'Shaja ob ponedeljkih, Sredah in sobotah - tb-
lEFONL uredništvo 24-75. *AJNlSTVO in uprava 21-9c * TEKOČI račun pri KOmunalni banki v kranju ,7-70-l-i33 - letna naročnica 900 din. mesečna 75 din. Posamezna  stev. jo din
leto xiv
K1*ANL SREDA, 20. SEPTEMBRA \m
st. M!
IZHAJA OD OKTOBRA 1941 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK:   SLAVKO BEZNfIK
0 l a s i l o    socialistične    zveze    delovnega    ljudstva    za gorenjsko
Ob petem letnem občnem zboru OSS Kranj
Več pozitivnih kakor negativnih ugotovitev
Kranj, 20. septembra — Danes bo v Kranju peti letni občni *bor Okrajnega sindikalnega sveta Kranj. Ker bomo o delu lega zbora poročali šele v sobotni številki, prinašamo tokrat tekaj misli iz razgovora s tovarišem Jankom Bratetom, predsednikom komisije za delavsko samoupravljanje pri OSS Kranj.
Komisija za delavsko samoupravljan jo- pri OSS Kranj sistematično proučuje in spremlja razvoj delavske ga upravljanja. S j^očjo občinskih komfsjj ugo-^lja določene probleme in po-"^jkljivosti in jih skuša rešiti ^iromg odpraviti. O svojih ugoditvah poroča komisija organom in predlaga konkretne rešitve
* obseg in vsebino svoje aktivnosti.
j Razvoj delavskega samouprav-,J*nja je zelo hiter predvsem v Austrijskih podjetjih. Tu proiz-^Jslci zahtevajo nadaljnjo decenij** jo m demokratizacijo sa-j^upravl janja. Vse to moramo V**1 realizirati. Nekateri obratni ^•aviski sveti so že sprejemali J^secne operativne plane, pravil-
*e o nagrajevanju, obravnavali
*temizacijo delovnih mest in po-
^bno. Živahno so razpravljali tu-
* o izkoriščanju sredstev za vzdr-^^rije. Zadovoljive uspehe so na V^ročju nadaljnje rasti delavske-ll; samoupravljanja dosegli v Tek-
^i
ndusu Kranj, v Železarni Je-
kov Sava Kranj, v Peko Tržič, v Gorenjski predilnici Skorja Loka ip drugod. Seveda pa ob tej ugotovitvi ne smemo prezreti vseh ostalih delovnih kolektivov. Tudi ti so storili odločilne korake v smeri nadaljnje decentralizacije in uveljavljanja delavskega samoupravljanja.
Z nadaljnjo decentralizacijo m demokratizacijo delavskega samoupravljanja se spreminja tudi odnos strokovnih služb do tega neposrednega upravljanja. Dolžnost strokovnih služb oziroma tega kadra je, da skrbi za čimboljšo organizacijo dela in s tem neposredno tudi za uspeh podjetja. Danes so le še redki primeri, tako je ugotovila komisija za delavsko samoupravljanje, da ne bi imel vodilni kader posluha za novi čas, za čas, ko proizvajalec prerašča v upravljavca. Delovne izkušnje te komisije torej kažejo, da je več pozitivnih kakor negativnih pojavov. Vendar nas slednja ugotovitev ne opravičuje, da ne bi omenili tudi nekaterih pomanjkljivosti. Posamezni vodilni delavci v na-
^'cp, v tovarni gumijevih izdel-
V Škofjeloški občini anketa med mladimi
komunisti
Večja aktivnost
Začetku oktobra bo v Skofji 7°*' Sfcrše pi>fvctmTmje o vprašaji družbene aktivnosti mladih /T^Unistov. Posvetovanje pripravi* vročinski komite Zveze ko-
^istov in občinski komite Ljud-mladinc.  Izkušnje so poka-
^ da se mladi člani ZK vse JT/^alo aktivno uveljavljajo v "■ftbeno političnem življenju. To akor ne more biti pozitivna ftr °v'1'n'- posebno še, ker je v dv o<i mladih komunistov
^ P^*< <    -vi  mori odvisna aktiv-2?  Posameznih   organizacij po in podjetjih, ^lji, da bi mogli to vpraša-
nja Izvršnega odbora OO ^t>l Kranj
h4n!tANIS. septembra (S. S.) -dooo-rinp je bila v prosto-^"O Kranj veja Izvršnega od-OO  SZDL  Kranj. Fazprav-h»J s° ° polletni  izvršitvi dnr/-ttt        P'»ni okraja Kranj za le-HVmii     r>°' razgovorov pa so po-»8kn  in  informacijam na
nje bolj konkretno obravnavati, sta oba komiteja izvedla med mladimi komunisti v občini posebno anketo. Med mlade člane ZK so razdelili vprašalne pole s trinajstimi vprašanji. Vprašanja se nanašajo na bolj ali manj organizacijske zadeve, kakor tudi na decentralizacijo delavskega samoupravljanja, na nagrajevanje po delu ter na notranjo in zunanjo politiko Jugoslavije. Menimo, d« zajema anketa vse tiste bistvene značilnosti, ki označujejo družbeno aktivnost mladega komunista.
Podatki, ki jfh bo dala ta anketa, bodo nedvomno za nadaljnjo dek> zelo koristni. Po drugi strani pa smo lahko prepričani, da bo delo bližnjega plenuma občinskega komiteja Ljudske mladine, ki bo obra v n <val rezultate to ankete, zelo uspešno. To poudarjam zato, ker bodo udeleženci oziroma diskutanti razpolagali s konkretnimi podatki in bo na ta način lahko načelna razvrava izključena. n-k
ših podjetjih še vedno mislijo, da so nenadomestljivi in da delavci poznajo samo svoje pravice, ne na tudi dolžnosti.
Nekoliko   težje   se neposredni proizvajalec uveljavlja kot uprav-ljalec v neindustrijskih panogah, čeprav se je tudi  tukaj zadeva premaknila. Tudi v teh podjetjih obsfajajo vsi pogoji, da delavsko? samoupravljanje    zajame    široki J krog zaposlenih. Vsem tistim de- J lovnim kolektivom, kjer se proiz- j vajalec še ni v zadostni meri uve- , ljavil  kot  upravljavec,   je  treba j pomagati. Zato komisija za delav- j sko samoupravljanje pri OSS meni, da bi bilo potrebno pri zbornicah formirati posebne komisije, ki bi na svojem področju proučevale in pospeševale razvoj delavskega samoupravljanja. J. P.
Poljska sindikalna delegacija med obedom na Blejskem
Poljska sindikalna delegacija obiskala Gorenjsko
soboinonm spoznafaniu in rammawaniii
Kranj, IS. septembra — Delegacija Centralnega sveta Zveze poljskih sindikatov, ki se kot gost CS ZSJ, že nekaj dni mudi v naši državi, je v ponedeljek obiskala Kranj in Bled. Delegacijo sta na poti po Gorenjski spremljala podpredsednika ZSS Leopold Krese in podpredsednik republiškega sveta ZS Hrvatske Ante Roje. — Goste je v Kranju pozdravi! predsednik OSS Andrej Verbič in jih povabil na razgovor s predstavniki kranjske komune in okraja. Razgovora so se udeležili tudi sekretar OK ZKS Janko Rudolf, predsednftc OLO Kranj Jakob Žen, podpredsednik ObLO Kranj Ivo Šefic in drugi.
Gostje so se zanimali za mnoga vprašanja s področja komunalnega sistema, za delovanje raznih organov komune, dalje za odnose med komuno in gospodarskimi organizacijami itd. Ob tej priložnosti so poudarili, da so že pred prihodom v Jugoslavijo preštudirali obširno gradivo o naši deželi, vendar pa jih zdaj zanimajo nekatera konkretna vprašanja. Prav zaradi tega in pa zavoljo pestrosti vprašanj so jim predstavniki naše komune lahko postregli z množico zadovoljivih odgovorov.
Ob koncu razgovorov se je vodja delegacije, sekretar CS poljskih sindikatov zahvalil za sprejem in razgovore. Poudaril je, da so na vsakem koraku v Jugoslaviji naleteli na prisrčen sprejem. Veliki uspehi naše povojne graditve pa so nanje naredile še posebno močan vtis. Vsekakor pa jim bodo izkušnje, ki so si jih nabrali na SVOJI poti. koristile pri razvijanju njihovega sistema.
Kasneje je v klubskih DrOStorfll
Delavskega doma sledil še razgovor s člani ObSS. Pozanimali so Ee predvsem za oblike in metode dela sindikalnih organizacij, dalje za delo samoupravnih organov v podjetjih,  za pristojnost eko-
nomskih enot in njihovo vlogo pri gospodarnosti podjetij.
Predstavnik delegacije se je tudi ob tej priložnosti zahvalil za bogate informacije in dejal, da veže naše narode in poljski narod veliko skupnega, predvsem pa borba na nacionalno osvoboditev, borba za c^^oboditev delavskega razreda, borba proti Hitlerjevim zavojevalcem in napori za izgradnjo socializma. Prav zategadelj je treba okrepiti nadaljnje sodelovanje na vseh področjih, saj to narekujeta dva skupna cilja: izgradnja socializma in borba za mir v svetu. In Jugoslavija je prav na tem področju dosegla lepe uspehe. Ob koncu je vodja poljske dele-
Srednja komercialna šola v
Po spcejeija resolucije o usposabljanju kadrov v gospodarstva se ie Trgovinska zbornica za LR Slovenijo takoj lotila z vso resnostjo reorganizacije svojega šolstva. Minilo je komaj dobro leto, pa so že posamezne stopnje šolanja tako povezane, da Je dejansko omogočeno izobraževanje kadrov za trgovino In sploh za blagovni promet do najvišje stopnje.
gacije zaželel narodom je mnogo uspehov na vseh področjih družbenega razvoja.
Pred odhodom na Bled, kjer so jim gostitelji na tamošnjem gradu priredili kosilo, so si še izmenjali spominska darila. Popoldne bo se gostje vrnili v Ljubljano.
POLLETNI OBRAČUN
Tržič, 19. septembra (B. F.) —
Za danes ob 17. uri je bila sklicana seja občinskega ljudskega odbora. Razen nekaterih imenovanj je bila najpomembnejša točka dnevnega roda za skupno sejo obeh zborov razprava o poročilu o izvršitvi družbenega plana in osebnih dohodkih za I. polletje 1961 in poročilo o izvršitvi proračuna in negospodarskih investicij. Na današnji seji bi moral biti imenovan tudi tajnik ObLO Tržič in upravitelja osnovnih šol Leše in Lom. — Na ločenih sejah so odborniki obeh zborov razpravljali o nekaterih osnutkih odlokov, o garancijskih izjavah gradbenemu in mesarskemu podjetju ter o dodelitvi zemljišč SLP nekaterim prosilcem.
Pri Šolskem centru za blagovni promet (bivsa Vajenska šola za trgovinsko stroko) že delujejo posamezni oddelki, in to: oddelek za mladince, oddelek za odrasle, ki se usposabljajo za delovno mesto prodajalca ter oddelek za poslovodje. Sedaj pa je ustanovljen se manjkajoči člen v usposabljam nju kadrov v blagovnem prometu — srednja komercialna šola.
Upravni odbor Okrajne trgovinske zbornice jo na svoji seji spre-j"l sklep, da ustanovi se ta odde-li k. k«t to narekujejo potrebe po usposobi jenih kadrih, in to v prvi vrsti za potrebe notranje trgovine
OD D Q7| d n hi i
POJflUl
na debelo in drobno. Trgovina danes nima šolanih kadrov v komercialni službi, to delo opravljajo po večini šo starejši ljudje, ki pa polagoma Zapuščajo ta mesta.
Oddelek za srednje komerciali* ste pa ni namenjen samo kadrom trgovino, ampak kadrom celotnega blagovnega prometa Tna kratko, vsem, ki nabavljajo, prodajajo, manipulirajo z blagom bodisi kot trgovci ali proizvodni le i.
Podrobna navodila o vpisu v šolo so razvidna iz današnjega razpira. -a
Z uspehom mladinske delovne brigade so zadovoljni
Skofja Loka (j. P.) - Letos je
sodelovala na zvezni delovni akciji tudi XVI. mladinska delovna brigada »Jože Gregorčič«. Brigado so sestavljali gimnazijci in vajenci iz Škofje Loke in z Jesenic. Kakor smo zvedeli na občinskem komiteju Ljudska mladine V Skofji Loki. so letos v primerjavi s prejšnjimi leti pri organizaciji mladinskih delovnih akcij dosegli znaten napredek.
Omenjena brigada je častno izpolnila zaupano nalogo in s tem prispevala delež k izgradnji avtomobilsko ceste. Za svojo požrtvovalnost je bila pohvaljena, prejela pa je tudi Trak revolucije.
času ne kaže podcenjevati. 2e dolgo je man ljudski pregovor, da   se   »z   jeziki   daleč pride*.
V obraz In za hrbtom
V  nedeljo p»rd Vttrvvcem
Proračun kranjske komune
'',>t'>C|,,J„(Jt>)     V sedmih mwnh
h n;> LUA,X jr lmela kranl«kn SN^n!?1, mil'Jonov dinarjev hT^v ? dohodkov in nr>3 ml-JerJi»vj ;':1"v Izdatkov. V pri-»J*,n'oi pl mom j«' torej W> odstotkov
tlohoJ-i/.dulkov. -
Največ dohodkov Je imela v tem času kranjska -občina od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu in izven gfKtpodarKtvn, nadalje od občinskega prometnega davka in ubč. dok Ude ud km<?U>*tva.___
Največji del izdatkov predstavljajo dotacija samostojnim zavodom, družbenim organizacijam, skladu va šolstvo, družbenim in-
vi-stieijskim skladom in OKtalim družbenim skladom v skupnem aneekku MS milijonov dinarjev.
I Picasso je bil prvi slikar, ki je g ljudi začel slikati r. dvojnimi i obrazi. Ta umetniška ilustracija I ;c bila prvi pripomoček, da sc je I <!>n'ck zagledal v sliko svoje di-ojnnsti. 2e dolgo pred tem je t'il<> znano, da si hlače krojimo s MnsSN, mnmpc o ljudeh pa z /< »fo, tem sodobnim srcdst-»rni *brczzicnc%a prenosa«• mhli. Poznejši čas je tej uvodni ugotovitvi d'*tal samo se bolj industrijsko I obdelavo »jezičnega opravljanja* P n.: tekočem trnku. S Nioabema sramota, da sc liudfc 3 po dotžmi jezika precej ru if jemo in <da> je &fctK)tfii^*vorjfm])
UUli!li!U!i!ll!itfmiM^^
besed med spoti in starostjo tako loga.   Dolga   je   skala   valovnih jjf
različna. Nekaj več krivde zade- dolžin   opravljanja.   Na   kratkih s
ne jezike, če primerjamo težo nji- valovih ljudie skoraj več ne raz- 3
I hovih izjav. Sicer pa titdi jeziki pravljajo. Skozi zvočnike v u%tnl I
• znajo   biti   pridobitno   sredstvo, votlini ne prihajajo na. jez'k samo M
zato njihove vloge v današnjem sline,   ampak   brrostrelni   rajali I
»jezičnega ozravljanja«. ||
V zadnjem času se močno uve- =• Ijavlja neko novo veslo, V obraz 9 pripovedujemo s kadilnico naj- W prikupnejsih -besed\ če je človek M za nekoliko stolčkov višji in za sj
Branjevke    to   dejstvo    kontno "ekoliko. slav Za  h/l]tom 1
izkonščajo m udi drugače ljudje »°   ' n)avi Prešane s koli mig
•1 , •!   ... t—»   -    • __' T*-   psovkami. Svetniki postajajo kri- S
njihovih izkušenj niso /.ancmarin.     ■   1 ..»».•,  »f     ' ' . 5=
c^_____        • x„ L;        tntnatrt. Idealni ljudje pa pokvar- ■
oporno je samo, cr ljudje, ki veliko govorijo, pridobijo na pameti.
Jezik  pomaga  oblikovati mo-
Nc bo nikogar začudilo, če vam 3 bodo prisoditi otroka Več, ali pa I vas proglasiti  za  homoseksualca. I Zakon sicer to preganja, toda kdo M cesti in med delom, na vlaku in v se še ravna po besedilih zakonov? I ribarnici, med štirimi očmi in v Jezikov   ni   mogoče   zavezati   z p množičnih organizacijah, po urad-  »lisicami*  na ustnicah, zlasti če 8 ni dolžnosti in zasebno, ponoči in je opravljanje narodni običaj.' M podnevit na Kranjskem in na Štajerskem, po navadi in brez raz- 7,dravko Tomaiej H
jene duše. Vzori se spreminjajo r obsojence. In vse to na razdalj med »obrazom« in »za hrbtom*
ralo besed. Pripisujejo mu pomen tehničnega posrednika in oblikovalca morale opravljanja. Ljudje opravljajo    različne   stvari: na
mmmmmmm\miimmmm\mimmm
STRAN	NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA	5TRETJA. 20. septembra l5*1
		
Prva požgana vas
Dno 20. septembra 1941. leta so Nemci požgali vas Rašico nad Ljubljp.no. To je bila prva v celoti pcžjjana vas na slovenskem ozemlju v času NOB. Nemci eo ta zločin opravičili, češ da je to odgovor na partizanski napad. Dva dni prej so namreč borci ra-šiške čete napadli pod vasjo Rašico kolono Nemcev in jih 6 pobili. Podobno so se Nemci maščevali tiste dni na Mohorju wad Moravčami in na Mežakli. Na Mežakli, pri Lukmanovi koči, je takrat padel partizan Slavko Oman z Javomika.
Jeseniški partizani
Del jeseniške čete .ki se je avgusta 1941 razdelil na trojke in četvorke oziroma na več skupin na Mežakli, se je septembra znova združil. Toda napadli eo jih Nemci. Skupina se je znova razdelila na dva voda; eden je krenil pod Stol na drugo stran doline ,del, v katerem je bilo precej partizanov iz Gori j, pa j« krenil na DovSki rovt .
Prvi načrt pred odborniki
Na 8. redni seji OLO Kranj je bil 20. septembra 1953 pred odborniki stvarni predlog gospodar-pfcoga načrta.   Predsednik Miran
Košmelj je obrazložil, da so prejšnji načrti sloneti bolj na statističnih podatkih republik, in da je to bil prvi načrt, ki eo ga pripravljali in sprejemali sami odborniki v okraju.
Odgovor z delom
Na mnoge klevete m gonjo proti socialistični Jugoslaviji v 1949. letu, eo politične *n družbene   organizacije  odgovarjale z
delom. Po delovnih kolektivih in drugod so uvedli posebno tekmovanje. Tako so frontovske brigade v Kranju napravile nad 200 t;soč delovnih ur. Alojz Jelene 6 Primskevega je opravil 849 ur, Franc Stanjko S87 ur itd.
Predavanje in prazna
dvorana
V soboto, 18. septembra ob *?n. uri, je bilo v novo urejeni dvorani Kulturnega doma v Pod-nartu zanimivo prednvanie * tematiko -Bloki in beograjska konferenca-'. Predaval je mladinec Leopold Zupan: predavanje pa je
organizirala ko szdl Podnart in aktiv I.MS. Predavanje je obravnavalo probleme in težnje dana šm joga sveta.
Žalosten pa je bil pogled na skoraj prazno dvorano; predavanju je prisostvovalo le nekaj mladincev. Mislim, da je treba tako nezainteresiranost za svetovne dogodke .ki se tičejo vseh nas, ostro grajati.
LADO na Bledu
P.led (jb) - V sporedu gosto-
vani najboljših jugoslovanskih folklornih plesnih zborov je v dvorani Kazine na Bledu nastopil minulo soboto LADO iz Zagreba. Prireditev « sporedi jugoslovansko folklore je bilo letos izredno veliko. In to tudi kvalitetnih, saj je letos prvič uspelo pridobiti za poštovanje vse naše nniboljšo folklorne zbore.
sobotni večer jugoslovanske folkloro v izvedbi ansambla LADO je bil za številno občinstvo v Katlnl spet izreden dogodek. Izvajalci so so pred nolno dvorano gledalcev predstavili s plesi in pesmimi Iz vseh krajev naše dežele. Večji del programa pa je hi! razumljivo izpolnien « hrvatskimi pesmimi in plesi. Gledalcev to pot ni bilo prav nič manj kot sredi glavne sezone. To dejstvo priča, da je zanimanje za folklorne predstave zmeraj preče i *n Je.
V septembru se bodo zvrstile Se naslednje prireditve: Večer zabavnih melodii, dva večera ju-cnslovansk« folklore, prireditev MalOdljt z juga v izvedbi ansambla DALMACIJA in koncert velikega plesnega orkestra RTV Ljubljana.
Za v?šio kvalifikacijo
Organizacija Zvezo borcev po vseh podjetjih skrbi, da bi omo-rn ila . bivšim borcem in članom 81 opravljanje Izpita za KV in VK delavcev. V jeseniški železarni Je takih okoli 500. Le-tem bodo organizirali potrebne tečaje in jih primerno pripravili na izpite, ki jih bodo polagali pred posebno, v ta namen imenovano komisijo. Tisti, ki so oproščeni teoretičnega dela izpita z ozirom r.a starost In delovni staž, so že pričeli z izpiti. Prva skupina Je polagala i/pite v petek dopoldne, v prihodnjih tetinih pa bodo priSli na vrsto še ostali.     . U.
Dogodek v Ljubljani
Pred 53 leti - 20. septembra 1908, po krvavih obračunih avstrijske vojaške oblasti s slovenskimi domoljubi v Ptuju, je prišlo do protinemšk'h demonstracij v Ljubljani. Vojaštvo je streljalo v množico in padla sta Ivan Adamič ter Rudolf Lunder.
Osvobojena Idrija
Po burnih dogodkih vstaje prebivalstva v Slovenskem Primorju v septembru 1943. leta so partizanske enote dne 20. septembra 1943 zavzele mesto Idrija. Prebivalstvo tega kraja, ki je bilo četrt stoletja pod italijansko okupacijo, je osvoboditelje sprejelo z nepopisnim navdušenjem. V poznejšem razvoju se je morala partizanska vojska še umakniti iz mesta, toda vsa okolica je bila do konca vojne pretežno pod partizanskim nadzorstvom.
iflnmii::MW!nit!niit!M
Ljudje in dogodki
„Stari" ostane v kočiji!
Tn!!!ninii!iiiiii!i!!niiii!!H!!n!nni!ifiii!|
• • • 1>
111 / i
Nietzsche je jrovoril. da je logika -palica z dvema koncema«. Patebno (o velja še za volilno logiko. Kajti vse je odvisno za kateri konec zagrabimo pilio. Votlino logiko vedno prijema io z dveh koncev. Tisti, ki so na volitvah zgubili z ene strani, poraženi pa z druge. Izjeme v tem ne po^nrjo niti Nemci, ki se sicer v svojih političnih gledanjih križajo z vsjuni na svetu. R.i/Io-ra nima nihče, da bi se nrdell.c-ke volilne DKiage preveč veselil.
Nedeljske volitve v Zahodni Nemčiji, ki so poleg ostalega pokazale neverjeten srnici za disciplino in pokorščino, so pripomogle k trd'tvi, tla so Nemci narod, ki te/ko obrača hr!5et svojim voditeljem. Ne zapuščajo jih niti v najfefijttj trenutkih,
na nie'i nesreče. Ta usodna n'-paka, jih je v zgodovini že večkrat pripeljala na rob propad?. Zadnjič v drugi svetovni vojni, ko so do groba sledili Hitlerjevim ukazom. Nedeljske volitve so ponovile napovedi, da eo ostali vdani svoji »nibelunški zvestobi. Glasovali so za »starca*, ne zaradi tega, ker jim je svet svetoval premislek, ampak
zato. ker so narod, ki ne želi ničesar tvegati in v »-maščobi na trebuhu'- vidi najboljše izglede za prihodnost. SIcer pa je že dolrjo znano, da Nenvi glasujejo za o-eb".p. 'i in ne za programe. Ka'"'.i če bi glasov; 'i /a strankine in njihove poIiti"n*^ načrt?, potem še ne hI mogli »i('lcu£ti, za k')'~ro cd teh ctrank se naj eprodrl?"o. ker po mol n.iJni tako neznatne rr~''Ve. c'a tega povprečen, neoou£en dr/avljan sploh ne zapazi.
Adenauer j? tokrat pribori svoji krščansko demokrat ki stranki zma-ro najbrž s svojo strrčevsko izkuvenosl.?o in z raslem, da v vpregi za katero je letni keČfJal ni treba nive;ar spremiršati. Socialdemokrati so se zamislili nad tem dejstvom. Pripravi ioni so Ivli srrremenl'i svoj prrt'čni na'rt. Kot glavna efKndcIic&a stranka so do sedal nasprotovali vsemu, kar je Adenauer pnkrenil v notranji in zunanji politiki. Nobena stranka pa ne želi biti večno v opoziciji. Da bi uspeli na volitvah so začeli opuščati svojo staro politično smer in se venomer bolj približevati Ade-nauerjevi vladi  v »nacionalnih
vprašanjih«, kot so raxen>ii'cv, •od&OVM)> v zahodnem zavezništvu in udc'ežba v Evropskem skupnem tr. i'-'u. V notranjem razvoju pa so se odločili za »re-formistitno« družbeno prilagoditev rem",l;in razmerzm.
Kancler Adenauer je ostal tudi lekrat v svojih plavnih po-l'tl'r.'h sfremljen Mh trden na starih sizVilh bomrke repub-Itke. Na teh pOl'tlfclttj pro-rra-n*'Ii je kancler Adenauer dosegel svr.je b5cot?čo volilne zmage, ka-"li od volitev do volitev je itevflo ftiateV, ki jih jo pri-doV! za stanko narašča'o. Na Ielo'n'ih volitvah je Adenauer prvič dob!I resno klofuto. Četrte parl3men!;>rne volitve v Zahodni Nemčiji so Adenauerjevi Kr"čan«fko-demr.':;ra t-ki uniji in njegovi posvoilel.iici baravsko bavarsko Krščansko - socialni ur Ki prinesle iz-rubo absolutne veStae glasov, medtem ko sla dve glavni opozicijski stranki Socialno-demokratska in Liberalna stranka povečali število svojih glasov. Ostale stranke no pričakovanjih niso dobile glasov, ki bi jim zagotavljali vstop v Bundestag.
Takšen   volilni   izhod   pa .je
znatno zvezal roke dosedanji Adenauerjevi politiki. Vajen, da o vsem odloča sam, se j« 83 let star Bismarck znašel pred vprašanjem s kom bo delil ministrske sedeže. Strah, da s« ostali dve stranki ne zbližata mu narekuje, da v sedanjenj času ne sme več kazati gluhih ušes, kol je bil vajen vedno d« sedaj. Pri sestavi nove vlade bp brez dvoma igrala važno vlogo tudi diplomacija denarja, saj bo belj-e zvozila tisti stranka, ki bo imela trdnejše valutno kritje.
Svojega nezadovoljstva spričo izteka volitev Adenauer ai mogel zadržati pred javnostjo-Uirujen od bedenja .ko je čakal na rezultate prešteHh glasov, je ponavljal, da bi se morala dosedanja zunanja politika nadaljevati, tudi če ne bo ostal b» čelu vlade. Zvezni kancler Je še dodal: »Ni izključeno, da moja vlada v 12 letih vladanja ni napravila kaj takega, kar J* nekatere razočaralo.« Za zdaj je znano, da se je zaprl v svoj grad in da ocenjuje volilno aritmetiko.
•       Zdravko TomažeJ
iiiiiiiuiiuniiiiu
Biserna poroka v Kranju
(N) Kranj - Preteklo soboto. 16. septembra dopoldne je bila na Občinskem ljudskem odboru v Kranju pomembnejša svečanost ob biserni poroki, ki sta jo 1901. 1. sklenila zdaj 87-letni Anton Jakopin in 85-letna Marija doma iz Podbrezdj pri Naklem. Oba slav-ljenca sta se spoznala v Tržiču, kjer sta bila zaposlena kot delavca.
Omenimo naj, da sta oba jubilanta v prvih letih življenja zeru-bila po enega od staršev. Mož Anton je izgubil mater in je moral zaradi tega že pred desetim letom starosti od doma za kruhom, ženi Mariji pa je umrl oče, ko je bila stara 2 leti. Se preden je končala osnovno šolo je morala v Ljubljano kot služkinja, kjer je delala po ves dan do poznih
ur ponoči. Po poroki je ostala doma   In  skrbela  za  osem otrok,
mož pa je bil v različnih službah, med drugim zadnjih 37 let tudi v jeseniški Železarni. Anton je bil ves čas vključen v borce za delavske pravice ,ki jih v Železarni ni manjkalo. Tudi med narodnoosvobodilnim gibanjem sta oba pomagala partizanom, skupno z otroci in vnuki. Jubilanta imata danes 18 vnukov in 6 pravnu-kov. Po osvoboditvi so z'asti vnuki na vseh področjih družbenega, političnega in kulturnega življenja zelo aktivni. Kdo ne pozna Staneta Tavčarja, predsednika kranjskega Turist kne;a društva, Ivanko Jelene, ki je Lani postavila svetovni rekord v skoku s padalom iz visine 1000 metrov, itd.
Zanimivo je tudi to, da jubi-lantka še vedno plSe in bere brez očal. medtem ko jubilant ne zna pisati in ne brati, ker ni hodil v šolo zaradi razmer, ki 6mo jih omenili.
Na ta redek jubilej. «0. letnico poroke, sta zakonca Jakopin prišla v narodnih nošah, oba zelo čila, zdrava in nasmejana. (Pred dvema letoma sta podoben jubilej slavila tudi zakonca Markič iz Strahinja pri Naklem). Pri običajnih tovrstnih porokah, sta zastopnika ObLO. podpredsednik Alojz Založnik in uslužbenka Marija Gantar jubilantoma izročila ranam dokumentov o poroki tudi skromna darilca in jim želela a mnogo zdravih in srečnih let skupnega življenja. K številnim čestitkam se pridružil je tudi na e uredništvo.
Na nedeljski proslavi v Brdih
NAJVEČ ZASTAV IZ KRANJA
Pozivu Okrajnega odbora ZP> i/. Nove dloriee ob nedeljnkl iaUkJ
proslavi v Brdih se je zlasti V velikem številu odzval Občin ki odbor ZB iz Kranja. Ikl< I,ven e sta odpeljala na proslavo dva posebna avtobusa. M<xl drugimi ne je na svečanem prostoru uvrstilo kar 11 praporov krajevnih organizacij kranjske občine, kar je zelo poživilo celotno razpoloženje. Največ zastav je bilo jirav iz kranjnke občine. K. M.
HAVMARSK.TOI.DOVA SMRT V KONGU — Generalni sekretar Organi*«*? združenih narodov Dag Hamtnrskjold ne je ubil t letalski nesreči, ki ** \. pripetila v noči od nedelje na ponedeljek, 12 km od mesteca Ndole. n* B*'1 med britanskim protektoratom Centralnoafri.ške federacije in kongo.ško jino KatanTO. Letalo so našli razbito v bližini Ndole. Potoval je iz Leopold1' z najbolj.šim letalom neke švedske letalske družbe. Zraven razbitega letal* h i I i Sest t ni pel. V letalu je bilo deset ljudi — pet potnikov In pet posadke. Tri pogrešana trupla Je vedno iščejo, medtem ko so it raz*'", potegnili eneffa potnika, ki je bil še pri življenju in je sedaj y botn,'n'f1' Vzroki nesreče še niso znani.
POLOŽAJ V KATANGI SE NEJASEN — Sest dni po prvih napadih čon*^
jevega oro/ništva je položaj še vedno nejasen. Beli najemniki šc vedno vofl^ ka'anške enote v ogorčenih napadih na enote Združenih narodov. Na Sted"*, mestih pa je prišlo do sodelovanja tistih katanških oboroženih sil, kJ?r evropskih oficirjev z zastopniki OZN.
Položaj v Leopoldvilht je popolnoma miren. Parlament je v zadnjih
nadaljeval zasedanje. Sprejel je številne pomembne sklepe za likvidacijo W? ške krize.
USMRTITVE V TURČIJI — Te dni so izvršili smrtne kazni nad obsojaj v Jaši Adi. Smrtno kazen z obešenjem so izvršili nad- bivšim turškim p j rom Menderesom. To jc bila zadnja od treh usmrtitev, kolikor jih je °^0^ komite narodne enotnosti od skupno 15 smrtnih obsodb, ki jih jc I*1* m specialno sodišče.
AVSTRIJA BO POOSTRILA  NADZORSTVO — Avstrijsko ministrstva!
notranje zadeve je sporočilo, da bo poostrilo nadzorstvo na avstrijsko-italij**^ meji, da bi preprečili infiltracijo teroristov iz Avstrije v Južno Tiro1^0 tihotapljenje eksploziva na tO območje. Notranje ministrstvo je to ukf* ^ po novem valu atentatov z bombami r Južni Tirolski. Italijan.ka pol'.ril' aretirala več oseb, av-^rijskih in nemških državljanov r zvezi s temi atc"1
* Fiif' SPORAZUMA V LAOSU NI   - Predsednik laoške vlade prir- Suvana
je na tiskovni konferenci izjavil, da st;i se s pnebnim odposlancem Prf ^
nfka Kenndvja Harrimanom sporazumela o tem, da je treba laoske pr0
miroljubno urediti.
»Eden takšnih problemov je tudi ustanovitev nacionalne vlade Laos3' bom predsedoval.« je izjavil Suvana Fuma.
Harrlman pa  jr v Rangunu izjavil, da 7DA niso prevzele nobene ^..^ nosti, da bodo podprle laoškega voditelja Suvano Turna kot premiera k^a'lCl. laotke vlade. Harriman je dejal:  »Princ jc dal vedeli, da bi  moral 1 ministrski predsednik, vendar nisem prevzel nobene obveznosti.«
ARETACIJE V sPANTJI — Po vesteh dobro poučenih ki .--v >• ";1 " p nadalje zapirati mlade španske nacionalisti s področia Baskov, osurnlj"^'^jli pripadajo separatistični skupini »baskovska mladinska organizacija". V ' desetih dneh so okrog 30 ljudi, ki so jih zaprli v San Scbastianu, Pri*^ v madridske zaprtre.
BRITANSKI TISK PROTI NEHRUJU
Prcdstivnik Foreiin
hotel komentirati izjave Nehruja, ki je kriii/ir.il odpor Velike Brit««'!' ^ sedanji akciji OZN v Katangi in obtožil britansko vlado, da jc la-ii ":n
ovirala prizadevanja svetovne organi/aci ic v Kongu.
Ta Nehrujeva izjava je povzročila zelo lez.no reakcijo britanskih ^^ph'' ki trdijo, da je akcija O/.N »ne/.\konita« in ima. kakor pisc »Dnilv Tl*'c^ffjifl'
ori za neodvisnost svoje P° da bi jo izkoriščal ves kotijo.«
in »noče izročiti Katan
ZAOSTRITEV KONTROLE
Sovjetski  zve/i   je v teku  rcorg»n tf. sistema državne kontrole, od katere pričakujejo, da bo omogočila ućinko ' $ ugotavljanje dejanskega izvajanja vladnih sklepov o najvažnej.šlh gospođ ^i!-vprašanjih. Poudarjajo, da novi sistem ne bi oškodoval pravic krajcvn'h nih organov.
NOVA SOVJETSKA EKSPLOZIJA - Na Švedskem so zabeležili p
katerih sodijo, da jih je povzročila nova sovjetska poskusna eksplo*'J*'
BRALCEV
CE IMA ČLOVEK SMOLO
Mnoge organizacije poskrbijo za svoje člane, da imajo tudi primeren oddih ali zdravljenje. F.na takih organizacij je tudi ZVVI.
Pred Štirimi l<»ti sem precej zbolela in mi je zdravnik po specialnem pror-lodu svetovni zdravljenje v toplicah. Vložila sem prošnjo — napisano na predpisani tiskovini, vendar rešitve na moj predlog ni bilo.
Zaradi nekaterih vzrokov nel'oj let nisem delala v odboru ZVVI. I>ani so me spet vabili na obeni zbor in ml obljubili, da bom Sla v ♦ oplice. Zahvalila sem se In povedala, da sem sedaj zdrnva In ml nI potrebno zdravljenje in tudi na obrni zbor ni."om šla. Kljub temu sem bila izvoljena v odbor, priznam pa. da fie nisem udeleževal« rej in nkem delala v organizaciji. Majn leto* som bila spet izvoljena V odbor, čeprav sama nl^m bila za to in tem se člansrVu tudi oprostila, češ da že tako celo lelo nisem dalula.
Na komtttuantnl aejl v junij*
letos je bilo veliko govora tudi 0 oddihu v 8trun Janu, kjer ni bilo prijavljenih toliko reflektantov, kolikor je bilo prostih mest. Tu<li mene so predlagali. Ker sem sedaj prilično zdrava, sem izjavila, da se dobro počutim in da naj določijo koga drugega. Ko so mi pojasnili, da tu ne gre za zdravljenje ampak predvsem Za oddih, sem na predlog pristala, ker bi se mi oddih po 30 letih, te upo&tevam Se okupacijo, pregnanstvo in požrtvovalno delo v organizacijah po svobodi, rp« prilegat.
Toda prav na dan, ko naj W zvedela, če bom dobila nakaz.il'> za oddih v Strunjanu, so mi povedali, da je uprava doma v Struh'a-nu prekinila pogodl>o in da ne bo nič z oddihom.
Zelo se čudim, da bo tudi sred. sezone lahko /godi 1o, da ostartej" na cedilu tisti, ki skoraj že imajo nakazilo za bivanje v Strunja™-linam pac smolo . . .
iVUrij.i l'ik«>n
A'«ftuu> pojchiu IIIUUV
' !>)&*#&+ $**'*+%&&'"!!  ")"" " )(*%)'&%+*%" "!!
JJjDA. 20. septembra 19«!
GOSPODARSTVO
STRAN
V rotikuroiMi na Gorenjskim se  Ukudc družno zberejo k striženju ovac
V Ljubljani od 30. septembra do 8. oktobra
*w>bolo, 38. t. m., bodo na Go-jr*~*P8k«m  razstavišeu   v Ljub-2j   °dprli   mednarodni eejem ?^*«o»stva.  To bo prvi speci a-sejem iz gradbene stroke, številnih   prijav razstav-nJ[*eT je vodstvo Gospodarskega ^8**'*sea sklenilo  dograditi za ceno tad i  novo razstavno frj*~ajy> s približno enako kvarijo***  razstavnega  prostora, kot (j^^a osrednja dvorana Gospo-^p*eSa    razstavišča. Gradbena tw* 80 že zaključena in izvajalci L^Uajo zdaj v glavnem Sc ne-
obrtniška dela. ^ razstavni prostor Gospodar-ra«stavi§ča je za manifesta-y *radbe.ne tehnike in dosežkov ^^dbeništvu že razprodan. Teh-kro^i posamezne industrije "Mbene-a    materiala. gradacne
eoeraiive ter številni obiskovalci si bodo lahko na dokaj strnjenem kompleksu ogleda)! vso moderni-T.ijo procesov industrije gradbe-rega materiala In gradbene operative. Sejma se bo udeležilo ker 181 razstavljavcev H Anglije, Avstr'je, Danske. Francije. Italije. Madžarske. Zvezne republike Nemčije, Poljske, Švedske in Združenih držav Amerike.
Zvezna gradbena zbornica in Gospodarsko razstavišče v Ljubljani kot prireditelja sejma želita, da bi imela ta prireditev poslovni
značaj. Zainteresirani kupci sc bodo pomočjo s-trokoviiHi komisij lahko opredelili za nikup usirc-nih strojev in opreme iz uvoza oziroma za sklenitev pogodb za nakup reprodukcijskega materiala. V okviru sejma bo mogoee sklepati pogodbe za izvršitev raznih gradbenih uslug in storitev. Na sejrnu bodo zastopana razen .številnih domačih in tujih proizvodnih podjetij Jugoslovanska investicijska banka pa bo imela na sejmu svoj brro, ki bo sprejemal prijave kupcev.
A. I.
Rev turistični objekt
(TJ) Kranjska gora — Zgornjega v.skn dolina je dobila po zaslugi Turističnega društva v Kranj-
SP0DRRSH8U3S'
V avgustu za S,.') odstotka nad laoskim povprečjem. Industrijska proizvodnja v Sloveniji jc v mesecu avgu«!u v primerjavi s povprečno Proizvodnjo lani porasla za 8,5 odstotka. V primerjavi z istim moserem lani smo proizvedli v letošnjem avgustu P Za 4,5 odstotka večjo količino industri.ukih izdelkov. Osenvrr.c točna bilanca pa izkazuje 8,3 odstotno povečanje.
Vrednost izvoza v prvih 7 °»eseeib. V prvih sedmih fncHocih letošnjega leta jo oeeeida vr<dnoc;t izvoženega NSfa m kaj na<l »5 milijard ^inarjtrv. To je približno 4 °ustotke več kakor v utdrv/-■enj lanskem olxlobju. Najbolj M je povečal izvoz **iektrkme energije,' premoga °* nafte,   mnogo vec kakor
lani je izvažala tudi črna metalurgija, tekstilna in kovinska industrija ter ladjedelništvo.
Na P.eograjskem sejmu za milijard dinarjev prometa. Podatki o letošnjem petem mednarodnem roj m u tehnike v Beogrr.chi kaiejo, da je bila ta prireditev tudi s komercialne strani dokaj luroeftna. Na sejmu «o akle-nili za 124 milijard dinarjev kupčij.
Vedno večja blagovna izmenjava z Indijo. Blagovna
izm:-i i.\va z Indijo stalno nar.- ; a, čeprav se struktura Izvoza in uvoza spreminja. Dinamika je vedno večja pri OVOM kot izvozu. Medtem ko jo uvoz no rasel za približno petkrat, je izvoz na-i';wl Ktmo za dvakrat.
W!IIIWlimtta,Hi;iHiitiiiiiiui||»H«llUHIHIIIIlU«li:iililUilWlliW
ski gori nov bjristični objekt. — Pod Mertuljkovo skupino je vodila doslej skoraj nepoznana steza od Martuljka mimo prvega Martuljkovega slapa, skozi sotesko do Buča novega rovta. Pot predstavlja nov in zelo prikupen turistu on objekt za Zgornjesav-sko dolino in morda po pestrosti prekaša poxnani Vintgar. V «*ale vdelana, oziroma vsekana pot se vije preko novo zgrajenih mostov do prvega slapa, od tu dalje pa do !("cawv sjh rovta.
Med n«Tod»TOOKvobodltoo vojno so jo uporabljali tudi pnrtirani. ki so se po njej umikali sovraž-niku. iV>t je pomembna tudi zarad^ spomenika padlemu partizanu, ki stoji pod slapom. Podjetje za urejanje hudournikov, ki je (radilo »novi Vtntgm"*, je p©~ (■pelo O tem že pričajo vsakodnevni m predvsem nedelj-..'..i turisti, ki dajejo prrznmrjo novemu turističnemu objektu Turističnega društva Kranjska gora Posebnost novega - Vintgar j»*> je prav v tem, da se labfco prrpe+je izletnik z avtonvibilom potv ck> IMičotJca nove turistične poti.
SNEG RUŠI PLAN — STROJI MIKAJO MLADE DELAVCE — 15 MILIJONOV DINARJEV ZA LEPŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE IN ŠE NEKAJ DRUGIH
UGOTOVITEV
Proti simpatičnemu (to besedo v zadnjem času uporabljam namesto pridevnika čudo/it) uprav-»f.mu poslopju Gozdne^i <:■ darstva Bled sem se namenila predvsem zaradi tega, ker so mi na občinskem sindikalnem svetu v Radovljici povedali, da so v tej gospodarski organizaciji razmeroma zelo daleč s pripravami na novo delitev dohodka. Ker pa je pogovor že lepo stekel, sem izrabila priložnost in hitro povprašala še po tem in onem in ei tako vsaj približno uspela (ne zamerite mi. ker si to domišljam) ustvariti sliko problematike enega naših največjih gozdnih gospodarstev. S^daj narnceč zaposluje že 1100 delavcev in uslužbencev, od tega približno polovico stalnih, polovico pa sezonskih.
Z decentralizacijo podjetja so v Gozdnem goerxs>3*rstvu Bled zz-čeli že lani. ko so uvedli 10 ekonomskih enot. Letos so le-te razčlenili na 2fi enot, izvolili pa 7 obratnih delavskih svetov. Teko en obratni delavski svet zajema dve »li več ekonomskih enot. — Prav sedaj je v teku izpopolnitev decentralizacije upravljanja, saj je predvideno, da bodo del-neki sveti v najkrajšem času pristojni za delitev osebnih dohodkov, rez-rolagali pn bodo tudi s 25 odstotki celotne amortizacije in 15 odstotki namenskih skladov,
Priprav na sestavo novih pravilnikov o delitvi čiertega dohodka in osebnih dohodkov so se v GG Bled lotili dokaj sistematično. Izvolili 6o posebno desetčlansko komisijo, v kateri so predstavniki organov delavskega samoupravljanja in predstavniki uprave podjetja. Komisija se deli na manjše skupine, ki pripravljajo pesamezne dele novih pravilnikov. S temeljitimi pripravami in izdelavo osnutkov bodo »skuhali končati do konca oktobna, november pa so namenili razpravam o osnutkih po posameznih ekonomskih enotah.
Sedaj po delavci v Gozdnem gospodarstvi!, tako kot delavci v mnogih fsarodnih gospodarskih organizacijah, plačani po akordu, razen tega pa prejemajo še konstantno kolektivno premijo. Po-1 vtfaajjje . prt jernkov celotnega kolektiva je bito julija letos 20.300
dinarjev za osem ur dela. Ker pa skoraj vtsi delajo v sezoni več kot ofem ur, je bilo povprečja izplačanih prejemkov 25.000 din. Ker je akumulativne«- gozdnih gospodarstev v primerjavi z industrijskimi panogami nekoliko nižja, sorazmerno težko držijo korak tudi z višino osebnih pre-jemkev. ne da bi pri tem zmanjševali investicije in drugo.
Polletni obračuni kai£ jo. da so v GG Bled realizirali 63 odstotkov brutoprodukta; plan oddaje m ob zfiktjučlcu prvega polletja dosegli C'5-odstotno (z 20. avgustom se je število odstotkov povzpelo že na 74). Da je bil plan toliko presežen, je vzrok predvsem v tem. da Je pretekfcŠ zimo sneg na mrziščih polomil oko1, i 80 tiso J kubičn;h metrov lesa, katerega morajo sedaj pospraviti, da oe ne zaredi v njem mrčes.
Cerkl,?e - Minuli četrtek je imel Krajevni odbor v Cerkljah svojo 21. redno sejo, na kateri so razpravljali in sklepali o dokončni izgradnji parka in parkirnega pro-toia. o ureditvi gramozne jame in se o nekaterih drusih krajevnih zadevah. Sejo je vodil prei-cednik odbora Janez Globočnik, ki je navzoče seznanil s potekom komunalnih del. Največ dela je še pri urejanju parkirnega prostora, ker bo treba urediti pločnik, dva zbirna kanala za odtok vode in pri pokritju tamkajšnjega potoka »SUHEGA GRABNA*. Medtem, ko je park pred spomenikom že urejen in zasajen, morajo posaditi še nekaj dreves, zgradili pa bodo tudi vodomet tako, da bo središče vasi povsem spremenilo svoje dosedanje lice. Tako bodo tudi Cerklje počasi dobile sliko malega mesteca, saj postajajo čedalje bolj privlačna turistična toJka kn to predvsem zaradi Krvavca. Šentin-flke gore, letališča na Bmikih itd.
Krajevni odbor je poskrbel, da bo končno efikrat urejena gramoznica za ta okoliš, oziroma da so primerno gramoznico sploh dobili. Danes si bo gramoznico ogledala še po-^^nna komisija, ker bodo  tam   postavali   tudi leseno
i Letos so za objekte družbenega standarda namenili 15 milijonov dinarjev. Sedaj ima več kot 90 cč&iotkov delavcev urejeno družbeno prehrano, uredili pa ko jim tudi prijetna in čista bivališča v
J neposredni bližini največjih krajev sečnje.
Medtem ko je pred časom v gozdovih prišlo v poštev predvsem ročno delo, v zadnjem času tudi pri nas vse bolj uvajajo mehanizacijo. Tako so pri GG Bled kupili več motornih žag, traktor-je-goseničarje. za izvoz lesa, žične izvleke in žerjave ter tako razbremenili delavce pri najtežjih delih, obenem pa pritegnili več mladrh delavcev, ki radi delajo pri strojih. Skoraj nepotrebna pa je sedaj tudi konjska vprega, katero je bilo v zadnjem času že tako ali tako težko dobiti.
M. BsaaB
Cerklje
lopo, zapornice in drugo. S to novo gramoznico bo KO pridobil ker ne bo treba več kupovati dragega gramoza za občinske ceste in druga karmjmatoa deia. razen tega pa bodo v njej dobsuali gramoz tudi vsi zsinterasiraeri prebivalci.
Sklenili so tudi, da bodo v vasi Cerklje namestili še dve jearm luči pred Premoaarrjem ki Crm-žarjem.
Sklenili so opozoriti cestne upravo v Kranju, da bi bolj skrbela za vzdrževanje ceste Cerklje —Brmki. -am
izvoz -*m*m
Tržič (R. F.) - Gospoda«*!© oe-
ganizacije s področja tržaške komune so v L polletju 1961 močno presegle družbene načrte, kar zadeva izvoz. Tako je Tovarna kos že v prvih šestih mesecih letos izvozila 66,9 odstotkov letne planske obveze, ZLIT 61,2 odstotkov, BPT 68,2 odstotkov in tovarna »Runo« 72 odstotkov. Precej pod družbeno obvezo pa sta ostali tovarna -Peko-, ki je v prvem polletju izvozila le 16 odstotkov predvidene letne količine, in pa Tovarna za pile, ki v tem obdobju sploh še ni rrič izvozila.
Srečanje
Foto: F. Perdan
Ob polletju zadovoljivo povprecle
^SPODARSKE ORGANIZACIJE V TRŽIŠKI OBČINI SO DOSEGLE LETNI Pf^N REALIZACIJE Z 49,8
ODSTOTKA, SKLADE VKLJUČNO Z REZERVNIM SKLADOM PA S 83,1 ODSTOTKA
*Pr«v oa območju tržiške ko-
delitvc dohodka
Periodični obračuni za ne-Jajo.       ann Podjetja ne prikazu
hf>,„ ' "a osebi pn-j^*« v Investicijski sklad ob*i-
K°srx!rt'<TVTVn <,;k',',<,'' in nn "klade i^J^pi^rskih organizacij), so te lji^ Računi ob polletju zadovo-Prr, n ho^lo ustvarjeni skladi še «4^* Večji, kot so Jih gospodar '1
Prv,^0 I* PO znanih po<ln'kih v *%H\{, Poletju 19..1 <1< > T'lnn W>uaCl,° 7. 40,ft • ,, narodni do-* 52 7.* 4^:'»"». osebne dohodke ho 'j. »klade podjetij, vključ-lft,l     J"''z,,r, u,in   sk!n<lom,   na z
•id"le
fc^j^v^Saniracile Tn-edv la^^'m planom. Olotho -;o.a>o-
™1 •/      '•' 1 '"'in   FKiiKiom,   pn 7.
|-/vOz je bil dosežen s 46U " , ijZ^rHke lnv«>stlcije s 17»,, in V^j'^^ke investicije s 37,9%. ^'rom °''   manJ*"   odstopiinj i z
j^^umijivn. ke,- j,> družbeni
%lVih /" U '" 1 '
JnB*rumintih,   metitem ko
so p«Tiodič-ni obračuni Rospodar-f leih <n-ganiz.Tcij za T. polletje že sestavljeni jx> novih predpisih Le-tl pa imajo predvsem namen omejiti pospešeno in ve^'iei ji-ko izgradnjo in usnHTiti OOisMM sklade j;osp<xlar».kih organizac;j v povečanje skladov obratnih sredstev, znižati medsebojno kreditiranje In stare dolgove gospodaril, ih organizacij.
Kar zadeva celotno realizacijo v IndUslrlJt, so plnn prrsefrli: Tovarna koa in srpov. Tovarna lepenke, »Jluno« jp ZLIT; pod družbenim načrtom so torej Tovarna za pile Peko in BPr.
Tovarna km in srpov je Uiko visoko reali/.a<!Jo dos<>gla zalo, ker ve. mo proizvodov piovla v druKem ti »mesecju, n»<"dtem ko v dnagam poUaajAl spet proizvaja za nalogo. 'J'ak*«n način poslovanja jo v tej tovarni vsakoletni pojav. Plan izvoza je prav zarodi tega lovama kos v tem obdobju mmmo prenogla in je že letni plan izvršila 150,9%. Vc,i dosedanji dofiovo-
ri pa kažejo, da bo podjetje letm plan lahko tudi preseglo.
Tovarna lepenke je doscRle tako poni ti ven rezultat predvisem zaradi novjh ekonomskih instrumentov, ki daj<'jo podjetju večjo možnost "<*V*l«nskig| ra/voja kot MmL Prav rtnrarri tega Je rovarn* lepenke že v prvem polletju lahko ustvarila za sklade nad 75% li»t-ne«a plana.
Delovni kolektiv tovarne usnja »Runo« je doseflrl v prvem polletju letni plnn realizacije a 56,2 %, količinsko proi-'.vodnjo s 35,4 %, i/.vo/ s 7.2 °,o, gospodarske investicije s 76 % in negospodar-.dce investicije z 1,5 %.
Uspešen obračun ob polletju jrre predvsem na račun poizku^ne proizvodnje, s katero pa je delovni kohktiv prenehal s 1. julijem. Podjetje je bik) V rekonstrukciji in Je v tem času nabavilo precej novih strojev in drugih naprav, s katerimi Ja poapeeUo samo pro-Lsvodnjo Ln tudi delavcem zaeoto-•vlo   U)!j'.v   deltfVM   ihjk^ju, —
Ratzcn tega je k temu uspehu pre-i pi-rponHHtUi tu< t i korektura tarifnega pravilnika. Številne tarifne postavke za najrazličnejša delovna mosta so razdelili v devet novih skupin in vsaka izmed tej) skupin zajema več delovnih me^t. ki so si po kvalifis^Kiji .ji tei ni dela poelobne (zato imajo tudi enako tarifno postavko). S tem je bilo omogeA^Tto, da jc on delavec lahko delal na rteHčnlh delovnih mestih im seveda tam. kjer je bila v tistem trenutku največja potreba za nemobsi potek proizvodnje. Podjetje -Runo- je v tem ob-
delovnemu kolektivu omogočeno tudi zvečanje dosedanjega letnega družbenega načrta. Z enakim številom delavcev ,kot je bilo doslej, bodo poskušali dosedanji letni plan 940 milijonov dinarjev zvi-rta mo milijardo. Združena lesna industrija je plan realizacije presegla kljub temu, da je količinska proizvodnja ob polletju bila desežona le z 39,9 "/• z ozirom na letni plan. Na končen uspeh podjetja 'je vplival UgodVd devizni režim, redukcija proizvodnje nerentabilnih zabojrv n povečanje proizvodnje ladijske Opreme in ostalega pohištva.
Tovarno za pile »Triglav«? plana realizacije ob polletju ni dosegla n» račun tega, ker tudi malenkostnega izvoza ni uspela real'zf-rati. Vse pa kaže, da tudi v drugem polletju ne bo uspela svojih izdelkov i:vo7.iti. Prav zaradi tega
dobjiif ust varilo 107.9? t not) . -ga«'bo moralo podjetje preusmeriti dohodka, od tega pa ja vložilo v sklade 57.:<B.r>.n00 din. Z ustvarjenimi skladi Je »Runo- <lojno niMl vprašanje obratnih sre-dstev. rnzen tega pa bo lahk:> Se leto-; zieel z gradnjo ?0-stanovanjskega bloka, •/t kaUM-cga ima rezervirano l'1. milijonov diruirjev. — Po rekonstrukciji, tako smo zvedeli pred neslavnim v razgovoru z mkatev rttui člani kolukuv* »ltuno^ bu
avoj«> dosedanjo proizvodnjo, ker Je povpraševanje 7* pilami na do-moi'-em   in   tujem   tržišču vec
manjše.
Tovarna čevljev -Peko- v prvem polletju ni dosegla plana realizacije, ker v tem obdobju prodaja lahko obutev, vsekakor
pii izpada ob koncu leta ne bo ve'\ ker Je na trgu v drugem polletju
[rimska obutev, v nekoliko telj< ■
položaji! jc podjetje zaradi izvoza, zaradi česar plana ver jc trto ne bo doseglo, ker »Peko,« doslej še nima sklenjenih po»odb.
Glavni vzrok nedo»er;anja plana v BPT je ta, da podjetje odjemalcem, ki niso plačevali starfn dobav, ni odpremljalo novih pošiljk.
Tako kot vsa prejšnja podjetja,
ima tudi BPT precej problemov zaradi jaomanjkan ja obratnih sredstev. Problem obratnih srecLM^v pa je v največ primerih zaradi nepravočasnega plačila Se odkupljenega blaga ali pa so sredstva vložena v znlogflh.
Kar .zadeva obrt, gradbeništvo, trgovino, kmetijstvo in gosti.-.^tvo, je na vseh teh po'lroč-jih plan realizacije ob- polletju prevezen, pod planom Je ordala le komunalna dejavno:,-' vendar pa vti dce-lanj} ir.račimi v zvezi z ome-njeaimi pcJro -i gtjnpodarske <i— javnosti še niso točni, kot smo zapisali ^.e v uvodu.
O \wh teh rezultatih in še ne-katrrih dnudh ugotovitvah, ki so sc [-»ojavile ob polletju na območju tržiftke kom'me, je včeraj razpravljal občinski ljuoski odbor. Tz gradiva, pripravljenega za sejo, na smo tudi mi povzeli nekaj podatkov.
OBVEŠČEVALEC    IZ NAŠIH KRAJEV
ŠTIFTI A, 7». seMcmbni H*
4:4
rn o l i o o l n s i
VSAK DAN SVEzE MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE TER ŽABJI KRAKI V PRO DAJALNI RIBA — Delikatesa Kranj
PRODAM
r rod a m motorno kolo Tr»m<ts Pocb, 175 ccm. Kovač Rudi, Tavčarjeva 1, Jesenice 3732
Ugodno prodam kompletno krušno prč. Pot na Jošta 18, Kranj
3733
Prodam t prašička, te7ika po ecr fiO k<*. Pavlic Kristina, Ljubno 8t. 21 3734
Prodam moped i« otroški šport -ai  voziček. Hafnar;eva 11. Kranj
37?5
2900 kg krme prodam ali zamenjam  7»  industrijska jabolka oli
jih kupim. Oddati ponudbe ood »Sladka krma- 37 "*5
Več vpretnih voz od 600 do r^Kio fcilo^amov nosilnosti, zapravljiv ček in velo dober prosto stoječ zidan štedilnik na 3 plošče, prodam. Dovžan Stanico. Cankarjeva 25. Tržič 3737
Prodam 18 mesecev' starega >rr-heta. Zasavska 22, Orehek, Krani
3738
Prodam takoj v sel; ivo stanovanje pri novi Soli na Planini. Ulica Tatjane Odrove 6 3739 Prodam par metrov suhih smrekovi* desk, debeline 30 rn 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3740 Poceni prodani skoraj nov kme
6 opravljenih izpitov fz vštetim
oproščenim izpitom kot na primer predvojaška vzgoja).
bj za pogojni vpis mora kandidat imeti:
— 4 opravljene izpite (šteje se tudi oproščeni izpit kot na primer predvoiaika vzgoja).
Pogojno se morejo vpisati tudi tleti kandidati, ki eo imeli v šolskem letu 1960/61 razveljavljen pogojni vpis, ker niso do navedenega roka izpolnili pogojev.
Kandidati prinesejo k vpisu ko-leke ▼ zne#tu 200 din za potrditev I. letnika in vpis v II. letnik.
Vsak kandidat, ki se vpisuje v I. ali II. letnik, je obvezen še vplačati:
za stroške šolanja na VKS 12 tisoč dinarjev;
za časopis -Naše gospodaostvo« 2 tisoč dinarjev-.
Kandidat mora navedene stroške poravnati v gotovini ob vpisu ali prinesti potrdilo podjetja, da mu bo poravnalo šolnino.
RAZPRODAJ A v^Jj^F? 2 MERCEDESOT
Scneur 55
K 0 P I M
ftki
Kupim zložljiv
Lešek Jožefa, Sempe trska Kranj
OSTALO
TT33
22. 3741
Tsa tapetniška dala vam hitro, lepo m moderno i rdela tapetni k Lakner Jo*e. Stražišče 3212
Kmetijska zadruga Senoar proda montažno barako. Interesenti naj se zgtasijo v soboto. 23. s**p-tembra ob 16. uri na upravi ra-drUfe, kjer bo licitacija 372«
V Železnikih alf do Dolenje vasi Iščem sobo xa foto-aieije. Plačam dobro. Oddati pcrmdbe pod -Fo*o-atelje« 3742
Kdor m| preskrbi oropremljeno sobo v Skorji loki. dobi 10.000 din nagrade. Mrak. Vešter 18 3743
Iščem mlinarskrn pomočnik* ali tudi nekval i lici ranega delavca za pomoč v mlinu. Hrana in*sta-novanje v hiši, Alojz Koaelj, Valcni mlin, Ho^ernožo 16, p. Preddvor
I'" ~
OBjrnie
VlSjA KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR sekcija Kranj   - pri
DELAVSKI UNIVERZI razpisu Je
vpis v I. In II letak Izrtdnti slušateljev VKŠ
dne 25. septembra 1961 ari 7. do 17. ure rn DU v Kranj«, Trg re-vo*uc»je 2 fDelarakj dom, vbnR 4}
k vuta v L
a) na že prijavljene:
— sklep VHR v Mat'Jbose o spee-j»*rm RMMRRR0R{
— dcaosnente, ki wh kondvkd' še niso predkiaih (kdMao sprtre-velo, rojstni hst itd.);
— pocndilo o BRVOjMRSaRt: unjtau za tisee, Id niso tmeh po»**s>er.
m *a nose prt jwl)4iax:
— idojaa se spr*'r*vn RooltOt u* 38
j« krv*- aRRRai rjrrri —ti o do-
srednji i/»4^>w^t*;
— Iltajanjcpta;
- psaadRn   pojft>a tautaau»ra, ) o aapnnfttsri <watww po
— OW W»tJ>«
lista.
Pod s) m h* prmesnao kaniitalili še 3 novejše fratagnaffR* a»4W ribi za itaoolui vpasa RRRRRRt obrazci, iz+rar™rnea, kmV*k ikoz).
■a rata v H.
imeti :
AMD Šenčur razpisuje javno licitacijo o prodaji dveh osebnih avtomobilov znamka -Mercedes--, v voznem stanju, dne 24. 9. 1961 od 8. do 14. ure v garaži AMD Sen, \ir. Prednost ima dcižbeni sektor, uro kasneje pa privatni sektor.
Izklicna cena jc za »Mercedes* črni 130.000 dinarjev, za -Mercedes-" sivi 100.000 dinarjev.
AMD Šenčur
OBVK8TKLO CFPIJENJE PROTI KOZAM Zdravstveni dom v Kranju ob-vešča starše, da bo obvezno cepljenje proti ko. am za vse otrok«*, roj. v letu 1960 in do 31. i, 1961 ter starejše do treh let. ki niso bili uspešno cepljeni.
Otroška  posvetovalnica  MavtMit
- 26. septembra  1961 ob 7.3« uri, Breg   ob   Savi   pri    Fajfar —
26. septembra 1961 ob 8. uri.
Osnovna šola Zaboica — 26. septembra 1961 ob 8.45 uri,
Otroška posvetovalnica Stranišče
— 26. septembra 1961 ob 9.30 uri do 11.30 »ure. Kontrolni pregled bo 10. septembra 1961 na istem eepi-šču ob isti uri.
Osnovna šola Seniorska gora — 27 septembra 1961 ob 15. nri.
Osnovna štaa Zalog — 27. septembra 1961 ob 16. uri,
Oraovna šola Velesovo — 27. septembra 1961 ob 17. uri. Kontrolni pregled koz bo dne 11. oktobra 1961 na istem cepišču ob isti uri.
Zdrav-stvona postaja Cerklje -36 septembra 1961 od 8. do 10. UM,
Otroški dispanzer Kranj — 36. septembra 1961 od 14. do 17.30 nre. K<wTrrcHm preeled bo dne 12. oktobra 1964 no istem cepišču ob isti uri,
Z lili Rjaj dOTa K/*kr*ra  - 30. srp-
• embra 1961 ob 7.30 uri,
Oansvoa šota PYedo<s4je — 29. sep-n-mbra P061 ob 8lfi um.
Zadratknt dom VitMiko - 39. sep-u^n*hra 1961 ob 8 45 urn.
Oantrana tata Kš»kra  - 30. sep-1964 ob 9.30 on.
Otroška posvetovalnica Šenčur —
30. septembra 1961 ob 15. uri.
Osnovna šola Voklo - 30. septembra 1961 ob 16. uri,
Kmetijsko   posestvo   Hrastje —
30. septembra 1961 ob 16.30 uri,
Osnovna šola Trboje — 30. septembra 1981 ob 17. uri. Kontrolni pregled koz bo dne 14. oktobra 1961 na istem cepišču ob isti uri.
Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno. S seboj je treba prbfeaU izkaznico o cepljenju in vabilo.
Zdravstveni dom Kranj
Otroci brez malice?
Hino
Jesenice   »RADIO«:   21.  in 22». septembra franc. film PRECEP Jesenice »PLAVŽ-:   21. in 22.
septembra ameriški barvni film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL
Žirovnica: 20. septembra jugo-" tlOVansfci barvni film KAROLINAt RESKA t
Dovje: 21. septembra jugoslovanski barvni film KAROLINA RESKA
Kropa:: 21. septembra ameriSki i film PUŠČAVA ZPVI ob 17. uri, i domači film PET MINUT RAJA^ ob 20. uri
Ljubno: 21. septembra srovenski y film TRI CEl'RTINE SONCA ob? 20. uri »
Radovljica: 20. septembra jugo-' slovanski film VIZA ZLA ob 17.30 in 2i). uri. 22. septembra italijanski film ANA IZ BROOKLYNA ob . M.  uri.  22.  septembra slovenski \ film PLES V DEŽJU ob 20. uri f
Duplica: 20. septembra franco-^ eki film TO JE CAS UBIJAL-^ CEV ob 18. uri, 21. seT*te*rfbra isti r film ob 20. uri f
Kranj -CENTER«: 20.. 21. in 22. \ septembra ameriški film MLADIJ LEVI ob 17. in 20. uri. matineja? ob 10. uri ^
Kranj -STORZlC«: 21. septem- i bra itaiijanski film SMRTNI J UDAREC ob 10. uri. premiera^ švedskega filma POUK O I.J-U-^ BEŽNI ob 16., 1«. itn 20. uri, 22. f septcrnbra š^'edBki zabavni film) POUK O LJUBEZNI ob 16., 18. f :n 20. uri ter matineja ob 10. uri j
Strađašče -SVOBODA«: 21. sep-ji tem bra amer. bacvT>\ film PRINC VALIANT ob 18. in 20. uri f
Cerklje »KRVAVEC«: 20. tai j toml>ra aroer. bnrvm film PRINC r VALIANT ob 20. uri
Naklo: 21. pep^t-mbi a (raOOeak i\ borvoi film FOliHS BE«GFRFA ob 20. uri '
Kranj — Ze dobrih deset dni je od tega, kar se je v šolah pričel pouk, toda šolske kuhinje še vedno ne obratJ^jo. Vsiljive po vpra-j*anje, zakaj šolska vodstva ne poskrbijo za to, da bi bilo ob pri-četku šolskega leta tudi za šolske kuhinje pripravljeno vse potrebno in bi bile te sposobne učencem takoj nuditi toplo malico. Čeprav malico pogrešajo vsi učenci, je še prav posebno težko za tiste otroke, ki obiskujejo vzgojno-var-stveno ustanovo. Letos imajo namreč učenci v Kranju pouk cn teden dopoldan, en teden pa popoldan. Ce pride otrok v vrtec ob 6. ali 7. uri zjutraj in gre potem
vse do kosila. Res je, da starši lahko dajo malico otrokom s seboj, vendar je mnogo takih, ki za to ne poskrbijo ali pa tudi nimajo ničesar primernega. Zato bi le kazalo, »da bi pri tem nekoliko pohiteli, boi j pa bi se za ta problem morali zavzeti tudi šolski fKibori. -am
Kolektiven izlet
Tržič (n. n.) — Tukajšnja organizacija Z ROP pripravlja za prve dni v oktobru kolektivni izlet svojih članov. Na izlet bodo šli verjetno v Ankaran in si spotoma ogledali Postojnsko in Sk»-
Zagreb&ki velesejem in železarji
Za zagrebški velesejem kaiW tudi letos jeseniški železarji **" hko zanimanje. Ne le. da Zde zarna Jesenice rudi letos raa^' lja na sejmu, marveč kažejo J*" seniški železarji veliko zanimanj« za tehnične novosti letošnji* sejma. To dokazujejo vsakodn^'" ne skupinske ekskurzije v Z3-grob, ki jih organizirajo posam«' ni obrati za svoje člane. Pose*** skupino tvori 45 nova tor jev in r*" cionalizatorjev. ki so obiskali jem v ponedeljek. Velesejem *° obiskah tudi učenci III. razred* Metalurške industrijske Sole I* dijaki IV razreda Terrrrične ar»r nje šole. ki delujeta v okviru *** lezarskega rzobraževatoe»ga C*-tna-
šolo ob 7.30, ostane brez hrane cijansko jamo
nar
.Vsfatttnrajc  cc«tr   Bled-Ri h no
33. sest^vnbra W61 ob ie.*-wn,
Zdra^^aveua pnainja ^rwRRaae
29. septembra T9B4 ob TO.ta nn,
urabra T9B1 ob 14. ari. Osnovna šota Ctatare
tctnbra 1061 ob T4.4B uri,
tembra M>6H ot> r5.W uvi.
Ml
h. M
VI»HAč>sANJE: Spratatjele. oli t** nracivu rš«rik> za nadurno ktl nedeljsko delo pri odmeri stano-ranjsklh bonov, ah pa se stanovanjski bera računajo ssrno od oanovnc' pisce v rednem delovnem čnstr?
OOOOVOJl: *U |i ii|i ■lili. »* >h podjetja v praksi fc«rajati*, se «*-
iradltad
ki m vlrtjuseta v raš rasJukck m »raba uusutaj i—italH ■ aaT. da
WDI       prt       ttlilD^Ci ^■■■»•■RlRR^RRtf p
tanver raraatas— tudi
nađaiio orao ta d«ta ob nadrljah. Oetu «d prvkiiilrar, M Jih ikMta pri delitvi viataa pUčilnera sklada,  iiraii   pravtao rantavn« «tn-
ve, ko je bil zavarovanec bolan, kot da bi bil ti»de dneve delal.
Morate pa vedeti. d» w m U način ttabt osnova »a nadomestilo, nadomestilo piače pa je izraženo v mkaotVih od te osnovr in ir aa pasjvrrMVJie i>rimf-n- neznatno rajdikujr. Torej v čamn hoJke /enakejra dopuMa ne notar dobili F rov >»
Prapor so razvili
Kokrica (-so) — V nedeljo popoldan je bila pred Prosvetnim domom na Kofcrrri manjša slovesnost, ki jo je pripravila po-vsUtac. Udeležili s« se je dorrvi-dn tirnica Društva upcJto j encev čini in okolicami, med njimi pa je PrrdoKlje v počastitev 20. letnice biro tudi ve6 zasaopnrkm- raznih političnih in družbonih organizacij. Ob tej priložnosti so razvili tudi dni tvmi prapor, ki  mu je
delovni kolJktiv Bi ■■•■r. V imenu OORm" kolektiva je zbrani množici spregovoril tovariš Vinko Gsličir, ki je poudaril i kctk-si^cIctar <k tasta a za to pod-l-Tkruti  pa se  je  dot ikn !
potne ntuče.
tudi   permom  T>nrznovsitaa 30
fniee  revdtacijc.   I*v«.dTi   so tudi
Pred letnimi konferencami
1901 ob 16 uri.
-ta
•Kptarnbra 1081 ob 16/46 un.
/■»■i taiii draa Nakta • 2». lentara ob 17. uri. Kratarolra pne-fjtari kmt bo dne 13. laradsa 1061 n« nta m copiščn ob isti uri,
uutn T061 ob T3. uri,
tfr — 3».uopVirthra tOBl  ot> 13.35 tata, Đ11—i i«      30. s«p-TRBt ob 13330 uri. ■aa aORaRaa eost»3taa ■feauo— 30 sepaemhra  rOOl ob lt.
Vps v
RAZPIS
1      iiurnla Ran n       — ^ —   tat ICvaHRaRRRl
ROnMT CRRlRHi SvOO ▼ rnRPRR
• Uaa4>vwin aTRM RRRta RWRRa v K
raiplaujc rpvs v "rednjo koraereiakno vota
V pasejo se lakta* rai kvalificiram delavci, U m mmn -Ictm  v  trtjovini  tat na rietovuak  metvtth  t ptotiivajaknah
orvsniracijah (tovarnah, podjetjih).
Vpisovanje bo danes, dne 30. septembra od K. do M. ure na soli. Cankarjeva 2, ii. nadstropje
Pri vptaai je treba pradloritf: zadnje šolsko uprt||Rali.
rojstni  Hta,  potrdilo  podjetja, da  lahko poseea »rrad In
.'OOt dtn fRMRRM • _
RAVNATE! ^flTPun
D. <l
V1lWS'»W»r. ^stain vas kako s<> 0a3RR|a3RWaa narkimcstrlo za plsčo meri RRRjRRRI neuaimtJIiKistjo 7-.» d eto asrarit brdezni?
ODteOVOR: N«>dtfunestaio pUta-oe Anhtti pravlloraa na porilojri puraraeta. ptač * stulntmi dodMlta ,aa kta v i itamii »ebrvoejn o.lsii tki mo Mta tapatakme v radajHi 3 meuecth prad Usttoi nieseeecn. v ka»rvcui Je RRRRR* prbner. Id daje  prav »eo do naviklim RRRa
Dta   i kiiaTtJOta i nn.   tal ada.   ki r*
or-
t raurae v oam sa iradtanertalo, rata pu ^Mtateva» Ja pri o> pas6ltuuua skOataa ^aiR dne
P. A. Pndboui
VS^Aš/VN.m Spra»ajjrte, kaakš-na invalidnina vam pripada, ker ste vhkli   na   invalidski konust'/i' «x>ni«*ni za irrvSltaa n.*ate^wTjie»7   OO LJvfS s štrriumo zaprairrv, jo? t  OBRAtCUN DELA
(HM.OVOK: l*orakonu j<- inua-f ^r<_ kidska  .»okojmr« lahko poma »ril {. MkufM   lik'>^«*"'  ob«nr se
mvakktaka  pokoj-#5   "1<t>,B •» 1K,M*
j konferenci*   <wjnovnIh   <»rjr.i m/*t i >.
JTe IhmIo knnčjvne do konica okto
1 bra.   Vokik« v   prsi   po!o<viri mt
Jvenibra   pa   bo   letna konferenca ockdoaku   od   pukc#j«inske onnovr. f .
IMlyvn<m InvalMaj ere ^nK kuHnhVcJa Ljudske mlad.ne _. _,_        iSaofja   Loka.   Prlcaku jejo.   da bo
.   . ._       ,_       .    _     ..ina   letnih    ki»rwVr»»n«-;ih ndadinn
(Klskc  pok'rjmnr. kar Je pravdo \ _ , _
. . ___ .       _    ._ ^_ J raapra.vijwi.la   pred v m«11   o  <1H»i m
ma odviio>o ori¥kattaOTatRe i^aJtO-T ' ~ r
f itvvtaiiru   mladih   v   delovnih ko-
ilekrUtali   o/iroma   o   <k1imwii meil
VRfSSERNGV GAJ JOJ..*
Kadaricoli se tirjci po^os*^* o gorenjski metrofK*, se P°*"^ apornmijo tudi na r^ešema in Or^ gov grob. Res, Kranj se lahko P£ naša s tem. da t« počiva naš vec ji pcKnik. Zal se toga prav - domačini, vsaj tako kaže. ne z3 vodarno. Ne maram na tem mestu lcritizirali ureditve :Cf^ vega groba, čeprav bi man^ta^ bmeda ne bila odveč. Pof^r^ ouetje in venci prav gotovo Baw zna4v spKJštovsrija čiovekn. kl -v temnih dneh naš«- zgodovine ^ netil plarncrrico upanja in ver« svettejRo prfhodtiOMt.
Nekdanje staro krartjsko P***^ pslišč« s pet^rikiK»Mri groborn^ sedaj sprcrnsrijerio v Pnešern*1* gaj. r krnj-prjršeka. in spominov -rdkatasr pa ne v kraj toav»bojf*,n spopadov m igraorja kart. Sled«J* se namreč na tem mcrari kaj P** gosto dogaja. Niso redki primeri1 da krteanje vnetih igvnkrev va po vsem saj"- — In ti rn***-5 kvnrtopirci so predeasem šoiafH ki namesto domov zavijejo v P* iaanov gaj. Šolske torbice porr^" čej»» po tleh, plašče obesijo 08 bJttnja drevesa ali na obzidje, ^ hk>čnm žepov potegnejo igraU* k»rte in — Prešernov gaj se sp1*" meni v Monte Carlo. Razumljiv je, da meti igrahri pri jpri no 5l<<r parijo s kletjvicami in drrigMni n7 spodobnimi izrazi, ki ne nikamor, najmanj pa na ta kraj;
Ne   mislim,   da   bom   s teO1 skromnimi    besedami    prevzg°i' j mlade igralce. Ne. šc najmanj. sem po drogi strani prepričan. tega pisanja sploh ne bodo Dra!'l* Pač pa bi  bil zadovoljim, da ^ ta   beležka  našla  ugoden odm<* pri starših m VlgOjlkeijRa. n-K
(iradbišče ni igrišče
Kranj (an) - Čeprav s«* iprad«* sianovamjskih   blokov   na /lat''1 polju l»l 1/a h koaieu. bi morda •* zalo  omeniti,  da jc   pri frradfl' vedno več nevstennsti, ker so J v   novo  zgrajena stanovanj* vselilo stranke. Seveda ne rn*™ ka otrok, leti se sedaj podijo i* rti ailbišeti.  mnogokrat   uvirajo J!' laace, najslabše p;i je takrat. h* d»r  delavcev   ivi.   to  je <>!> n<<'1 IJah. Takrat so otroci najbolj Pr'^ sti, saj rri nikonrar. ki bi jih kr" ti.  Drntaja se. da sc igrajo 1 y zieki za prevažanje material*' lijimi   razva/a.jo   in   s', ribajo
HTdhUfa material. prcdvaciTi •
po   in    pesek,   razrna*ajo   '"'' dele.
ticfy (lr*
ska  pokojnina  pa se odmerja.
kn  inv;»lktavr sturotai. OMMvva   za   otbiu vo tav-.»nsKke nokojukne je pokojnivutka ofo»o>a. od katero bi bita iMiriunro od-nKT j m. v oKetma pokv>Jnina po zakonu   o   pokoji I ki tHfcem MOR— n>n.   oe  bi   <>t>   imartanku invalid-untai   pridtadl  praarieo do t« po-kojtane.   (Mvtana   pa  fa odmraa SrvalMske   pok«*m»ine tudi  od te a».  ali  je in\ tloIiMivt  nastala na drsvovneaii  meoaii.  »H   pa Je iirva-HruvoM nastala  zarasti  botevni ali
po»ckoc7bi" ijaaaai deta.
sorodnikom ha* znanceun s;>ortxamo vrta, da nas K P° t'*ki biikr/ni /a v»Tfno aafuistiia tuvšni (b-aar»' rnama. stara mama. RRRR3J,  It ta
PAVLA KRIŽNAR roj. ŠKrer
(Antonova mama) rtafjreb tarace pokojnic«       T čutrtek. 21- srp tetrakra Ptal ob i/pred hfv.< žalosti rs* farmi
pokopališče v Stii.iiiucm RI1 K'.mju.
Trn*****- »tn Hadlta z tMkto, Wvra« Pavlu, acstrr VMnin*. 1 mniiška, »AVna ka M.nrbvem ter crdski sorv-aHrvo
1 vummuM-Avsiimi organi t«-r ptilltie 1 nimi   orgsohracijami   in mbutinti pmi/va ialf i. n- k
Posojilo n stanovanja Trtač ta. nj — Gradbeno jx>d-jetje Tržič že dljr ix«dcuKii omiliti stanovanjska problem n^k a term članov delovnega kolektiva. Ker pa podjetje- nima dovolj lawt-nth sredstev za gradnjo starnv vanjNkeioa bloka, v katerem naj rr bila 1 <h-TO*.iTitdrn st;movanja in I «a»r»a«iriv, je podjetje raprnaiVo ctaMnski ljudski odbor za jkv 1k OjjRRRaVjRR stanovanJNk<»K<< nktndtt v ZTierfcn 12 milij«««^ di-ivirjer.
Prvi koncert v novi sc/.otil
1 »revi primka komisija rn )n&-aaBRO-urm-fnitko .»<•).,vt«> t Svo-Jeseatae prvi k<mc««rt lctoa-nfte suma Pavnbiln j<» onbsto IČTV Ilcojcriiri nn Itadši Sctra Kvo, Uri trato i-/-v.ii,iii k«wKsi"t prvi na-^|tsknnwn -V^.-t* DURVOORk pesmi, \ I žaba vruli melodij in Immorju-f Konnrl, ki !»«> v (^ubrrj<-vom RJle-jjAdul Iw>   kvabli'tr I prti
fjji vse ljvibiUJj^' rnnroih)«
, "»Ot (
PORd dnevi je vkujiina I vr.ela Iz blokov  lesene letve ki ga rabijo pri polaganju P0*0-in i/ njih delala sablje. Drufl ^ EOpet      p« 1 n/ U '  i<>     elektri' " ( dvigala  in  drugih strojev, jim Jih  posreči spr.s/i    \ p:"i'i')'.. in tako dalje. Zanimivo jc. da kateri starši na (o po, bri/no   gledajo   in   se   mu c
smejijo.   VpraJamo   ae, aH sploh kdaj pomisiUi. da Ja ^ otroka poviiili. naj ne dela sltl,(jlt naj  ne (ivu,:   (!r'i<.rv\   pri ''''".jjc
končno, da je vsako lako P°^' drago  In  \Y.isib  tu.11 nevai'"«'-
11 kc
Otrokom   naj   bi   i>rfdl.i :•<" riKtnej^e igranji' ,e<-pra\ jc lr<"' no res težava, ker še niso urrJ na   primerna igrišča.
Kro\>«rska hcic/ka
• c) **
Kropa,  18. septembra (•
Vč»r«ij.if\ja ivdrlja j<- lulsi ,7!<" „ lepi in j«- privabila v Kropo^P e«-»j Urnstov. Vojn skiapina r(,.(r ustavila pn buzcmi in prcr;<"Tie' no ux»>tovil«, <la }*> U z«'!"1'. t,-V«^• kot Udcn dni j<- /(> ,Hi ^ «u. kar ho btunsi Izprazni**' jj* Mpravdi hvalnike in zaprli " ^, ne. Vreme m« j<» si«dnj m°rtVt«al0 boljAnlo, kopaU^e pa j* °* & zaprto, 'kar r
bolj  pa  za  tuj<-e,   jx>vHrcn ^ zundjivu.    Domočmi    naror*"" ^ *e v«xk», tujci pn s«- TtczndoV vračajo n. Krope.
Leto*      bilo pre'< j kn
uk«*
pO ,)l»
rncam npravljanj*i k<*\*tll*''*ettiri9 nc7ažc4eno bMrem k<»ivc»i "^^t, P« so rHvadt>voljst\'o *<• p{ Mamognste h.- «vi<> viira^11'^' p.1 bMo rea talco t.vko \n9iUl ^,^1' ceuti bd>b), ki bi Uijnn 7 ousi iietajunta pot .)<»
GkSBA. JM. Mffrieanbra J961
ZANIMIVOSTI
STRAN
5
Knjiga o julijskih Alpah
■Jesenice (M. Z.) — Ob koncu leta bo pri Državni založbi Slovenje izšla zanimiva knjiga o Julijskih Alpah znanega slovenskega gornika Jaka Copa pod naslovom -SVET MED VRHOVI-.
S knjigo »Svet med vrhovi« bo Državna založba Slovenije izpolnila vrzel, ki je dolgo težila vse usto. ki jim je pri srcu lepota naše zemlje in našega gorskega ^eta. Kljub pokrajinskemu razkošju naše Gorenjske — o tem so Pisali in še pišejo tujci in o tem *> objavljale knjige tuje založbe ~" in kljub obsežni slovenski alpinistični literaturi bo to knjiga o lepotah slovenskih gora, kameri Je posvetil njen avtor Jaka Cop |nnogo let svojega življenja. Leta Jn leta je iskal s svojo kamero najlepše prizore iz Zlatorogovega •veta. Tako je po dolgih letih *kanja nastala knjiga, polna naj-n^tirrrneje   doživetih   motivov iz
Največji hoteli na svetu
Največji hotel na svetu je v ZDA. To je znani hotel družbe »Conrad TMton« v Chicagu. Ta ^ružba ima več hotelov v največjih ameriSkih mestih.
Eden najmodernejših hotelov na Svetu je hotel v ameriškem mestu Beverly Hillsu. nedaleč od Hollv-*ooda v Kaliforniji. Ta hotel so zgradili leta 1955. Hotel ima osem n^ostropij; njegova izgradnja je sijala 15 milijonov dolarjev.
Smatrajo, da je po svoji moderni opremi boljši znani newyorški hotel -\Waldorf Antona«, ki je I-*av tako lastništvo družbe Hilton. "*"a hotel je opremljen za večje skupine ljudi in v njem često bi-**}o državniki rajih držav.
Največji hotel pa je znani »Con-^d HiMon« v Chicagu. Ta hotel je Posebna mestna četrt. Ima 3000 s°b k posebnimi klimatskimi nalivam i in z najmodernejšo eore-'"o. Razen tega je v hotelu 30 salonov in 7 svečanih dvoran za sprejeme in zabave. Ta hotel so ^radm leta 1927 in je zelo lt~r»o hranjen.
Rekord, ki ga drži ta ameriški hot* i. pa bo skoraj ovržen. Pred j^atkim so v Moskvi objavili, da hodo v bližini Rdečega trga zgrabi moderen hotel s 3400 sobami. ^°vi hotel bo imel 12 nadstropii. ^ srednjem delu pa 6tolp, visok 20 nadstropij. Po načrtu bo imel *a rnoskovski hotel koncertno dvojno « .loon fuvlrv.:, ve<i- kinodvoran *7i svoje trgovine.
Ugodna zamenjava
Po uradnih podatkih so tuji gristi Italiji lani pustili 410 mi-'lard lir. Italijanski turisti so v e-m letu porabili v tujini samo milijard lir.
Narodi in vino
Italijanski Statističar j I trdijo, vsak Ttalijon letno popije 133 trov  vina.  Francozi  imajo pr-*n6tvo v potrošnji vina. Italija-e prekašajo zn  1  liter letno. — om<-o smatrajo za najskromnej-pivce vina. Povprečno popijejo ernci 10 litrov vina na prcbival-*. Avstrijci pa dvakrat več. V Jlati urodini so Švicarji s 3fi litri v'na n;i leto, Grki z 42 litri, Span-ci z 49 litri in Portugalci s B3 li-tr> vina.
Julijskega alpskega višavja. Iz svojega bogatega slikovnega zaklada nam avtor seveda posreduje v svoji knjigi najlepšo od najlepšega. Nad sto dovršenih posnetkov nam prikazuje Čopov »Svet med vrhovi«.
Knjiga bo obsegala devet poglavij, in sicer pogled na Julijce, predgorje s Karavankami, bohinjski kot, od Baske grape do Krna, Trenta, od Kanina do Mangrta, Planica, Vršič in Krnica, Martuljek ter Krma, Vrata in Triglav.
Razširili bodo
sueški prekop
V Egiptu pripravljajo načrte za razširitev sueškega prekopa, ki je po statistikah najbolj prometna morska pot. Razširitev prekopa postaja neodložljiva spričo naglega razvoja ladjedelništva v svetu in vedno večjega števila ladij, ki dnevno plovejo skozi ta prekop. H-Naserjev« osemletni načrt predvideva, da bi poleg obstoječega prekopa izkopali še enega, ki bi bil ločen od 6tarega. Tako bi istočasno lahko plule tudi največje prekooceanske ladje hkrati v obe smeri. Do sedaj to namreč ni bilo mogoče, ker je bila plovba možna samo v eno smer, in to je zavlačevalo čas plovbe skozi prekop. Nekateri strokovnjaki se zavzemajo, da bi sedanji prekop sar^o razširili in poglobili. Tretji so navdušeni nad novim prekopom, ki pa bi ju bilo treba povezati z vmesnimi prekopi.
Z izgradnjo sueškega prekopa so začeli leta 1859. Prva ladja je preplula prekop deset let pozneje. Sueški prekop je dolg 173 km in je skrajšal vodno pot med Evropo in deželami Srednjega in Daljnega vzhoda za 40 odstotkov, ker ladjam ni treba več pluti okoli afriške celine.
Skozi prekop plovejo ladje pod vodstvom »sueških pilotov-, ki se smatrajo za najbolj izkušene in izurjene pomorščake. Pri tem delu zaposlujejo 234 pomorščakov iz
14 dežel. Dnevno plove skozi prekop povprečno 50 ladij iz vseh delov sveta. Plovba skozi prekop traja okoli 15 ur. ker je hitrost vožnje 13 do 15 km na uo.
Prepovedano kajenje
Po glasovanju, ki so ga napravili v mestu Niirnberg v Zahodni Nemčiji, so prepovedali kajenje v *nurnberSkfh tramvajih in avtobusih. Proti kajenju je glasovalo 83 odstotkov potnikov.
Uprava mestnnga prometa je sledila mostu Munchcnu. kjer so se potniki prav tako izjasnili za prepoved kajenja v prevoznih sredstvih.
V letošnji  sezoni 24 tisoč j§
vagonov sladkorja. Te dni bo- g do pričeli predelovati slad- I korno peso v naših 13 slad- M
kornih tovarnah. Sladkorna §f pesa je letos kvalitetnejša & kakor lani, saj vsebuje pov- p prečno 17 odstotkov sladkor- g jal IZ 180 tisoč vagonov slad- g k orne pese bodo. letos pro- S izvedli 24 tisoč vagonov slad- g korja. g
Struktura sindikalnih organizacij na Gorenjskem
328 sindikalnih podružnic na Gorenjskem je vključeno v trinajst strokovnih sindikatov. Največ članov ima sindikat "tekstilnih, usnjarskih in gumarskih delavcev (11.379). sledijo pa mu sindikat kovinar jev (7.6 iO), sindikat rudarsko metalurške kemične stroke (7.156), sindikat obrtno komunalnih delavcev (-1.373), sindikat delavcev lesne Gtroke (3.574). sindjkat gradbenih delavcev (3.392), sindikat trgovske in gostinske stroke (2.547), sindikat državnih uslužbencev (2.019). sindikat premeta in zvez (1.038). .sindikat zdravstvenih delavcev (1.455), sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev (1.203), in sindikat kmotijcev (966) ter sindikat grafičnih delavcev (263).
JP
RUDARJI ZADELI PRI VRTANJU NA MINO
V rudniku Bogovina v zaječarskem okraju so se ponesrečili trije rudarji. Ko so s svedrom vrtali razpoke, v katere so vtaknili razstrelivo, je močna detonacija pretresla rov. —
V preiskavi so ugotovili, da je prejšnja izmena rudarjev pustila v žili nerazstreljeno mino. Ker je njihova izmena končala prej, preden so utegnili razstreliti vse mine, so vpisali podatke o neaktivirani mini v posebno knjigo. Ni še znano, kako je prihodnja izmena rudarjev ta zapisek prezrla.
USPEH PRISTANIŠČA KOPER
V koprskem pristanišču imajo letos skoraj podvojen promet. V avgustu je bilo 19.107 ton prometa. V osmih mesecih povprečno po 19.728 ton prometa v primerjavi z lanskimi 11.892 tonami .povprečno vsak mesec.
~" ilA.1 "i^V MJJ%.' '.'.*J. V.Sl1 f/A.1 a/t*j}
DOKUMENTI!
IVAN JkN
DOKUMENTI!
DOKUMENTI!
CANKAR!
Tri    h<>l!ywodf*ko    lopatice    niso na sliki zaradi obraza ali zaradi na čevljih, ki so privedle do svetovnega spora. Neki nemški inženir
je iznašel
pete, ki se dajo zamenjati in zaradi vzmeti  ne utrujajo nog
emvoč zaradi pet posebne prožne
J 4. V DECEMBRU JE ZAVRELO
(       Na  II. kongresu  KPS  Miha  Marinko  pravi med (I drugim:
» ... Na Gorenjskem se je po težkih udarcih, ki so jih utrpeli partizani v septembru in oktobru, po delni demobilizaciji ljudstva zaradi množičnega streljanja tal- i J cev., gibanje proti koncu leta znova razmahnilo in dose- (\ * glo brez dvoma največji uspeh v Sloveniji sploh. Spod- *j (I hudo za to je dala cela vrsta uspešnih partizanskih akcij, f Požig žage v Lancovem, rušenje mostov v Selški in Po-J Ijanski dolini, uspešne borbe partizanskih enot pri Sv. I Mohorju. 8. decembra 1941, dalje v Selški dolini,, pri <> Rovtah. hkrati pred preselitvijo, ki so jo Nemci priprav-t ljali tudi na Gorenjskem; vse to je dovedlo do množične i mobilizacije v partizane, ki je prerasla v splošno vstajo } v gorenjskem kotu .. .«
J In dalje: »Nemci govore o dobro organizirani »bli-a škoviti vstaji«. Gre za vstajo, ki je po neuspeli nemški f ofenzivi v škofjeloških hribih zajela vse področje zahodno t od Save. Število partizanov je zelo naraslo, kar je prisililo \ Nemce, da so poslali na Gorenjsko močnejše vojaške sile l in za vodjo ofenzive postavili krvnika Rossenerja. Pre-t den se je začela nemška ofenziva, je bilo osvobojeno vse f področje zahodno od Škofje Loke. Jelovice, Pokljuke. J Bohinjski kot, Mežaklja in velik del Gorenjesavske doline . ..«
Vrnimo se k nekaterim dogodkom, ki so sestavni del f vstaje, predvsem na operativnem področju Cankarjevega a bataljona. J Ze 16. decembra zvečer, kar na kratko potrjuje za- 4 upno poročilo orožniškega polkovnika Handla z dne 7. ja- #\ nuarja 1942. se je proti Črnemu vrhu pomikala precejšnja £ kolona Cankarjevcev. Prav v tem času je vrela vstaja v bohinjskem kotu in nad Jesenicami. V Črnem vrhu so še ta večer partizani napadli nemške graničarje, dva ranili, enega ujeli in pripeljali s seboj. Ta se je potem z i zajetjem sprijaznil in ostal v bataljonu za kuharja. Ime t mu je bilo Martin. Prav okoli njega je bilo precej go- } J vora, kaj z njim narediti, vendar je postal kuhar. Na- £ J zadnje se je pokazalo, da je bil v prvi vrsti vendarle J nemški vojak. Partizani so se ob tej priložnosti v Črnem 1 vrhu oskrbeli tudi v Koširjevi trgovini. } Dogodek je sledil dogodku, včasih se jih je odvijalo i več hkrati. Verjetno pa je bilo tisto, kar se je 10. decem- J bra zgodilo v Bukovem vrhu pri Šubicu, po domače Na- £ r rigarju, nekaki, k?rs~ sV.š-i kot v pravljici. } \       Narigarjeva družina je" bila ?e dalj '"časa delala i partizane. Z eno besedo: bila je partizanska družina. Na ) rigarjeva domačija je brla n*--ipripnavriem kraju. Janez J pa je že" Tedaj prenašal parttžarfsk'o pošto. Bil je vesel i fant. ki je rad igral na harmoniko. A harmonika ni bila l njegova edina dragocenost. Na podstrešju, za tramom. t je imel skrito tudi puško.
\ Tisti dan se je iz Poljan na Bukov vrh vzpenjala i nemška orožnika patrulja. Prihajali so k Narigarju po f očeta Tomaža in hoteli pozvedeti še marsikaj, kar jih je £ zadrije čase vznemirjalo.
x Pa je nekdo Narigarjevih pogledal skozi okno . . . ter $ opazil tri postave. Menda je bila mama, ki jih je prva $ opazila.
^       »Ne bomo sami ... O. Jezu?. Nemci!« \       Janez je skočil in se povzpel po stopnicah. "#   '   »Dobro se skrij, dokler ne odidejo. Jih bova že ne-^ kako pretentala,« sta rekla za njim in hitela posprav-\ Ijati morebitne Janezove sledove.
i Nemci so že priropotali v hiši. Oblastno, vendar pre-f vidno in s pripravljenim orožjem. Takoj so se lotili Na-J.rigarja:
0 '     »Zdaj pa povej, kje imaš sinove?«
za (
a-5
DOKUMENTI!
DOKUMENTI!
DOKUMENTI!
lan* VTcmcr Richler
23
1 'o jc bilo Branje,« Ja rtejal potem. -Ko smo na hrlh. Je hll tamkaj Ilahn: tisti \r. prve rh*° ,'r'al Jp v *V°N lakaji, drhtel in rekel. <1;> ne t|poveljevali protinapadu, ker da je bolan in I* "u»ia i«, storiti IIaliiuin.inn. Halinemann pa Je n[s '»rlpel stopil i/ lukn|o in vpil: -Kaj Je s top-
J Predpripravo?« Hahn Ja alezei k nJemu in ft^ial- da lahko telefonira. Petam Je H.ihnomann da)0' ^ aPara«u in topniški poročnik m«i Je pove-Rtr' mu Inhko pomaga le s tremi sl-eli, ker ima j/'"Vil 'e 1* /:| pe1 i cd va i "I strelov. Ilnhnrmann n Vn" Prek telefona: »Vale Iri strele s| lahko vlak-^ v udnjlco!«
I le  dejal   Cltiehler.  -^aj  ho vas podprli
lrr'"i lirell...
prekratka in prepozno. Blago lovili gg na-No,  in  polem   ie  H.ihnrman  lajal) .Na-
Hll. ■g 1
Dol,.
t)-,
Droi,. ............-»»■•■
j,, Vi 1 mi sm" vsU" v/,,|i n:,r str(,lnlfl* ,n •■•»' KU(1j*a,1nrmannom. - Američani ao streljali kakor ,e Nekateri Izmed nas s<> oi.ie/aii. Htm U M |n kamen • \., pa -in« Sil za Hahnemanooni. t,,, ""'''»i imo u i, ,,,-k 1 Vn not v mrtvi kot. JP 'I* niso moril ne naprej ne na'f.J. H:\hncinnnn »lrt>/,'a,: .Vzeli idi homo k ncboj.* Naperili amo *»na       " :">  i«1 '':,,i>il  k »Vilm  In (l-jal:
nji,,"' oni pa       dvignili roka,  I <i<-" Igmotf
«pj' *• Imel polovico liea rar,mcaarjena, pa ludjl na-
*Ho!  SU  l>'1'   saM" Halu: ni.innii   so il.ili
ii<,»  ju  *c  gd vlekli   uavzdoL   Nosili   ou kvojc
ranjenec In krvaveli kakor svinje. Polem so pričeli padali šrapneli.«
• In Halinemann?« Je vprašal Guehler.
>-Da,« je dejal Rcljerke, »pravkar jc holel oditi ngjggjL da bi privedel ostale. V tem trenutku je pgdel in nismo ara več videli. Stivnili smo re ob kamenje, oni za nami pa so kričali. ležali smo in Čakali, Hili smo tako daleč spredaj, da je ves bl»-• p lov padal po tistih za nami. Filuseh je dejal, tla Ima p<»Jn gobce peska in hol"l je reči .sranje', pa Je lahko izgovoril samo . ..', ker je imel polna usta peska. Polom pa so spet prišli Američani in nam kovlall z br/.ostr rlkami naravnost v gOfeee. Dejal sem I ilusehti: ,n»»vek /he/iva k njim!", toda llluseh je kar ležal in stre al-7 glaVO.
In zatem Mr sp'-t v utHmil >. prl*la je no?, mi pa smo še vedno ležali In nlamo mogli naprej«
.>f'emii n«?« je dejal flnehler. »Čemu niste mogli nap-ej?«
-Američani so bili koma i dvajset metrov pred nami, in ponoči no spri pričeli streljali n svetlečimi naboji. Za nami pa so bili naši padalci kot rc/erva. I.c.dl smo med njimi In Filuseh Je dejal: .Od tod sc ne bomo več Izmotali'. ,Pobrisat i jo morava.' sem dejal, Filuseh pa Jc vr.ol strojnico In rekelt ,Vral Jo prm'!' VatH sun slrojnieo in dejel: .Mhiseh. nc poč<-nJaj svinjarij!', on pa Jc OOlfOVi .\Iar ti »c nI dovoli le osranc vojno?' Polem ava spel porinila gobce v pesek, kajti Američani pr.-'l nami so »treljali kakor OOrOi. Potem so pričeli vpili, m
»».».« Jc dejal (iuehler, »slišali smo jih.«
-Toda naravnoNl t ušesa, človek!« Je dejal Uri Jerkc. »Američani .so bili nenadoma Čisto zraveo nas. Vpili so v nemščini: .Preneha;te. tovari,i.* Filuseh Je dejal: .Vr/I strojnico proč. Ileljerke', j:r/ pa sem rekel: .1 ilusch, pobrisali Jo bova morala' Toda Filuseh Je brcnil strojnico čez akata, da j« ropotaje padla navzdol. ,\e ljubi se mi več,' je dejal. .Končano je. Itci.j-rkc, končano,' je nenadoma zavpil. Američani pa ao vpili: .Vrzite oro/i" prtu, tovariša!' Počasi sem nv .splazil nazaj. liiuMU
je obležal tam. Videl sem $e. kako Je vstal in sc splazil k Američanom, potem pa sem sc meter za metrom umikal. Nato sem skočil in »tekel. Američani pa so streljali z brzostrelkami in za tem sem
sc spet vrgel na tla. Potem sem tekel dalje. Okoli mene so v:;ili, kakor ponoreli. Padci sem čez nekoga, ki mu jc odlrjalo cbe no?l. Bil > narednik Hahn, ki ni holel poveljevali protmapadu. Kljub temu ga je zadelo in in tik pred njerovo luknjo. Polrm nisem nikogar vrč videl.«
Boijerke jc umolknil. Ranjcr.rc na drugem bregu je spe! pričel klicrll na pomoč.
-Izkrvavel bo,« je dejal Boijerke.
»Da,« jc Eaiepetal Cuchlcr.
»In potem sem sc splazil navzdol po hribu, med
grmovjem, ves čas pn trebuhu, sicčr bi me videli. Na cesti sem srečal Mahlerja. našega bolničarja. Lo:>aJ jc za skalo, drhtel in rekel: ,T« zrornj najbrž ni ni kogar več.' Tam je ležalo ludi ne'.aj padalcev, ki so dejali: .Ta pes nas venomer pošilla gor,' jaz pa sem rekel: .Kateri pes?" Dejali so ml: .Meln. ne poznaš StcinV.'' in potem mi Je MobJer povedal, da jc dvakrat zadelo radijski bunker in da jo jc Sthmldt jzkupil.«
»Kaj, Srhmldi?« je dajal Otiehler.
■•Da,« jc dejr.l U'i|crkc. -In polem sem bi' .pr' P>u^hmannu. Hpal je, pa sem ga prebudil In de|al Je: .Kaj se je pripetilo. Beiierke?' Odvrnil sem mt»: .Nič, narednik, vse jc v redu,' on pa Je rekel: .Kje Bi pu.lil Flluscha." Odvrnil sem mu: .Američani ro ga \ pral jO,' Je dejal In spet zaspal.-
Hinjenee na drugem hribu jč spet klical na pomor-. Njegov glas jc bil tišji in hropeč.
-H tem je koučiuio,.   je dej d Beljoirke.
I ima jc prit tla bledeti. Guehler sc jc zazrl V>njo.
-Dani sc,« je dejal.
IX.
Prebudili so se, ko se Jc pričel lopovski ogenj. Drhteli i0 v hladu zgodnjih jutranjih ar. Prve atrele
«0 slišali blizu in prav razločno, polrm pa so jim v dolini sledili globlji in bolj oddaljeni.
»Pričelo se je,« je dejal Grundmann.
Vzeli so čelade in si jih nadeli. Streli so padali drug za drugim.
Granate so p-dalc po njihovem hribu.
»Lepo so pričali.-, je znvpil Guehler.
Grundm?.nn je prikima!. Guehler Se ,ie splazil h Grondmannu.   iako   da   sti   so   lahko pogovarjala.
Poehler jc potegnil odejo čez glavo in si zamašil 11-e .1. . .
Pragovi nnd njimi so se pričeli tresti.
Beljerkej-v obraz je nenadoma pobiralci kakor apro. Granate so padale vedno bliže. V luknjo so padali kosei kamenja. Med pragovi se je vsipd P~sek. Sneli so čelade z glav in si z njimi zavarovali obraze. Roke so jim drhtele. Stisnili so sc drug k droTcmu.
-Kmalu ho prenehalo,« je pomislil Gnehler, »in polem bodo napadli.«
Fksplnziie so za trenutek prenehale. Tišine nI bilo moč prenašati.
»Naprej,« Je dejal Guehler, »ven!«
»Bedarija.« jc dejal Boijerke.
tiuehler jc molčal. Gledal je bledico na Beijer-kc "vem obrazu in pomislil: »Boji *» *
Beljerke je odkimal in dejal;
»Ne smeš ven.«
»Ie če se prebijejo?«
»Vseeno,« jc dejal P.elJerkc.
Spet so zaslišali strele. Sledili so drug drugemu, kakor udarci po hofcnu.
»Tako pričeli so.4 jc dejal Beijerke. Skrčil se Je, dr/al pred obrazom čelado in pritegnil noge. Poehler M Je ves skril v odejo.
»Odeja te ne bo rešila,« je zaklical Grundmann.
Poehler nI odvrnil. Odeja, a katero hi je zaatrl tudi obraz, ga je ločila od dogajanja.
-Rojijo m-.« je vpil Grundmann.
»TI pa ne?« je vprašal Guehler. Da, tod*...« je dejal Gnrodmaoa.
H STRAN
G LAS
SREDA. 2«. septembra W*
ŠPORTaŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT
REZULTATI BLEJSKEGA ŠAHOVSKEGA MEDNARODNEGA TURNIRJA
X. kolo: Fischer — Bertok 1:0, Trifunović — Mata-nović remi, Udovčič — Geller prekinjeno v izenačenem položaju, Keres — Olafsson 1:0, Petrosjan — Tal j remi, Gligorić — Ivkov 1:0, Donner — Najdorf prekinjeno v dobljenem položaju za belega, Parma — Portisch prekinjeno, Darga — Pachman remi, Bisguier
— Germek prekinjeno v remi poziciji.
Stanje: Fischer 7,5, Talj, Keres in Petrosjan 7, Gligorić 6 (1), Trifunović 6, Najdorf 5,5 (1), Geljer 5 (1), Darga 5, Donner, Parma in Portisch 4,5 (1), Mata-novič 4,5, Bisguier 4 (1), Pachman 3,5 (1), Germek 3 (1), Ivkov in Olafsson 3, Udovčič 2,5 (1) in Bertok 2,5.
Včeraj so igrali XI. kolo, in sicer: Germek — Fischer, Pachman — Bisguier, Portisch — Darga, Najdorf — Parma, Ivkov — Donner, Talj — Gligorić, Olafsson — Petrosjan, Geller — Keres, Matanovič — Udovčič, Bertok — Trifunović.
V današnjem XII. kolu se bodo srečali: Fischer
— Trifunović, Udovčič — Bertok, Keres — Matanovič, Petrosjan — Geller, Gligorić — Olafsson, Donner — Talj, Parma — Ivkov, Darga — Najdorf, Bisguier — Portisch in Germek — Pachman.
V četrtek bodo igrali prekinjene partije iz zadnjih kol, v petek pa je prost dan.
Državno prvenstvo v plavanje za posameznike v Dubrovniku
Kranjčani ostali doma
PLAVALCI TRIGLAVA SO PREUTRUJENI — ŠTEVILNA TEKMOVANJA SO OVIRALA TRENINGE — ZARADI POIMANJKANJA SREDSTEV RAZGOVORI O RAZPUSTITVI PLAVALNEGA KLUBA
nikakršni
Kranj, 10. septembra — V nedeljo se je začelo v Dubrovniku državno plavalno prvenstvo za posameznike. Prav gotovo je to prireditev, ki je ena največjih kar zadeva na.š plavalni šport. Toda na tem prvenstvu ni niti enega plavalca kranjskega Triglava, katerega mo";tvo je pred približno št;.-ina;«timi dnevi osvojilo tretje mer?*o v dr>avi. Z.jk=j tako, srni se danes poz-jnimali in v razgovoru z odbornikom kluba Eertijem Gantarjem tor še nekaterimi člani plavalnega kluba zvedeli nas'cdnje:
Plavalci Triglava so spričo številnih nastopov v zadnjem me-e-cu in pol preutrujeni ,da bi lahko računali na kakršenkoli uspeh na državnom prvenstvu. Zvezni koledar prireditev, ki so se jih morali udeležiti je bil lete« tako nerodno sestavljen, da na treninge v tem času sploh ni bilo moč misliti. Janez Kocmur je bil na primer na tekmovanjih nepreki-
njeno od 1. avgusta, pa do srede septembra. In medtem ko je imel v tem času samo on teden možnosti treninga (za počitek sploh ni bilo časa), je po drugi plati prepotoval domala vso Jugo-1, avijo do Beograda, Sombora, in Subotice, vmes pa je -skočil« še v Budimpelto in Sofijo. Utrujenost pa je bila rudi eri ostalih plavalcih precejšnja. Razen tega pa. ko so se plavalci vrnili z etičnega državnega prvenstva iz Beograda, v plavalnem bazenu v Kranju ni bilo več vode. (Edino kopališče v Kranju je kljub le-
tri tedne s op. urodni-
pim dnem že skoraj praznim bazenom! — štva).
In končno eo problem tudi srodstva. Res je sicer, da bi bila za udeležbo na državnem prvenstvu posameznikov lahko zagotovljena sredstva, vendar bi bila spričo pomanjkanja sredstev (plavalni klub je v precejšnjih dolgovih) velika škoda zapravljati denar za plavalce, ki za takšno prireditev, kot je državno prvenstvo, niso pripravljeni. V razgovoru pa smo še zvedeli, da takšno  prosjaeenje  za  sredstvi, kot
Je bilo to letos, nima _ smisla in tudi ni noben stimula11* za količkaj uspešno delo v P0' hodnje.  Med odborniki  in flfjj kluba se prav zaradi tega že v0| dijo razgovori o verjetnosti 0* pustitve kluba. Za plavalni špon v Kranju, ki si je prav v zadnj'^ nasploh j letih pridobil velik sloves v J" gcslovaniskem    merilu.    bi *f takšna   odločitev   vsekakor Pr^ cej  i;i -koda. Prav zaradi teflPr bilo treba že sedaj misliti, ka» zagotoviti vse pogoje plavalne^ klubu Triglav za novo sezon0-B. FajoO
Pred XVII. kolom slovensko-hrvaške košarkarske lige
V zadnjem, šestnajstem kolu slovensko-hrvaške lige. je bilo pod koši več presenečenj. Med njimi je vsekakor največje presenečenje poraz ljubljanskega Slovana na Reki (50:70). kamor bo moral v soboto tudi kranjski Triglav. Razen tega je bila tudi zmaga Radničkega nad Mariborom (61:52) nepričakovana. Ostali rezultati: Ljubljana — Split 90:56, Mladcst — Jugomoniaža 63:53 in Kvarner 60 — 'Split 65:88.
Lestvica:
Ljubljana	1«	14	2	-352	M
' Mladost	17	13	4	+15«	H
Slovan	16	11	5	+112	22
! Maribor	16	10	6	-f 50	M
' Split	16	8	R	-f 29	14
.lugomorrtaža	16	7	9	- 24	14
j Triglav	16	7	9	- 99	14
j Radnički	15	B	10	-IM	10
j Kvarner 80	16	S	13	-127	6
Rudar	J6	2	14	-267	4
Ob  otvoritvi  blejskega veJeturnirja se je žreb poigral tudi z Bobbyjem. Ko je odvil listek s številko, je na njem  pisalo 20 —  torej prod  pričetkom turnirja so   vpisali  njegovo Ime  na zadnje mesto v tumirsko razpredelnico. Toda po desetem kolu je P.obbv  zajokaj vse skopaj za 180 Stopinj. Sam je prevzel vodstvo in ga bo verjetno tedrko spustil iz rok
Mlade kosarkarice se uveLjjavKjajk)
V petek zvečer je bila na Jesenicah prvenstvena košarkarska tekma ženskih ektp KK Jesenice in KK Proletarec m Zagorja. I>omaC3nko, med katerimi bo imele večino mlajše, so zmagale prepričevalno s 83 : 54 (31 : 29). Vodile so vseskozi in pokazalo lepo igro. Največ košev 1 je dosegla Spra je (20). ki ji sledi Valentar (19), z« mladima m mnogo obetajočima igralkama pa sta bili Marjan«* Dr i novec rn Cilka Benedi-čič s po 16 koši. Tekmo sta sodila lepo Hoje in Petermon iz Ljub-EJonc.
V soboto, 23. septembra, gostuje Triglav na vročem reškem igrišču, kjer bo proti Kvarnerju 60 težko osvojil točki. Kranjčani imajo sicer nekaj upanja, ker bosta v moštvu lahko spet nastopila Petrič I, ki se je vrnil iz JLA in Bohinc, ki je ozdravil nedavno poškodbo.
Kar zadeva slovensko košarkarsko ligo, gorenjskima predstavnikoma, Skofjd Loki in Jese-
v nevarnem položaju na dnu
lesi'
vice,  čeprav  je  Skofja Loka zadnjem  srečanju z Mostami Ljubljane  poskrbela  za precej^ nje  presenečenje  in zmagal« rezultatom  85:47,  medtem ko jP Jeseničani   v   Mariboru P1"^3^ vano zgubili proti Braniku z
V   ženski   košarkarski   lig*; Jeseničanke še vedno na tretje10 mestu,  zadnjo tekmo proti R
nicam. še vedno gori pod noga- I dar ju iz Trbovelj pa so mi, kot pravimo. Obe moštvi sta  brez borbe.
dobil« J. M.
Kranjčani tudi tretjič poraženi v tenisu
Bfejski jtrbHetrri me<inanxkw šahovski turnir
trlf
NAJMLAJŠI UDELEŽENEC TURNIRJA, VELEMOJSTER BOBBY FISCHER PREVZEL VODSTVO
SAMO ŠE ŠEST KANDIDATOV ZA ZMAGOVALCA
Bred, 19. septembra — Včeraj je bila šahovska arena prazna, šahovski velikani so si prosti dan res zaslužili. Namesto prostega dne, ki bi ga morali imeti že v nedeljo, so ustregli .številnim gledalcem in se spoprijeli, kot malokrat doslej. Za uvod so bili sicer trije remiji, dva od teh »velemojstrska«: med Dargo in Pachmanom že v štirinajsti potezi! fai prijateljima Petrosjanom ter Taljem. Tudi tretji remi med našima velemojstroma dr. Trifunovičem in Matanovićem je bil precej zgoden, vendar *ne tako voden. In ko so gledalci pričakovali, da bo Trifunović nadaljeval z napadom na črno vojsko, je nenadoma nehal, demonstrator pa je na veliko šahovnico obesil napis — remi.
enakem ma*er»ahi t nejasnem položaj«.
Gledalci so bili kđjub temu zadovoljni. Za razburljivo in prijetno popoldne so tokrat poskrbeli Gligorić, Fjecher in Keres. Vsi trije so žrtvovali takšno ah drugačno figuro svoju m nasprotnikom (Ivkovu, Bertoku in Ofaanrmu) in jih pristavili pred nerešljrv« probleme, iz katerih rd rdnee našel vsaj polovičnega rzhoda. Najdlje se je sicer upiral Otafuson in se je težko sprijaznil s porajoorn, četrtim rta tem turnirju. Plavolasi Islandec in »večno mladi« aH pa -večno drugi« Keres sta partijo že najprej prekinila, vendar pa sc jo Olalsson takoj za tem prcrrnshi in podpisal kapitulacijo.
Štiri partije so ostale prekinjene, vendar samo ena v nejasnem položaju. Za nejasnost je spet poskrbel mladinski šahovski prvak Parma proti mednarodnemu madžarskemu mojstru Portischu. Ze kmalu po otvoritvi je Parma žrtvoval kmeta za napad, ki pa se je Izjalovil. V časovni stiski na je Portisch pridobljeno spregledal ja partija je ostala prekinjena pri
Po deseti rundi  je torej sam
prevzel vodstvo mladi Bobby, ki4«fi, ki so ostati, so tako izenačeni
je ostal še vedno neporažen. Njegova spremljevalca v tem pogledu pa sta ostala le še Gtlgorič in dr. Trifnnović. Da sta naša velemojstra ostala še neporažena, je tudi edina uteha za dosedanji visok poraz jugoslovanskih šahistov proti sovjetskim v<-Iemojst.rom r».i Bledu. K.-res. Talj, Gerier in Petrosjan so že desetkrat zmagali nad našimi mojstri in niso bili niti enkrat poraženi.
Polovicu turnirji ja torej fla nami. Kdo bo zmagovalec, je še vedno težko napovedati. Res je sicer, da Je kandidatov precej manj, kot jih jo bik) pred I. kolom, toda ti-
pe moči m tudi kar zadeva srečanja ▼ prihodnjih kotih, da šc vedno ni moč prav ničesar gotovega zapisati. Zmagovalca pa vsekakor lahko iščemo samo med šestorico, ki je po desetem kota na vodilnih položajih. Torej so v ospredju samo še Fischer, Talj. Ker.*, p, trosjan, Gugoric in dr. Trifunović. Edini, ki jim morda lahko še prekriža račune je Geller, čeprav bo po dokončam prekinjeni partiji še vedno ostal za vodečim Fischer-jem kar *& dve točki.
B. Fajon
Kranj, 19. septembra — V letošnjem tretjem prijateljskem teniškem dvoboju med Kamničani in Kranjčani, ki je bil« v nedeljo, 17. septembra, so spet prepričljivo zmagali gostje s 5:2. Dokazali so, da prvi dve zrna u i nista bili slučajni in da imajo tudi v Kamniku nekaj dobrih, nadarjenih igralcev.
Edini dve zmagi za Kranj sta priborila pionirja Ljubo Kokl in Ijcopold Znidar. medtem ko ,se Rebolj, Prislan in ing. Bedenk v bgpah posameznikov niso mogli uspešno upirati gostom. Vsi trije so izgubili z 0:2. Precej izgledov za zmago so imeli Kranjčani samo v igri dvojic, kjer sta Znidar A. in ing. Bedenk podlcela po več kot dve uri trajajoči borbi z rezultatom 1:2.
Rezultati:   Vegust (Kamnik) Kokl   (Kranj)   1:6,   4:6;   Snabl : Znidar L. 3:6, 1:6; Bogataj : Prislan 6:1, 6:4; Lavrič : Rebolj 6:3, 6:4; Slegelj : ing. Bedenk 6:2. I.avrič — Snabl : Znidar A. — ing. Bedenk  6:4.  3:6.  10:R; Bogataj Sloge!j : Znidar L. — Prislan 6:0, 7:5.
B: 2
pri-
Šahovski festival na Bledu
Bled (B. F.) - Čeprav je Bled v teh dneh že tako ali tako v ospredju m«d vsemi ljubitelji hovtOce igre, prireja Okrajna šahovska zveza Kranj za di.< /a med 23. in 27. sopbmtbrom se most veni Šahovski !iNti\,il, ki bo tudi na Bledu. Na turnirju bodo lahko sodelovale štiričlanske ekipe osnovnih šahovskih organizacij, podjetij, ustanov in družbenih organizacij. Razen tega, da «i bodo udeleženci te prireditve lahko oglodali tudi veliki juh [i ni mednarodni šahovski turnir, jc prireditelj pripravil za najl ekipe tudi nagrade v skupni vrednosti 2f>o tisoč dinarjev.
O Nedeljsko   srečanje je pokazalo,    da Kranjčanom manjkuje tekmovanj z močne)"1 mi nasprotniki in možnosti za P^j gostejšo   vadbo.   Prav gotov« kazalo prirediti letos še nekaj r dobrih   prijateljskih srečanj, tako bodo lahko najboljši v movanju   smdikdnih   mo'fev * najvičii   n- lov  v  Sloveniji *rr oktobra   dostojno   branili la«1*
leto pridobljen ugled.
Nova
planinska nosterjanka
Kropa (M. S.) - Okrajni ©#J Zveze borcev iz Kranja je lc;"i prevzel   lovsko   kočo   na pb,n'ny Vodice, ki jo' sedaj preurejaj* planinski dom. Na to planino 1*
lje gozdna cesta, tako da je avtomobilom. h
doto
K"
•MIC*
stopna tudi
iz   Radovljice  preko Tale bo planinska postojanka no urejena bo okolica Krone Pf dobila še eno lepo in lahko 0 sogljivo    postojanko.    Iz ^rY^ je   namreč   na   planino Voli-(visoka je približno 1000 rnr,\L le eno uro hoda. Letos so že Y^ stavili    spominsko obeležje kraju, kjer ja bil 1941. leta P* tijski sestanek.
Sc dobre pol ure od tu i° dana skala, s katere ^ nudi i*r don   razgled .po  vsej Goren.15 tja do Ljubljana«
ŠAH XI. kolo
Ki
Bertok : Trifunović
RKHlWro*Hffltfl^
mnii!"'"1
naš nnzGouoR
Pet minut o Kropi
Ko sem v prodajalni umetno-kowsnske obrti UKiO v Kropi pouprošatii, čci tudi ▼ tem času Umsti še prabajajo k-upovart njihove izdefte, so mi odgovori1 da je dotok: teristov skorajda po-potovrna n-padol. Ker je bil še
lo najve< uAsib rojakov, ki prihajajo na počitnice k sorodnikom. V prihodnjem letu pa bodo tudi na. lumilku pripravili lepe twthe z.a približno 20 gostov. Ko bomo uredili še vprašanje |krehr.ine teh ROistov. bomo sku-
kovaalki rnoMij zaprt, prav tako sati nanmaaCi to-airjse stike s to-pisama ob njem. sem bila konč- varno vijakov iz Noveira Sada, no  pregradam,  da   hanstov   v da bi pri nas or-canizirala leto-rCropt res ne pričakuje-fo več. vanj« svojih delavcev. Zato sem se narrtenfla k predsedniku kroparskeg« turističm*-ga »InKtva   Janezu Ijftzirirju, kjer sem v krajšem razgovoru /v~.yt< la, da Jma Kropa pomen predvsem aa prehodni torksem. .Ali ste imefi rešos kaj aiaaniii gostov?
V Kropi je tujcem latega sku paj na razpolaga le prthaTinu 20
postelj. Med stalnimi iros# je bt-
Prvi 7a■*>!jurski dan je uspel; ali bo turistično društvo tudi v prihodnje pripravilo kaj podobnega?
/ uspehom Zebi jirskct-a dne smo bili ros zadovoljni. Pridobili smo si precej izkušenj In bomo to prireditev odslej vsako leto sc izpopolnjevali Letos Je bila na primer   kopa   glavna atrakcija.
prihodnje leto bomo skašaJi pripraviti kakšno drugo zamtardvoat.
Na žalost imam v Kropi vedno vtis, da je precej rm v ločena, ne-kako nepospravljena. Všeč pa mi je, da je rudi v tem kraju veliko POi PO oknih.
Gojiteljiee rož .spodbujamo k gojenju cvetja s poaebnimj na-Knidami. Tudi letos Mino jih nagradili skupaj 21. in lo za Rojenje lončnic in za ureditev vrtov.
Prod dnevi so mi znanci, ki so tedaj prvi<• obiskali Kropo, pripovedovali, da jim ne gre v račun, da so v Kropi tako velike hiše. Vedno so namreč slišali, da so kroparski kovači zelo težko živeli. Gotovo mi lahko razložite, kako je pravzaprav .s h> rcejo?
Tse večje .stare kroparskr ht-
ii»tm«igrWriiCRa^aamaiawai
BUUi,; 1I*MIII1B1W
še so Mir last luzinarskih in kovaških gospodov. TI itospodje so imeli razen kovafnlc in fu/in tudi hiše. Irirovnir. fastUaa in dru-ro. tako da .so bili kovači in ruzinarji popolnoma odvisni od njih. V eni takih večjih hiš Je stanovalo tudi do 70 ljudi. Po tri družine ao Imele mo večjo .sobo. Vsak* družina jc Imcl.i v enem koiu svojo mi/o. Spalj m> pa v podstrešnih kamrah. Ko so približno pred M leti fu/inarski KOttpodjr prop.ul i. so tudi hi-<-IMMtopoma prc.le \ I \ s< kov i cv. Kako »a alare nekatere hiv.-. na,m Uhkn pove lo, d* je It v»lvaaor v svoji Slavi vojvodine Kranjske 1680. leta pod iIUM dela Krope napisn.1, da so to »tare kroparskr hl*e.
M. Ho5ič
HttiatllUtUnUlUIIMallllUtlUUB
Po treh tirah igre jc Germek,!   proti Fis<herju
;1
pozi^1
doV
M
Bisguier   jc dobro razporedi'
te*T*
gure in se približuje izena<
ve
ipo
e<prav   ima   Pachman šc lahko incintivo. V partiji P(>rt .
-indij*' ta«
Darga     v n;meo
obrambi  igral  precej slanJK
da ima precej slabih točk v
poziciji.    V    poziciji Najd°r'
Parma ima Parma mnlo iza*1**^!
da   /...h -i   i. r 11     l\ kov  J1- (>r .
Donnerju prišel do terenske I ^
nostl, vendar Je Donner Pr''rfai,
kr'1
protinapad rut kraljevem ^ V partiji Talj (lligorič J«' ^ prišel v p<yzicij*ko predn«*1-
si J*
,rot'
K«'
prav Gligonč nima težav vojem    fi gur. Petrosjan ustvaril zelo dobro y>cai^'i0 P Olafssonu. V partiji Geller
■ ,.."1<"
.so t7g|edi izenačeni.
vič in Udo\(ič sta zarnenj**"
figur, vendar ao Izgledi
viča Se precejšnji, A.
, m pO* Turnir   je   <lan«ss <»l>is'K!U
je danes pri 1. c 'n;:. republiškega
ua ■ ■ • ;.' dj   Jo/c \'ii'.uk
izvt