bo to? Kako hočete izkoristiti svoja poznanja? Mari se največja privlačnost znanosti, umetnosti, ali kateregasibodi drugega pojava duše človeške, ne izvira iz slave, ki nam jo daje? Tudi vaš prednik je razumel to. Prišel je semkaj, da se pouči in jaz mislim, da je poizkusil vse, da bi nas seznanil s svojimi razkritji, če ne bi mu bila kaka zapreka preprečila izvršitev tega namena. — In vendar so znanstveniki, ki se nabadajo tu, ometniki, ki so zgradili mesto, ki «o zarisali vrtove in okrasili palače im templje — le iarki skrivne radosti, Id dohaja od izvršenega dela, in ne občutijo potrebe, da bi iz tega izvajali kako prazno osebno slavo! — Ali to so ljudje drugega plemena! Če bi poznali vi vse tajnosti in če bi razumeli mnoge stvari, ki jih sedaj ne poznate, ne bi mogli Živeti zadovoljno kot vernik brezpametne samote. — In zakaj? Mari mislite, da oni niso veliko bližje, nego mi, sposobnosti za občutek resnične in nesprejemljive radosti? — Jaz ne vem nič, ker nisem filozof, ali za sedaj ne verujem v toliko superijornost. Na vsak način pa čutim in naglašam, da za nas Latine, individualistične duhove, bi bila taka blaginja hujša, nego smrt. In vendar se bomo morali zadovoljitil — Zakaj? — Ker naša usoda je določena in pred vsem, si moramo ustvariti družino. — Res je, pozabil sem! To fe res iletno: oženiti se bomo morali! Ali so vam že predstavili zaročenke? Ali bomo morda morali izbirati med Indijankami, ki strižejo volno kamele tam doli na dnu dvorišča? — Ali ne! Pozabljate, da smo »kovrakasi«, to je plemenitaši, dragi mojf — Torej? — Naše neveste bodo iste krvi: Ženske belega plemena. — Ženske belega plemena? In kje to? Jas ne vidim nobene. — To priaja od običaja, Id prepoveduje izhajati na cesto. Ali skoro nam bo ▼ čast, da nas jim predstavijo in nam ostane le trud izbiranja med hčerami plemenitašev, ali celo onimi »Jukasa« samega. — Za vraga! Koliko dedkinj pa ima naš pre-piemeniti gospodar? — Dedkinja ni prava beseda, ker tu ni ni-kakega dediča, in to iz edinega razloga, ker nikdo nee umre. — Kako naj razumem to? — Oficijelna vera uči tako: mrtvec ne izginja, ampak se vrača, da živi med živimi. — Kaj dobro f V tem enoličnem raju nesmrtnost duha je ljubša, nego ona telesa. In po tem ponavljam vprašanje: koliko otrok ima Jukas? — Ne vem, mnogo gotovo, ker ima nad tisoč soprog. — Tisoč soprog? — je zakričal gospodar v takem razburjenju, da se je profesor zasmejal. — Tisoč soprog? — je zakričal gospodar v takem razburjenju, da se je profesor zasmejaL — Tisoč soprog? Ali bomo tudi mi obsojeni ▼ tako mnogoženstvo? # — Ne, ne, pomirite se. Tako lepa družina je privilegij Jukasa? — Dobro vam delo! Kdo pa je ženitvanjski posredovalec, ki preskrbuje toliko izvoljenk mogočnemu gospodarja? — Izbirajo se med tvečcmcamf Utopija. — SveČenice temptp? — Da: to se dssetkoč mladenk, Id čuvajo noč in dan svati ogenj U — In odkod prinajajo? Srebrne krone in zlato plačujem po najviSjih cenah ALOJZIJ POVh Trst, Piazza Garibaldi St. 2 (prej Barriera) registrovana zri'lr, z neomejenim jamstvom Ulica Pier Luigi da Pnlestrina it. 4,1. sprejema Hlns ulože od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po = 4 II o |2 o večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoča Čekovne račune. — Posoja hranilne puŠice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Dale posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. TIskarna jiest" v Trstu Izvršuje vso Morska dela točno In solidno Mri tista a nahajajo v iliti li MBa Mm it. 21