Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 8, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep ureduiStva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. NARODNI DNEVNIK Upravnlfitvo: Sehilleijeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstrO-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12"50 - četrtletno . . . K «' ' • mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno . ... K 28' -za vse druge dežele i. Ameriko K 30 -Naročnina se pošilja vnaprej, oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 293. Celje, v soboto, 24. decembra 1910. c.k.«. r.enn m..«, i Leto II. Nameni, načela, načini ln sredstva nemške politike. Namen nemške svetovne politike je: priboriti Nemčiji nadvlado v Evropi ter v ta namen zlomiti moč Britanije. Za to veliko nalogo se Nemčija smo-treno pripravlja. Vse vodilne glave v Nemčiji, od cesarja do žurnalista in političnega agitatorja, so koncentrirale vsa svoja prizadevanja v to smer, eden dela drugemu v roko, zato se bliža z ogromnimi koraki trenotek, ko porečejo: gotovi smo, hajd na krvavi ples. Oče moderne nemške taktike in politika je Clausewitz. Kdor prečita njegovo glavno delo o politiki in vojski, bo še le prav razumel nemško politiko v minulem stoletju in nje namene v bodočnosti. Njegov glavni nauk je, da »vojska je del politike«. Za vse politične čine veljajo po Clausewitzu samo dve vprašanji: »Jeli za to ugoden čas?« in — »Smo li dovolj močni, da storimo to?« V čisto strategičnem obziru se glasi Clausewitzev nauk: »Najboljša strategika je, da smo zelo močni na sploh, potem pa na odločilni točki«, ter »najjedno-stavnejše in najneizprosnejše strategično pravilo je, držati svoje moči koncentrirane.« Ta pravila so sprejeli Bismarck in njegovi pomočniki. Ko je Bis marek postal 1862. 1. pruski ministerski predsednik, je takoj prisilil pruski parlament, da je sprejel zakon o reorganizaciji armade. Moltke in Rcon sta preustrojlla vojsko in ko je bilo delo dovršeno, je Prusija 1864. napadla Dansko ter priklopila Schles-wig-Holstein. Na tem ozemlju stoji Kiel, zdaj glavna nemška bojna luka na Baltiškem morju. Ko je bilo to gotovo, so se poprijeli Bismarck in njegovi pomočniki novega dela. Pripravljali so se na novo podjetje. Ko so bili gotovi, je Prusija napovedala Avstriji vojsko 1866. Posledica je bila, da je bila Avstrija vržena iz nemškega Bunda in Hohenzol-lerncem napravljena pot na cesarski prestol zjedinjene Nemčije, aneksija Hanoveranskega kraljestva, Nassauskega in Hessenskega. Bismarck je šel zopet na delo, v treh letih je bil gotov — potem je falslficiral znani telegram iz Emsa ter tako Francijo prisilil, da je napovedala vojsko 1870. 1. Posledica je bila — popolna zmaga pripravljene Nemčije nad nepripravljeno Francijo, aneksija Alzacije in Lorene ter proglasitev nemškega cesarstva pod Hohenzollernskimi vladarji. Nemčija se do danes še ni odpovedala svoji stari taktiki. V nemškem cesarstvu se je industrija tako razvila, da lahko tekmuje z angleško in ameri-kansko. Nemcem se pa zdi, da so jim za nadaljni razvoj neobhodno potrebni trgi, na katerih bodo oni absolutni gospodarji. Svet je že ves razdeljen, največje in najboljše kolonije ima Anglija, kar bi se še dalo kje v Afriki prisvojiti, ni vredno truda in bi nemški industriji ne pomagalo, ker bi ne mogla kupovati nje izdelkov. Kolonizirati torej ni kaj, zato so Nemci vrgli v svet frazo, »mirne« gospodarske penetracije. To izvajajo v Belgiji, na Nizozemskem in njega kolonijah na Balkanu itd. h kratu pa množe armado in mornarico, kajti: »Vojska je del politike« in ko bodo gotovi ter »dovolj močni, da to storijo«, vdarijo po onem, ki jim je na potu. In kdo je ta? Profesor Treitschke pravi: »Ako ima naše cesarstvo pogum odločno zasledovati neodvisno kolonljalno politiko, je neizogibno, da trčijo naši interesi ob interese Anglije. Bilo je naravno in logično, da je nova srednjeevropska velesila morala obračunati z vsemi velesiami. Deli smo na čisto svoje račune z Avstro-Ogrsko, s Francijo in Rusijo. Zadnji obračun, obračun z Anglijo, bo bržkone najdaljši iu najtežji..« Za ta obračun se pa tudi dolgo in temeljito pripravljajo. Voti der Goltz je pisal v Deutsche Rundschau: »Nemčija se mora pripraviti za to vojsko (z Anglijo) ako pride ter ne sme zgubljati časa.«---»usode Nemčije ne bodo določili govori in večine temveč kri in železo.« Toda čemu bi citiral. Hotel sem le z besedami največjih nemških autoritet in z dogodki iz najbližje minulosti dokazati, da je Johnston minole jeseni dobro opazoval in verno poročal o tem, kar je videl in slišal na Nemškem. Zdaj še par besed o pripravah Nemčije za »zadnji obračun z Anglijo.« Ta obračun se bode vršil na suhem in na morju. Nemška armada je najmočnejša na svetu ter dovolj močna, da vstraliuje združeno francosko in aingleško, glavna skrb ve ja torej voj. mornarici. Bojno brodovje množi Nemčija tako naglo, da bo v nekoliko letih že tako močna kakor Anglija, imela bo pa pred Anglijo to prednost, da bo vsa nje bojna sila koncentrirana tam, kjer jo bode potrebovala t. 1. v Severnem morju. Odločilna bitka med Anglijo iu Nemčijo se bode bila na Severnem morju. Nemčija je zato napravila cesarju Viljemu kanal, ki veže Baltiško s Severnim morjem ter ga tako poglobila, da služi lahko tudi največjim bojnim ladijam. Na to je prenesla glavno oporišče vojne mornarice v Wilhelmshafen na Severnem morju, obzidala od Anglije ji darovani otočič Helgoland z granitom, da ga ubrani pred razjedajočimi valovi ter ga tako utrdila, da je sedaj nepridobitna pomorska trdnjava in oporišče za torpedovke ter ga ponosno in nekdanji lastnici v posmeh imenuje severni Gibraltar. Utrdila je otok Borkum, ki ovladuje izliv reke Emze in Dolartski zaliv, poglobila in razširila luko v Emden, da služi lahko največjim bojnim ladijam, zgradila tu pribrežja za ukrcavanje vojaštva in doke za gradnjo in popravo bojnih ladij. S to novo luko se je približala Londonu na 320 morskih milj (približno 400 km), kar odvaga, kakor nemški strategi pravijo šest dreadnoughtov. Istotako je razširila in utrdila utrdbe pomorskih luk Bremerhafen in Cuxhaven na Severnem morju. Svojo »zaveznico« Nizozemsko je prisilila, da utrdi Emdenu nasproti ležečo luko Delfzyl ter razne točke na oba-lih Severnega morja. Te utrdbe so naperjene proti Angliji, kajti Nizozemsko je na celi voji meji proti Nemčiji nezavarovano ter je nemške čete brez odpora lahko poplavijo. Tudi Belgijo je Nemčija prisilila, da ji ,radovoljno' pripravi pot za invazijo. Do letos niso bile nemške strategične železnice še direktno zvezane z belgijskimi železnicami. Nemške železnice zadnja postaja je bila v Malmedy, od tod je bilo treba peš ali z včzom čez belgijsko mejo v Stavelot, odkoder vodi proga v Liege in Bruselj. Nemčija je Belgijo prisilila, da je končno privolila, da se sezida še ta košček železnice med Malmedy in Stavelotom in s tem ji je dana možnost, da v enem dnevu lahko vrže stotisoč mož iz Koblenca, Eisenborna in drugih obmejnih vojaških središč v Belgijo ter to neutralno državo okupira. Od tod (iz Belgije) bi napala in zasela severno Francijo ter bi na tak način dobila v svoje roke vse luke na Severnem morju in v Kanalu (Canal La Manche), s čemer bi bila Anglija že več nego na pol premagana, še predno bi se pravi dvoboj med obema začel. Navedel sem gola fakta, katera jasno kažejo s kako železno in neizprosno doslednostjo in ne-utrudljivo ter nepopustljivo vztrajnostjo se Nemčija pripravlja za »zadnji obračun«. Poleg tega pa vzdržuje v Franciji sistem špijonaže, ki jo stane, kakor piše Leonoir v svoji knjigi (v angl. prevodu The German Spv System in France) blizo 19 miljonov kron na leto. Nemci imajo svoje špljone povsod, v vseh industrijalnih podjetjih, na vseh železnicah itd. Ti nemški špljoni so, to jim je dokazano, šuntali delavstvo in povzročili stavke na železnicah in vse najhujše in najbolj usodepolne nemire. Pred vojsko 1870. 1. je bilo v Franciji 36 tioč nemških vohunov. Pomislite koliko nemških vohunov še mora biti le na Angleškem — in koliko jih je v Avstriji! Takega »zaveznika«, ki dela s takimi sredstvi in na tak način mora biti Avstrijca strah. Delo nemških vohunov v Avstriji je ložje, saj so tu na zavezniških tleh, kjer je vse z odprtimi rokami in z največjim zaupanjem sprejema. Nemcem in klerikalcem je to zavezništvo dobro; nam ni in ne more nikdar biti. Mi le predobro vemo, da ko bo Anglija premagana, vrže Nemčija tudi pri nas masko z obraza in izvede brezobzirno svoj načrt — t. j. proglasi svojo vrhovno moč nad Avstro-Ogrsko, Balkanom in Turčijo ter nam bo diktirala zakone po svoji volji. Nas Jugoslovane čaka usoda Poljakov na Poznanjskem — ivstrijski cesarji bi bili po voji politični moči na isti stopnji kakor recimo vojvoda v Hessen-Darrnstadtu. In vse to v zahvalo za našo zavezniško zvestobo. To niso strahovi, in izrodki razgrete in bujne domišljije, temveč logični zaključki iz dogodkov in dejstev, ki so vsakemu znana in o katerih istinilosti se inh' o vsakdo prepriča. O tem bi morali slovanski politiki razmišljati ter se z vso odločnostjo v interesu Avstro-Ogrske in v interesu avstro-ogrskih Slovanov kar najodločnejše upreti proti sedanjemu kurzu naše vnanje politike. Bodo li imeli v to dovolj poguma, ali bodo iz »diplomatskih« in drugih obzirov še nadalje podpirali to nevarno igro?! Politična kronika. Proslava petdesetletnice češkega politika drja. Kramara. Praški občinski svet je imenoval povodom petdesetletnice češk. politika drja. KramSra le tega za častn. občana kraljeveda mesta Prage. Petdesetletnica drja. Kramara se bo s češke strani vporabila za to, da odpotuje 27. t. m. večja depu-tacija češk. poslancev na dr. Kramarevo bivališče. Pri tej priliki se mu izroči tudi udanostna izjava, delo prof. Mysbeka. V prostorih »Češkega kluba« v parlamentu se postavi kip dr. Kramara. 5. januarja se bo dr. Kramdreva petdesetletnica slavnostno in javno proslavila. Pri tej priliki se vrši svečanostni koncert, po koncertu pa slavnostna pojedina, h kateri bodo povabljene najodličnejše češke osebe. Ogrski državni zbor je bil včeraj do dne 3. januarja odgoden. Vsled tega ogrski državni zbor ni rešil niti trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo niti zakonske predloge o podaljšanju bančnega statuta. Koncem seje je stavil poslanec Justh na ministrskega predsednika grofa Kuhen Hederva-ryja vprašanje, kakšen delovni program je sestavil za državni zbor. Ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je odgovoril, da se bo dne 3 je-nuarja nadaljevala razprava o zakonski predlogi glede trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo, in ko bo ta debata končana, pride v razpravo zakonska predloga glede podaljšanja bančnega Statuta. Justh se je s tem odgovorom zadovoljil. Hrvaški sabor je izvolil za predsednika vladnega kandidata dr. Neumanna, člana takozvane os-ješke skupine v Tomašičevi stranki. Sabor je še izvolil posamezne odseke, na kar se je odgodil do 23. januarja. V Macedoniji se pripravlja sporazum med Bolgari in Grki. Sporno vprašanje glede cerkev in cerkvene imovine se bode v zadovoljnost obeh strank rešilo. To je posledica sedanje politične konstelacije na Balkanu. Ker sta sklenili Turčija in Rumunija tajno vojno konvencijo, se sedaj zbližujeta Bolgarija in Grško. K Vašičevi aferi. Obsodbo falzifikatorja Vaši-ča smo priobčili že včeraj. Jutranji »Slov. Narod« navaja nekatere podrobnosti. Tako je drž. pravdnik Demič v svojem govoru povdarjal, da se sedaj v Srbiji množe slučaji, kjer posamezni individui stopajo v službo drugih držav, da delujejo proti interesom Srbije. Zaradi tega je treba pri obsodbi vporabiti najstrožjo kazen. Sodelovanje Vašičevo pri ponarejevanju dokumentov je veleizdaja in zato naj se vporabi pri izreku kazni za veleizdajo dolo čena, najstrožja kazen. Sodni dvor je v utemeljitvi obsodbe povdarjal, da so se izkazale navedbe Vašičeve glede njegovega občevanja z avstro-ogr-skim poslaništvom za resnične in da je po izvedencih dokazano, da je bil Vašič v korespondenc; s Swientochowskim; glede teh pisem so namreč izvedenci izrekli, da izhajajo iz njegove roke. Dunajski listi so začeli proti prof. Masaryku ljuto gonjo zarad tega, ker se je udeležil obravnave proti Vašiču v Begradu. Imenujejo ga naravnost zaupnika ponarejevalca dokumentov Vašiča. »Siidsla-visehe Korrespondenz«, ki je kakor znano, v zvezi z avstrijskim zunanjim ministrstvom, ve celo poročati, da je med avstrijsko kolonijo v Belgradu izbruhnilo radi prihoda prof. Masaryka v Belgrad veliko razburjenje in da so včeraj celo nameravali avstrijski kolonisti protestirati proti navzočnosti prof. Masaryka. — »Siidslav. Korrcsp.« pa ve dalje tudi poročati naslednjo vest: Ko se je v času vele-izdajniškega procesa v Zagrebu nahajal ponareja-lec Vašič ter se obrnil na avstrijsko zunanje ministrstvo, mu je to brzojavno odgovorilo, da naj takoj zapusti avstrijsko monarhijo, ker se ga bo sicer dalo s policijo iztirati čez mejo. Sicer jc pa precej očividno, ker se ravno danes lanclra iz »Ballhausa« vest, da je ponarejevalec dokumentov Vašič ogrski državljan in da se povdarja, češ, da je tem grje od prof. Masaryka, da nastopa proti avstrijskemu državljanu. Bivši bolgarski ministri pod obtožbo. Skupina 88 poslancev je predložila sobranju predlog, da naj se obtoži bivše bolgarske ministre Petkova, Petrova, Gudeva, Panajotova, Genadljeva, generala Savora in Šišmanova radi poneverjenja državnega denarja. Proti Šišmanovu se naj pravzaprav postopa samo radi nekega političnega pre-greška. Po bolgarskem zakonu morajo obtoženi ministri tri dni po obtožbi priti v sobranje in dati pojasnila glede dejstev, katerih so obtoženi. Šele potem sobranje nadalje sklepa. Štajerske novice. Prav vesele božične praznike želi vsem so-ttudnikom, naročnikom in somišljenikom uredništvo in upravništvo »Nar. Dnevnika«. Lichtscheues Gesindel. »Tagespost« imenuje ormoške Slovence, kateri nabirajo po mestu gradivo za zasebno ljudslTo štetje in obenem opozarjajo nepoučene in služeče ljudi, da se naj mirno vpišejo za Slovence, ker jim za to pod kaznijo ne sme nikdo škodovati, »lichtscheues Gesindel«. To je na eni strani iep dokaz dostojnosti ormoških Nemcev, na drugi strani pa prav velika nesramnost od tega graškega čifutskega lista, kateri je tako zelo razširjen v slovenskih rodbinah, društvih in gostilnah na Spodnjem Štajerskem. Zato damo vsem Slovencem, ki kaj drže na svojo čast, ven s tem listom iz hiš, gostiln in društev! Ali nimate toliko časti v sebi, da bi dostojno odgovorili na psovko: lichtscheues Gesindel? Mi bodemo itak imeli po Novem letu v »Slov. Nar.« popolnoma oskrbljeno za vse štajerske potrebe, zato ne rabimo prav nič židovskih listov iz Gradca! Pesek v oči — ali Marckhl za razširjenje telefonskega omrežja na Sp. Štajerskem. Posl. Marchkl je po poročilih dunajskih listov bojda posredoval pri generalnem poštnem ravnatelju dr. Wagnerju pl. Jaureggu za razširjenje telefonskega omrežja na Sp. Štajerkem. Ta visoki gospod je reklame željnemu poslancu spodnještajerskih renegatov seveda obljubil, da bode njegove želje upošteval.. Ali koliko je ta obljuba in koliko posredovanje g. Marckhla vredno, kaže najboljše dejstvo, da je trgovski minister Weisskirchner sam izjavil," da se v proračunu za prihod, leto ne bode moglo prav ničesar ozirati na razširjenje telefonskih omrežij. Kajpada — na Dunaju in v sudetskih deželah so že telefonske zveze do vsake vasi in je telefonska zveza z ljubljenim rajhom naravnost vzorna; kedo bi mislil na zanemarjeni Spodnji Štajer, kjer se mora n. pr. iz Celja govoriti telefonično v bližnji Zagreb čez Gradec, Sombotelj in Veliko Kanižo na Ogerskem! To so veliki nedostatki, katerih pa ne misli vlada niti najmanj odpraviti — Marckhlo-vo posredovanje je le pesek v oči! »^Narodni« časnik »Straža« nadaljuje svojo neutemeljeno gonjo proti slovenski tiskarni v Celju. Odgovor na te napade bo dal občni zbor »Zveze slov. posojilnic« v Celju. Odgovorili bi pa tudi lahko mi z zelo utemeljenimi napadi na klerikalno posojilnico v Doberni, toda spominjamo se dobro dejstva, da take napade izrabljajo le nemškntarji, da vzamejo ugled in zaupanje vsem slovenskim zavodom na Sp. Štajerju brez razlike strank. Tako delajo gotovi neodgovorni lumpje okrog »Straže« za — napredek našega narodnega gospodarstva! Za naše časopisje se da sedaj ob božičnih praznikih mnogo koristnega storiti. Naročite si sami za prihodnje leto »Slov. Narod« in pošljite v Celje uredništvu »Slov. Dnevn.« nedavno priloženo izpoljneno izjavo. Agitirajte za ta list tudi med prijatelji in znanci—kajti čim več bo naročnikov iz Sp. Štajerja, tem lepši in popolnejši bo štajerski del istega. — A ne pozabite tudi na »Narodni List«, naše ljudsko glasilo in na »Siidsteiri-sche Volksstimme«, katera tako neusmiljeno biča naše gnilo nemškutarsko klikovstvo po mestih in trgih. Mislimo, da ni nikogar, ki bi ne bil prepričan o važnosti časopisja za napredek našega naroda in naše stranke na Sp. Štajerju. Časopisje opravi več ko najlepši shodi, več ko volilne zmage: kajti ono govori danzadnevom tisočem in tisočem in jih utrjuje v njihovem boju za svoje prepričanje in svoje ideje. Ako bi storil vsakdo kaj malega — osobito računimo na to, da se zgane naša inteligenca — bodemo lahko imeli najlepše uspehe. — Ne prepuščajte vsega dela samo posameznikom! Razmere na celjskem trgu so sedaj ob praznikih naravnost odurne. Kolikokrat smo že govorili, da bi bile potrebne klopi za prodajalke: Ali mislite, da to kaj . izda? Mestni magistrat celjski ima dovolj denarja za napajanje vseh capinov, ki pridejo od bogvekod k nam izzivat in dražit Slovencev — za toliko potrebne klopi na trgu pa ni ne ene krone! Prodajalke, okoličanke, že itak prinesejo; svoje mleko, smetano in druge stvari v tako nesnažnih posodah, da naravnost kriče po tržnem nadzorstvu — katerega seveda v Celju ni! Zakaj neki daje naš ljubi magistrat tiste krone graški preskuševalnici za živila, ako se isti nikoli ne zdi vredno in potrebno preiskati tega d.....ki ga moramo mi meščani za drag denar kupiti in snesti ob božičnih praznikih! Draginja na našem trgu je naravnost grozna. Ubožnejša gospodinja ne more sploh ničesar kupiti! Mleko se je podražilo v praznike kar za 8 vin. — če sploh zasiuži tista čorba, ki se prodaja na trgu kot mleko, to lepo ime! V smetani je polno moke in druge nesnage, tako da se človeku gabi, če se spomni na njo! Prikuh na trgu sploh skoro nič ni — Neverjetno, kako draginjo imamo v našem razmeroma malem mestecu, ki leži v sredi najrodovitnejših krajev! Meso se je tudi podražilo, krompir je letos drag ko žafran — morali bomo letos jesti podgane in pa tisto blato, katerega je vsled nemarnosti celjske mestne uprave neprenehoma dovolj po celjskih »nemških« ulicah. Zakaj si magistrat ne upa stopiti na prste mesarjem, zakaj ne ukrene kaj za boljši dovoz na naš trg in za snažnost istotam? Slovenski in nemški someščani, vzdignimo se in zjedinjeni prisilimo naše bogate komandante na magistratu, da kaj store v naš prid! Od večne narodne hujskarije magi-stratnih klikovcev imamo samo škodo! — Celjski obrtnik. Iz Celja. Tukaj se je ustanovil Klub slov. trg. pomočnikov? Vendar ne, da bi pal spanje pravičnega. Klub se je ustanovil le radi potrebnega družabnega življenja, kojega se zadnji čas med trgovskimi sotrudniki žal preveč pogreša. Pokazalo se je že pri vseh vršečih sejah, da je zavladalo za klub veliko zanimanje, ker se je seje udeležilo zmiraj 15—20 sotrudnikov, kar je za Celje že lepo število. Klub ima v svojem programu prirejati redne sobotne sestanke, zabav, večere, izlete v okolico ter veselice, kar je za narodno stvar v mestu in okolici velikega pomena. Ena tacih veselic se vrši dne 6. prosinca v restavraciji »Skalna klet«, kjer bo preskrbljeno vsestransko za dobro zabavo, pijačo in jedila in vrhutega svirala bode kakor slišimo priljubljena ciganska godba na lok. Skrbelo se bode tudi za to, da bo plesna dvorana nad vse lepo okrašena ter za ples bolj mična. Opozarjamo na ta zabavni večer slavno občinstvo iz mesta in okolice že danes in se naj torej vsak prijatelj neprisiljene zabave drži gesla: 6. prosinca vsi v »Skalno klet«! Umrla je v Celju v najlepših mladih letih gdč. Minka Slaje. Bila je v slovenskih narodnih krogih zelo priljubljena, kar je najlepše pokazal včerajšnji pogreb. N. v m. p.! Umrl je danes ob pol 7. uri zjutraj v Celju veletržec z železnino Julij Rakusch na z&strup-ljenju krvi. Pred nekaj dnevi so mu amputirali nogo pri gležnju in bojda so mu jo mislili amputirat še enkrat pri kolenu. Bolehal je na takozvani sladkorni bolezni in je bila operacija že sama na sebi sila nevarna stvar. Pokojnik je bil zaradi svoje darežljivosti in svojega ugle d a jed na glavnih opor celjskega neroštva. Kot župan in politik se je posluževal proti nam Slovencem enakih sredstev kot v^i nemški Celjani; kot zasebnik in trgovec pa je bil poštenjak, katerega je spoštovalo vse. v Mesto božičnih in novoletnih voščil je daroval za Ciril-Metodovo družbo g. I. Prekoršek v Celju 2 K. v Moška podružnica Ciril-Metodove družbe v Celju obhaja te dni petindvajsetletnico svojeea obstoja. Sklicuje radi tega slavnostno zborovanje, ki se vrši v sredo 28. tm. zvečer ob 8 uri v gostilniških prostorih Narodnega doma. Slavnostni govor govori g. Ivan Prekoršek. Po zborovanju koncertira celjska narodna godba. Vstopnine ni. Želeti je prav obilnega obiska, da se rediti društveni praznik lepo proslavi! v Zadružni poučni tečaj se vrši, kakor smo že javili, v dneh od 28. (inkl.) do 30. (inkl.) tm. v Narodnem domu v Celjn. V dopoldnevih se vrše knjigovodstvene vaje, v popoldnevih pa predavanja. Opozarjamo s tem še enkrat na to prireditev! v Ciril-Metodovi družbi daruje g. M. Štibler 5 K v odkup božičnih voščil. v Na Silvestrov večer se vrši v celjskem narodnem domu v veliki dvorani običajna prireditev celjske Čitalnice. Na vzporedu je koncert celjske narodne godbe, petje, izredno šaljiva enode-]anka „V civilu" in razne šaljive točke, o katerih bomo še poročali. v Občinski urad Celjske okolice. O priliki volilnih shodov za minulo volitev v Celjski okolici se je tu iu tam povdarjalo, da so uradni prostori v vsakem oziru nezadostni. Z ozirom na to naj služi sedaj vsem občanom na znanje, da so se občinski uradi razširili in da sedaj pač za dolgo dolgo let popolnoma zadostujejo Vsi prostori so lično opravljeni, kar se za tako veliko občino tudi spodobi. Sprememba je bila res potrebna, ker dosedanji prostori so bili skoraj neprimerni celo za kako hribovsko občino. v Silvestrov večer v Sokoiskem domu v Gaberjlh. Telovadno društvo »Celjski Sokol" priredi na Silvestrov večer v dvorani Sokolskega doma svoj zabavni večer. Na sporedu je šaljiva gled. predstava, godba, srečolov z bogatimi dobitki, šaljiva pošta, ples ter še enkrat v starem letu velikanska bitka s korjandoli. Ker bode ta večer nudil vsem okoličanom mnogo zabave, Vas vse tiste koji se hočete v starem letu še enkrat dobro zabavati ter v veselju in godbi novo leto dočakati najuljadneje vabimo. „Odbor Celjskega Sokola". v „Sudmarka" v Brežicah je obha jala te dni 21 letnico svojega obstanka v Brežicah. Kakor poročajo nemški listi, je ista sedaj prva med krajevnimi skupinami na Slovenskem. Od 730 Nemcev (?) v Brežicah jih je pri ,.Siijan-žovec« hladil razgreta grla. Do svidenja na Štefanovo! Iz Polzdle. V izkazu daril za našo božičnico je izostal pomotoma g. Cvenkl, nar. trgovec v Št. Petru v Sav. dol., ki je daroval 12 tn lepega blaga. Hvala mu tem potom posebej. Iz Polzele. Za našo veselico na Štefanovo, v prid prve slovenske božičnice na Polzeli smo razposlali litografirana vabila le na društva in gostilne. Osebno se ni pošiljalo, naj torej nikdo ne zameri. Vreme hoče biti lepo, a naj bo kakršnokoli, Polzela je s sosednjimi kraji tako ugodno zvezana, da nas sosedi lahko tudi ob slabem vremenu posetijo. Ne gre se le za to. da preostane lepa vsota za prvo božičnico otrokom slovenske šole, nam gre za to, da pokažemo našim nemškutarjem, da nismo osamljeni, da stoji vsa dolina za nami, nam je vsak sosed pripravljen pomagati, nam gre tudi za to, da naši šulverajnovci zvedo, kako dobro pojmujejo zavedni Savinčani izgubo Polzele, kako energično so voljni zabraniti raznarodovanje v središču vse doline in da sleherni sosed razume jasno, kake namene imajo Nemci s pridobitvijo Polzele. Kaj stori pajek v tvojem stanovanju, če ga ne prepodiš, to namerava storiti sčasoma vsenemški »Schulverein« in »Siidmarka« s Polzelo, če se te zalege pravočasno ne odkrižamo. Ni še dolgo tega, ko se je izrazil ne k zaupnik »Sudmar-ke« in »Schulvereina«, da dajo Nemci 200.000 K za Polzelo, »in če bo treba tudi pol miljona, saj dobimo 5 miljonov.« To je rekel javno na našem kolodvoru, omenil še vse druge kraje, za katere imajo Nemci že določene svote, a s Polzelo hočejo kupiti sčasom spodnjo in potem zgornjo dolino, in to je sam priznal. Naj pa bo na tem že kar hoče, vendar je bolje, da smo v takem položaju pesimisti, kakor pa optimisti. — Treba nam je v naših ljudeh vzbuditi narodno zavest in to bomo storili tem ložje, če bo naše ljudstvo videlo, da je vsa dolina za nami in da nam sledi na naš klic po odpomoči. Pričakujemo torej na Štefanovo najobil-nejše udeležbe od vsepovsod. Razstava. V Gradcu (I. Gosposka ulica 28) se vrši sedaj razstava, ki bo gotovo vzbudila zanimanje v onih krogih, ki se zanimajo za umetniško šivanje. Namen razstave je, dejanski pokazati občinstvu, kako tehnično dovršena dela se dajo izvršiti s pomočjo »originalnega Singerjevega šivalnega stroja. Med izloženimi deli, ki so edino le s pomočjo imenovanega stroja izvršena, so nekatera pravcati umotvori šivalne tehnike. Ker se razstava te vrste ne bode zopet tako kmalu obnovila, je pač želeti, da jo si. občinstvo, zlasti c. dame obiščejo. Vstopnina je prosta. Druge slov. dežele. v Iz naučnega ministrstva. Okrajni komisar pri kranjski deželni vladi dr. Viktor Vincencij Schwegel je imenovan za ministrskega tajnika v naučnem ministrstvu. v Imenovanja pri pošti. Za poštne oficijale so imenovani poštni asistentje gg.: Josip Perich, Matossovich, Karel Umek, Oskar Toros, Josip Pe-lizon in Lucija Taverna za Trst; Karel Ussai, Anton Jamšček in Sikst Horvat za Gorico; Fran Čuš in Friderik Tomažič za Ljubljano in Martin Radej za Opatijo. v Promocija. Danes je bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva g. Julij Polec. v Nova pošta. S. 1. januarjem bo v Stražišču pri Kranju otvorjena nova pošta. v Za župnega upravitelja v Krškem je bil imenovan s 1. decembrom t. 1. g. Alojzij Kurent, tamošnji kaplan in katehet. Dnevna kronika. v Obsojeni poslanci. Deželni poslanec Bartol, ki se je protivil sklicuje se na svoje poslaniško imuniteto pričati v neki kazenski zadevi v Uher-skem Hradišču, je bil radi tega kaznovan z globo 100 kron. v Novi novci. Avstro-ogrska kovnica za denar bo 1. 1911 izkovala: 1000 kosov zlatih 100 K, 100.000 zlatih 20 K, 200.000 kosov zlatih 10 K, 15,862.000 kosov po 20 vin, 25,000.000 kosov po 10 vinarjev, 10,000.000 kosov po dva vinarja in 41,168.000 kosov po en vinar. V celem torej novcev v vrednosti 5,872.000 kron. v Prihodnji občni zbor avstro-ogrske banke obeta biti zanimiv, kajti Čehi bodo, kakor na zadnjem občnem zboru, tako tudi zdaj zahtevali, da jih večina primerno upošteva. Število čeških akcijonarjev se je od zadnjega občnega zbora spet pomnožilo. Lani je bilo priglašenih 1033 delničarjev, letos jih je 1063. Med temi je 359 čeških in 705 nemških in drugih. Lani je bilo čeških 343, nemških pa 609. Cehi bodo zahtevali v odboru minotitetno zastopstvo, ker jih je 33'74 odstotkov. Seveda bo treba, da češke delničarje pri njihovih zahtevah podpirajo češki in slovanski parlamentarci. Doslej se to ni godilo v taki meri, kako bi to bilo potrebno. To je videti iz tega, ker je baron Bienerth na privatno tozadevno vprašanje dejal, da mu o čeških zahtevah ni ničesar znanega. Na Štefanovo popoldne domača zabava y Skalni kleti. Vstopnina prosta. Po svetu. v Glavno zborovanje češke napredne ljudske stranke na Moravskem. Dne 5. in 6. jan. 1911 se vrši v Brnu zborovanje češke napredne ljudske stranke na Moravskem. Na programu je med drugim tudi referat dr. Stranskega o politični situaciji v državnem zboru. v Češki priziv proti volitvam v Poštorni. Kakor smo že poročali je češka opozicija v Poštorni vložila priziv proti volitvi župana in občinskega odbora. Tu priziv je glavarstvo zavrnilo. Proti temu odloku se je češka opozicija pritožila na ministerstvo notranjih zadev. v Državnozborske dopolnilne volitve v Boki Kotorski. Vsled smrti državnega poslanca dr. Bjeladinoviča prosti mandat Boke Kotorske pride 20. marca 1911 v dopolnilno volitev. Zagotovljena je izvolitev srbskega kandidata deželnega poslanca dr. Aleksandra Mitroviča. v Pogreznjeni otoki. Ameriški listi poročajo, da se je vsled zadnjega potresa pogreznilo v morje več malih otokov na pacifiški obali San Salva-dorja. Število mrtvih znaša 500. v Saksonski kralj potuje. Kralj Friderik Avgust namerava februarja p. 1. lovsko potovanje v Sudan. — Spremljal ga bo dunajski poslanik grof Rett. v Justični minister — kaznjenec. Prejšnji danski justični minister Alberti je bil radi velikanskih poneverjenj obsojen na 8 letno ječo. Pred dnevi so ga oddali kaznilnici. v Zaroka srbskega prestolonaslednika. »Tribuna" poroča, da se srbski prestolonaslednik Aleksander zaroči z 21 letno hčerko velikega kneza Konstantina Konstantinoviča, princezinjo Tatjano. v Ogrsko gledališče na Reki. Novi guverner v Reki, grof Wickenburg, je predstavil te dni ogrskemu naučnemu ministru grofu Zichyju depu-tacijo reških Madžarov. Deputacija je prosila ministra za posredovanje, da se podeli madžarskemu gledališču, ki bi se naj ustanovilo v Reki, državna subvencija. Minister je obljubil izpolniti željo de-putacije in madžarskih prebivalcev v Reki. Tamkaj živi po uradni Statistiki kakih 5000 Madžarov ki dobijo torej madžarsko gledališče, medtem ko 20.000 Hrvatov že desetletja brezuspešno prosi hrvaške šole v Reki! Naše slovenske gospodinje zahtevajo povsod Kolinsko novo kavino primes ker je to najboljši in edini slovenski izdelek. 617 14 Najnovejša brzojavna ln telefonična poročila. ŽELEZNIŠKE NESREČE. Dunaj, 24. decembra. Glavno ravnateljstvo Južne železnice je izdalo sledeči komunike; Poštni vlak, ki odhaja iz Beljaka ob 6. uri 35 min. zjutraj je trčil vsled goste megle pred postajo v tovorni vlak št. 455. Od železniškega osobja so ranjeni 4 uslužbenci težko in 3 lahko, od potnikov poštnega vlaka pa so 1 gospod in 2 dami lahko ranjeni. Promet je bil v kratkem času zopet normalen. Ranjeni vlakovodja Kristjan Ling je že vsled svojih ran umrl. London, 24. decembra. Danes zjutraj je trčil blizu Kirk-Stephena ekspresni vlak v dve lokomotivi na progi. Stroj ekspresnega vlaka je skočil s tira, jedilni voz je pričel goreti. Mnogo oseb je ranjenih in ubitih. Bordeaux, 24. decembra. Vsled goste megle je trčil v postaji Arbanats, na železnici Bordeaux-Cette brzovlak v osebnega. Ubit je jeden vlakovodja in 2 vojaka; težko ranjenih je 40 vojakov. Peljali so se vsi na dopust. Na isti progi je nekaj poprej trčil tovorni vlak v drugega; nastale so ne-rednosti v prometu, ki so povzročile tudi to nesrečo. UMOR V 20. OKRAJU NA DUNAJU. Dunaj, 24. decembra. Preiskava je za sigurno dognala, da sta Weissovo umorila ločena žena nekega krojača, Bartonekova in pa njen ljubček Czerny. ŠE DVE NESREČI. Valencia, 24. decembra. Neki francoski parnik je trčil na potu iz Alicanta v Oran v nekega španskega. Francoski parnik je dobil tako težke poškodbe, da je za nekaj minut utonil. Cela posadka, razun jednega mornarja, je utonila z njim. Philippevllle, 24. decembra. Pri skladanju 8 zabojev razstrelilnih snovi iz železničnega voza so iste eksplodirale. 11 oseb je težko ranjenih, dve pa ubiti. Listnica uredništva: London X: Prejeli, prisrčna hvala in vesele praznike! Več pismeno L. LISTEK. Tast Kondelik In zet Vejvara. 40 Češki spisal Ignžt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. In ko je gospa Kondelikova prišla do tega »morda«, je uganila skoro popolnoma vzroke Pe-pičinega vedenja. Ženski razum je v gotovih okoliščinah pri vsaki ženi skoro isti, ženska logika gre po istih potih. Gospej Kondelikovi je bil ta zagonetni »morda« izhod, napravila je nekoliko korakov po dobljeni sledi in ta »morda« je prenehal biti »morda« in je dobil trdno podlago gotovosti. Tu je spremljala gospa Kondelikova .y duhu svojo hčer od one nedelje, ko sta se tako mrzlo poslovili, postavila se je v njen duševni položaj, gledala je v sobo mlade domačije, kakor bi stala za oknom in naenkrat si je vstvarila v duhu pojav, ki je bil zelo podoben onemu, ki se je one nedelje ponoči po povratku iz Besede pri Vejvarovah resnično zgodil. Ni treba dvomiti, Pepica je ljubosumna na ono malo, ki se še ni pojavilo, in meni, da je njena mati za to odgovorna. In to ni gospo Kondelikovo samo mučilo, ampak jo je tudi zelo zabolelo. In še nekaj drugega. Dokler si je sama sebi očitala, dokler ni Pepica še ničesar vedela, bi bila napravila kakor-šnokoli pokoro in prosila bi hčer odpuščanja. Kakor hitro pa se je vse obrnilo in je bilo gospa Kondelikova prepričana, da gleda hči na njo z očitanjem v očeh, se je trudila, da poišče vse vzroke zase, da ima pravico in da ni nikomur odgovorna. In vse to je bilo povod, da je mojster dobil nepričakovan odgovor, ko je po daljšem odmoru zopet spregovoril: »Šel bi tja pogledat, kaj se vendar z njima godi!« »No, stari, onadva imata ravno tako daleč k nam, kakor midva do njih. In dobro vesta, da se nismo od nedelje preselili...« Gospa Kondelikova je rekla to ostro in inalo trmasto. Toda ravno ta trma je pričala, da ji ne gre vse od srca. Ako bi se bila v tem hipu odprla vrata in bi bila vstopila Pepica, bi nič na svetu ne zadržalo gospe Kondelikove, da ne bi poskočila, prijela hčer za roko in zaklicala odkritosrčno po stari navadi: »Punca, punca, kje pa tičiš, da se tako dolgo nismo videli! Kaj sta pozabila, da imata stariše?« Zakaj kakor hitro bi se Pepica pojavila, takoj bi mati spoznala, da je ves njen sum prazen, da, še pomislila ne bi nanj. Mojster Kondelik je medtem še vedno sedel in gledal vprašujoče soprogo. V tem njenem ostrem odgovoru nekaj tiči, to je gotovo. Toda kaj! Njegov mozek ni deloval tako natančno. Treba je bilo precej časa, da je prišel na kako misel. Toda mojster se je nečesa domislil, o čemur ni mogel dvomiti. Čudni odgovor gospe Beti mu je šele pojasnil, kako sumljivo je, da ne pride niti Pcpica niti Vejvara. Cemu neki ne? Hotel je povedati, kaj mu je prišlo sedaj na misel, toda pogoltnil je to. Morda bi se Beti neljubo dotaknilo. In rekel je samo: »Samo da ne bi bil kdo bolan ...« »Potem bi pritekla sem Marjanica«, je odgovorila gospa Kondelikova. »Res, potem bi ona prišla sem«, je pritrdil mojster. »In jutri je že nedelja.« »Morda prideta jutri...« To so bile poslednje besede gospe Kondelikove, zakaj mojster ni zinil več besedice. Igral se je nekaj časa s kosom tapete, potem pa jo je opustil, zvil, prevezal s trakom in odšel od doma. Sklenil je, da pojde k Vejvari. Toda ne na Vinograde, ampak v mestno hišo. Počaka ga ob šestih in ga naravnost povpraša. Zakaj šele po potu se je mojstru vse »posrebrilo«, kakor je imel navado reči. Ko je hodil, se je pretakala v njem bolj čilo kri in tudi mozek je bolj deloval, ln tu se je mojstru zazdelo, da ve, zakaj ne pride več Vejvara k njim, in mora z njim odkrito govoriti. In ko se je še dalje časa sprehajal — medtem je že davno nastal večer — jo je mahnil k mestni hiši, čez cesto, da ne bi 11111 zet ušel. »Le počakaj, ti nepridiprav«, je godrnjal šaljivo medpotoma, »jaz ti pokažem!« Udarila je šesta ura in kmalu nato so začeli prihajati iz mestne hiše posamezni uradniki in so hiteli naprej, kakor bi se bali, da jih ne bi kak glas, poklical nazaj in da jim ne bi naložil še Adkcga dela. Nasedeli so se dovolj in sedaj so pospešili korak, da bi imeli pusto mestno hišo kar najpreje in najdalje za seboj. Mojster Kondelik se je sprehajal naokoli, strani od vhoda. Nekateri gospodje so ga poznali kot Vejvarovega tasta, lahko bi si mislili, da s?a čaka tu s kako neljubo vestjo, kakor čakajo pred vrati zavodov in tovaren žene na svoje potepajoče se može, zapuščene ljubice na nezveste ljubimce, upniki na dolžnike. Tako čakanje pred vrati-ima vedno kako sumljivo znamenje. Sprehajal Sc je torej mimo mestne hiše v velikem loku in je napenjal oči, da mu ne bi Vejvara ušel. Ne, tu je! Stopil je z lahnim korakom iz mestne hiše, z nekakimi zavitki pod pazduho, ki jih je med potjo vedno popravljal, da ga ne bi ovira.i in da ne bi ničesar izgubil. Napravil je približno petdeset korakov do Sirkove ulice, ko mu je prišel nasproti oče Kondelik, kakor da bi ga srečal. »Moj Bog, oče!« je zaklical Vejvara presenečen. — »Nazdarek, Vejvara«, je pozdravil mojster. — »Imel sem tu nekako pot, moral sem iti čez trg in prišlo mi je na misel, da vas morda srečam... « Mojster je želel, da bi Vejvara smatral to samo za slučaj. »In kam pa sedaj, Vejvara, kaj?« je vprašal mojster. »Domov, oče«, je odgovoril Vejvara in je stisnil še tesneje zavitke, kakor da bi jih hotel skriti pred tastovimi očmi. Mojster Kondelik je sicer opazil, da Vejvara nekaj nese, toda videle so to samo njegove oči, premišljeval je čisto kaj drugega. »Mhin, domov«, je rekel Kondelik. »Jaz grem tudi domov, to se razume, toda slednjič — — — kaj pa, da vas ni nič videt., Vejvara? Mati je že mislila, da sta oba umrla ...« Vejvara je bil v zadregi. Vstrašil se je tega vprašanja in vendar ga je pričakoval. Ni mogel vedeti, da bo pri prvem srečanju tako posvarjen. »Dragi gospod — (ako Vejvara ni vedel ne kod ne kam, je vedno rekel tastu »dragi gospod« in ne oče) — mnogo dela, tupatam moramo delati še čez uro, no, in potem — potem je že pozno — in Pepici ni bilo nekako--in ta mraz--- saj prideva, sem si mislil, jutri--« Mojster Kondelik je dobro čutil, da se Vejvara izgovarja. Drugikrat je bilo tudi mnogo dela in mraz je tudi bil, vendar sta bila pri njih kuhana in pečena. Toda ni se izdal. Premišljal je le, kaj bi bil Vejvari rad povedal. Samo na kak način? Ali naj začne takoj na ulici? To ni preveč vdobno, bila je ura, ko so hiteli ljudje v vseh smereh po ulicah, vedno ju lahko slišijo kaka nepoklicana ušesa. Ne preostane nič drugega, kot da spravi Vejvaro kam s seboj. »Da, da, delo«, je pritrjeval Vejvari. »Tudi nama bo kmalu prišlo. Kakor na manevrih sem, celo popoldne na nogah — gledam, kam bi sedel. Kaj pravite, na kozarec vina...?« »Pepica čaka, oče«, se je poskusil Vejvara umakniti. »Ona bo že še počakala!« je rekel mojster hitro. »Midva sva tudi čakala, celi teden, kaj naj vaju iščeva na cesti! Le pojdite — zavijeva tamle k Jelinku poleg Platejza, no, saj veste, tam smo že skupaj sedeli. Ima dobro vino — pa pridete domov pol ure pozneje. Ne smete postati tak suženj svoje žene! I11 če rečete: jaz sem bil z očetom, je cela stvar rešena.« Niti čakal ni, ali je Vejvara zadovoljen ali ne, prijel ga je za ramo in je nameril korak čez Zeleni trg na Ogelni. Čez pet minut sta sedela v starodavni, prijazni Jelinkovi vinarni in mojstra je zelo veselilo, ker je bila popolnoma prazna in ker sta bila v njej sama. Sedaj mu lahko pove vse odkrito in od srca. Gostilničar je postavil pred gosta dve steklenici in kozarca in se je vrnil v kuhinjo. Ni moglo biti lepše priložnosti. Da, toda začetek! Mojster Kondelik se je k sreči spomnil, kaj ga bo ohrabrilo. Napolnil je oba kozarca, dvignil svojega, trčil z Vejvaro in je vse izpil. Čakal je pet minut — in sedaj, sedaj se mu je razlilo vino po žilah. »Slišite, Vejvara«, je naglo vzklinil, »vi se grozno jezite name in me sovražite!« Vejvara je ravno pil, toda vsled tastovega vzklika se je tako ustrašil, da je hitro odtegnil kozarec od ust in je razlil nekaj vina. »Dragi gospod!« se mu je izvilo iz prsi. Halje ni mogel govoriti. »Zaradi tega, Vejvara, ker bova midva tudi imela rodbino«, je nadaljeval pogumno Kondei.k. I11 neizrečeno dobro mu je delo, da je prišel do t<-ga poguma. »Dragi gospod — —!!« je ponovil Vejvara. »Nič dragi gospod«, je pobil mojster vse, kar s? je mislil, da meni Vejvara s tema besedama. »In to je vzrok, da nočeta priti k nam. Starega lisjaka ne bosta prevarila. Torej dobro, Vejvara, jezite se. Hoteli ste Pepico, dala sva jo vam, ker je mati tako želela — in jaz vas imam tudi rad, čeprav ste na magistratu. Priden fant ste. Toda, Vejvara, vi niste hoteli nobenega reverza, da ne bodeva imela r ndva več rodbine — Bog ni je priča, da s<- nisem sam tega nadejal. In če imate kaj vesti, zakaj grenite materi življenje?« »Ampak, dragi gospod«, se je branil Vejvara z glasom skoro žalostnim, »kako morete misliti, da bi jaz — Nasprotno, prigovarjal sem Pepici, da naj si ničesar iz tega ne dela, da je vse preskrbljeno zanjo, da sem hvaležen vam in mamici, da jo imam. in da--« »Pcpica?« je vprašal mojster Kondelik, kateremu se je naglo posvetilo. »Pepica?« Mojster Kondelik je uprl svoje oči na zeta, toda Vejvara je vzdržal ta pogled, s katerim ga je tast nadlegoval. »Pe—pi—caaa?« je zategnil gospod Kondelik tretjič. Vejvara je spoznal, da se je zagovoril, da je povedal, česar ni smel in česar tudi ni hotel povedati. »Ne. dragi gospod«, je navdušeno popravljal — »Pepica tudi ne. Samo govorila sva o tem — saj veste, kake muhe imajo navadno žene v takih okoliščinah, to je pravzaprav fizijologična stvar « Sedaj je Vejvara prijel mojstra za roko, stisnil mu jo odkritosrčno in je rekel proseče in prepričevalno: »Dragi gospod, kako morete sumiti, da bi jat samo za trenotek mogel pozabiti — saj ste Pepi-čin oče — in moj oče — midva vas imava tako rada — in mamico — in jaz se tako veselim tega — dragi gospod, odpodite take misli iz glave, za božjo voljo vas prosim ...« Mojster Kondelik je dobro čutil, da prihajajo te besede iz odkritega srca, brez vsakega hlinje-nja. Da, zapazil je, kako postajajo Vejvarove oči solzne in moral mu je verjeti. Oddahnil se je pri nesebični sinovski izpovedbi Vejvarovi. Malo ie manjkalo, da se niso tudi njemu oči zameglile. Da bi odvrnil tako mehkužno ginjenje, si je hitro nalil vina, zopet izpil do dna, obrisal si usta, sklonil sc k Vejvari in ga je iskreno poljubil. »Vejvara, ti si dober dečko!« je zaklical. »Sa-kramiš, ti si dober dečko! Ne jezi se. Jaz bi morai imeti takega sina! To bi potem naslikala. No, Bog daj! In sedaj ti povem, Vejvara, kaj sem sklenil.« Redki trenotki so bili, ko je Kondelik Vejvaro tikal. Ni se mogel tega privaditi. Toda kadarkoli se je tako zgodilo, je to pomenilo, da govori naj-zaupljivejše. Tako je bilo tudi v tem trenotku. Vejvara ga je razumel in v prsih mu je nekako igralo, kadar je slišal tasta tako govoriti. Niti za onega »dečka« se ni zmenil. To se je glasilo tako jedrnato, očetovsko, iskreno. Mojster je napolnil tretjič svoj kozarec, nalil tudi Vejvari, oba sta ga dvignila kakor na povelje, trčila sta in sedaj je tudi Vejvara izpraznil do Jna. »Povem ti sedaj, Vejvara, kaj sem sklenil. Ali se spominjaš, ko sem obljubil, da dobiš vedno tisočak, kadar bo potrkala pri vas štorklja na okno. No, ne zato, Vejvara, da bi si vzel za vzgled starega Valenštajna, ki je prišel na vojno s štiriindvajsetimi sinovi — kje pa naj to vzamem! Toda vedno ga boš dobil. Za tega malega nepridiprava, katerega čakata, je tisočak že v knjižici. Toda sedaj bodemo imeli tudi pri nas krst, Vejvara, in povem ti, da tudi zato dobiš na roko tisočak in vselej, če bi se moda še kedaj podrl jez — toda bog me obvaruj tega, Vejvara — jaz sem že videl Abrahama! In jaz ne bom še dal rok navzkriž, nekaj bom še nanosil v panj — ona bajta na Vinogradih je čista — in mislim, da ne prideta ob njo s Pepico --presneta Pepica! — in sedaj mi povej: ali rimam jaz pravice kakor ti? Ali moreš gledati name skozi prste? Ali si moram naročiti rakev, ko sem omo-žil hčer? Vem, oni prekleti Golobček iz Srnihova bi jo takoj naredil, toda jaz ne zlezem vanjo!« To je bil krasen, dragocen trenotek Kondeliko-vega življenja, tele minute pri vinu z Vejvaro. Bilo mu je tako lahko, da bi vse odkril, da bi povedal, kaj je bilo v njem celi teden skrito, toda najbolj mu mu je delo prijetno, zato ker je verjel Vejvari in ker je bil prepričan, da ni veter vel od te strani. Konec skrbi. Tudi Vejvara je bil vesel. Takole mu je bil mojster najbolj všeč, takole ga je najraje poslušal Toda ne zato, ker mu je obljubil oni nepričakovani tisočak. Sedaj, ko je smatral celo stvar za končano, se je oče Kondelik nehote ozrl po zavitkih, katere je Vejvara oprezno položil poleg sebe, segel je ponje, otipaval jih in je vprašal: »Kaj pa imaš tu?« Vejvara je zardel. Kondelik je otipaval dalje in naglo se mu je zazdelo, da čuti nekake znane stvari. Ničesar ni spregovoril, pretrgal je vrvico in odvil papir. V naročje se mu je prevrnil — lesen konjiček na deščici s kolesci. »Kje pa si dobil to, Vejvara?« se je začudil mojster. Vejvara ni odgovoril. Mojster je posegel sedaj po drugem zavitku in je izvlekel iz papirja bobenček s paličicami. V tretjem je bila kratka otroška puška. Kondelik se je ozrl na Vejvaro s pogledom, pod katerim se je tresel smeh. Razumel je. I11 rekel je resno in počasi: »Tak ti imaš na to magistratni reverz?« »Na kaj pa, oče?« je zašepetal Vejvara. »Da bo to fant?« »Upam, oče«, je odgovoril Vejvara. »Kaj pa, če bo punca? Kaj bo delala s konjem, bobnom in puško--?« Vejvara ni odgovoril, samo gledal je nepremično na igrače, ki jih je mojster na mizi razložil. Mojster Kondelik se ni mogel več zdržati in se je prav iz srca zasmejal. Počasi je zopet skladal igrače v papir, zavezal je in pri tem govoril: »Tebi se mudi, Vejvara, samo da boste to tudi porabili. Toda za sedaj ti ni treba več nakupovati. Ako bo punca in pri nas fant, pa bova zamenjala. Ti mi daš konja, boben in puško, jaz ti pa kupim zato punčko in kuhinjo. Tu imaš, pa vse poberi.« XXIII. Kattokin svet rodi sad. Vejvara, v katerega naravi je bilo toliko potrpežljivosti. se ni dotaknil niti z besedico onega večernega izbruha Pepičinega. Ni hotel žene osramotiti, toda bal se je tudi, da ne bi prišlo do novega. Ko jo je odpeljal iz očetovske hiše, je menil, da gre z njim dete z dušico, mehko kakor vosek, v katero bo vtisnil šele on gotove obrise in vlival vanjo življenjske nazore, tu pa ga je naenkrat presenetilo, kako ostro in brezobzirno je povedala svoje mnenje v tako važni zadevi, kakor je bil sedanji položaj Kondelikove mamice. Kje se je to vzelo v tem bitju, ki je bilo do včerajšnjega dneva detinsko, o katerem je mislil, da je prosta vsake špekulacije. SI, ako imate nahod in ste hripavi, zaslezeni ter težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid". Mi sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj blažečem, osvežujočem učinku. Tucat na poskušnjo 5 kron, 2 tucata 8 kron 60 vinarjev franko. lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg štev. 264 na Hrvaškem. Izdeluje ga samo 585 b In celi teden ni ničesar omenil o očetu in mamici Kondelikovi, da bi dal ženici čas, da se pomiri. Ni je hotel siliti, da bi obiskala stariše. dokler ne dobi toliko duševnega ravnotežja, da ne bi mogla mamica Kondelikova slutiti, kaj je razburilo hčerkino dušo. Spoznal je, da se takoj v začetku novega življenja nahaja pred ostrimi skalami, okoli katerih je treba jadrati kar najbolj oprezno, da ne bi kak močen sunek pustil sledov morda tudi v daljni bodočnosti. Za nič na svetu ni hotel dopustiti, da bi med materjo in hčerjo nastale kake neprijetnosti, ki bi skalile vse bodoče rodbinsko življenje, ki je tako zaupljivo in ljubezni polno,kakor si ga je naslikal. In mučil ga je strah, da ne bi v slučaju, ko bi ušla iz Pepičinih ust kaka neprevidna beseda, tašča sumila, da jo ie morda o n za to pregovoril. Taka goljufiva sum-nja bi lahko zastrupila nenadoma prijateljsko zvezo obeh rodbin, ki ni bila do sedaj skaljena. In da ne bi bilo do tega prav daleč, so ga prepričale ta-stove besede, ki jih je spregovoril v Jelinkovi vi-narni. Hvaležen je bil mojstru Kondeliku, da ga je tako naravnost napadel in mu dal priložnost, da se opraviči. Vsa zadeva pa ni bila tako grozna, kakor je o njej Vejvara po svoji tanki vesti premišljeval. Ta teden, v katerem se gospe nista videli, je zelo dobro učinkoval na duševno razpoloženje obeh. Gospa Kondelikova je bila vendarle preveč dobra in ljubeča mati, da se ji ne bi tožilo po hčeri, in Pepica tudi, ko je zaslišala svareče besede Vejvarove, jo je bilo skoro sram in vest ji je očitala. Glej, Vejvara, ki je bil nedavno rodbini popolnoma tuj človek, misli sedaj čisto drugače. Kako se je spozabila! Ali ji ne bo brala mati na očeh, kako je proti nji zagodrnjala? No, mislila bi lahko karkoli, toda izjaviti bi ne smela tega. Izmed vsega jo je najbolj jezilo, da je odkrila pred Vejvaro to svojo grdo stran. In mraz jo je stresel, ko je pomislila, da bi lahko imele te njene neprevidne besede hladen učinek na ta mladi zakon. Vejvara niti slutil ni, kolikokrat je Pepica v tem tednu jokala, ko je bil odšel v pisarno. No, prvo srečanje obeh gospa po tem tedenskem odmoru je bilo popolnoma povoljno. Obe sta imeli v očeh lahek pajčolan zadrege, toda ko sta se objeli in poljubili in ko je gospa Kondelikova pritisnila Pepico tako močno na svoja prsa, da sta se zadnji odpela dva ali trije majhni gumbi oprsnika, je odpadel tudi oni čar zadrege in stali sta si tu nasproti kot mati in hči. Samo mojster Kondelik se ni mogel premagati, da ne bi zaklical z glasom, ki bi moral zveneti zelo zbadajoče, ki pa je spravil vse v smeh: »Presneta žaba! Misli, če ima tu svojega Vejvaro, da ne potrebuje več matere in očeta. No, le počakaj, ti boš naju še sita!« »Molči, molči, stari«, je rekla gospa Kondelikova, kakor da bi hotela nekaj udobrovoljiti, »sedaj je dobila in še dobi druge skrbi — midva se morava pomakniti malo v ozadje, kaj ne, punca?« Pepica je hvaležno pogledala mater, ki ji je podala roko, da bi jo iz nečesa potegnila, toda zardela je pri tem. Ali je ni mamica skozinskoz preštudirala? Čutila je tudi na sebi Vejvarov pogled, toda za nič na svetu se ne bi ozrla sedai na soproga. Gospa Kondelikova je prekrižala roke. zdih-nila je globoko, morda še bolj odkrito, kakor je sama mislila, in je odpodila poglede kakor v kote. Pepica je to dobro razumela. To je pomenilo čisto gotovo: »Saj pri nas to tudi nastane.« V tem trenotku se ji je mamica smilila in v duhu jo je prosila odpuščanja. V tem trenotku je prešla vsa nejevolia, ki se je zbrala med tednom pri materi in hčeri. Bilo jima je ravno tako, kakor dvema prijateljema, ki sta se za ničvredno stvar skregala in ki jih je slučaj zopet združil. Nenadno združenje napravi oba tako mehka in mirna, da bi rada izbrisala tudi najmanjše sledove z obraza in jih s pozabljenjem pokrila. Pepica, ki je poslušala naglo ginjenje svoje notranjosti, je prijela materino roko in jo poljubila. Gospa Kondelikova ji je isto iskreno stisnila, kar je govorilo več nego vse besede. No. seveda, kar je moralo še nastati, je ostalo popolnoma ne-izpremenieno. To misel pa so zatrle v tem trenotku vse druge. To nedeljo ni bilo treba, da bi obe grspe bežali druga pred drugo, da bi hrepeneli po tuji in zelo živahni okolici kakor pred enim tednom. — Obe rodbini sta šli samo na kratek sprehod in zvečer so bili vsi skupaj pri Knndelilsovih. In ko sta po deseti uri Veivarova odhajala, je poljubila gospa Kondelikova Pepico in ji rekla. »Vem. dete, med tednom ti je to nerodno, sedaj imaš mnogo dela — saj ga imam jaz tudi — toda v nedeljo naju ne smeta pustiti sama. Pridi*a zopet!« »Prideva, mamica«, je rekla Pepica zadovoljna. da so nadaljni obiski vstanovljeni tako cli.dko na daljše roke. In zašepetala je, da jo je siišala samo mati: »Taz moram sedaj vedno šivati.« »Verujem, punca«, je odgovorila mati, kakor bi hotela zopet reči: saj jaz tudi. Danes se ni Pepica jokala po pot;, vedno je to je plačilo z a kaj pravila. Vejvara je razumel: prejšnjo nedeljo. Čez eno uro pozneje, ko je mladi par legel, malo še bral, in ko je slednjič Vejvara ugasnil luč, se je nekaj privilo k njemu, dve roki sta ga objeli in na ustnicah mu je počival vroč, iskren poljub. »Hvala ti, Fran —« se je izvilo šepetaje iz Pepičinih ust in zvenelo je to tako sladko in prisrčno. »Zakaj pa, dušica?« se je začudil Vejvara v ženinem objetju. »Ker me nisi pri naših zatožil...« »Ampak, Pepica!« je zaklical Vejvara. »Kaj ti ne pride na misel, ti si----« Ni mogel dokončati. Pepičini poljubi so se vsi-pali nanj, na usta, na lica, na oči, na čelo, da tudi na nos — saj vemo, da je bila tema — in Pepica je pri tem šepetala: »Fran, dragi Fran! Kaj ne, ti se veseliš!« Toda Vejvara ni mogel niti pritrditi, zakaj dušil se je pod poslednjim, dolgim poljubom. Zima je potekala, dnevi so postajali daljši, nad Prago je zavel tupatam toplejši veter, ki je zbrisal poslednje sledove snega tudi v najtemnejših kotih, ostale ledene sveče so jokale kakor zapuščene sirote in so lednjič padle od streh in sc razlile v redkem blatu. Pohodili so jih, stopile so se, skratka, kopnelo je. Moč zime je bila zlomljena, drevesa in grmi na Karlovem namestju so začeli brsteti, iz odprtih oken so se kadile zaprte zimske sopare, po Pragi so začeli hoditi lajnarji, kolodvorih, nerodna pot v vozovih, nekolikodnev-vrati. V tem času je gospa Kondelikova težko hodila in kadar je šla s soprogom na sprehod in se ga je prijela pod pazduho, se je zdelo mojstru, kakor da mu primanjkuje moči; toda tu se ni motil, gospa je sedaj res na njem visela. In v tem času je dozorevalo v gospej Kondelikovi tudi seme, katerega je zasejala tačas pozimi teta Katinka. Od jutra do večer so hitele njene misli nekam daleč, v neznane, negotove, nevidne kraje. Samo iz Prage, iz Prage! Kam? sama ni vedela. Pripomniti je treba, da ji te misli- o begu niso delale nobenega veselja, posebno v začetku ne, dokler se jih ni sama privadila. V Pragi se je na-rodila, zrastla, in se starala; deželo je poznala Ie par kilometrov okoli Prage. Do sedaj si je predstavljala deželo tako-le: zabaven vlak, gnječe na koodvorih, nerodna pot v vozovih, nekolikodnev-no prebivanje na kakem nabitem vrtu »poletne restavracije«, na visokih, nepremičnih 'klopeh, kričeči koncerti, šušmarske kapele, kak krajec kruha s surovim maslom in vrček starega, neu-kusnega piva. Nad vsem tem se včasih stemni, naglo začno padati debele kaplje, gospe in gospodične brez dežnikov začno vpiti, obleka se dene do ramen, čez glavo, čez klobuke, potem nastane beg v belih spodnjih krilih do postaje brez rešilne strehe in zmešani povratek v soparno Prago. Tako je bilo na kmetih po dosedanjih skušnjah gospe Kondelikove. Toda sedaj se je šlo za nekak drugačen kraj, bolj oddaljen, popolnoma neznan, o kakoršnem je slišala gospa Kondelikova tupatam od drugih gospa ali pa je čitala o njem v časopisih. Ali je bil ta kraj na jugu ali na severu, na vzhodu ali na zahodu, o tem ni gospa Kondeli-kkova premišljala. Toda samo ven, ven! In postalo ji je zopet tesno, ko je pomislila, da mora oditi iz teh sob, kjer je živela leta in leta odmerjeno, pošteno življenje. Kako se naj poslovi od vsega tega? Niti vedela ni natančno, kako se to uresniči. Ali more pustiti to omaro za obleko in skrinjo za perilo? Kaka bo potem kredenca, ko nje ne bo tu? Na kaki postelji bo spala tam na kmetih? Ali naj vzame seboj šivalno mizico? (Dalje sledi.) Po svetu. Ex-kralj Manuel še ni izgubil upanja. Londonski listi poročajo, da portugalski ex-kralj Manuel še vedno upa, da bo še enkrat poklican nazaj na portugalski prestol. Zato se hoče za to svojo bo- dočo nalogo po najboljših močeh pripraviti. V januarju začne študirati na univerzi v Oxfortu. Študiral bo dve leti, potem pa namerava prepotovati svet, da se tako kot vladar o vsemu pouči. Obsojeni veleizdajalec. Iz Prage se poroča: Inženir Borek, ki je bil v Pulju aretiran radi veleizdaje, je sedaj od praškega garnizijskega sodišča obsojen radi veleizdaje na 6 let težke ječe. Aleksander Girardi, znani dunajski igralec, je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda. Železniški štrajk na Francoskem definitivno končan. Sedaj je definitivno končan zadnji železni-čarski štrajk na Francoskem s tem, da je bilo v službo sprejeto še zadnjih 506 zaradi štrajka iz službe odslovljenih železničarjev. Nemiri v Mehiki. Da obstoji v Mehiki resno revolucijsko gibanje, se ne taji več niti v mehi-kanskih vladnih krogih. General Naval je pri Pa-aernalesu s svojimi vojaki obkoljen. Po oficijel- nem poročilu znaša število ustašev 2000 mož. — Vladne čete trpijo na pomanjkanju živeža in mu-nicije. v Princ Maks Saksonski ln Vatikan. V Vatikan je došel predvčeraj dokument od princa Maksa Saksonskega profesorja bogoslovja v Freiburtru v Švici, da se je popolnoma in brezpogojno podvrgel papežu. Vatikan javlja svetu s triumfom: Lauda-biliter se subjecit. v Adresa Avstrijskega episkopata na papeža. Avstrijski episkopat je poslal papežu adreso, katero je podpisal v imenu episkopata dunajski nadškof kardinal Gruscha. V adresi slavijo škofje papeža radi njegovih odredb proti modernizmu in slovesno protestirajo proti govoru dr. Nathana v Rimu in izražajo upanje, da se papežu zagotovi ona neodvisnost, ki odgovarja njegovi božji službi. v Modernistovska prisega. Med nemšuimi teologi v Berolinu jih je mnogo, ki se upirajo položiti prisego proti modernizmu, večinoma profesorji bogoslovja in priznani teologi, n. pr. dekan dr. Knopfler, dr. Gitl, dr. Walter, dr. Gottberger; dvorni kaplan in profesor na nekem dvornem zavodu dr. Heldwein je prosil za odpust iz dobre službe. Tudi v pioviuci se nahaja mnogo duhovnikov, ki nočejo položiti prisege. v Volilna reforma v Italiji. Ministerski svet je sklenil predložiti zbornici zakonsko osnovo volilne reforme, vsled katere se poviša število upravičenih volilcev za poldrugi miljon iu se vpelje vol ina dolžnost. Pojasnilo« Z ozirom na notico vc. ..Narodnem Dnevniku" z dne 21. t. m. pod naslovom ..Aretiran vlomilec", izjavljam, da nisem z dotičnikom popolnoma nič identičen. Fran Koleduik, trgovski sotrudnik v Ormožu (Štaj.) 669 1 Zanesljiv, vesten in izurjen zidarski polir ki bi bil ali oženjen ali prost, zmožen nemščine in slovenščine v pisavi in besedi, se sprejme z januarjem 1911 v službo v nekem štajerskem pro-vinčnem mestu. — Ponudbo z zahtevkom plače se prosijo pod „Štajersko' Anončni biro Eavard Braun, Dunaj I. Rotenturmstr. 9. 668 6 1 Prilika! 664 6 3 Prilika! Nakup za božič in novo leto. Največja izbira čevljev za gospode, dame in otroke, dalje gamaš, galoš, čevljev za turiste, za telovadbo in rokavice. — Kdor kupi blaga za 10 K, d_obi par rokavic zastonj. — Odličnim spoštovanjem Štefan Strašek, Celje, Kovaška ulica 3. P da se pod n£°dnimi P°gni' r°- ■ wuh ** dovitno posestvo z mlinom in žago, Meče ob jnžai železnici. Močna in trajna vodna sila omogoči potom turbine napravo električne centrale za trg in okolico. Že mlin iu žaga sama nudi gotov knih. Natančnejše informacije daje Robert Kunze, Št. Jur ob južni železnici. 293 4 2 F 428 52-23 "H Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije Jarodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n drbelo in drobno. — F remog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Ceiju. .'. Drugam po dogovoru .'. Predivo m solnate vreče se kupijo v vsaki množini. Mihael Dobrave slikar in pleskar v Celju Gosposka ulica St. 5 izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor cerkvena, sobna in dekoracijska slikarija itd. — Prevzame vsa stavbena in pohištvena pleskarska 599 dela po najnižjih ceDah. —4 « * * n ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ s a ■ m b b b b b b ■ ■ m m m m m d ■ b b i Novosti v suknenem in manufakturnem blagu priporoča v največji izberi Karol Vanič, Celje „Narodni dom". Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. (U co o> CO (U CO > ">H N > O) 1 CO *60< p o< p» •a o co r* S CD IM< L. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanast ih posod, svetlk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! Ife Afc Na drobno Najizvrstnejše taHlbliri CB in najboljše 11 n i izdelnje in razpošilja Prva sisačka tvornica tambura J. Stjepušin Si se k, Hrvaško. v- Odlikovan na pariški razstavi leta 1900 in milenij-ski razstavi leta 1896. Razen tam-buric in skladb za tambnrice ima v zalogi razna glasbila, kakor : gosli, citre, mandoline, harmonike okarine, gitare itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. — Velik in ilustrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tvornici izhaja strokovni tambnraški mesečnik pod naslovom „Tamburica", ki donaša pouk ter krasne tamburaške skladbe in stane za celo leto samo 8 kron. 610 6-6 Oblastveno dovoljena razprodaja. Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Znnanja 420 naročila proti povzetju. 12-12 Zavrnite božična darila ako niso iz narodne veletrgovine R. Stermecki v Celju ker edino tam je izbira in dobra kakovost. Kdor ne ve kaj darovati, naj si ogleda izložbe in zalogo. Darujte za nar. sklad! IOS. C ETNI« izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju t,b!?juž. žel. Q ^ R o s u O m Q> U O fl co ti u M Izdelujem načrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. Hotelflrabesinger u Celoucu VelikovšKa cesta št. 5 se priporoJa potnikom, hi prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po I K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Miho dvorišče za vozove intri hleve za honje. Za zabavo služi 660—2 Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus kegljišče, m zahI,piBno-==:==: = Po leti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. Uelike dvorane za shode in veselice. Lastnik Ivan Milloitig. Delikanska izbira božičnih in nouo- letnih daril. Priča & Kramar 511 35-33 Celje. Edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega ========================== in modnega blaga. ====== a* priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. R. DIEHL. žpjarna, Celje Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 9 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-Inega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, Bivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; Dapol pnh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13"—, 14 70, 17 80 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 50, 5 20, 5'70; podpernica iz mofnega rižastega gradlna. Razpošiljanje pe povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-21 S. Benisch, Beschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. š8a2Z28ZB388£3Z 336 52-31 Iax & Sin, LJubljana Dunajska cesta štev. 17 Priporočata svoio bogato zalogo šivalnili strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozita kolesa. Ceniki zastonj In franko. Poštno-hran. rač. št. 848.428. — 1128 zadružnikov. - V p; I č ;i 11 i deleži K 21.024—. Ustanovno leto 1881. Telefon št. 2. Rez. zaklad nad K 100.000—. Denarni promet v letu 1909 - K 4,020.030-96. - K «9 mirni posomhica v zblcu" REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po 41/2% z letnim pripisovanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnira kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. u-j-nr.j-iAjvij.rj j i .i j ~ j— r* r .n - nr,-j—' *r -ij—mi* '. -rr -ij— v *, i*' •' ~ -' *' ""i* • * —riVi *' "~r Vi •.• • * "-riVn^B-r——* * "ri'ru—1 *' 293 26—18 Edino narodno KamnosešKo podjetje V ti O ?rv'a jnžnoštajersKa Hanino^Ka Stavbena ln umetna kamnoseška obrt g strojnim s:: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. lz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijaina delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::i Brušenje, poliranje Id strnganjc kamena s trojl.i Sii Ju.4a!t«l/a Jau.L* Brzojavi: .Kamnoseška In-inOtt5inj5P OruZDa. dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih ln nizkih cenah. dapraya zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). :s: 66 8§ai Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v Iste, t:: 9 11 in k o Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju == prevzame vsakovrstna ===== 61 50-49 stavbena zlasti tesarska dela. fle pozabite si ogledati pri Iuanu Raunikar, Celje popolnoma svežo zalogo rozin, cveb, grozdičev, pignol, datelnov, marelic, bosanskih sliv, mandelnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, zdravilnega konjaka, ruma, slivovke, kranjskega brinjevca, vseh vrst likerjev, čaja ter južnega sadja in delikates. Božični okraski. Sprejmem pridnega 471 62-20 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. po$tne hran. račun st. 64.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine — = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje, Telefon št. 48. ,LASTNI DOM c registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o © © dopoldne. © © © 54 pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo ua leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljanju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rafnn © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polle nih obrokih ©©©0© o K =11=11: ntsiii Dužnoštajerska hranilnica u Celju delavnik od jih obrestuje Sprejema hranilne vloge vsak 8. do 12. ure dopoldne in po 41/8% ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. ■ u Flarodnem domu. Vi rB 43 52—50 osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 4500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.550 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K dobrodelne namene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih deuarnih zavodov in lih === obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. ===== Slovenci, poslužujte se ftlHtoftafot^k? hPflttUttifč Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalaqate denar za mladoletne wn£nvj»aju>t« Mamini* aN varovance in zahtevajte pri sodiščih, ; * v. . . da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v jUZnOjiaJu MalUliiKO. SHSlic 3I-2J POSOIILNICA V CELJU, ki je bila leta I88I z ne- omejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOiILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. ■- Poštne h anilnice ček. št. 9579 ■ V lastni hiši ,Narodni domc Telefon štev, 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tud ni član zadruge ter jih obrestuje po ■'S- V2"'/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6"/o, 5 V2°/0 in 5°/0 obrestovanju. Nad G milijonov kron hranilnih vlog S S Nad 332.000 kron rezervn. zakEada 13 52 51