PRIMORSKI DNEVNIK Abb. post^iečian^uVp^otovini - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 15 (8108) TRST, sreda, 19. januarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK ,Dobe,dob, . Oo»„ j,, Trebuši/ od ,8.' loT M l£TS “AT" ' V SOBOTO IMENOVANJE MANDATARJA ZA SESTAVO VLADE? Danes prične Leone posvetovanja s predstavniki političnih strank Komunisti so se izrekli za možnost predčasnih volitev - Demokristjani bodo navedli več možnih kandidatov za sestavo vlade: Colomba, Tavianija, Rumorja, Mora in Andreottija RIM, 18. — Predsednik republike Leone Je danes nadaljeval Posvetovanja, ko je sprejel bivše predsednike vlad. V živo pa bo .zpr.ava posegla jutri in v četrtek, ko bodo na vrsti parlamentarne . upme vseh strank in ko bo na dnevnem redu poglobljenejša poli- tična razprava ter tudi indikacije strank za rešitev vladne krize. *aradi tega tudi danes pozornost Političnih opazovalcev ni bila toliko 'merjena na Kvirinal, kot na razne ostanke V tej zvezi je v dolo-om meri presenetil zaključek zaganja centralnega komiteja KPI, jor ni več govora o tem, da ni-a or ne sme priti do razpustitve PSnamenta, temveč se obratno go-ori o dolžnosti vladnih strank, da Prejmejo jasno stališče, drugače pa Postanejo predčasne volitve nujne. »H '/\raian->a seja vodstva KD ni •uvedla do nobenega konkretnega Predsednik Leone “ključka in se v zvezi i. njo čuje-bj,.razni Politični komentarji, da so rart’ 'kroofcristjamd enotni samo za-Qi tega, ker so pač sprejeli tako i^vodeneio stališče, da se z njim strinjajo vse struje. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi danes. tanvv? se ses*-ab vodstvi parlamen-^ skupin senata in poslanske J*?"?«*. V obeh primerih so se , tajali z zaključki vodstva stran- kf» • ■ 0 nujnosti obnovitve organskega tr ega centra in torej levega cen-rutkiD ko ne bi izključili re- ““kancev iz vladne koalicije. Na način so zavrnili možnost levega kj ra v troje, ko bi republikanci, , so kot detonator sprožili vladno ta. ostali izven vlade .3 ol:>eb sejah so tudi odobrili st»nam m°žnih kandidatov za se-av° nove vlade. Senatorji so na ,ry° mesto postavili Colomba, sle-Poi Pa. ^umor- Taviani in Moro. . “sJanci so tem imenom dodali n '“ta načelnika poslanske skupi-st Andreottija, ki ie tako po-rfin . ze*° verjetno neuradni kan- Ja‘ za sestavo vlade v treh. v , taor bi bili zanjo pogoji in J?* se že prej razdlrle vse mož-vlade v štirih ►.Jr®1'0 verjetno je torej, da bo republike Leone že v ooto določil kandidata za sestaja vlade in skoraj logično je, da lev ^“tambo. Vse štiri stranke n -e^a centra so namreč sprejele ohn -a st'ahšča o tem. da so za ovitev take vlade, toda pri tem jih je Leone zadnje sprejel, pa niso hoteli novinarjem ničesar izjaviti. Jutri dopoldne ob 10. uri bodo na vrsti komunisti, za njimi demokristjani, popoldne pa liberalci, misov-ci in socialdemokrati. Centralni komite KPI je sprejel daljšo resolucijo, v kateri poziva člane stranke, da se pripravijo na boj za demokratično rešitev resne politične in socialne krize. Italija mora priti iz sedanjega blata in Je treba rešiti resna vprašanja, kot so zaposlitev, varnost na delu, pokojnine, kmetijske pogodbe in zdravstvena reforma. Ni mogoče pričeti razpravljati o socialnih in političnih dosežkih zadnjih let, temveč je treba iti naprej po poti demokratičnega razvoja reform in programiranja. Zato pa je treba prenehati z vsako diskriminacijo proti levici ter je treba u-stvariti vlado, ki bo uresničila odnos zaupanja širokih ljudskih mno žic. Referendum bi koristil samo konservativnim silam in bi predstavljal razkol med delovnimi ljudmi, tako da bi se preprečilo reševanje nujnih socialnih in političnih vprašanj. Zaradi tega Je potrebno, da vsi in da še zlasti krščanska demokracija, sprejmejo jasne obveznosti, kako se izogniti referendumu. V zaključku pravi resolucija CK KPI, da so nujne jasne obveznosti glede razvoja in da bd bilo nevarno nadaljevati s sedanjim stanjem nejasnosti in zmede. Kolikor bi do tega ne prišlo, potem bi bile ne samo predhodne volitve nujne, temveč tudi sprejetje jasne in obvezne demokratične odgovornosti v odnosu do ljudstva. Danes sta se zelo kratko sestala poslanska zbornica in senat. O-bema zboroma sta predsednika pre-čitalla pismo, s katerim sporoča predsednik vlade Oolombo odstop njegove vlade. Predsednik senata Fanfani pa Je tudi sporočil, da je Saragat prevzel svoje mesto dosmrtnega senatorja in da se je vpisal v parlamentarno skupino PSDI ter da je član komisije za zunanje zadeve. Danes se Je sestalo tajništvo PS Dl, ko je bd prisoten tudi senator Saragat. Tajnik Ferri je po sestanku dejal novinarjem, da bodo jutri obrazložili predsedniku republike Leoneju stališče socialdemokratske stranke. Longo sprejel Bakarida RIM, 18. — Generalni tajnik KPI Luigi Longo je sprejel danes člana izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimira Bakariča. Razgovora so se udeležili tudi član politbiroja KPI Giancarlo Pajetta, načelnik komisije CK KPI za mednarodne odnose Sergio Segre, namestnik načelnika oddelka za mednarodne zveze in odnose pri ZKJ Zvonko Krahek in jugoslovanski veleposlanik v Italiji Mišo Pavičevič. V prijateljskem ozračju so izmenjali poglede o vprašanjih obojestranskega interesa. RIM, 18. — Minister za industrijo Gava je danes sprejel tajnike sindikalnih organizacij CGIL, CISL. in UIL, s katerimi je govoril o zvišanju cen avtomobilov fiat. Minister je ponovil stališče, da so cene neupravičene in da bo preučil podatke sindikatov. Naročil je. da bo ministrstvo preučilo položaj RIM, 18. — Danes so ob 9. do 12. ure stavkali vsi uslužbenci RAI-TV v zvezi z zahtevami za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Zaradi stavke so dopoldne oddajali po petem kanalu filodifuzije. Drevi nova premiera S G Slovensko gledališče bo drevi uprizorilo v Kulturnem domu šesto premiero letošnje sezone, Tennesseejevo dramo »Tramvaj poželenje«. V glavnih vlogah nastopajo Lidija Kozlovičeva, Mira Sardočeva in Stane Starešinič (na sliki z leve proti desni). DANES V RiMit TUDI VČERAJ SPOPADI MED ŠTUDENTI IN POLICIJO Nadaljevanje pogajanj o vojaških oporiščih na Malti Britanske sile še nadalje odvažajo z otoka vojaški material LA VALLETTA, 18. - Jutri bo prišlo v Rimu do nadaljevanja pogajanj o usodi vojaških oporišč na Malti. V tej zvezi sta bila danes dva razgovora med britanskimi in malteškimi funkcionarji, da pripravijo jutrišnja pogajanja na višji ravni. Na Malto je včeraj prispela delegacija 7 britanskih funkcionarjev. Iz Londona pa poročajo, da predvidevajo, da bo britanski o-brambni minister prispel jutri v Rim z vojaškim letalom. Nadaljujejo se operacije za ukinitev britanskih vojaških oporišč. Včeraj .je šest transportnih letal «hercules» odpeljalo nekaj sto ton vojaškega materiala, na ladje pa so naložili drugo opremo ter osebno prtljago družinskih članov britanskih vojakov, ki so Malto že zapustili. Britanski glasnik je dejal, da niso pre.jeli nobenega ukaza, da bi prekinili s temi operacijami in da odpeljejo dnevno z letali, ali z ladjami, okrog sto ton materiala. Do sedaj je zapustilo otok okrog 5.000 oseb. med njimi noben vojak, tako da vojaška posadka šteje še vedno 3.500 oseb. Danes je priplula v La Valletto britanska letalonosilka «Bulwarck», katero spremljata dva vlačilca. Danes ie dnevnik «MaIta News», ki je glasilo laburistične stranke in malteških sindikatov, na vidnem mestu objavil poročilo, da .je britanska protivohunska služba pripravila načrte za vrsto zarot da bi vrgli Mintoffovo vlado, ki razpolaga v parlamentu s samo enim sedežem večine. Med temi načrti se govori o pripravah za uboj Min-toffa ali pa. da bi kupili enega izmed laburističnih poslancev in bi tako postala nujna vladna kriza. Isti list tudi trdi, da ie o vseh teh načrtih obveščena tudi ameriška CIA. iiiuaiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiMiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiii Rahman o neodvisnosti Svobodne Bengalije Zavrnil je vsako možnost povezave s Pakistanom - V kratkem priznanje Velike Britanije ’ lcuvc: viciuc, tuuci teni je ^tavila. toliko in takšne pogo-’ “a je politični program te *^ade skoraj nemogoče sestaviti. Ve“d; ho rtar pa Je že skoraj dolžnostjo,0 Colomba, da se napravi po- hoven poskus in to tudi izhaja iz ta*S^ demokristjanskih parlamen-L,Cev- Veliko vprašanje pa je, . sen mandat bo Colombo prejel, '■v Sp t i • i . .. j_ o kodo seveda predvidevanja taiem je “ovanju uresničila, ali bo šlo 2a pravi mandat za sestavo viad" Hiavi manaai za sestavo tg e’ ali pa za omejene manda- don!!?jSednik republike je danes h* ; n^inrpi cnrpipl hiv&ptfn Slednika °“oci, poslanske zbornice Bovo»are^*. Duccija, ki je po raz- te?a,rU ,deJal- da je položaj vedno Q0,avrtajši in vedno bolj zapleten, ir, ard je o gospodarskih težavah gla tem, da so politične sile so-če; e- ko govore o diagnozi, nota,:,.. da sprejeti ustreznih zdravil. ie zlasti lastno stranko noč“tansko demokracijo, češ da p® ^Prejeti jasna stališča. Ceon’ katere6a Je nato sprejel Vori?a. Pa je novinarjem zlasti go-Prave° nuinost'' parlamentarne raz- daPred pričetkom krize, tako stran? PrePreči monopol nekaterih tajJjv* jn rešitev, ki jih skuhajo v da • kuhinjah. Parri je mnenja, Prav6 naikolj koristna javna raž-lr0n, a’ da se dogovori za nekatera je vprašanja. Zelo odločno in i Dr°ti predčasnim volitvam gnil- mnenJa- da se je treba izo-Di-oa ,resn*m nevarnostim, ki bi jih dstavljal referendum. p6l? bivšega predsednika vlade .. ^ Dfl 1p KiottTrt lrv»ir»zs »r irrvroia. njj. 0 P® je bistvo krize v vprašanj/ države ter spoštovanja zako- nov o ve cer spoštovanja za ko • Scelba in Moro ter Rumor, ki DAKA, 18. — Predsednik vlade Bangladeša šejk Rahman je danes zavrnil tezo, ki jo je menda izrekel pakistanski predsednik Ali Buto, da je pripravljen prepustiti predsedstvo republike in vlade ter predati to mesto Rahmanu, če bi to pomenilo ohranitev enotnosti države. Gre za izjavo, ki .jo je menda Ali Buto izrekel v ponedeljek v parlamentu. Novinarjem je Mudžiburi Rahman odgovoril, da je presenečen in da noče ničesar čuti o Pakistanu, saj je sedaj Svobodna Bengalija že stvarnost. Kasneje so predstavniki predsedstva vlade pojasnili, da ne jemljejo resno tega predloga in da je tudi odgovor ironičen, saj je prav Ali Buto odločilno sodeloval spomladi 71. leta, da Rahman ni postal predsednik vlade. Zaradi tega in ker niso sklicali ljudske skupščine je tudi prišlo do nadaljnjih dogodkov, do državlianske vojne in do indijske oborožene intervencije. Ponudba Ali Buta prihaja torej z desetmesečno zamudo. Iz Londona poročajo, da namerava britanska vlada priznati novo državo Svobodno Bengalijo. Danes Je zunanji minister Alec Douglas Home povedal, da vlada z velikim zanimanjem proučuje vprašanje priznanja nove vlade Vzhodnega Pakistana. Ta proučitev spada v okvir posvetovanj z vladami Commonwealtha in da pričakujejo, da bodo v kratkem sprejeli uradno stališče. Britanski zunanji minister je tudi povedal, da bodo poslali še en milijon funtov šterlingov pomoči prebivalstvu Vzhodnega Pakistana, ter da bodo še ta teden razpravljali o nadaljnji pomoči s predsednikom svetovne banke. Pakistanska vlada Je danes spo ročila, da so sklenili protestirati pri varnostnem svetu OZN stalnih vojaških izzivanj Indije na meji. Pravijo, da Je incidentov vedno več in da do njih prihaja že vsak dan. Ameriški duhovniki proti vietnamizaciji NEW YORK, 18. - V Kansas Cityju se je zaključilo štiridnevno zasedanje ekumenskega zbora, ki se ga je udeležilo 650 duhovnikov različnih verstev - katoličanov, protestantov, pravoslavcev in drugi. Na zasedanju so razpravljali o vprašanju svetovnega miru ter soglasno odobrili resolucijo, ki obsoja Nixo-novo politiko v Indokini kot nemoralno, kajti njen namen je »prisiliti azijske narode, da se borijo in umirajo namesto nas za naše domnevne interese*. Duhovniki obtožujejo Nixona, da »vara Američane*, ker jim prigovarja, da se vojna bliža koncu ter da se ameriške čete vračajo v domovino. »V resnici pa — pravi dokument — načrt vietnamizacije ne predvideva možnosti pogajanj in morebitnega političnega sporazuma, pač pa le vojaško zmago. ZDA bodo še naprej dobavljale vojaški potencial, tehnično pomoč in denar, medtem ko bodo Azijci prispevali s svojimi življenji.* Zasedanje v Kansas Cityju je bilo največji ekumenski shod, ki so ga kdajkoli organizirali v ZDA, RIM, 18. — V petek se bodo sestala tajništva vsedržavnih konfederacij CGIL, CISL in UIL in bodo proučila proces sindikalne enotnosti. Preučili bodo tudi dokument, katerega je sindikatom izročila Confin-dustria in ki se nanaša na gospo-zaradi darski položaj. Protesti zaradi aretacije časnikarja Ochetta v ČSSR katere sta se udeležila tudi predsednik zvezne konference SZDL Milato-vič in tajnik zveznega tajništva za delo in socialno politiko Vuko Dra-goševič. Na seji je bilo ugotovljeno, da je do kontrarevolucionarnega gibanja na Hrvaškem prišlo, ker je Zveza komunistov odpovedala. Borci pričakujejo, da bo na drugi konferenci ZK napravljen korak naprej v borbi proti protisocialističnim silam in v reševanju raznih vprašanj, med drugim vprašanja socialnih razlik. PRAGA, 18. — Češkoslovaško zunanje ministrstvo do sedaj še ni ničesar sporočilo italijanskemu veleposlaništvu o usodi italijanskega časnikarja RAI-TV Valeria Ochet-to. katerega so aretirali menda 6. januarja v Pragi in katerega dolžijo «suma kršitve* člena 5 zakona št. 150 iz 1969. leta »o zločinih proti interesom ČSSR v odnosih s tujino*. Do sedaj še m znano, česa ga sploh dolžijo, saj ne novinarji RAI TV, ne osebje veleposlaništva, z njim ni imelo nobenih stikov. Proti aretaciji italijanskega novinarja je bilo sprejetih mnogo uradnih protestnih stališč in to Zveze italijanskega tiska. Gibanja demokratičnih novinarjev ter drugih organizacij. Zanj se je zanimala organizacija ACLI, saj spada O-chetto med napredne katoliško usmerjene novinarje. Danes je bila skupina predstavnikov 50 novinarjev »Telegiomala* pri češkoslovaškem veleposlaniku kateremu so izročili protestno resolucijo. V njej je rečeno, da je novinar Ochetto že deset dni zaprt in da nihče ne ve, česa ga pravzaprav dolže ter da se ni mogel poslužiti pomoči diplomatskega predstavništva svoje države. Minister Donat Cattin je danes sprejel češkoslovaškega veleposlanika inž. Vladimirja Bergeria, s katerim je govoril o tej aretaciji, saj gre za novinarja, ki je isto časno tudi ravnatelj novinarske a-genedje »Forze Nuove* in torej struje KD, kateri načeluje Donat Cattin. Zveza borcev o boju proti šovinističnim silam (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Borba proti kontrarevolucionarnim. nacionalističnim in šovinističnim elementom ne sme biti kampanjska, temveč stalna, in se ne sme končati z razpustitvijo organizacij, odstopi in kaznovanjem nosilcev sovražne akcije. Te sile je treba idejno in politično pregamati. To pa je mogoče samo s skupno borbo naprednih sil v vseh republikah in pokrajinah in v vseh družbenih sredinah z aktivno udeležbo delavskega razreda, borcev, mladine in inteligence. Proti sovražniku se je treba boriti revolucionarno, z vsemi sredstvi prepričevanja, do uporabe zakonskih sredstev. To je eden od sklepov današnje seje predsedstva zveznega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije, V razpravi je predsednik republiškega odbora Hrvaške Pero Car objasnil, kako je prišlo do razmaha nacionalizma na Hrvaškem in ustanovitve frakcije, ki je bila idejni voditelj tako imenovanega nacionalnega gibanja. Temu gibanju in delovanju se je po besedah Čara zoperstavila ne le organizacija borcev, temveč predvsem delavski razred Hrvaške. Predsednik republiškega odbora Bosne in Hercegovine Materič je zahteval, da ZKJ napravi temeljito analizo vseh vzrokov, ki so privedli do pojavov nacionalizma na Hrvaškem in drugod. B. B. Na madridski univerzi še vedno napeto ozračje Nove aretacije - Policijski teror v študentskem naselju MADRID, 18. - Med 57.000 madridskimi študenti vlada še vedno velika napetost po včerajšnjih incidentih, pri katerih je bilo petdeset oseb ranjenih, več kot sto študentov pa aretiranih. Državno univerzo je danes stražilo petsto policajev v popolni bojni opremi, v bližini pa je čakal oddelek agentov na konjih. Policisti so že zgodaj zjutraj razpršili vse tudi najmanjše skupinice študentov, ki-so se bližali poslopju univerze, dokler niso spet izbruhnili neredi, ki pa niso dosegli včerajšnje ostrine. Vsekakor pa je bilo najmanj deset študentov ranjenih, nekaj desetin pa aretiranih. Državna univerza je medtem še vedno zaprta, povsem paralizirano pa je delovanje «avtonomne» univerze in višje tehnične šole, kjer študentje stavkajo v znamenje solil darnosti s študenti medicine. V študentskem naselju je policija uvedla pravi teror: nenehne preiskave v stanovanjih, prepovedi zbiranja v gruče, aretacije. Agenti nadzorujejo tudi javne lokale ter iščejo »sumljive elemente*. Nemir na madridski univerzi traja že od začetka lete, ko je vlada brez vsakršnih posvetovanj s pred- stavniki profesorjev in študentov sprožila malo preosnovo univerzitetnega študija. Ta reforma je prizadela predvsem študente medicine, saj jim je nalagala eno leto prakse v bolnišnicah z minimalno plačo, preden bi lahko prišli do diplome. Študentje so odgovorili s stavko, zaradi tega pa je bilo štiri tisoč študentov izključenih. Univerzitetne oblasti so jim sporočile da se bob« lahko spet vpisali samo, če bodo spet plačali vpisnino ter podpisali obvezo, da se bodo «lepo obnašali*. To je rodilo nove stavke, ki so se raztegnile najprej na pravno fakulteto in nato še na druge fakultete madridske univerze. Policija je vse protestne poskuse zatrla z izredno ostrino, kar je še povečalo napetost. Predstavnik madridske univerze je danes izjavil, da se je pripravljen pogajati s študenti, napovedal pa je, da male reforme, ki je dala povod za proteste, ne bodo spremenili. DUNAJ, 18. — Danes sta se ponovno sestali delegaciji ZDA in SZ« ki obravnavata omejevanje strateške oborožitve. Razgovori SALT se bodo nadaljevali v petek 11111111111111111111111(111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^111111111111111111111 MINISTRSKI PREDSEDNIK SIDK1 PRISEGEL PRED SADATOM Utrjevanje «notranje fronte prva naloga nove kairske vlade Spremembe egiptovske strategije v odnosu do Izraela KAIRO, 18. — Nova egiptovska vlada, ki ji predseduje Aziz Sid-ki, .je danes svečano prisegla pred državnim poglavarjem Sadatom ter se nato sestala na prvi seji pod predsedstvom samega Sadata. Vlada je preučila razvoj bJižnjevzhodne krize, položaj na »notranji fronti*, nekatere gospodarske ukrepe ter posledice nedavnega sklepa wa-shingtonske vlade, da pooblasti proizvodnjo ameriškega vojaškega materiala v izraelskih tovarnah. Vlada se bo v prihodnjih dneh ponovno sestala ter izdelala program, ki ga bo Sidki prihodnji teden predložil parlamentu. men popolnoma spremeniti svojo strategijo do Izraela. Kairski voditelji naj bd si sedaj predvsem prizadevali^ za gospodarsko ureditev dežele, čemur bi morala potem slediti akcija za osvoboditev arabskih ozemelj, ki jih je Izrael zasedel po šestdnevni vojni leta 1967. Poljski list označuje ministrskega predsednika Sidkija za »treznega ekonomista* ter iz tega sklepa, da bo odslej osrednja točka egiptovske politike utrditev gospodarske fronte. Boj Egipta proti Izraelu se bo sedaj, po pisanju lista, razvil na treh frontah: diplomatski, gospodarski in vojaški, kot se dogaja v Viet- Mednarodna politični opazovalci se sprašujejo, kako bo sprememba egiptovske vlade vplivala na bodočo politiko Egipta, predvsem glede odnosov z Izraelom. Sam egiptovski tisk poudarja, da novo vlado sestavljajo tehnokrati ter da se za Egipt začenja faza globokih strukturnih sprememb. «Journal d’Egypt» v tej zvezi meni, da .je ameriška diplomacija doslej varala Egipčane ter da so se ti zavedeli, da je edini izhod iz slepe ulice globoka preosnova notranje ureditve države. »Al Akhbar* pa postavlja poudarek na «utrditvi notranje fronte, ki mora doseči isto raven, kot vojaška*. List poudarja tudi potrebo po mobiliziranju vseh zdravih sil na gospodarskem, industrijskem, tehnološkem in upravnem področju. Osnovna ugotovitev je. da misli sedaj Egipt rešiti notranje probleme ter na ta način ustvariti trdne osnove za nadaljevanje boja z Izraelom. Na to opozarja na primer poljski dnevnik »Dziennik Ludowy», po mnenju katerega ima Egipt na- Po mnenju lista je ta nova politika kairskih voditeljev neposredna posledica ameriškega sklepa, da dobavijo večjo vojaško pomoč Izraelu ter na ta način kršijo načelo ravnovesja sil na Bližnjem vzhodu. Bolj pesimistične so ocene izraelskega tiska, po mnenju katerega se ne bo egiptovska zunanja politika bistveno spremenila. Z novo vlado si je predsednik Sadat samo zagotovil širši manevrski prostor. Izraelski časniki pišejo, da je nova vlada »vojna vlada*, istočasno pa priznavajo, da bo njena pozornost osredotočena okrog notranjih in predvsem gospodarskih vprašanj. Nekateri časopisi pa poudarjajo dejstvo, da dosedanji zunanji minister Riad ni več član vlade, kar ocenjujejo kot Sadatovo »realistično pobudo*. «Jerusalem Post* na primer piše, da je Riad odločno nasprotoval delni rešitvi in sporazumu o obnovitvi plovbe po Sueškem prekopu v prepričanju, da bi tak sporazum onemogočil globalno rešitev krize. Sadat pa je bil nas- protnega mnenja — piše list — in je zato odstranil iz vlade zunanjega ministra. Prepovedan koledar «Istarska danica» PULJ, 18. —■ Okrožno sodišče v Pulju je na zahtevo tožilca trajno prepovedalo in odločilo, da se uniči koledar »Istarska danica* za leto 1972, ki ga je izdala Krščanska sedanjost iz Zagreba in istrsko književno družbo Sv. Cirila in Metoda v Pazinu zaradi članka dr. Ive Frangeša »Hrvaška in Istra sta eno* in članka »Mladi in cerkev* neznanega avtorja. Sodišče je mnenja, da trditve v teh člankih škodujejo bratstvu in enotnosti, vnašajo nemir med meščane in mladino in žalijo čustva in ugled narodov in narodnosti Jugoslavije. Stavka uslužbencev ACI RIM, 18. — Trinajst tisoč uslužbencev Italijanskega avtomobilskega kluba bo stavkalo 20. in 21. januarja 48 ur. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL ugotavljata v svojem sporočilu, da uslužbenci zahtevajo reorganizacijo ACI, izvedbo programa in tudi izboljšanje delovnih pogojev. V poročilu je nadalje rečeno, da je italijanske avtomobiliste prizadela cela vrsta ukrepov in da pri tem ACI ni vodila odločne politike obrambe interesov koristnikov cest. Poleg tega zahtevajo za uslužbence izvajanje istih normativnih in drugih pogojev, ki veljajo za uslužbence javnih ustanov. Začetek kampanje za predsedniške volitve v ZDA WASHINGTON, 18. - čeprav manjka še dobrih deset mesecev do datuma, ko bodo Američani izvolili novega predsednika, se je volilni boj že začel. Formalno se bo prva faza volilne kampanje začela ob priliki primarnih volitev v New Hampshiru, vse kandidature pa so bile že uradno predložene. Tako imajo sedaj besedo velike u-stanove za preiskavo .javnega mnenja, ki skušajo napovedovati izid novembrskih volitev. Zadnjo anketo javnega mnenja je izvedel demoskopski institut »Har-ris», ki .je ugotovil sledeče: če bi bili uradni kandidati Nixon za republikance. Muskie za demokrate in rasist Wallace za neodvisne, bi prva dva prejela vsak 42 odstotkov glasov. Wallaceu pa bi šlo 11 odstotkov. Drugačen r,a bi bil izid, če bi demokratska stranka izbrala za svojega kandidata bivšega podpredsednika Humphreya: v tem primeru bi Nixon zmagal s 46 odst.. Humphrey bi se moral zadovoljiti s 37 odstotki, rasistični kandidat pa bi prejel 12 odstotkov glasov. Tak, trdijo strokovnjaki instituta »Harris*. bi bil izid vo’itev, ko bi te bile sedaj, do novembra pa so možne veiike spremembe. Jasno je torej, da .je sedaj glavno vprašanje, koga bodo demokrat-je izbrali za svojega kandidata: najmočnejše šanse ima prav senator Edrmrnd Muskie. ki pa se bo moral boriti proti izredno močnim konkurentom. Poleg Humphreja se namreč potegujejo za kandidaturo še pacifist McGovem, ki ima za sabo velik del mladine, newyorški župan Lindsay, ki ie pred kratkim prestopil iz republikanske stranke v demokratsko, senatorja Yorty in Jackson ter Eugene McCarthy, ki si je pridobil velik ugled med študenti ob rojstvu ameriškega študentskega gibanja leta 1968 Mc-Carthy sedaj grozi z ustanovitvijo nove stranke, če bodo demokrat.)* izbrala neprimernega, kandidata. Ne glede na izide raznin anket pa so politični opazovalci mnenja, da bi moral Nixon prevladati nad demokratskim kandidatom, in to iz številnih razlqgov. Prvi je ta, da Nixon kot šef države razpolaga z ogromnim volilnim aparatom ter z močnimi sredstvi, s katerimi lahko vpliva na volivce. Nixon je tudi prvi začel volilno kampanjo i svojo po'itiko zbližanja dn Pekinga in Moskve ter s svojo nedavno napovedjo novega umika čet iz Indo-kine. K temu je treba prišteti še, da bi na desetine tisočev zveznih funkcionarjev in uradnikov biio lahko odpuščenih, ko bi prišlo do zamenjave v Beli hiši, kar pomeni ogromen rezervoar glasov za Nixona. Vzrok za predvidevanja v Nixo-novo korist je tudi notranja polemika v demokratski stranki, ki se bo še zaostrila ob primarnih volitvah. Nastop rasista Wallacea pa bo po predvidevanjih ošibila pozicije demokratske stranke na Jugu. medtem ko ne tri smela znatno vplivati na desno krilo tradicionalnih republikanskih volivcev. Element, ki govori v prid demokratov, pa je angažiranje senatorja Edwarda Kennedyja v volilnem boju, čeprav »Ted* ne namerava kandidirati. Na včerajšnji tiskovni konferenci je senator zagotovil, da bo storil vse. kar je v niegovi moči, da bi demokrati zmagali na volitvah, čeprav je potrdil, da sam ne bo kandidiral, ker je po družinskih tragedijah, ki so ga doletele, obljubil materi, da se ne bo potegoval za izvolitev. Ted Kennedy je silovito napadel politiko predsednika Nixona ter dejal, da je bila popolnoma negativna tako ftlede notranjih problemov, kot predvsem na mednarodnem področju. V tej zvezi je obtožil Nixona, da je kriv za smrt tisočev nedolžnih ljudi samo zaradi tega. ker noče prekiniti pomoči skorumpiranemu sajgonskemu režimu. Nixon je bil izvoljen zato. je dejal senator, da bi napravil konec vietnamski vojni, nasprotno pa se bodo tudi letos nadaljevan pokoli, medtem ko ne bo mogoče doseči osvoboditve vojnih ujetnikov. Kermedy je tudi o-stro polemiziral z Nixonovim stališčem glede indijsko - pakistanske krize ter ga obtožil, da je spregledal pokole v Bangla dešu. ker je bil zaslepljen od uspeha, ki ga je žel z napovedjo obiska v Pekingu, pri čemer ie sodeloval tudi Pakistan. »Če potrebujemo Grčijo, da se branimo pred Rusijo — je še dejal Kennedy — če potrebujemo arabski petrolej, ko gre za obstanek Izraela. če potrebujemo Portugalsko za naša srečanja na vrhu, če potrebujemo Pakistan, da pridemo do Kitajske, če potrebujemo diktatorje, da branimo naše interese v Latinski Ameriki, če potrebujemo rodezijski krom in južnoafriški sladkor, če molčimo pred mučenjem v Braziliji in v Severni Irski, tedaj to pomeni, da ne razumemo realnosti v svetu ter da se izneverja-mo lastnim tradicijam * MOSKVA, 18. - Agencija TASS je sporočila, da je danes prispel na uradni obisk bolgarski zunanji minister Pjotr Mladenov, katerega je na letališču pozdravil sovjetski zunanji minister Gromiko. ZARADI POLEDICE BLOKIRANE VASI OD ŠTIVANA DO CAMPOR Nad 120 oseb v bolnišnici zaradi hudih padcev na ledu Vse podeželje brez avtobusnih zvez - Na mnogih šolah pouk odpadel - Odsotnosti delavcev v tovarnah - Številna trčenja brez hujših žrtev - Naporno delo osebja RK, gasilcev, prometne policije, karabinjerjev in mestnih redarjev V Trstu je včeraj mraz nekoliko popuslu (.od —3 do O stopinj) in burja ni več pihala tako kot predvčerajšnjim. slabše pa je bilo na podeželju. Po glavnih mestnih ulicah je laže stekel promet, niso bile pa povsem prevozne Ul. Bo-nomea, Ul. Marchesetti, Ul. Com merciale. Lažje je bilo tam, kjer je večji promet in kjer so ulice bolj položne, težje v klancih in v predmestju. Pešči so rajši hodili, če se je le moglo, po ulicah kot po pločnikih, kjer je nevarna poledica, ker niso vsi lastniki lokalov, trgovin in hiš poskrbeli za čiščenje pločnikov, kot določa občinski pravilnik. Zato občinska u-prava ponovno opozarja na te določbe, sicer bodo mestni redarji začeli nalagati globe. Zaradi slabega vremena so bile težave v pristanišču, kjer je bilo včeraj blokiranih 30 tovornih ladij. Na nekaterih progah niso vozili mestni avtobusi (štev. 15, 25, 35, 27 in 28), na mnogih šolah ni bilo sploh pouka, ker dijaki niso mogli priti v šolo. Tudi mnogi de lavd in uradniki niso prišli na delo, ker se niso mogli pripeljati s svojim vozilom, niti z avtobusi, ki včeraj niso vozili skoraj na vseh progah med mestom in podeželjem V trgovinah in javnih lokalih niso imeli dosti dela, ker je vsak raje ostal doma, dela in skrbi čez glavo pa so imeli gasilci, bolniško osebje, uslužbenci Rdečega križa in za mestno snago, agenti prometne policije in mestni redarji, saj je bilo mnogo padcev in prometnih nesreč, o čemer poročamo posebej. Tudi včeraj je vodstvo občinskega podjetja za mestno snago za poslilo vse osebje v mestu in okolici. Na delu sta se ponesrečila dva delavca. Predvčerajšnjim, še preden se je pojavila poledica, so raztrosili 100 stotov soli ter pesek in gramoz po glavnih ulicah. Včeraj so trosili sol, pesek in gramoz tudi v okoliških vaseh. Vsi ti pripomočki pa so bolj učinkoviti tam, kjer je večji promet. Delavci omenjenega občinskega podjetja so čistili tudi stopnišča, kjer Je ob poledici še večja nevarnost za pešče. Najbolj je bilo včeraj prizadeto, kot smo že omenili, podeželje, vse od Miljskih hribov pa do štivana. Nekatere vasi so bile popolnoma izolirane, ne zaradi snežnih zametov, ampak zaradi poledice. Pokrajinska uprava je včeraj naročila občinam, naj vložijo vsa sredstva za čiščenje pokrajinskih cest, ter je zagotovila, da jim bo povrnila stroške. Včeraj je bil pretrgan avtobusni promet skoraj z vsemi vasmi v Miljskih hribih, v Bregu ln na Krasu, razen tistih, ki so v nižjih predelih. Redki avtomobilisti so si upali z verigami in zelo previdno na pot. Zato niso šli dijaki ▼ šolo, delavci pa na delo. Na splošno je bilo včeraj na podeželju slabše kot predvčerajšnjim, ko je burja razpihala pršič in so bile ceste prevozne. Potem je zadostovalo le malo ledenega dežja in ceste je prekrila ledena plošča. Ker niso mogli ljudje iz okolice in s podeželja na delo in po o-pravkih v mesto, so pa bolj telefonirali, tako da je bilo včeraj skoraj nemogoče dobiti telefonsko zvezo z vasmi. Brez posebnih težav se je včeraj razvijal promet skozi mejni blok pri Škofijah, le redki avtomobilisti so šli čez blok na Pesku, kjer so včeraj zjutraj zabeležili 9 stopinj pod ničlo. Skozi ta blok ni včeraj privozil noben avtobus z Reke: malo ali nič prometa tudi skozi blok pri Fernetičih. Iz Kopra so nam sporočili, da so vse glavne ceste (Kozina - Reka), Ljubljana - Koper in Postojna -Ilirska Bistrica) prevozne, toda previdno in z verigami, ker so jih posuli z soljo in drobnim gramozom. Prometna policija je sinoči sporočila, da je zaprta za promet tr-biSka avtocesta, da je nevarna poledica na obalni cesti med štiva-nom in Grljanom ter na cesti za Gorico med Štivanom in Jami jama. Naš sodelavec iz štivana nam Je sporočil, da je v tej vasi poledica najhujša v vsej devinsko-nabrežinski občini. Po vasi včeraj sploh ni bilo mogoče hoditi, ker je ledena skorja debela skoraj 15 cm. Sinoči je več kot polovico anten zlomilo in vrglo s streh, ker se je na njih nabralo toliko ledu, da so postale pretežke in niso vzdržale močne burje. Pretrgale so se tudi električne žice in je vas bila brez luči, pa tudi v mrzlem, ker centralna kurjava ni delovala. Včeraj popoldne so prišli tehniki Acegata, da bi to popravili. Medja vas je popolnoma odrezana, ker je cesta zelo strma in poledenela. Nemogoče je priti v vas ali iz nje niti peš, niti z avtomobilom, ker je ledena skorja zelo debela. V Devinu je več avtomobilov zavozilo s ceste. Avtocister-na je na križišču s cesto, ki pelje proti postaji zavozila s ceste in prikolica je popolnoma porušila 15 metrov zida in ograje v škodo gosp. Rojca - Devin št. 8 ter mu prizadela okrog 150.000 lir škode, šofer je nadaljeval pot. ne da bi se ustavil in pozanimal za poravnavo povzročene škode. Od 8. do 17. ure se je zateklo v bolnišnico nad 100 ljudi, ki so biH potrebni zdravniške nege: nad 70 so jflt pridržali, v glavnem na ortopedskem oddelku, nekaj pa so jih spre vi, na nevrokirurškem oddelku. To je posledica ledenega obroča, ki je včeraj pošteno stisnil mesto in še bolj okolico. Ker je marsikdo pustil avto pred stanovanjem, se je peš podal na delo, zaradi česar je bilo izredno veliko padcev na poledenelih pločnikih in ulicah z zlomi zapestij in tudi nog. Prometnih nesreč je bilo zelo malo: v glavnem so avtomobilisti zdrseli na poledici in se zaleteli v druga vozila in tudi parkirana vozila. Na srečo ranjencev ni bilo, materialna škoda pa je precejšnja. Kot dan prej, so imeli agenti prometne policije, hitrega posega kvesture, karabinjerji, gasilci, bolničarji Rdečega križa in tudi mestni redarji ves dan dela čez glavo. Na sedežu prve pomoči Rdečega križa so imeli toliko pozivov, da jim niso bili kos. Zato so iskali pomoč pri gasilcih, policijskih organih in tudi zasebnikih. Večkrat zaradi ledu niso mogli do cilja in so morali bolničarji v Ul. Moren peš po ranjenega mladeniča, pri čemer so si morali nosilnico z vrvmi privezati na rame. V Ul. Pel-legrini so celo poslali kar dva avta s pogonom na prednjih in enega na zadnjih kolesih. Vse zaman: ni bilo drugega kot iti peš po ranjenca. Tudi v gasilski vojašnici je telefon brnel nepretrgoma do poznega večera. Poleg gašenja dveh požarov v Ul. Broleto (Acegat) in v Ul. Com-merciale, kjer so gasili tla treh stanovanj od 8. do 15. ure, so morali do najbolj ogroženih predelov mesta in okolice na pomoč avtomobilistom in težkim tovornjakom, ki bi sicer ne bili mogli nadaljevati poti. Tako millfllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllllUHIIIIIIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllHIIIIIIIIlllItllllllllUlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH so na trbiški cesti, kjer jo širijo, pomagali tovornjakom, da so odpeljali dalje, s podporo agentov cestne policije pa so na obalni cesti potegnili iz jarka prikolico avtocisteme z alkoholom. Prikolico so zavlekli na stran, cisterna pa je odpeljala dalje. Gasilci so morali z rešilcem v Ric-manje, kjer si je 10-letna deklica zlomila roko in v Ul. Kjadin, kamor pa niso mogli z vozilom. Ni bilo drugega kot iti peš 1 km daleč po žensko. ki si je zlomila nogo. Morali so tudi v Ul. Perarolo. kjer je bilo verižno trčenje vozil brez ranjencev. Avte so zvlekli z nevarnih točk in jih parkirali ob pločnikih. Pri Mari-nelli so odstranili drevo, ki se je zvrnilo na žico električnega omrežja. Agenti cestne policije so bili prav tako ves dan na cestah. Pomagali so avtomobilistom, ki jih je zaneslo na ledu in nadzorovali in urejevali promet na najbolj nevarnih odsekih. Podobno delo so opravili tudi karabinjerji hitrega posega, ki so imeli na cestah pet motoriziranih izvidnic. Mestni redarji so imeli prav tako polne roke dela. Poleg urejevanja prometa po mestnih ulicah in bližnji okolici so zabeležili včeraj kar 320 posegov zaradi majhnih nesreč s samo materialno škodo. 60-krat so morali na pomoč avtomobilistom, ki si niso znali pomagati in tudi žerjav je bil stalno na cesti. Tokrat ni odpeljal niti enega vozila, pač pa je avtomobilistom, ki so zaradi poledice zašli v neroden položaj, pomagal iz zagate. Malo pred polnočjo se je seznam oseb, ki so se zaradi padcev na poledenelih pločnikih zatekle v bolnišnico, povečal na 120. V glavnem gre za ljudi, ki bodo že v nekaj dneh zapustili bolnišnico in se zdravili doma, nekaj pa so jih seveda pridržali. Med temi je tudi 76-letni Luigi Fusaro iz Pozzo nuovo pri Padovi, ki je prišel na obisk k sinu Angelu, stanujočem v VicoJo Castagneto. Predvčerajšnjim se je Fusaro vračal okoli 23. ure domov, ko je zdrsnil na poledeneli strmi cesti tako nerodno, da se je močno potolkel. Fusaro je odšel domov, včeraj pa se je zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma kolka in reber pridržali s prognozo okrevanja v mesecu dni na ortopedskem oddelku. Nekaj pred tem pa so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 40 dneh na istem oddelku 50-letnega Vinicia Petroma iz Istrske ulice, ki je zdrsnil na poledenelem pomolu Esso Petroli pri Sv, Soboti, pri čemer si je zlomil zapestje. Na poti v poštno podružnico v Ul. Rivalto, kjer je zaposlen, je včeraj zjutraj padel, vedno seveda zaradi poledice, 28-letni Alberto Forlani s Trga stare mitnice. Uradnik se je kasneje zatekel z avtom karabinjerjev v bolnišnico, kjer so ga zaradi izpaha in verjetnega zloma leve rame sprejeli na ortopedskem oddelku. Medtem ko se bo moral Forlani zdraviti dva meseca, so zdravniki orto pedskega oddelka mnenja, da bo ostala 71-letna Anna Pregarz vdova Tigoli iz Ul. Kolonja v njihovi oskrbi najmanj 90 dni. Ženski, ki je zdrsnila na ledu pred vhodnim-' KULTURA IN PROSVETA SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI Uspešen evropski debut nove Manottijeve opere Mraz in poledica sta botrovali I zom. Večer je zaključil nastop pev-sinočnji evropski premieri opere j skega zbora »Fantje izpod Grma-Gian Carla Menottija aNajpomemb- de», ki je pod vodstvom Iva Kra- nejši človek» v skoraj praznem Verdiju. Pičla prisotnost občinstva je bila spričo vremena razumljiva in torej res škoda, saj bi to Me-nottijevo delo po uspešnem krstu v New Yorku zares zaslužilo bolj svečan sprejem, kot ga je sicer. Prostor in čas nam ne dopušča, da bi se dalj ustavili tako pri samem delu kot pri izvedbi. Poudariti pa le moramo, da je skladatelj napisal in skomponiral izredno dramatično delo, ki je globoko zakoreninjeno v socialno problematiko rasizma kot takega ter v odnosih, ki se bijejo med zagovorniki starega reda in novim apostolom, «najpomembnejšim človekom». Naslovno, glavno vlogo je pel in žel z njo veliko priznanja ameriški baritonist, črnec Allan Evans. V ostalih pomembnejših vlogah pa so še nastopili Renato Cioni, Maria huisa Borodin Nave ter Giovanna Bruno. Orkester gledališča Verdi je vodil Cristopher Keene, opero pa je zrežiral skladatelj sam. Koncert orkestra GM v Ajdovščini V okviru prireditev Kulturne skupnosti v Ajdovščini je v soboto zvečer nastopil v tamkajšnjem «Do-mu Kulture..- orkester Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Oskarja Kjudra. Kot solist je so i j oval znani slovenski violončelist Ciril Škerjanec, profesor Akademije za glasbo iz Ljubljane Spored, ki ga je orkester Glasbe-vrati, so namreč ugotovili zlom ne matice izvajal, je obsegal štiri stegnenice leve noge. PRED ZAKLJUČKOM MANDATNE DOBE Občinske seje posvečene urbanističnim vprašanjem Svet se bo pred volilno kampanjo sestal še dvakrat ali trikrat, da bi razpravljal o barkovljanski vpadnici, o spremembi regulacijskega načrta za katinarsko področje ter o drugih rednih upravnih poslih Občinski svet, ki je prekinil svoje delovanje ob božičnih praznikih, se bo ponovno sestal v ponedeljek, 24. januarja. Kot smo svoj čas poročali je občinski svet na zadnji seji 22. decembra, ki se je zavlekla dolgo v noč. odobril proračun z levosredinsko večino. Ostali del seje je svet posvetil obravnavanju fašističnih izgredov v našem mestu in izdal v tej zvezi tudi poziv prebivalstvu ter resolucijo. Pred začetkom volilne kampanje se bo občinski svet sestal še dvakrat ali trikrat, kot bo pač zahtevalo ob-ravnanje nekaterih rednih in izrednih vprašanj, ki jih mora rešiti pred zaključkom mandatne dobe, ki je sicer zapadla že novembra, podaljšali pa so jo ob odložitvi glasovanja. O skupin, danes pa se bo sestal tudi občinski odbor, ki bo sestavil spored sej in vprašanj, ki čakajo na rešitev. Med izrednimi vprašanji, o katerih naj bi razpravljali občinski svet, sta predvsem dva urbanistična problema: sprememba regulacijskega načrta v zvezi s cesto, ki naj bi šla mimo Rocola in nove katinarske bolnišnice, in dolga vpadnica na stebrih, ki naj bi šla s Proseka čez Barkov-lje do mesta. O prvem vprašanju bo moral občinski svet na vsak način razpravljati in sklepati v ponedeljek, ker zapade prav na ta dan enomesečni rok za odobritev načrta o spremembi regulacijskega načrta, ki ga je dežela sprejela točno 24. decembra. Kar pa zadeva barkovljansko vpadnico bo moral svet razpravljati dnevnem redu prihodnje občinske se- i o ostrih protestih prizadetih občanov, je bodo danes razpravljali načelniki * ki bi jih gradnja mogočne vpadnice ■iiiiiiiimintmiiiitiiii.i.mi...... OD 8. DO 10. JUNIJA V NAŠI DEŽELI Drugi strokovni simpozij z naslovom «Alpe Adria* Strokovnjaki Iz naše dežele, Slovenije In Koroške bodo razpravljali o gospodarskih in socialnih vprašanjih skupnega Interesa - Tretji simpozij bo prihodnje leto v Lienzu Gospodarska fakulteta tržaške u-niverze bo v sodelovanju z Visoko šolo za socialne in gospodarske vede iz Lierza in z Visoko ekonomsko-komercialno šolo iz Maribora priredila junija letoe v Trstu 2. simpozij o gospodarskih in socialnih problemih skupnega interesa, z naslovom »Alpe-Adria*. Sodelovanje znanstvenih krogov iz treh sosednih dežel se je začelo razvijati lansko leto, ko je bil prvi simpozij te vrste, in sicer v Mariboru Prihodnje 'eto pa bo podobno strokovno srečanje v Lienzu. Na sestanku pripravljalnega odbora, hi je bil 8. januarja letos v Trstu, so se strokovnjaki načelno sporazumeli o temah, ki naj bodo predmet razprave na junijskem srečanju. Predstavnika slovenskih znanstvenikov, ravnatelj Visoke e-konomsko - komercialne šole iz Maribora dr. Tine Lah in profesor dr. Danilo Požar, sta ob tej priliki povedala, da so pri VEKŠ že določili ožji predmet razprav Tako bo dr. Požar imel predavanje z naslovom «Prometna infrastruktura Slovenije kot dejavnik gospodarskega razvoja v prostoru Alpe-Adria», prof. Franjo Perič in prof. Štefan Kajzer pa bosta obravnavala temp: »Poskus sistemske analize kompleksa AIpe-Adria». Tržaške gospodarske strokovnjake bo na simpozi ju vodil dekan gospodarske fakultete prof C. Calzolari. Tržaška fakulteta še ni izdelala dokončnega programa o predavanjih svojih predstavnikov, vendar pa nam je prof. Calzolari včeraj de jal, da so bila že določena imena treh predavateljev. To bodo prof Santoro. ki se zanima zlasti za go za politično ekonomijo, in prof. Sartorato, izvedenec za gospodarsko - finančna vprašanja. • Izšla je prva številka nove periodične revije »Časa Iacp», vestnika Neodvisne ustanove za ljudske hiše za tržaško pokrajino. Odgovorni urednik je dr. A. Savona. Tisk: La Edito riale Ubraria, Trst. oškodovala. V tej zvezi se je pred časom oglasila tudi barkovljanska konzulta, poleg seveda drugih organizmov, ki so se temeljito ukvarjali z načrtom o gradnji vpadnic in krožnih cest. Občinski svet ne more mimo ostrih protestov, zaradi česar predvidevajo, da bodo razprave dolge, še posebno, ker so nekatere politične skupine zagovarjale upravičene proteste prizadetih občanov. momente za godalni orkester tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, Vivaldijev koncert v D-duru in Haydnov koncert v C-duru za violončelo in orkester ter Mozartov Divertimento v D-duru. Orkester Glasbene matice se je tudi tokrat predstavil kot zlit, tehnično zelo dobro pripravljen ansambel. ki uspe pod vodstvom dirigenta doživljeno oblikovati tudi muzikalno vsebino posameznih glasbenih del. V obeh koncertih za violončelo je orkester smiselno odgovarjajoče podprl solista. Violončelist Ciril Škerjanec je danes prav gotovo eden najbolj zrelih slovenskih glasbenih poustvarjalcev. Njegova do vseh po-takosti izdelana igra, s katero izvablja instrumentu čudovito bogastvo zvokov, je bila podana v dognanj stilni interpretaciji Vival dija in Haydna. Prisrčen, topel sprejem in dolgotrajno ploskanje ob zaključku koncerta sta bila spontan izraz sicer maloštevilnega občinstva, ki je znalo oceniti ta kulturni dogodek v Ajdovščini. lja zapel vrsto narodnih pesmi in tako na najlepši način zaključil večer, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Mladim organizatorjem vse naše priznanje. K. L. Tradicionalna mladinska prireditev v Borštu Kulturno - prosvetna prireditev, ki jo že več let prireja mladina iz Boršta za vaški praznik siv. Antona, Je postala v vasi že tradicionalna. Letos so mladi Borštani, člani PD »Slovenec* in člani domačega mladinskega krožka «Krekov dom* skupno pripravili v nedeljo popoldne v dvorani šolskih sester, lep in dobro uspel kulturni spored. Najprej je domačinka Mariza Di-lič v kratkem nagovoru pozdravila občinstvo, ki je napolnilo dvorano, nato pa ob vsaki točki napovedovala spored. V prvi točki so nastopili gojenci župnijske glasbene šole, ki so pod vodstvom Nadje Udovič posamezno in skupno kar dobro zaigrali na harmonike več narodnih in umetnih skladb. Nato je nastopil mešani pevski zbor PD »Slovenec*, ki je pod vodstvom Draga Petarosa zapel pesmi: »Izgubljeni cvet*, »Naročilo*, «Rož Podjuna Žila*, »Škr jančki*, «Naša pesem* in «Na oknu tvojem*. Prav pridni so bili bor-štanski dijaki, ki so dobro podali veseloigro »Slana voda*. Nastopili so: Neda in Boža Hrvatič, Laura Veljak, Marija Petairos, Marina Pavlič, Rajko Pertot, Pavel Pavletič in Silvan Scroccaro. Dijake je za igro pripravil domači župnik g. Jamnik. Nedeljsko prireditev so zaključili mladi člani vaškega prosvetnega društva z enodejanko v domačem narečju «Snubač», v kateri so nastopili: Nadja Kosmač, Edvin Žer- jal in Edvin Rapotec. Prisotni so bili s celotnim sporedom zelo zadovoljni, saj so se ob obeh igrah zabavali in nasmejali, ter zato iz srca nagradili vse nastopajoče z dolgotrajnim ploskanjem. Gledališča kulturni dom Danes, 19. t. m. ob 21. uri Tennessee Williams »Tramvaj poželenje* premiera-abonma red A; ponovitve jutri, 20. t. m. ob 20.30 abonma red E-mladinski v četrtek; v petek, 21. t.m. ob 20.30 abonma red B - I. sobota po premieri. VERDI Jutri ob 20.30 za red B v parterju ložah ter za red A na galerijah balkonih druga predstava Menot-tijeve opere »Najpomembnejši človek*. Dirigent Cristopher Keene, režija Gian Carlo Menotti, izvajalci isti balkonih bo v petek ob 20.30. Predstava za red C v parterju in ložah ter za red F na galerijah in balkonih bo v petek ob 20.0. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev Grumove drame «Dogodek v mestu Gogi*. Predstave se bodo nadaljevale do nedelje. V okviru »literarne sobote* bo tokrat gost Giorgio Bassani, ki se bo s tržaškim občinstvom razgovarjal v obliki improviziranega pogovora o raznih vprašanjih, ki so povezana z njegovim literarnim delom in obveznostim, ki jih ima kot predsednik »Italia nostra*. Kot znano je Bassani avtor dela »Vrt Finzi Contini*. prija- Zadnja pot Ferruccia Fabjana Veliko število znancev in teljev ter bivših in sedanjih delovnih tovarišev je včeraj popoldne spremilo na zadnji poti tragično preminulega Ferruccia Fabjana, ki je izdihnil 20 dni po hudi prometni nesreči. Zaradi slabih vremenskih pogojev so krsto z njegovim truplom po verskem obredu v kapelici mrtvašnice, ki ga je v slovenščini o-pravil škedenjski kaplan g. Dušan Jakomin, odpeljali naravnost na pokopališče pri Sv. Ani, kjer se je ob odprtem grobu poslovil od njega v imenu uredništva Primorskega dnevnika, ZTT in Zveze partizanov ANPI, Vladimir Kenda. Poudaril je Ferrucciov prispevek v boju za osvoboditev in njegovo požrtvovalnost na delovnem mestu ter izrekel vdovi, otrokoma, bratoma in drugim svojcem iskreno sožalje vseh, ki so pokojnega Ferruccia poznali in ga imeli radi. Med številnimi venci, ki so zagrnili njegov grob, sta bila tudi venca uprave in uredništva Primorskega dnevnika, s praporjem ANPI pa so se pogreba udeležili tudi mnogi bivši partizanski borci. •iiiimmiiHiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiitiiiiimiitiimmiMiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiimiiiiiiiimi PO DOGOVORU MED OBČINO IN ACEGATOM BREZPLAČEN PREVOZ ŠOLARJEV IZ B0U ODDALJENIH PODROČIJ Skupni strošek za prevoze, za katere bo občina prosila deželo za 90 odst. kritj*a, bo znašal skoraj 13 milijonov lir ___________ spodarska vprašanja v zvezi s prejeli, posebno zaradi udarcev po gla 1 metom, prof. Pavanello. izvedenec Tržaška občina je prek Acegata uvedla za leto 1972 brezplačen prevoz šolarjev s Konkonela, od Banov, Sv. Sobote, Naselja S. Sergio, Čampo Romano ter Ul. Villa Car-sia, Proseške ulice in Opčin - postaja. Prevoz se bo začel v ponedeljek, 24. t. m. in bo veljal izključno za šoloobvezne otroke, to je za učence osnovnih in srednjih šol. Acegat bo uvedel te prevoze, za katere bodo urnik določili še ta teden, zato, da bi povezal: a) predele Čampo Romano, Ul. Villa Car-sia, Proseške ulice, Opčin - postaja, Konkonela in Banov s srednjo in osnovno šolo na Opčinah za okrog 164 otrok: b) osnovno šolo pri Sv. Soboti (Valmaura, Ul. Fia-nona 1) s področji ulic Campanelle, Costalunga, Brigata Casale in Pa- ce (za okrog 40 učencev) ter olajšanje dohoda k šolam za šoloobvezne otroke, ki prebivajo v Naselju S. Sergio in ki obiskujejo državni srednji šoli »Dante Alighieri* in »Manzoni* v središču mesta (za okrog 60 otrok) Učenci, ki bodo imeli pravico do brezplačnega prevoza (tudi za povratek), pri čemer bodo imeli prednost tista iz bolj oddaljenih krajev, bodo dobili posebno izkaznico na osnovi poprejšnjega sporazuma med obema ravnateljema, didaktičnim ravnateljem in Acega-tom. Skupni strošek za te prevoze bo znašal 12.743.000 lir in občinski odbor je sklenil, da bo zanj zaprosil za najvišji možni prispevek de- Odpo ve dano predavanje v Slovenskem klubu Predavanje, ki bi moralo biti včeraj zvečer v Slovenskem klubu, je odpadlo, ker predavatelj dr Pušner zaradi poledice ni mogel priti iz Nove Gorice. Vodstvo S K se svojim zvestim obiskovalcem zaradi tega opravičuje, vsekakor pa zagotavlja, da bo zanimiva tema prišla na vrsto kasneje. Lep kulturni večer v Devinu Izreden uspeh večera slovenskih balad in romanc, ki ga je prejšnjo soboto zvečer organiziral v župnijski dvorani v Devinu kulturni krožek športnega društva Devin-Štivan skupno s pevskim zborom »Fantje izpod grmade*. Nastopal ja član Slovenskega gledališča Stane Raztresen ob spremljavi kitarista Tulja Možine. Najprej je zbrane goste iz Devina, Štivana in Medje vasi, ki so napolnili do zadnjega kotička dvorano, pozdravil odbornik Leopold Mervič, ki je podčrtal pomen večera, ker je po zelo dolgem času v Devinu zopet na odru slovenska gledališka beseda. Omenil je na splošno položaj slovenskega življa v teh treh vaseh ter zaupanje večine da podpre delovanje skupine mladih organizatorjev kulturnega krožka, da bi nemoteno in s še večjim elanom pripravili slične prepotrebne kulturno - prosvetne prireditve v Devinu. Omenil je tudi dolgopotezno iničiativo za letošnji pust, ki bi moral biti nekaj povsem izvirnega. V tem smislu se je obrnil za delo na vse tiste, ki bi lahko pomagali na kakršen koli način in jih povabil naj se oglasijo na četrtkovih sestankih, ki jih organizira vodstvo kulturnega krožka v dvorani tega krožka. Prva točka je bila zelo prijetno presenečenje, ki so ga pripravila dekleta novega dekliškega pevskega zbora iz Devina pod vodstvom organista in dirigenta Hermana Antoniča. Dvanajstčlanski odbor je zelo ubrano zapel tri narodne pesmi in žel s tem prvim stikom z njegovo ožjo publiko zelo veliko odobravanje. Na vsak način bo predstavitev tisku in širšemu občinstvu tega novega pevskega zbora na naslednjem kulturnem večeru, ki ga bo kulturni krožek čimprej pripravil. Druga in glavna točka večera so bile slovenske balade in romance, ki jih je podajal gledališčnik Stane Raztresen, ki je pripravil občinstvu res izredno doživetje. Publika je navdušeno kar naprej in naprej odobravala njegovo izvajanje in ga na koncu na GLASBENA MATICA - TRST PETI ABONMAJSKI KONCERT V soboto, 22. Januarja 1972 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert TRŽAŠKEGA BAROČNEGA ANSAMBLA Miloš Pahor: flavta, kljunasta flavta Giovanni Sperandlo: oboa Nereo Gašperini: violončelo Dina Slama: čembalo Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pri četkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. žele, t. j. 90 odst. kot je predvideno z deželnim zakonom št. 19. gradila s toplim hvaležnim aplav- Prosvetno društvo »Kraški dom* Repentabor priredi jutri, 20. januarja ob 20. uri v prostorih občinske kopalnice v Repnu predvajanje 4., 5., 6., 7. in 8. prizora BRATOVŠČINE SINJEGA GALEBA Film Je zelo primeren za mladino. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na predavanje: »JUGOSLOVANSKA ODPRAVA NA HINDUKUŠ* Predaval bo Sandi Blažina s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Začetek ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9, v petek, dne 21. januarja L L Včeraj - danes Danes, sreda, 19. januarja MARIJ Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.51. — Dolžina dneva 9.11. — Luna vzide ob 9.08 in zatone ob 20.41. Jutri, četrtek, 20. januarja FABIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 0,3, najnižja —3, ob 19. uri 0,3 stopinje, zračni tlak 1012,2 narašča, veter 28 km severovzhodnik, sunki burje 56 km, vlaga 66-odstotna, nebo pooblačeno, morje močno razburkano, temperatura morja 7,4 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7, Al Ga-leno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina Al-1TGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom DANES, 19. t. m. ob 21. uri PREMIERA (Abonma red A) Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Drama v enajstih prizorih Prevod: Herbert Grttn Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Anja Dolenčeva Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ANDREJ HIENG Blanche — Mira Sardočeva Stella — Lidija Kozlovičeva Stanley Kowalski — Stane Starešinič Mitch — Alojz Milič Eunice — Mira Lampetova Steve — Livij Bogateč Pablo - Silvij Kobal Zdravnik — Adrijan Rustja Bolničarka — Zlata Rodoškova Mlad inkasant — Branko Vatovec Mehikanka — Leli Nakrstova Cenjene obiskovalce izrecno opozarjamo. da bo premiera to pot izjemoma v sredo. Predvidena je bila prejšnji petek, zaradi bolezni v ansamblu in vezanosti drugih terminov v Kulturnem domu, pa smo jo morali prenesti na ta dan S tem so v razporeditvi predstav m abonmajev nastale določene spremembe, nam prav tako neljube kakor vam, zato vas vljudno prosimo, da jih sprejmete z razumevanjem. Razpored predstav pod rubriko »Gledališča*. Razstave V galeriji Tergeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirchmayr. V umetnostni galeriji Torbandena osebna razstava slikarja Klavdija Palčiča. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita razstavlja do 28. t. m. tržaški slovenski umetnik prof. Avgust Černigoj. Nazionale 15.30 »Blindman, il pisto-lero cieco*. Tony Anthony, Ringo Starr. l inice 15.30 »In nome del popolo ita-liano*. Barvni film. Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman. Režiser: Dino Risi. Eden 16.00—22.00: »Oceano*, barvni film. Grattacielo 16.00 «L’evaso». Barvni film. Alain Delon, Ottavia Piccolo in Simon Signoret. Excelsior ob 15.30 «Bello, onesto, emigrato Australia, sposerebbe compaesana illibata*. Alberto Sor-di. Claudia Cardinale. Barvni film. Ritz 16,— 22. «La Betla, ovvero in amo-re per ogni gaudenza ci vuole sef-ferenza*. Barvni film. N. Manfredi in Rossana Schiaffino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 «L’istruttoria č chiu-sa: dimentichi*. Barvni film. Franco Nero, R. Cucciolla. Aurora 16.30 «11 barone rosso*. Barvni film. John Law. Inipero 16.00 John Wayne v svojem velikem zadnjem delu: «li grande Jake*. Barvni film. Cristallo 16.30 »Continuavano * chiamarlo Trinitš*. Barvni film. Te-renče Hill in B. Spencer. Capitol 16.00 »Roma bene*. Nino Manfredi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «America cosl nuda, cosi violenta*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 »Carter*. Barvni film. Michael Caine. Jean Hen-dri in John Osborne. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »Gli orrori del liceo feni-minile*, Lilly Palmer, Sandy Gran-der. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 »Appuntamento per una vendetta*, Robert Mitchum. Barvni film. Abbazia 16.00 »King Kong il gigante della foresta*, Rod Reason in Kindi Muller. Barvni film. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Vesna* Križ vabi na ogled veseloigre Pera Bu-daka v treh dejanjih »Klopčič*, ki jo izvajajo člani amaterskega odra Prosek-Kontovel. Igra bo v nedeljo. 23. januarja ob 17.30 v Ljudskem do mu v Križu. šola Glasbene matice sporoča, da vaja otroškega pevskega zbora v Kulturnem domu danes, 19. t.m. zaradi slabega vremena odpade. Naslednja vaja bo prihodnjo sredo ob običajni uri. ŠD »Polet* priredi v nedeljo, 23. januarja, avtobusni smučarski izlet v Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Opčin (pekama čok) ob 7. uri. Cena 1400. Vpisovanje do četrtka. SPDT priredi v nedeljo, 23. januarja smučarski izlet v Trbiž ob pričetku 2. ciklusa smučarskega tečaja. Vpisovanje za tečaj in izlet v Ul. Geppa 9 Darovi in prispevki Ob postavitvi spomenika Marjanu Štoki daruje Dinči Gorjup 7000 lir z® spomenik padlim na Proseku. Josip Čuk, Prosek št. 170, daruje spomenik padlim na Proseku 2000 lir. V spomin Marjana Pirjavca daruj® tov. Marjan Rojc 1000 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob Marjanu Pirjavcu daruje družina Dinči Gorjup 3000 lir za spomenik padlim n® Proseku, sin Robi pa 2000 lir v isti namen. Ob smrti Marjana Pirjavca daruj® Mario Menegatti Prosek štev. 1$ 2000 lir za spomenik padlim na Proseku. Ob smrti mladega Marjana daruj® družina Pirjavec 7000 lir za spomenik padlim na Proseku. Namesto cvetja na grob Marjan® Pirjavca darujeta družini Štoka ih žužič 2000 lir za spomenik padlih1 na Proseku. V spomin Nina Gregoriča daruj® Franc Bezin 2000 lir za spomenik padlim na Proseku. V počastitev spomina Feruča Fabjana daruje Silvana Malalan 1000 Mf za šolo spomenik NOB v Cerknem- V počastitev spomina Feruča Fabjana daruje Armid Ukmar 2000 l*r za šolo spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina Nina Greif0' riča daruje N. Kapun 2000 lir za lo spomenik NOB v Cerknem. V spomin ob 8. obletnici smrti Gi-geta Colje darujeta žena in hčerk® 4000 lir za Dijaško matico in 1000 6r za šolo spomenik NOB v Cerknem- V počastitev spomina Feruča Fabjana darujejo uslužbenci Tržašk® kreditne banke 10.000 lir za šolo spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Nin® Gregoriča daruje družina Sigulin $$ lir za spomenik padlim 4. rajo®* Skedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Namesto cvetja na grob pok. Viktorju Štoki daruje D’Angelo Olind® 2000 lir za spomenik padlim na P& seku. V počastitev spomina tovariša na Gregoriča darujeta Stanko in Pf' rinka Franovič 6000 lir za spornem" padlim v NOB iz Skednja, od S*• Ane in s Kolnnkovca ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob izgubi našega NINA GREGORIČA se Iskreno in toplo zahvaljujemo vsem, Id so na kakršen koli način sočustvovali z nami in tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala Založništvu tržaškega tiska in delovnim kolegom, Slov. kulturno - gospodarski zvezi, pokrajinski federaciji in sekcijam PSI, govornikom, delegacijam političnih strank KPI in PSIUP, parlamentarcem, predstavnikom javne uprave, delegaciji Zveze borcev in predstavnikom iz Kopra, Zvezi invalidov NOV Trst, združenjem odporniškega gibanja ANPI, ANED in ANPPIA, ženskemu združenju UDI, vsem darovalcem vencev in cvetja, tistim, id so darovali v dobrodelne namene, prijateljem in znancem. ki so počastili njegov spomin. ŽALUJOČA ŽENA IN SIN Trst, 19. januarja 1972 GORIŠKI DNEVNIK Za ohranitev živinoreje na Krasu nujno potrebni učinkoviti ukrepi Zavarovalnica se je ohranila skozi desetletja, ker so jo vodili domačini sami - Obračun plodnega sodelovanja Tudi včeraj štiriurna [ / občnega zbora zavarovalnice za živino v Bazovici stavka pri Ac«gatu včeraj so stavkali štiri ure luzbenci oddelka za plin občin-ustanove ACBGAT. Gre za Približno 600 uslužbencev, ki zahte-obnovitev delovne pogodbe. '^vka je precej dobro uspela, če-Pfav je bila nekoliko manj učinko-a zaradi slabega vremena. Po ‘‘“Popolnih podatkih, s katerimi raz-sindikalni urad ACEGAT je ^vkalo približno 75 odstotkov o-jl®- Pogajanja za pogodbo se nadaljevala v četrtek na dr-zavnd ravni. V Prihodnjih dneh se iz Rima ^kujejo vesti tudi v zvezi s "^rolejskimi delavci. Danes se v prestolnici sestane držav-vodstvo CG1L, za jutri pa je h^L^en sestanek vodstev vseh pl sindikalnih zvez, v ^rece.i važna nova vest je tudi zvezi s kategorijo železarjev, joeneje z uslužbenci mehaničnih de-vnac WM. Krajevni urad za delo "^namreč povabil na sestanek j^®ravnike treh sindikalnih zvez. tlakujejo se razveseljive novice, „unai bi dokončno rešile vpraša-o katerih se razpravlja že dva meseca. IZ. februarja v Kulturnem domu Kil. novinarski ples Med nedeljskim občnim zborom v Bazovir aH|niiiiii|||„milllinil|limilllll|llllllimuIsnil|,mll„, n,,, ,I„„|II|„I,|,||III|„II|II|III|I||I, umi, Hinmi PO VEČMESEČNEM NEUSPEŠNEM SINDIKALNEM BOJU Dvodnevna stavka uslužbencev bolnišnice za pljučne bolezni Stavka je v celoti uspela - Danes se bosta sestala medsindikalni odbor in upravni svet bolniške ustanove S' 0 Veb kot šestih mesecih ostrega alkalnega boja, ki žal ni privedel pr ykinejših rezultatov, so včeraj cj glasili dvodnevno stavko uslužbenki ®Vton°mne bolnišniške ustanove, bol, . v zdravilišču za pljučne st f0* *Santorio» pod Obeliskom. Za Posleri' 80 56 “^čili kljub hudim Ugnf 1Cam’ ki so z njo povezane, po ja h iV*tv*' c'a 80 vse os^e oblike bodo doslej neučinkovite. p^0,. zaostritve je privedlo sobotno tj0?.*1® o sestanku upravnega sveta nrsniške ustanove, ki so ga obja-je tržaški dnevniki in na katerega Ponedeljek odgovoril s svojim CRrr°m medsidnikalni odbor CGIL-vil “J,* Ta ie med drugim ugoto-, ■ da se je takoj po oklicanju ustavil Sestal bolnišniški upravni svet, to,erfmu je odv. Margera orisal jeli e’ ki so jih do sedaj spre-nj. , 28 izboljšanje delovanja bol-Bi'. Ce’ ki jo je do marca prejš-leta upravljal zavod INPS. svet Poroiilu- ki ga je upravni je .Poslal tisku, se poudarja, da njmSVet daj vso prednost sanitetna^ P°trebam. Sindikalne organd-? Pa v svojem poročilu popa da se Je glede »absolut- ni p’^da°sti'» upravni svet dogovo-sWkp'e^VSem zaradi napovedane v b^e' k' bi bila izredno nevarna r poudaril, da se bodo stav-le, [j drijge oblike boja preneha-goSIy'’ bodo rešena vsa vprašanja strnkt rskeSa> normativnega in rejuj upnefia značaja. Te morajo Sani ubravni svet in deželni or-iti n na osnovi obstoječih zakonov ^ zaradi sektorskih zahtev, da k5an^ sindikalni odbor je sklenil, kov ,rnt'd stavko za potrebe bolni-iPajv S. pk> skupno 38 uslužbencev tiekaj^ zt^ravnikov in bolničarjev in U* manj pomožnega osebja) v Vidržai- Vs‘ ostali pa so se včeraj Ho , 1 ^eia- V zdravilišču je skup-Po ^??slenih Približno 260 oseb in Ova ‘O Podatkih je stavka popolno-WPela- Razumljivo pa je, da je boinjk 3tavke Prišlo do nekaterih za leJavp6 nevžečnih posledic. Posebne Zft u-. 80 namreč nastale s prehrano, er° naj bi skrbelo posebej na- KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Izšel je II. DEL ^ obravnava ^d|,o osrednje Slovenije In njen JU9ov*hodni del khfaatoui jeto osebje. Spričo hudega mraza bi morali bolniki prejeti na kalorijah izdatnejšo hrano, kar se čez dan baje ni zgodilo. Zvečer je bila pomanjkljivost odpravljena in bolniki so bili tako deležni pravilnega in običajnega obroka. Stavka uslužbencev se nadaljuje tudi danes. Upravni svet bolnišniške ustanove je za danes zjutraj povabil na sestanek medsindikalni odbor prizadete kategorije. Morda je to prvi korak do rešitve perečih vprašanj, ki so bila toliko mesecev zanemarjena. V TRŽAŠKI KNJIGARNI je v prodaji nova knjiga Josipa Kravosa: KUŠTRAVA GLAVA Cena 1000 tir. Ilustracije ta oprema Milko Bambič V nedeljo popoldne je bil v prosvetnem domu v Bazovici 74. občni zbor zavarovalnice za govejo živino, ki zajema Bazovico. Gropado. Padriče in Jezero. Zbrane člane je pozdravil in jim zaželel srečo ter zdravje v novem letu predsednik Zoro Grgič, ki je tudi tokrat ugotovil, da se mladina ne zanima več za živinorejo. Nato je imel poročilo tajnik Ivan Križmančič, ki .je prečita! zapisnike zadnjega občnega zbora in vseh odlbarovih sej ter statistične podatke o številu članstva in zavarovane živine. Zelo izčrpno je bilo tudi blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da ie imela v lanskem poslovnem letu zavarovalnica skupno 965.499 lir dohodkov (vštevši pribitek iz prejšnjega leta 444.999 lir), izdatkov pa 825.079 lir Pribitek iz leta 1971 znaša torej 140.420 lir. Največji izdatki so bili za veterinarja in za doplačila pri zasilnih zakolih (5 primerov — 259.500 lir prispevkov). V lanskem letu .je zavarovalnica štela 86 članov, ki so zavarovali skupno 315 glav goveje živine. Po odobritvi poročil so potrdili dosedanji odbor in določili dneve za ocenjevanje živine. Občnega zbora se .je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze, Lucijan Volk, ki je izrekel zavarovalnici priznanje in pohvalo za njeno delovanje v korist živinorejcem, delovanje, ki traja napretrgoma že- 74 let in je v veliko podporo živinoreji. Živinorejo .je treba podpreti, ker je steber kmetijstva. Potrebni so učinkoviti ukrepi, načrti z daljšo perspektivo. Tudi o zaščiti Krasa bomo za- man govorili, če se ne oo ohranilo kmetijstvo. Vaša poslovalnica, je še poudaril Volk, se je ohranila skozi dolga desetletja m težave, ker ste jo sami vodili. To bo veljalo tudi za kmečko bolniško Oiagajno, za katero bodo 5. marca, po 12 letih komisarske uprave, prvič demokratične volitve. Lucijan Volk se je dotaknil tudi vprašanja jusarskih zemljišč in je priporočil, naj bi se DELEGACIJA PRI GORIŠKEM ŽUPANU Upepeljevalnik pri Sovodnjah povzroča neznosno okužbo in škodo domačinom Obrat naj zaprejo, dokler ne bodo uredili zaščitnih naprav Sovodenjce je spremljal občinski svetovalec dr. Sanzin Že nekaj let se je govorilo m pisalo o upepeljevalndku za smeti goriške občine, ki so ga pred dvema mesecema končno izročili svojemu namenu na zemljišču, ki spada pod goriško občino, ki pa je bilo lansko leto last Sovodenj, od katerih ga je odkupila goriška občina. Podjetje, ki je ta obrat zgradilo in ga trenutno upravlja za potrebe goriske občine, in tudi goriška uprava sama, so tokrat in tudi pozneje stalno zagotavljali prizadetim sovodenjskim kmetom, ki so se upravičeno bali, da jim ne bi tak obrat, postavljen tako blizu njihove vasi in njihovih domov, delal škode, da so ukrenili vse potrebno, da bodo popravili vsakršno škodo zanje in za njihove domove. Dodamo naj, da so takrat mno gi imeli za bolj umestno, da bi upepeljevalnik zgradili bližje oh Soči, še najbolj primeren kraj pa bi bil na desnem bregu Soče. To la tam je zemljišče na območju vojaške služnosti in torej tabu. Zato je morala biti žrtvovana zemlja slovenskih kmetov iz Sovodenj Že takoj ob začetku obratovanja nove tovarne se je izkazala bojazen domačih kmetov iz Sovodenj ta iz štandreža za upravičena. Kljub vsem zagotovilom je tovarniški dimnik začel oddajati vedno več dima in saj, kar se je od tedna do tedna stopnjevalo in zaman je bilo zapiranje oken in vrat ter drugi ukrepi. Prizadeti posestniki so se naveličali obljub in zato so napisali pritožbo na župana, ustanovili vaški jusarski odbori. Napovedal je, da bo Kmečka zveza ki jo je podpisalo 106 hišnih in zem- priredila v kratkem v Bazovici pre davanje o tem vprašanju. Omenil je občinski regulacijski načrt in povedal, da je občinska uprava na ročila skupini arhitektov naj izdelajo podroben načrt za Kraško pod roč.je. Pri tem pa je ponovno poudaril zahtevo Kmečke zveze, da se pri tržaški občinski upravi ustanovi odborništvo za kmetijstvo. Med diskusijo so omenin tudi vprašanje proste prodaje mlaka na drobno ter poudarili, da bi prepoved te dejavnosti škodovala mlekarjem in živinorejcem. <1-792 UL sv. Frančiška 20, VESTI Z ONSTRAN MEJE Pogovor tržaških in koprskih komunistov o političnem stanju Tržaško delegacijo je vodil Cuffaro, obalno pa Bizajl - Predsednik CK ZKS Popit v Sežani • Položaj v piranski občini Komite obalne konference Zveze komunistov je v soboto obiskala delegacija tržaške pokrajinske federacije KP Italije pod vodstvom sekretarja Antonina Cuffara, medtem ko je obalno delegacijo vodil sekretar obalnega komiteja Tomaž Bizajl. Med razgovori so izmenjali mnenja o političnem položaju v Italiji po navedeni izvolitvi predsednika republike ter o političnem položaju v Jugoslaviji. Obe delegaciji sta ocenili dosedanje sodelovanje kot zelo plodno ter se pomenili o prihodnjem, še intenzivnejšem sodelovanju. * * * V ponedeljek, 17. t. m. je obiskal sežansko občino predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Franc Popit. Najprej si je v Senožečah ogledal obrat koprske tovarne Tomos v Senožečah, nato pa v Sežani tovarno radijskih sprejemnikov Iskra. Popoldne se je Franc Popit pogovarjal s političnim aktivom sežanske občine. U-glednega gosta je pozdravil sekretar obč. komiteja dr. Mirošič. * * * Na zadnji izredni, razširjeni seji občinske skupščine v Piranu so razpravljali o politični situaciji v občini glede na razne očitke, ki se že nekaj mesecev pojavljajo v tisku. Za kakšne očitke gre? Vodilni piranski skupščinski garnituri, pa tudi vsej skupščini in tudi posameznim njenim organom očitajo pojave korupcije, protekcio-naštva, zapiranja v lokalne okvire in tudi premajhnega sodelovanja z družbeno političnimi organizacijami. Zadeva se je začela v poletnih mesecih ob aretadji načelnika za gospodarstvo Časarja, potem pa se je z manjšimi presledki nadaljevala v tisku vse do da nes. Novinarji si dobili na vpogled dokaj obširno dokumentarno gradivo, ki nedvomno priča o trdem delu skupščine in njenih organov, hkrati pa tudi o tem, da so bili članki o korupdji, protekcionašt-vu in drugih nezdravih pojavih napisani močno tendendozno in tudi netočno. Tako je izzvenela tudi razprava večine odbornikov, ki so izrekli polno podporo skupščinskemu vodstvu. Naglasili so, v kako težki stanovanjski situaciji se je znašla občina, ko se je začela1 potreben. nagla gospodarska rast, zlasti pa še močna turistična ekspanzija. Številni novi kadri so postavili kot enega izmed osnovnih pogojev stanovanje, medtem ko je bila občina do nedavnega skoraj brez stanovanjskega fonda, oziroma je bilo 90 odstotkov tega fonda starega nad 100 let in torej skoraj povsem neuporabnega. Velika stanovanjska akcija je pripeljala do tega, da je Piran v kratkem času dobil o-krog 1000 novih stanovanjskih e-not. Odborniki so zavrnili očitek, da so bili protežirand vodilni u-sluibenri, saj je dobilo stanovanjske parcele in kredite na stotine občanov, res je le, da so bili krediti za posamezne vodilne uslužbence večji, saj so s tem reševali pereča kadrovska vprašanja. Zavrnili so tudi očitek glede visokih premij, saj te premije niso bile nič višje, kakor jih prejemajo požrtvovalni delavci in strokovnjaki v podjetjih. S tako pozitivno oceno dela skupščine in njenih organov pa se niso strinjali vsi odborniki. Bilo je slišati tudi več kritičnih pripomb, da se skupščina zapira v lastne meje, da ni razčiščen njen odnos do integracijskih procesov znotraj občine in na obali, da ni vse povsem jasno tudi glede parcel in kreditov, da se posamezni volivci na terenu ne strinjajo s politiko skup-1 ščine in da je dokaj slaba povezava z družbeno političnimi organizacijami. Eden izmed odbornikov je celo menil, da bi bilo treba razpisati referendum o zaupnici, ali pa na primer, da bi odborniki na terenu pred svojimi volivci sprožili vprašanje zaupnice do njega. Piranska zadeva je vsekakor dokaj zapletena. Reševati bi jo bilo treba začeti pri občanu. Zato se zdi najboljši predlog enega izmed odbornikov, naj hi najprej člani Zveze komunistov, Socialistične zveze in drugih družbeno - političnih organizacij na svojih sestankih ocenili situacijo in povedali svoje stališče. To bi tudi bilo izhodišče za zaupnico ali nezaupnico in tudi konec raznih namigovanj, ki ne povzročajo samo politično moralne škode, ampak tudi zavirajo delovni polet, ki je zdaj, ko je občina blizu viška svoje gospodarske ustvarjalnosti, najbolj Razstava kave na tržaškem sejmu Kakor smo že zabeležili pred časom, namerava tržaški sejem letos občutno okrepiti svoje razstavne specializacije z lesom, pohištvom, kavo in afriškimi pridelki. Poseben poudarek bo zlasti na kavi ter je vodstvo velesejma te dni doseglo z milanskim Muzejem znanosti in tehnike sporazum, po katerem bo muzej pripravil znanstveno razstavo surove kave ter jo junija predstavil tudi na našem sejmu. Da bi zbudili zanimanje za tržaško prireditev v poslovnih krogih Lombardije, bodo predstavniki velesejma 21. januarja organizirali v Milanu tiskovno konferenco, na kateri bo med drugim govor tudi o novi pobudi v zvezi s specializacijo velesejma na področju kave. Na tiskovni konferenci bosta obširneje spregovorila o problemih kave in o položaju Trsta na mednarodnem trgu s tem poživilom, predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. E. My in podpredsednik velesejemske uprave dr. A. Hesse. Na poledenelih stopnicah je padla Včeraj nekaj po 8. uri so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Stražice, kjer se je na poledenelih zunanjih stopnicah hiše spodrsnilo Filomeni Ghirone v Ul. Delsi 16. V splošni goriški bolnišnici so ženi ugotovili poškodbo z udarcem na hrbtu ter so jo pridržali na zdravljenju. iz goriškega matičnega urada Dne 17. januarja so na goriškem matičnem uradu prijavili 8 rojstev in dve smrti. Rojstva: Nicola Macor, Luca Puš-nar, Igor Pregelj, Luca Nicolosi, Mauro Bertoli, Serena Rigano, Sardela Luisa, Daniele Romeo. Umrli so: 77-letni upokojenec Gia-como Bressan; 66-letni duhovnik Ar-turo Rossi. ljiških lastnikov. V tej pritožbi so prikazali neznosno stanje in veliko škodb, ki jim je povzročil obrat, saj vdirajo saje in odpadki skozi okna in vrata. Od občinske oblasti terjajo učinkovite zaščitne ukrepe, saj je občinska uprava dolžna poskrbeti za take ukrepe proti okuženju in za zdravstveno zaščito občanov. Kot prvi ukrep so zahtevali, naj občina odredi zaporo novega obrata, dokler ne bo zmožna z drugačnimi merami odpraviti njegovih pomanjkljivosti. Posebna delegacija, ki jo je spremljal občinski svetovalec dr. Sanzin, je preteklo soboto predložila županu Martini pritožbo, katere prepis so poslali v vednost tudi sovodenjskemu županu Jožetu češčutu in deželnemu odborniku za zdravstvo odvetniku Deveta gu. župan Martina je vzel na znanje njihove pritožbe ter zagotovil, da bo takoj poslal v obrat posebno tehnično komisijo, ki naj bi ugotovila škodo, ki jo povzroča tovarna in tudi vzroke zanjo. To je potrebno tudi zaradi dejstva, da mora graditelj jamčiti za dobro delovanje obrata tu- di z vidika zdravstvenih zadev, za kar se je s pogodbo tudi obvezal. Predstavniki Sovodenjcev so v imenu podpisnikov pritožbe vzeli na znanje zagotovila goriškega župana Martine ter izrazili pričakovanje, da se bo zanimanje goriške občinske u-prave pokazalo tudi s konkretnimi ukrepi za odpravo navedenih po-manjkjivosti. Sindikati zahtevajo celo vrsto izboljšav za uslužbence. Med drugim zahtevajo 40. ur dela na teden ter odpravo nadur. Fotografski tečaj V centru za strokovno usposabljanje CEFAP v Gorici bodo v prihodnjih dneh pričeli s tečajem za usposabljanje v fotografiranju. Tečaj je letni, vanj pa se lahko vpišejo vsi, ki so opravili nižjo srednjo šolo. Lekcije bodo v večernih urah. Na razpolago je še nekaj mest. Lani so v istem centru imeli prvi tovrstni tečaj. Eden med tečajniki je na vsedržavnem natečaju za diletante dobil prvo nagrado. Številni drugi tečajniki pa so sodelovali in dobili nagrade na raznih natečajih v naši deželi. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani v centru CIFAP v Gorici, Ul. Cappuccini 19. Sindikalna pogajanja za uslužkne v industriji likerjev Pogajanja med sindikati in delodajalci za obnovo pogodbe za usluž-beme v industriji likerjev so se pred nekaj dnevi v Rimu razbila. Zaradi tega bo jutri, v četrtek 20. januarja, enodnevna stavka, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije, ki so napovedale tudi nadaljno akcijo. V desetih dneh bodo stavkali deset ur. iiiiiiiiiiiMiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiMiMiKHuninHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiHiiiiiMiiiNiiHN V nedeljo v Gorici sestanek o zdravljenju spastičnih otrok V nedeljo zjutraj ob 8. uri bo ▼ sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici sestanek, na katerem bodo obravnavali vprašanje spastičnih o-trok. Po nalogu goriške hranilnice in posojilnice je zavod za mecta*-rodno sociologijo izvedel ustrezno anketo v naši pokrajini. O tej anketi so razpravljali v upravnem odboru goriške hranilnice in baje bodo pomagali na podoben način, kot so že pomagali zelenemu križu in zvezi slepcev .To naj bi pomenilo, da bi goriška hranilnica poskrbela za gradnjo ustreznega sedeža taki ustanovi za spastične otroke. Na nedeljskem zborovanju bodo prisotni zdravniki, krajevni upravitelji in sociologi. Med drugimi bo prisoten tudi primarij otroške ortopedske bolnišnice v Novi Gorici dkr. Koršič. Zaradi okvare na električnem omrežju na progi Gorica - Trst (med Tržičem in Nabrežino) je vlak, ki bi moral prispeti v Trst ob 21.09, imel večurno zamudo. Zaradi tega nismo pravočasno prejeli vsakodnevne redakcijske pošiljke iz Gorice ta je naša današnja goriška kronika seveda okrnjena. čitatelje prosimo, da to t razumevanjem upoštevajo- DOLGOLETNO ČLOVEKOLJUBNO DELO Letos bo goriški zeleni križ praznoval svojo 50-letnico Še vedno prevažajo z avtomobili ranjence in bolnike Pred kratkim so dobili nov, modernejši sedež Goriški Zeleni križ bo letos praz- leti zgradila Zelenemu križu nov se- noval petdesetletnico svoje ustamo dež na vogalu Ulic Crispi in Morelli vitve. Ob tej priložnosti bo v Gorici V zadnjem času sicer ni več vi- od 11. do W. maja vsedržavni shod deti toliko rešilnih avtomobilov Ze- podobnih zdravstveno - podpornih lenega križa na cestah. Deželna ustanov, ki bodo imele tudi svoj uprava je vsaki bolnišnici dodelila 26 državni kongres. Ob takih pri- po en rešilni avtomobil, ob cestah ložnostih se v posameznih mestih je dala postaviti table, ki opazarja-zbirajo člani teh ustanoven imajo tudi tekmovanja, da dokažejo svojo izvežbanost. Goriški Zeleni križ so ustanovili v letu 1922, ko ni bilo drugih podobnih ustanov za hitro prevažanje ponesrečencev in bolnikov v bolnišnice. Niti občine niti država ali druge ustanove niso takrat za to skrbele. V Gorici, kot "v drugih krajih države, so ustanovili tako prostovoljno organizacijo, ki se je opirala v , vaseh na prostovoljce. V takem okviru deluje goriški Zeleni križ tudi danes, čeprav je treba reči, da dobiva precej pomoči od raznih javnih ustanov. Omenimo še, da je goriška hranilnica pred nekaj imiiiiiiiiiiiiniiHiiiimiuiiiiiiiiiiii GORIŠKA POD SNEGOM Nevarnost poledice je znatno omejila promet Začasna ukinitev nekaterih avtobusnih prog Potrebni ukrepi za olajšanje prometa Bela odeja, ki je že prejšnji dan prekrila tudi Goriško, je včeraj ponoči narasla na okrog 10 cm. V jutranjih urah je vreme še oklevalo med dežjem in sneženjem In ker se je preko dneva temperatura vrtela okrog 2 nad ničlo v Go rici (ponoči je bilo v okolici do 3 pod ničlo) je končno prevladal dež, ki je pršil do večera. Promet po cestah, ki so ostale po večini neočiščene, je bil otežko-čen zaradi nevarnosti poledice ter se je odvijal zelo počasi. Izvidnice cestne policije so imele ves dan polne roke dela, da so preprečile večje nesreče, kar se jun je v dobršni meri tudi posrečilo zlasti v Goric« in okolici, kjer ni bilo večjih prometnih nezgod razen nekaj avtov, ki so zavozili s ceste z nekaj materialne škode a brez ranjenih. Zaradi poledice so tudi začasno prekinili vožnje na nekaterih avtobusnih progah na primer Gorica - Trst in Gorica -Gradež ter Gorica - Števerjan. Tu je bil avtomobilski promet skoraj nekaj lahko L. O, popolnoma nemogoč in le zimsko opremljenih vozil je prišlo iz Števerjana in z v Gorico. Več žrtev poledice so zabeležili okrog Trbiža in do večera Je včeraj pribežalo kakih dvajset ljudi v tamkajšnjo bolnišnico na zdravljenje za radi padcev, pri čemer so si zlomili rebra ali ude ter se bodo morali zdraviti nekateri tudi po več tednov. Med njimi je tudi šolski sluga iz Sesljana, ki so ga zaradi zloma roke in drugih poškodb pridržali za 15 dni v bolnišnici. V Gorici se je ves dan le počasi odvijal promet tudi zato, ker se je po cestah nabralo umazane brozge, snega in blata ker občinska uprava ni poskrbela za čiščenje cestišča ter so ga samo posuli s soljo ali peskom na najbolj prometnih cestah. Upamo, da bodo vsaj danes poskrbeli za boljše čiščenje morda tudi z vodnimi brizgalkami in očistili vsaj glavne mestne ulice in vpadnice. Tudi z druge strani meje poročajo o poledici ln o ukrepih za omejevanje prometa na najnujnejše Po Vipavskem so imeli še vedno burjo, ki je ponehala proti večeru. jo šoferje na telefonske številke bolnišnic, v zadnjem času so ob cestah namestili tudi posebne radio-telefone, ki so direktno povezani z bolnišnicam«. Zaradi tega opravljajo večino prevozov, ki so v zvezi s cestnimi nesrečami, in teh je čedalje več, rešilni avtomobili bolnišnic, med temi seveda tudi goriške in krminske. Kljub temu pa so v prejšnjem letu rešilni avtomobili goriškega Zelenega križa prevozili 97.877 kilometrov in opravili 3.901 prevoz. Od teh je bilo 444 v zvezi s cestnimi nesrečami. To pomeni, da se ljudje še vedno obračajo na Zeleni križ za tovrstno pomoč. Od skupnega števila prevozov je bilo 1.005 na račun članov ZK (prevoženih je bilo 21.115 km), 2.452 pa na račun nečlanov (prevoženih 73.957 km). Sodelavci «Slovenca» v Dijaškm domu Skupina urednikov mladinskega lista «Slovenec» je imela srečanje v dijaškem domu s tamkajšnjo mladino. V uvodnih besedah ravnatelja dijaškega doma Edmunda Košute, ki se je zahvalil urednikom, da so se odzvali povabilu. Osisrvisi 180 a Sv°je srečanje ali predava-usiavia j nje razdelili na tri dele. Prvi del je govoril o prvem letu življenja lista, drugi o letošnjem letu, tretji pa o bodočem delu. (Otožni junaki» Po noriških zidovih so se včeraj jutra j pojavili lepaki izveze bo .evnikov RS1», v katerih omenjena zveza protestira proti občinskemu svetu v Gradišču in protifašističnim strankam, ki so preprečile «prijateljsko večerjo» bivših fašističnih bojevnikov. Pustimo ob strani hude polemič- Med prvim in drugim delom so se zvrstile razne poezije in članki, ki so bili objavljeni v lanskoletnih številkah. Med drugim in tretjim delom pa so se zvrstile poezije in članki letošnjih zadnjih treh številk. Dijaki so pozorno poslušali njihova izvajanja in ob zaključku navdušeno ploskali. UreAuki so se prisotnim zahvalili za pozornost ter vodstvu dijaškega doma za zanimanje, kj ga je pokazalo za njihovo delo, ker so jih povabili na to srečanje, ki je bilo prvi pravi kontakt med mladino in u-redniškim odborom. Uredništvo namerava s takim predavanjem obiskati tudi prosvetna društva ter se še bolj seznanita zlasti z delavsko in kmečko mladino. Ta srečanja pa ne bodo samo suhoparna predavanja, ampak tudi zabavni večeri. Uredništvo je ob tej priliki v dijaškem domu predstavilo tretjo številko •»Slovenca*. Zaskrbljenost za pse \Ljubitelji živali so v Gorici zaskrbljeni, ker v našem mestu ni čuvajnice za pse. Že obstoječa "Ču-“ vajnica »pri šintarju* ob Soči je bila lani avgusta zaradi neurja precej poškodovana, v njej ne biva več nihče. Zaradi tega se ljubitelji živali vznemirjajo, ker na p6e nihče več ne misli.. Mnenja so, da bi se marala za stvar pozanimati občinska uprava, ki bi marala v to svojo službo vključiti tudi nedeljsko varnostno službo za pse, za tiste njih lastnike, ki morajo na potovanje. Gasilska vojašnica v Gradežu zaprla Kot so nam sporočili goriški gasilci, se je v vojašnici gasilcev v Gradežu, ki je potrebna nujnih popravil, včeraj vdrl strop v sanitarnih prostorih, ki so ostali brez strehe. Spričo tega so odločili da bddo gra deški oddelek gasilcev od danes 19. januarja začasno ukinili, dokler ne bodo opravili potrebnih popravil. Za vse poklice na pomoč gasilcev za področje Gradeža naj se v tem času prizadeti obrnejo na gasilce v Tržiču, v Ul. S. Anna, »el. 72-222. DEŽURNI LEKARN] V GORICI Danes ves dan in ponori je v Gorici odprta lekarna ATJ5SANI. Ulica Oarducci 12. tel. 2268. V TRŽIČU Danes ves dan in ponori je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč dr. Olivetti, Ulica 1. maja 94, tel. 733-28. ..............................................M.....Tt|m||t V LEVI SREDINI NI MIRU Socialdemokratom ni všeč preverjanje KD-PSI-KPI Polemika o v Gradišču - Trenja tudi v Gradezu zaradi imenovanj v turistične ustanovo V Gradišču je dvobarvni odbor KD-PSI sprejel predlog komunistov, da bi preverili enoinpolletno delovanje občinske uprave in da bi ugotovili, v čem .je bdl občinski program uresničen. Preverjanje je v teku. To pa ni všeč socialdemo-kratkom, ki imajo v občinskem svetu v Gradišču enega samega pred stavnika. ne izraze na omenjenem lepaku i Goriška federacija PSDI je nam (lahko dodamo, da je na vseh žig , reč izdala tiskovno poročilo, v ka-poriške federacije MSI). Zanimivo terem napada sklep večine KD Slike teh dni: . ■■■phmhhn ■ledenem oklepu pa je, da niso prireditelji omenjene večerje našli na vsem Goriškem niti štirideset bojevnikov salojske republike in so morali, kot ie pisal sam fašistični svetovalec Coana ne kemu goriškemu listu, napolniti vrzel z drugimi fašistično nastrojenimi ljudmi. Morda je bil med njimi tudi tisti goriški fašistični svetovalec, ki je bil zaradi svojega junaštva in sorodstvenih zvez med vojno skrit (po italijansko se temu reče timboscato») med gorami papirja goriške prefekture. Živio junaki! PSI, da ugodi zahtevi opozicijske stranke. «To preverjanje ima izra žito politični pomen*, trdi poroči lo socialdemokratov. »Druge stranke, ki v drugih krajih na Gori škem sodelujejo v levosredinski koaliciji, ne morejo soglašati s tako politik0 krščanskih demokratov in socialistov.* »Zaradi tega je treba preverjanje v Gradišču obsoditi* trdijo socialdemokrati. Omenjeno stališče PSDI je v skladu z nedavno spre je tim sklepom te stranke, da ie treba v vseh pogledih in v vseh kra- jih na Goriškem uvesti popolno levo sredino. Te pa ni niti v Tržiču niti v Gradišču, kjer obstajata dvobarvna odbora KD-PSI Do polemike je prišlo tudi v Gradežu. Tu imajo štiribarvni odbor (KD, PSI. PSDI, PRI) in že pred meseci so hoteli domači krščanski demokrati zamenjati predsednika tamkajšnje letoviščarske ustanove. Predlagali so ime svojega somišljenika, pokrajinski odbor KD pa je to kandidaturo zavrnil in potrdil kandidaturo prejšnjega predsednika. Zaradi tega trenja je prišlo do krize v posoški krščanski demokraciji (kandidat stranke v Gradežu je levičar, kandidat večine v pokrajinskem merilu pa morotejec). Krf. za v KD se bo verjetne rešila v teh dneh. Ni pa tako v Gradežu, kjer so sedaj socialdemokrati postavili veto kandidatu KD, dokler sc ne reši vprašanje predsednika pokrajinske turistične ustanove, po katerem oni hrepenijo Razprava o teh dveh vprašanjih traja že leto dni. DEVET PREDSTAV V NOVI GORICI Srečanju malih odrov na rob... Prvo »Goriško srečanje malih odrov* je pri kraju. Pričelo se je pred dvema tednoma, zaključilo pa v ponedeljek zvečer z nastopom tržaškega Slovenskega gledališča. Kako je bil spočet ta otrok Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, organizatorja manifestacije? Pod kakšno zvezdo? Srečno ali nesrečno? In. potem, je srečanje doseg'o namen, ki so si ga organizatorji zastavili: pregled eksperimentalnega snovanja na Slovenskem? Je srečanje izpolnilo oziroma prispevalo k zapolnitvi vrzeli podobnih srečanj v Mariboru ip Celju? Pred takimi in podobnimi vprašanji stoji ocenjevalec teh srečanj, ko mora izvleči zaključke. Stvar ni enostavna, kajti navkljub še tako tehtnim pomislekom o predstavljenih de ih. je potrebno le ugotoviti in priznati, da so vsa eksperimentiranja v slovenskem gledališkem prostoru za sedaj še zeio tvegana in prav zato zasiužijo vso potrebno pozornost. Verjetno bo moralo minita še precej časa, da se bomo — pač v skladu z običajno slovensko zamudo — otresli raznih estetskih in idejnih tabujev ter živo obračunali s stvarnostjo gledališča samega kot tudi z ljudmi, ki v njem delajo. Ugotovitev, da je na tem področju potrebno še veliko, ve.iko trdega in malone udarniškega dela, ni povsem na. pak. Prav tako ni povsem napak ugotovitev, da nam srečanje, če ga gledamo skozi povečevalno steklo čistega in golega eksperimenta ter iskanja, ni pokazalo ali razčistilo nekaterih bistvenih vprašanj, ki smo jim danes v gledališču priča. Današnja siovenska dramaturgija je bila, če izvzamemo predstavo »Gleja* (Jovanovič-Štih). zastopana z enim samim delom (Javoršek), vse ostalo pa je bilo (razen grupne predstave koprskih a-ma ter jev) uvoženo in na drugih deskah že močno kolavdirano. Tudi z metodiko igranja si nismo za sedaj še na jasnem in zato nam tudi novogoriško srečanje ni moglo prikazati kdove kakšnih izrednih dosežkov na tem področju. Kazen nekaj redkih, čeprav še medlih izjem (Matjaž Turk v Gene tovem »Poostrenem nadzoru*) se je v bistvu vsa metodika slovenskega igranja usidrala na tirnico preizkušenega in kaluparskega. Razveseljivega je ugotovitev, da se je v odrskem izrazoslovju nekaj malega le naredilo. Posebnih In vznemirljivih Izrazil ni bilo videti, je pa le ostajal občutek iskanja in prizadevanja po sodobnejšem in bolj svobodnem poletu ustvarjalnega duha. Pa še ena ugotovitev, ki se mi zdi bistvena in ki je prišla do izraza tudi ob okrogli mizi o slovenski avantgardi včeraj in danes. Od devetih predstav jih ie kar pet nastalo pod streho oficialnega, »režimskega*, institucionaliziranega gledališča (koliko izrazov za preprostejšo oznako 'Slovensko gledališče’). Od .štirih eksperimentalnih skupin pa sta bili kar dve »neslovenski* (Teaitar ITD. iz Zagreba in «Ca' Foscari* iz Benetk). Ugotovitveni sklep, da se v sodobnem eksperimentalnem gledališču, kakor ga poznamo iz drugih, gledališko bolj utripajočih držav, ni zgodilo skoraj nič, saj se je na tem področju skoraj več dogajalo v »uradnem* gledališču, ie po eni strani skrbeč (eksperimentatorji na cesti nimajo ne političnega ne interesnega zaledja), po drugi strani pa tudi razveseljiv (eksperimentalna prizadevanja po tradiciji togih in vase zaprtih Slovenskih gledališč). Bodi tako ali drugače, krivično bi bilo očitati »Srečanju* (razen premajhne reklame) karkoli. Primorskemu dramskemu gledališču iz Nove Gorice je le trebe dati vse priznanje za manifestacijo, prvo v Sloveniji, s katero .je pričelo globoko orati v ledino slovenskega eksperimenta. In če gremo še dalje, je novogoriško srečanje, navkljub poprej izraženim pomislekom. vendarle pokazalo, da so vsa prizadevanja na tem področju odigrala pomembno idejno in estetsko vlogo, funkcija, ki so jo mladi ustvarjalci gledališča dali slovenskemu teatru, pa je dosegla svoj namen. Pričujoči zapis moramo skleniti še s kratko oceno treh predstav, ki smo .jih gledali v soboto zvečer in v nedeljo. Te so Pinterjev Hišnik (SLG Celje), Handkejev tKa-spar* (Teatar ITD. Zagreb) ter Javorškov »Konec hrepenenja* (Mala drama SNG Ljubljana). Žal se zaradi vremenskih razmer nismo mogli udeležiti dveh ponedeljkovih predstav: »Spomenika G* eksperimentalnega gledališča »Glej* iz Ljubljane ter »Čreva* Slovenskega gledališča iz Trsta Celjski gledališčniki so s Pinter-jevim »Hišnikom* pokazali izredno zanimiv način nove, na sodobnejše strune ubrane konverz.aci.jske igre, v kateri se groteska in tragika, komedija in nasilje neprestano dopolnjujeta in izmenjujeta. Res je sicer, da se ie v tem delu Pinter otresel makabrskega in divjega humorja in namesto tega humorja vnesel v svoj svet beckett-ovskega. Res pa je tudi, da je režiser predstave Zvone Šedlbauer srečno ujel utrip igre in tako pripravil predstavo, ki ni bila samo domiselna in v odnosih temperamentna, ampak tudi polna svežine in uigranosti. Mogoče ena od najboljših predstav, kar smo jih videli na tem srečanju. Pomen nastop^ »Teatra ITD * iz Zagreba z deiom Petra Handkeja »Kaspar* je potrebno oceniti kot predstavo, v kateri se ie režiser Vladimir Gerič posluževal vseh tistih mogočih tipično gledališko -odrskih izrazil, ki jih sicer poznamo. ne vemo pa, kako bi jih razgalili pred občinstvom. In če je bil to totalen eksperiment, je bil to toliko bolj, ker je živo angažiral občinstvo v predstavo in ga konec koncev pošteno vznemiril. Skratka, šlo je za predstavo, pri kateri je domiselnost nadomestila eksaktna interpretacija besedila. miselni in doživljajski proces Kaspar ja (Kaspar se uči govoriti in misli, da bo s pravilnim govorom lahko obvladal svet: ko to doseže, se počasi pogreza v izhodišče začetnega hrepenenja) pa nazorno in vizualno razlaganje samega procesa. Da je bila predstava resnično doživetje, in to prijetno doživetje, ni potrebno posebej poudarjati. O Javorškovem »Koncu hrepenenja* — delo je predstavila Mala drama Drame SNG iz Ljubljane — je bilo napisanega že toliko polemičnega. da se človek vprašuje, s kakšno neverjetno ihto se slovenski kritiki spravljajo na vsak nov slovenski tekst, pa naj bo dober ali slab. Slovenskemu dramatiku očitno slaba prede, saj mora tako rekoč paziti na vsako napisano besedico, da ne bi potem izzvenela kot posnemajoča, neoseb na. skratka plagiat. Ob tem uprizorjenem delu se bom omejil le na dve kratki ugotovitvi: prvič se mi zdi za malo očitati Javoršku cankarjanstvo, ker je v svoje »Hrepenenje* vnesel hrepenenjski motiv in motiv matere. Cankarjev idejni svet je navsezadnje slovenski idejni svet in če Javoršel vnaša v ta svet še druge komponente (slovenska sodobna idejna in družbena problematika), je to toliko bolj vredno. Drugič: na rovaš intelek-tualizma in gradnje nekega bolj miselnega, kot pa izpovedujočega dialoga, delo ostaja v realizaciji bolj poskus, ne ravno posrečen eksperiment, kako »izmerjeno* besedo vnesti v živo gledališče. »Konec hrepenenja* pač ne doseza življenjskosti in žilavosti »Povečevalnega stekla*, po mojem enega najboljših del povojne slovenske dramatike. Zato tudi predstava ljubljanske Male drame ni mogla veliko napraviti in je ostala bolj na ravni površinskega. SERGEJ VERČ IZ UMETNOSTMI! GALERIJ Tokrat v Cuneo in Med štirimi posebnimi razstavami v galeriji til Tribbio» izstopata razstavi Walterja Cunea iz Milana ter Giuliana Beltra-meja iz Mester. Prva prikazuje motive iz križarskih vojn, Beltra-mejeva zbirka pa je zbirka grafike. V/alter Cuneo je odličen mojster v uporabi posebnih barv, s katerimi mu uspe s samo igro lopatice pričarati drobne bete razpokam oljnatih slik podobne razvejane črtice na grobih namazih temnih barvnih odtenkov. Verjetno je prav to pogojevalo tudi turobno vsebino teh slik s srednjeveškimi vojščaki v oklepih. So pa povsod podani le kot deli brezčutnega vojaškega stroja. Zato njihove postave nekako nabito polne krute maščevalnosti nimajo o-brazov v železnih ilemih. Usodno pomembnost tistih časov pa Wal- «Tribbiu» Beltrame ter Cuneo zna enako krepko poudariti tudi v barvi in zasnovi slik, kakršni sta sliki «Arabsko mesto» in tObzidje Jeruzalema». Te težke, moreče preteklosti, ki nam jo prikazuje Cuneo se ko j sprostimo, kadar si ogledamo jedkanice in akvatinte. v katerih je Giuliano Beltrame, ki je doma iz mesta Mestre, z risarsko spretnostjo zajel utripajoče življenje sedanjosti. Ti listi vsebinsko niso kdove kako zahtevni. Prekipeva pa v njih tenkočutno opazovanje drobcev lastnega okolja in življenja, ki se tudi z umetniške plati zrcali v lagodnosti več ali manj sodobnejšega izraza, ko m primer duhovito prikazuje uboge redovnice, v tem ko v odtisu «Cariatide-scherzo» izpelje zamotano igro črk in senc v nepredmetno snovanje. MILKO BAMBIČ •iiuaiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimmiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiimi PO SLEDEH POMORSKIH TRADICIJ Petindvajset let reške Jugolinije Sedaj nad 400, čez nekaj Jugoslavija je tipična pomorska država, prvenstveno na račun svojih jadranskih obal, stare tradicije dalmatinskih mornarjev, v manjši meri pa tudi na račun svojih ladjarjev. Te tradicije se zadnja leta, pravzaprav ves čas po drugi svetovni vojni vedno bolj utrjujejo: po vseh morjih sveta se srečujejo danes večje in manjše ladje z jugoslovansko zastavo. Med temi pa je prav gotovo največ ladij z velikim napisom na boku «Jugolinija». Je to reška paroplovna družba, ki te dni slavi svojo 25-letnico. Dvajsetega januarja 1947. leta je namreč nastalo podjetje »Jugolinija*, ki je tedaj razpolagalo s 14 starimi in močno izrabljenimi plovnimi objekti s skupno 81 tisoč ton nosilnosti. Bile so to ladje «Liv-no», «Lošinj», »Ljubljana*, »Ne-retva*, «Plitvice», «Podgora», »Prenj* «Prozor», «Split», »Sutjeska*, «šibenik», «Tara», «Užice» in »Žužemberk*. Kdor se je v prvih letih po vojni odpravil kam vzdolž Jadrana, se je prav gotovo srečal s katero izmed teh ladij, ki so kakorkoli preživele vojno, v kateri so služile kot vojne transportne ladje v raznih predelih sveta. Na teh ladjah je tedaj delalo nekaj manj kot 1200 mornarjev in častnikov, ki so počasi vendar vztrajno utirali nova pota jugoslovanski trgovinski mornarici. Življenje tedaj ni bilo lahko in prav požrtvovalnosti teh mornarjev in njihovih delovnih tovarišev z ladij drugih pomorskih družb se je treba zahvaliti, da se je jugoslovanska trgovinska mornarica tudi po drugi svetovni vojni tako močno uveljavila v svetu. S požrtvovalnostjo pomorskih kadrov in ob domiselnosti vodilnih ljudi se je zmogljivost te brodarske družbe večala in že leta 1951 je «Jugolinija» imela 43 ladij s skupno nosilnostjo malo manj kot 300 tisoč ton. Tedaj je »Jugolinija* zaposlovala 2333 pomorščake in vodilne kadre. Kar se tiče ladjevja pa je treba dodati, da je bila pretežna večina ladij zastarela in izrabljena, že v naslednjih štirih ali petih letih pa je «Jugolinija» nabavila še trinajst ladij, tako da se je njena kapaciteta povzpela že na 416 tisoč ton nosilnosti. Ob takšnem razvoju je bilo treba misliti tudi na vzpostavljanje rednih linij, posebno tistih, ki so zagotavljale uspeh. In tu so pri »Jugoliniji* imeli srečno roko. Izbrali so povezavo z Daljnim vzhodom, namreč povezavo z In- let za 600 tisoč ton ladjevja dijo, Cejlonom, Burmo, Indonezijo, Hongkongom itd., to se pravi, da so vzpostavili linije, ki so danes izrednega pomena. V naslednjih letih se ladjevje »Jugolinije* ni kdove kako povečalo. «Jugolinija» razpolaga danes s 55 ladjami s skupno nosilnostjo nekaj nad 420 tisoč ton. To pa tudi ni malo, kajti »Jugolinija* je zaradi tega vodilna ladjarska družba na Sredozemskem morju in spada med deset najvidnejših družb na svetu. Njene ladje, ki so sedaj po večini novejše, povezujejo Jugoslavijo in njeno tržišče malone z vsem svetom, s Severno Evropo, z obema Amerikama in z deželami Mehiškega zaliva, nadalje z deželami Bližnjega in Srednjega vzhoda, z deželami Perzijskega zaliva in z deželami Daljnega vzhoda, med drugim tudi s Kitajsko. Kakor vedo povedati v vodstvu »Jugolinije^ pa se bo ladjevje te tako pomembne družbe v prihodnjih treh letih povečalo na 66 ladij s skupno nosilnostjo nad 600 tisoč ton. To se pravi, da bo družbe dobila 11 novih ladij za skupno 180 tisoč ton nosilnosti. V ta program pa spadata tudi ladji »Senj*, ki je že začela pluti, in »Rab*, ki jo gradijo v reški ladjedelnici «3. maj* in ki jo nameravajo izročiti namenu že prihodnje dni. Ostale ladje iz tega obsežnega programa pa pridejo v promet že do septembra prihodnjega leta. Iz tega sledi, da imajo pri «Jugoliniji» v načrtu nabavo novih ladij in izločitev nekaterih že odrabljenih ladij, ki so danes še v službi. Kljub temu, da se je »Jugolinija* tako krepko postavila na noge in prišla do modernega ladjevja v razmeroma kratki dobi, je vendarle tudi neposredno veliko pripomogla k splošnemu dviganju gospodarstva. Samo v letu 1971 je družba realizirala okoli sto milijard starih dinarjev s čistim deviznim dotokom okoli 35 milijonov dolarjev. To prav gotovo ni malo. V 25 letih svojega obstoja, to se pravi od 1947 do 1971, je «Jugolinija» dala jugoslovanskemu gospodarstvu za okoli 370 milijonov dolarjev deviz. PREJELI SMO Jeanne Buscemd: UN MATRIMO-NIO. Romanzo. Coliana narrativa. Editore Lo Faro, Rima. FILMSKI KROŽKI V TRSTU Nova revija Tržaškega kinofonima Izšla je prva številka ciklostili-rane revije Kolektiva tržaškega kinoforuma «1 rendiconth. Zdi se nam, da je iniciativa vredna zanimanja, ker izraža namen krožka, da se ne omeji le na predvajanje skupine filmov. Kolektiv tržaškega kinoforuma si postavlja nalogo, da stimulira sodelovanje vseh članov in da poglablja politične teme in marksistično analizo filmskega pojava. Razumljivo je, da se kinoforum ni mogel zadovoljiti s tedenskimi večeri in da je občutil potrebo po reviji. Prvi del revije je posvečen pravkar začetemu ciklusu «Odporniško gibanje in razredni boj včeraj in danes*, o katerem bomo poročali, ko se bo zaključil. Deset strani vsebuje zelo koristno komentirano bibliografijo o argumentu. Na koncu se napoveduje, da se bodo v četrtek, 20. t. m., pričele gledališke predstave, kajti krožek se noče omejiti le na filmsko dejavnost. Prvi del revije odgovarja enemu tipu dejavnosti kinoforuma: izrecno političnemu. V drugem delu pa je objavljen prispevek k diskusiji o zaključenem prvem delu ciklusa «Začetek marksistične analize filma v kapitalistični družbi», ki se bo nadaljeval na koncu ciklusa o odporniškem gibanju. Ker sta bili bodisi izbira filmov kot zamisel sama precej nenavadni, sta povzročili celo vrsto spornih reakcij. Dokument ki hoče pojasniti izbiro, je podpisala skupina članov komisije, ki pripravlja ciklus. Vsakdo si lahko preskrbi revijo in se udeleži diskusije, tako da se obme na naslov: Rosella Pisciotta, Ul. Cri-spi 18, 34125, Trst. Mislim, da se splača na kratko podati vsebino dokumenta; morda se kdo ne bo strinjal z njegovim stališčem, priznati pa je treba, da je zelo stimulativen. Dokument se začenja s priznanjem, da prvi del ciklusa ni bil sprejet pozitivno, ker so bile storjene številne napake. Začelo se je s predvajanjem filmov, ki so težko sprejemljivi za obiskovalce kinoforumov, ker so navidezno le «komercialni» in na prvi pogled ne ustrezajo političnim zahtevam članov. Poleg tega je večer v kineforumu sam na sebi moment, ki zahteva od gledalca precejšnjo abstrakcijo glede na njegovo vsakdanje življenje. Tudi finančni neuspeh krožka, ki mu je bila vzrok neobičajnost sporeda, je vplival na nenaklonjeno vzdušje publike. Tržaški kinoforum noče biti elitami krožek, temveč politično • kulturna organizacija proletariata; zato je za vsako izbiro odgovoren pred širokimi množicami in jo mora z njimi predi-skutirati. Nujno je torej, trdi dokument, da se na kratko oriše bistvo perspektive prvega ciklusa, ker je člani niso v zadovoljivi meri razumeli. Organizem s preteklostjo Tržaškega kinoforuma mora poglobiti značilnosti filmskega sredstva in njegove vloge v družbenih odnosih; ne sme torej le apolitično u-porabljath filma, kot mislijo nekateri, mora tudi poznati film «od znotraj». Film je nastal kot industrija in nosi v svoji lastni strukturi pečat kapitalistične ideologije in družbene organizacije. Je sredstvo ideološkega zatiranja. Obenem pa je tudi proizvajalna dejavnost in kot taka je teren zatiranja tiste posebne proizvajalne sile individualnega značaia. ki se imenuje umetniško ustvarjanje. Da je film proizveden, pomeni individualni proizvod in masovni blagovni proizvod. Iz te dvojnosti izvira protislovje, dialektika, ki jo lahko zasledimo v filmih, ki so negativni, kolikor vsebujejo sheme, s katerimi hoče vladajoči razred imponirati izkoriščenim sprejemanje realnosti, in pozitiven, kolikor je preko teh shem globlji nivo, ki preko intimne strukture filma samega (in ne preko zunanje *vsebine») posreduje gledalcu pristno sliko realnosti, v kateri živi. Seveda večina filmov | ima le prvi nivo in je zanimiva \ kvečjemu sociološko (kajti v vseh | filmih se izraža odsev socialne realnosti). Le nekateri filmi organizirajo ta odsev v estetsko izraženi odklon realnosti in ne vedno zavestno; so predvsem ti filmi, ki zanimajo Tržaški kinoforum. Estetski element mora zanimati tudi marksiste. Ti se razlikujejo od drugih svetovnonazorskih smeri ne v tem, da ga zanikajo, temveč v tem, da ga tolmačijo materialistično. Marx trdi. da u-stvarja človek tudi po pravilih lepote in ne samo po pravilih koristnosti; ta potencialnost se bo popolnoma izrazila le v dograjeni komunistični družbi, ko bo objek-tivacija res izraz subjektivnosti S. G. (Nadaljevanje na 6. strani) 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111« NA FILMSKIH PLATNIH Bino Risi: «In niome del popolo itaIiano» Igrajo: Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman, Ely Galleani, Yvonne Furneaux. Scenarij: Age in Scor-pclli. Glasba: Carlo Rusticlielli. Nov Risijev film se ne vključuje samo v zvrst italijanske komedije, temveč tudi v serijo filmov «di denuncia». Na prvi pogled se lahko zdi celo med najbolj «komercialnimi» proizvodi te zvrsti. V resnici je boljši od mnogih drugih, čeprav ni med najbolj prepričljivimi Risijevimi filmi. Zgodba demokratičnega sodnika, ki se bori proti izprijenemu kapitalistu, je poln zanimivih momentov. Risi se namreč ne zadovolji z zunanjo zgodbo; s posebno pozornostjo definira osebe in njihovo okolje (scenografija je v tem smislu zelo dobra). Na koncu si režiser privošči nenavaden zaključek. Tognazzi in Gassman sta na zunaj klišeja poštenega demokrata in tvillaina», v resnici sta njuna značaja vse prej kot shema-tična. Tu pa tam si Risi privošči tudi parodijo Fellinijevih filmov. Ne mislimo le na Rustichellijevo glasbo, ki je nekako med Rotovo glasbo za Fellinijeve filme in Morrico-nijevimi motivi za «angažirane» filme. Na Fellinija spominja tudi srečanje in obujanje spominov dveh protagonistov na plaži, predvsem pa zaključni «balet> navijačev, ki se zdi nekaka parodija zaključnega prizora Fellinijevega filma tOtto e mezzo». Vsekakor, kot sem rekel, film ni prepričljiv, vsaj ne kot zadnji filmi tega režiserja. Dialektika ostane v okviru obstoječih ustanov (tako tudi Tognazzijeva izbira na koncu), medtem ko je v »La mo-glie del p rete* in v nekaterih epizodah filma tNoi donne siamo fat-te cosh Risi prišel do bolj radikalnih zaključkov. SERGIJ GRMEK OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaša poklicna strokovnost bo postavljena pred izkušnjo. Neka prijateljska zveza bo velikega pomena za vas. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ponovno si boste pridobili vaš nekdanji smisel za pobudo. Zvečer se boste u-deležili neke prireditve. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V primeru, da bi prišlo do poslovnega tekmovanja, pokažite največjo vztrajnost. Izboljšani družinski od- RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne u-kvarjajte se preveč z zapletenimi vprašanji. Napetost v družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše današnje pobude bodo zelo cenje- Kulturni dogodki v slikah Kakor smo že poročali, sta v soboto gostovala v Križu dva ansambl* iz Pulja. Na gornji sliki vidimo del mešanega pevskega zbora «Maj' ko Brajša - Rašan» iz PuUa med pozdravom predsednika kriškega f" «Vesna» Borisa Košute, na spodnji sliki pa vidimo oba pulJsk* ansambla, že omenjeni zbor ter orkester «Istra» f V nedeljo popoldne so v Borštu v dvorani šolskih sester pripra' , že tradicionalno prireditev ob vaškem prazniku. Na gornji sliki 0 dimo skupino borštanskih dijakov, ki so uprizorili enodejanko »Sla11 voda*, na spodnji sliki pa vidimo skupino mladih Borštanov, člafl0 PD «Slovenec», ki so uprizorili veseloigro v narečju «Snubač» zurna, bodo potrebne žrtve. STRELEC (od 23. 11. do 20. Bodite vedno jasni v poslovnih' gramih. Pretirana zadržanost bi , ne. Z malimi spremembami boste uresničili svoje sanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne uporabite najboljših možnosti danes, raje jih prihranite za bodočnost. V družbi prijateljev boste našli mir. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Na delu bodite v ospredju, ker se vam obeta nagrada. Zadoščenje v družinskem krogu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Jutranje ure bodo važne za uspeh neke pobude. Za ohranitev spora- tegnila ogroziti vaš načrt. KOZOROG (od 21. 12. do 20. Neko pismo vam bo prineslo vj? ko zadoščenje. Nove okoliščine ti do vam v prid. VODNAR (od 21. 1. do 19. ji Skušajte premagati težkoče z matičnostjo. Ugodne okoliščine ® uveljavitev vašega čustvenega 11 RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) . nadna odločitev vam bo pria£ „ znatne koristi. V kratkem se h0* odločili za daljše potovanje. TOiVG SV ETINA illlllllllimilllllllllllllllllllllllllllllll TRETJA KNJIGA «Zakaj me obiskuje žalost vsako leto prav v dnevih mojega rojstva? Ali sem jo prinesel na svet z materinim mlekom?« Rahla tesnoba ga je obšla in krepkeje je stisnil puško. Z materjo sta se vedno sporazumevala brez besed, tudi na daljavo, čutila je, kaj se dogaja z njim, pomagala mu je, kadar je preživljal hudo uro. Vedno sta slutila, kdaj je komu hudo in je potreben pomoči. Sestra je povedala, da se je mati tisto noč, ko je bil ranjen, prebudila in ga videla v krvi. Dobili so pismo in poslala Jo je na pot, da se prepriča, kaj je z njim. Materina skrb ga je ganila. Kaj vse je napravila in kaj vse naročila zanj... Vedno sta si bila najbližja. Zazdelo se mu je, da vse, kar čuti dobrega v sebi, izhaja od nje. Nikoli ni položila roke nanj, nikoli ni slišal od nje grobe besede in ne očitanja. Ne od nje in ne od očeta. «če imam rad ljudi in če verujem v človeka, je to zavoljo nje. Naučila me Je, kako Je treba prenašati bolečino molčč in ne kazati svetu svojih čustev; kako vztrajati v upanju, da pride za vsako nočjo dan in za dežjem sonce.« če ga Je mati naučila spoštovati Človeka, se je od očeta lovca naučil ljubita naravo, samoto in gozd. Nenadoma se je sredi gozda zavedel, da je mladost minila in da se vse tisto lepo ne povrne nikoli več... Hod večer se je vrnil v bataljon. Orlovu je povedal, da j« imel obisk, in mu dal na mizo prepustnico. Orlov Jo je pogledal, jo zmečkal in vrgel v kot. «če bi jaz odrejal, ne bi šel nikamor! Nihče s položajev!« «Dobro, da ti ne odrejaš!« je dejal Vojko in se poslovil. Primoža je dobil v jarku, čistil Je strojnico. Dejal Je, da so odbili dva napada Nemcev in zavrnili celo tanke. Vojko pa je povedal, kdo ga je obiskal, in mu izročil pozdrave. Odvezal je nahrbtnik in položil pred Primoža novo flanelasto srajco, gate in nogavice. Primož ni imel nikogar več, ki bi mu kaj poslal za zimo. Dobro je imeti prijatelja, ki se zanešeš nanj.: Vojko ga bo izvlekel ranjenega iz ognja, če bo treba, in ga tudi ubil, da ga ne bi dobil sovražnik. Tako sta se bila zmenila... Ker je bil še moker od dežja, se Je takoj preoblekel. Toplota in duh po svežem perilu sta ga spravila v dobro voljo. V grapi za položaji so spet zanetili ogenj. Nemci so potrošili določeno količino mundoije in nad gorovjem je zavladala gluha noč. Razen dežurnih straž pri strojnicah in patrulj pri položajih so se vsi borci zbrali pri ognju, da bi se posušili. Od moče so bili prehlajeni, saj so zmrzovali že nekaj dni. Skrbi so se izgubile v šelestenju plamenov in sence smrti so se potuhnile v goščav j e. Nande in Tancek sta na kolu pritovorila kotlič ln za čela pri ognju delita večerjo. Ko so pojedli, Je Vojko razdelil nekaj zavojčkov cigaret, ki jih je za četni kolektiv prinesla njegova sestra. S Primožem nista kadila. Večina drugih pa je z užitkom prižgala. Duh po tobaku se Je pomešal z gozdno vlago in dimom, spočel ugodje in dobro voljo. Plamen je sušil mokro obleko in svetil v duše. Komandir Šali je bil posebno dobre volje, ker je četa brez žrtev zavrnila Nemce. Orlov ga je pohvalil in ga stavil za zgled vsem komandirjem. Objel je Vojka In Borisa okoli ramen, pomignil je Keči in zapela sta: «0 javore, javore, drvo ti si najbolje... iz tebe se gusle rade za guslare mlade...» Pritegnili so tudi drugi. Sall Je pel naprej, z visokim, vznesenim tenorjem, četni zbor pa je pel za njim. Vodil ga je Keča z debelim, medvedjim basom. 15 V naslednjih dneh so Nemci na nekaj mestih prebili položaje divizije. Z veliko premočjo so prodirali navzgor po obeh dolinah. Brigade so izginile čez noč, kot Izgine voda v pesku. Nemci so vdrli na prazne položaje in tolkli po nevidnem sovražniku. Ko so le videli, da jim nihče ne odgovarja, so nekaj časa ropali po zaselkih, nato so odšli v dolino. Blisk je poročal Pemcu, da je dobil od Nestorja vesti o novih nemških namerah: spet naj bi vzpostavili posto-janko v Poljanah in spremenili v utrjena gnezda nekaj cerkva na ključnih točkah obeh dolin. Perne je poklical Marka in Tušarja ter jima dal kratko in jasno nalogo: takoj razrušiti cerkveni zvonik v Poljanah in minirati cerkve, kjer bi se lahko utrdili domobranca. V mraku se je Salijeva četa z vodom minercev, Markom in Tušarjem previdno bližala Poljanam — bili so namreč obveščeni, da so tam lahko že Nemci. Obstali so dober kilometer nad vasjo In počakali na patrulje. Marko je čikal in preklinjal, ko nd bdlo nazaj izvidnic. Pred njegovimi očmi je rastel beli zvonik iz dna doline v črno, oblačno nebo kakor roka boga, ki mu žuga. «če bd me bil Karel poslušal, bi imeli eno pot manj. Tu bi bil le kup ruševin. Sedaj pa tvegaj! Včasih se sprašujem, zakaj imajo štabni ljudje glave, ko ne znajo z njimi misliti, že ob napadu sem jim dejal, da bodo Nemci prišli nazaj, tudi če vse do tal podremo!« se je pridušil Marko Tušarju, ki Je pregledoval vreče s plastikom. Iz teme se je utrgal Primož in poročal, da je vas prosta in da so zasede nared. Spustili so se naravnost k razbitinam župnišča in k cerkvi. Snopi svetlobnih stožcev so tipali po vratih. Pri mežnarju so poiskali ključ od zvonika Stara ženica jim je prišla odpret. Na kolena je padla pred Marka in jokaje prosila: «Gospod partizan, gospod partizan, pustite nam cerkev1* Marko, ki je bil ob ženskih solzah takoj mehak, je V* klical Vojka in Borisa in dejal: »Prepričujte, komisarji!« , Tušar je z minerji vdrl skozi temačna vrata in za^ otipavati debele stene orjaškega zvonika, kakršnega ni v vsej dolini. Sedeminpetdeset metrov je bil visok. Iz nJ* govih lin so težke strojnice sekale v dvokilometrskem ^ gu po vsej dolini. Marsikaterega kurirja je ubila krogla 9 teh lin. Vzpeli so se v stolp. Imeli so petnajst vreč eksploz*1^ nobel: prinesli so ga raje več kot premalo. j Med miniranjem so Boris, Vojko in Travnikarjev od hiše do hiše in pojasnjevali ljudem, da bodo zvoIJ, podrli, ker prihajajo Nemci. Da ne bi ob eksploziji popokaj, stekla, so v vseh hišah po vasi odpirali okna. Na cesti ^ se zbirali radovedni ljudje. Neki pijan starec je na ves razglašal, da prihaja konec sveta, ker je tako prerokova11' v Sibilinih bukvah. Žene so jokale z molki v rokah, pa so se držali za krila. ’ • Marko se je po stari navadi nalil z žganjem. Komaj v prišel v vas, so terenci že izvedeli zanj in mu prinesli P jače. V cerkvi je sčdel v prve klopi in dal prižgati vse če. Tu ga je našel Vojko, ki mu je prišel poročat, da > ( vaščane že obvestil o miniranju. «Daj, sedi, da zmoliva še en očenaš, če ga še znam, Pf!‘ den vržemo bogu pod rit to trdnjavo, ker je pustil, da se v njegovem hramu ugnezdili Nemci! No, kako ’ že v\ očenaš?« Vojko se Je smejal, Marko pa «molil» s skrušenim glasO1”' «Oče naš, kruh je naš, naša zmaga v nebesa pomagaj Sveta Marija žgance polija, bolj so polit, prej si sit!.... je vse, kar znam, pa še teh molitvic sem se naučil pri tapcih.« Iz zvonika je prišel Tušar in povedal, da so zamini1^ «Vrvioe čakajo, Marko, če boš prižgal.« Zbrali so se pri ruševinah postojanke. Razpadla okna * 1! si je Zc ZC to te « lil ni vi Bi 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14, 15 23 27 41, Po I 1 Po ( I (tt * hll k* * ho Sr bo ok » «4 Je '»t k va ob ti« je So v& ko je 8U ba ki bo - J*IMORSK| dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. januarja 1972 SMUČANJE V GRINDELVVALDU Četrta letošnja zmaga Prollove 18 letJ^F^ALD, 18. — Mlada, si •1)0 Avstrijka Annemarie Proll ; je fT. ? Prvim mestom, katerega 2aM,°J, v srnuku v Grindehvaldu, zone Jlla četrto zmago te se-t°Vtli v <*viru tekmovanja za sve-tekmi/. ■ a*' NJena najnevarnejša 4s i,-a ^ bila danes Švicarka Na-■iko n Je stara kornai 17 let- Ve" nadčar^^01'-!0 Je 'PriPravila Ka-v številki uvrstila na od-000 sesto mesto. ^rica smuka: 2 ^marie Proll (Av.) (Švi^ ^7lerese Nadig ^belle Mir (Rr.) s' n^eoise Mačehi (Fr.) ■ Bngitte Totechnig (Av.) 7 Kreiner (Kan.) 8 e,0nika Kaserer (Av.) j ^n.Corrock (ZDA) 10 tT^stine Rolland (Fr.) 11. tanter (Av.) 12 jv°Terice Ste ur er (Fr.) 13' i?vi"a Galica (VB) 14.' Cochran (ZDA) 1’53”51 1’54”07 1’54”10 1’54”92 1.56”01 1’56”13 1’56”47 1’56"85 1’56”89 1’57”00 1’57”04 1'57”27 1’57”30 1’57”31 15 g* Crawford (Kan) ... „ Jj',.?8® Debemard (Fr.) T57”68 27 r®a PeHissier (It) 41. ^^rta Schranz (It.) Jen'a Matous (It.) 1’58”93 1'59”40 2’02”07 Lestvi, Pokal °a posameznic za svetovni v smuku: sA. i * lan» ni«' J’ ^aemarie Proll 3' .raneoise Mačehi 4 Taequeline Douvier t« Mir • Mane-Therese Nadig "dtrud Drexel p^rivica posameznic 2 krancoise Mačehi 3' annemarie Proll ■ Isabelle Mir 5 iv?0c!UeIine Rouvier I 6 p ^e-Therese Nadig 1 Mittermaier (•S!1*3 lestvica za svetovni pokal “*** in ženske): 2 ^ancija 3 Avstrija • Švica L ZDA 120 67 60 56 50 31 za svetovni 187 178 62 60 56 52 l NemČija *• Kanada 642 479 239 117 113 66 52 44 9.Norveška . . 33 10. Španija 16 Med tekmovanjem v Grindelwaldu je padla in se poškodovala Nemka Evi Mittermaier. S helikopterjem so jo pripeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima pretres možganov in zlomljeno desno zapestje. # # ■# Na mednarodnem smučarskem FIS B tekmovanju v Brunecku za moške so v slalomu dosegli take rezultate: 1. Eberhard SchmaM (It.) 96”77 2. Alain Penz (Fra.) 96”80 3. Gustav Thoeni (It.) 97”38 4. Christian Neureuther (Z. Nem.) 97”56 5. Adolf Roesti (Švi.) 97”85 * * * Na mednarodnem časnikarskem smučarskem mitingu v Bayrisch Zellu je zmagal v teku na 5 km Italijan Sdtton (Od časopisa »Acli-ge»). z zaostankom 38 sekund pa se je uvrstil na 2. mesto slovenski časnikar iz Ljubljane Tone Fornezzi. AVTOMOBILIZEM V petek bo start tradicionalnega 41. avtomobilskega rallyja Monte-carlo. Iz devetih evropskih mest bo startalo 298 posadk, ki bodo vozile proti ciliu do devetih različni« progah. Te proge bodo merile vsaka približno 3.500 km. Nato bodo morali tekmovalci prevoziti še 1534 km dolgo skupno progo, za to pa še gorsko vožnjo v dolžini 672 km. Breg - CRDA: visoki skoki nasprotnikovih napadalcev so za vratarje cesto nevarni in prav lahko se zgodi, da dobijo tako brco v želodec, kot je to videti na sliki (vratar ekipe CRDA) iiilliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiininiiiiiiiimimnmuMUMniHMUB PO ZAKLJUČKU PRVEGA CIKLUSA VSAKOLETNEGA TEČAJA Tečajniki SPDT so v nedeljo polagali smučarske izpite V nedeljo se je v Sv. Antonu pri Trbižu zaključil prvi ciklus vsakoletnega smučarskega’ tečaja v organizaciji Slovenskega planinskega društva iz Trsta. Zjutraj je bil pred pričetkom rednega treninga smučarski test, neke vrste izpit, ki ga tečajniki opravijo po 5. dnevu, oz. po 10 urah smučarskega tečaja. Ravnatelj trbiške smučarske šole Oskar Nikolaučič (ki je tečajnike ocenjeval) je postavil na strmejši del proge manjše število vrat, skozi katera so nato morali voziti mladi smučarji po svojih zmožnostih. Opazovanje spustov Je bilo zelo za- iiiiimiiiiiiaimiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiimiuiinitiiiiHiiiiiiimiiiuiiiiimiiiimHiiiiiiiiilunuiimiiimii ODBOJKA PRVI PRVA SLOGA V ŽENSKI C LIGI NASTOP ZMAGA SLOGA — INTER 1904 3:1 (12:15, Čufar, Čuk, Žagar, Dragoni, Pado- 17-1« 1K-A 1S.S\ ___ n____1 _ A 1-. o ,r’ 17:15, 15:4, 15:8) SLOGA: S., D. in M. Križmančič, van, Busleta, Bnass, S. in L. Grgič. Prva prvenstvena tekma ženske C lige je prinesla novoustanovljeni Slogi prvo zmage. Dekleta iz Pa-drič. Gropade, Trebč in Bazovice so sicer zapravile prvi set, vendar so osvojile tekmo zelo prepričljivo. Izkazale so se zlasti v zadnjih dveh nizih, ko je prišla posebno do izraza izkušenost starejših igralk, kot so vse tri Križ-mančičeve. Slogašice so zaigrale tudi požrtvovalno, zlasti mlada Ksenija Bras, ki se bo razvila v dobro odbojkarico, če bo še naprej napredovala tako kot doslej. Na splošno pa lahko rečemo, da so vse igralke dobro opravile svojo nalogo. V prvem setu so igralke Sloge takoj pritisnile in so res povedle kar s 13:4. Toda pri tem rezultatu se jim je zataknilo in nasprotnice so prišle do petnajstice, ne da bi slovenske igralke osvojile eno samo točko. Drugi niz .je bil zelo izenačen in se ie zaključil z zmago Sloge. Od tedaj dalje pa je bila premoč Sloge popolna. Naše igralke so brez težav nizale točko za točko in In-ter ni v obeh zadnjih setih skupaj osvojil niti za en sam niz točk. V soboto, 22. t.m., bo Sloga go- stovala pri šesterici Polisportiva Li-bertas v Pordenonu. XESU OBVESTILO ŠD Polet priredi v nedeljo, 23. januarja, avtobusni izlet v Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Opčin (pekarna Čok) ob 7. uri. Cena 1400 lir. Družine imajo popust. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica 18, telefon 212-136 do četrtka. nimivo. Videli smo vse tečajnike. Neva, Birsa Danijela, Ciani Bru- Ker to ni bila tekma, so posamezniki dali od sebe vse, brez vsake napetosti in sproščeno obenem. Posebno v drugem tečaju smo opazili zelo dobre smučarje, na katere bomo prav gotovo lahko računali prihodnje leto na tekmovanjih. Prava škoda, da je bilo zaradi zimskih šolskih počitnic odsotnih precej starejših mladincev. Sicer pa bodo ti delali izpit na koncu 2. ciklusa, tj. 7. februarja. Rezultati triletnega napora tečajnikov, trenerjev, staršev in društva samega, so torej pozitivni. Lahko gledamo optimistično na prihodnje sezone, ko se bodo odlikovali pravzaprav naši prvi smučarski kadri. Zanimivo je, da je večina tečajnikov letnikov 1962 in 1963 (kar 45), po številu sledita letnika 65-66 (25 otrok) in končno letnika 60-61 (o-krog 15); pri tem seveda nismo upoštevali naše že znane mlade tekmovalce letnikov 55-59, katerih je približno 11. Ta pripomba ima svoj pomen. Če pomislimo na trenutek, ko se bodo oblikovale tekmovalne skupine, nam je jasno, kakšne važnosti je, da so smučarji - tekmovalci »zrasli* skupaj na snegu. Tako se najbolje ustvari smisel za pripadnost k neki ekipi. Oglejmo si rezultate testa. Posamezni tečajniki so si zaslužili »zvezdice*, ki si sledijo po • vrednosti tako: najvišja ocena je 5 zlatih zvezdic (ozke, zaporedne vijuge v navpičnem spustu), 4 zlate (širše vijuge v navpičnem spustu), 3 zlate (dobro izvajanje kristianije), 2 zla ti (ne popolnoma sonožna kristia-nija), 1 zlata (kristianija, vendar ne s sonožnimi smučmi), 3 srebrne (iz pluga v kristianijo), 2 srebrne (plug z zavoji), 1 srebrna (navpični spust v plugu s krajšim zavojem). 3 zlate zvezdice: Kuret Stojan 1 zlata zvezdica: Berdon Andrej, Brana Igor, Cesa-ri Mauro, Majovski Kazimir, Pra-šelj Andrej, Orel Valter in Starc Klavdij 3 srebrne zvezdice: Berdon Neva, Čergol Rada, .Tune Erika, Kante Sonja, Kuret Tanja, Malalan Keti, Margon Adrijana, Maver Lavra, Paoli Rosana, Rupel Danijela, Škamperle Igor, Škerlj Igor, Tomšič Aleksander, Sirk Sonja, Starc Ester, Vecchiet Tanja, Vigimi Ingrid, Starc Miran 2 srebrni zvezdici: Ban Valter, Černjava Vanja, Fer-luga Mitja, Gerdol Giuliana, Cer-dol Peter, Guštin Ines, Husu Dolores, Kojanec Marko, Kranjec Su-zi, Lukša Petra, Maver Helena, Micheli Vasilij, Milič Andrej, Pra-šelj Beti, Rojc David, Slokar Martina, Štoka Lavra, Tomšič Kristina, Vassallo Andrej in Mihela 1 srebrno zvezdico: Abram Lučka, Bak Štefan, Bak na, Černič Igor, čok Anamarija, Carlevaris Andrej, Gec Anamarija, Gombač Igor, Kemperle Lavra, Kalc Katja, Kranjec Vera, Milič Iivij, Mikelj Peter, Macarol Rosana, Mljač Mojca, Paoli Peter, Paoli Boris, Rebula Sandra, Rosner Barbara, Stoki Viviana, Starc Valter, Štoka Zorka, Sedmak Barbara, Štoka Nives, Superina Sara, Tomšič Jasna, Zobec Erika, Žulian Morena, Zupin Robi, Štoka Nataša, Guštin Nives, Laidie Bruno, Pegan Andrej, Renčelj Erika. PREGLED MLADINSKIH KOŠARKARSKIH PRVENSTEV Krojijo med naraščajniki rezultate tekem sodniki? Dve odgodeni tekmi in trije porazi: to je v bistvu obračun naših mladinskih košarkarskih ekip. Dokaj skromen obračun. So pa opravičila, in to tehtna. MLADINCI LLOYD ADRIATICO — BOR 92:38 (46:13) BOR: Kapic 2, Koren 5, Barazutli 5, Deško 4, Pertot 2, Šare 6, Kralj 10. Stojan Hrvatič 4. Prosti meti 8:20. «Plavi» so nastopili z dokaj okrnjeno postavo, in sicer brez Dani jela Zavadiala, Francie in Valterja Hrvatiča. Te odsotnosti so bile za izid tekme proti močnemu na spnotniku usodne, saj Je Lloyd, ki je že tako tehnično zelo dobro pripravljena ekipa, imel še lažjo nalogo in je tako neovirano nizal koše, kolikor in kadar Je hotel. Omeniti pa je treba, da so «plavi» poleg tega igrali zelo slabo. V napadu so^ bili neokretni, v obrambi pa odločno prepočasna. Skratka, slab nastop vseh naših mladincev brez izjeme. NARAŠČAJNIKI JUVENTUS - BOR 61:50 (24:32) BOR: Klobas 32, Ervin Žerjal, Vatovec, Ražem 14, Peter Žerjal 2, Bertok 2, Kalc, Oblak, Mikac. Prosti meti 0:0. Kar se Je zgodilo med tekmo Ju-ventus — Bor je res nezaslišano! Sodnik Zadro, ki je morda pozabil na košarkarska pravila. Je dosodil ekipi Juventusa v 40 minutah igre le eno osebno napako! In to v peti minuti prvega polčasa. Kaj takega se je verjetno prvič zgodilo v košarkarski zgodovini. Sicer pa je vprašanje novih sodnikov res pereče. Kad bi torej lahko še povedali o tem nepričakovanem porazu Borovih naraščajnikov. Robert Klobas Je sicer dosegel 32 točk, dosegel pa bi jih lahko še enkrat toliko, če bi ga nasprotniki ne »faulirali* neposredno pod košem. Sodnik pa Je to stalno spregledoval. Skratka, nezaslišano! Vprašamo se celo, če je ravnanje sodnikov zgolj slučajno? Zadnje čase so namreč sodniki Eo novo ekipo izredno oškodovali. PRVENSTVO POMLAD SPLDGEN - POLET 101:39 (52:17) POLET: Marko Sosič 12, Guštin 15, Dolenc 2, Starc 11, Kraus 6, Purič. Poletovci so v prvenstvu »Pomlad* na domačih tleh doživeli visok poraz proti ekipi Spltlgen Brku iz Gorice. Openci so igrali brez treh standardnih košarkarjev, kar je bilo seveda za ekipo usodno. Goričani so se tako razigrali in so dosegli stotico. V Poletovih vrstah je bil najboljši Guštin, ki je bil obenem tudi najboljši strelec openskega moštva (15 točk). Dobro se je izkazal tudi mali Marko Sosič, ki je skrbno vodil igro svojih in je dosegel lep osebni izkupiček (12 točk). Če upoštevamo dejstvo, da so poletovci igrali z dokaj okrnjeno postavo, smo lahko, kljub visokemu porazu, zadovoljni. SplUgen Je namreč tehnično dobra ekipa. DEČKI DVE ODGODENI TEKMI IN NERESNOST SODNIKOV Na Opčinah je zopet prišlo do neresnosti sodnikov! Na sporedu bi marala biti tekma v prvenstvu dečkov med Poletom in Libertasom iz Trsta. Srečanja pa ni bilo, ker enostavno ni bilo sodnikov. Ker to .......""""""H".................................................................. OLIMPIJSKI VCSTI PREKO PARIZA IN ALJASKE Italijani na poti v Sapporo Italijanski nordijski smučarji bodo danes iz Pariza preko Aljaske odleteli v Tokio in Sapporo. Skupi no spremljata švedski trener Nils-son in ... dobra mera pesimizma. Italijani so upali, da se bodo dobro odrezali vsaj na mednarodnih tekmah v Le Brassusu v Švici, rezultati pa so bili še bolj porazni kot teden prej v Caštelrottu, Ren-zoneju in Folgaridi. Nekoliko oe je izkazal le Gianfranco Stella, ki je bil sicer samo deveti za vzhodnimi Nemci in Švicarji, štafeta 3x10 km je bila v večinoma švicarski konkurenci samo deseta, kar je bilo najbolj porazno. V Caštelrottu je bi! za ’abe u-spehe kriv neumesten trening na Švedskem, v RonzoneJu pa niso smučarji pravilno namazali smuči. V Folgaridi je začela prihajati na dan že resnica in po Le Brassusu ni ostalo drugega kot priznati, da je raven italijanskega nordijskega smučanja močno padla. Stella je s svojim devetim mestom zaostal za zmagovalcem kar za dve minuti, Favre, Biondini in Kostner za več kot tri, Blanc in Nones za več kot štiri, Chiocchetti pa za več kot pet. V klasični kombinaciji se je uvrstil na 7. mesto Damolin, zamuda za boljšimi pa je bila precejšnja in upanja, da bi ponovil lep uspeh iz Grenobla so šla tudi tu po . . . snegu. Pri vsem tem je treba upoštevati, da so od močnejših nastopali to ko v Italiji kot v Švici samo zahodni in vzhodni Nemci ter drugorazredna vrsta Sovjetske eze. Manjkali so najboljši Skandinavci in Sovjeti. Kaže, da utegneta biti Nemca Demel (zahod) in Grin> mer (vzhod) zelo nevarna n; ,prot-nika severnjakom. Švicarji so medtem pustili gladko za seboj Italijane. * * H Elektronika niti v Sapporu ne bo prizanesla športnikom! Odkar so na zimskih igrah leta 1960 v Squaw Valleyu uvedli com-puterJe za izračunavanje rezultatov se je ta nova »panoga* iger izredno razvila, pravi »escalation* Dandanes Je iz biltenov in revij, katere objavlja organizacijski odbor razvidno, kot da bi igre prirejali zato, da se izkaže izredna organizacijska sposobnost in ne zgolj za merjenje športnih močni. Med igrami bo ta vtis izginil, vloženi ra-por pa je gotovo prevelik ali bolje megalomanski. Letošnje zimske igre, v tehnološko popolni Japonski, bodo v tem smislu pravi čudež. Merili bodo vse potrebne in nepotrebne čase, hitrost obveščanja pa bo taka, da bo televizijski gledalec v Evropi ali A merilci orel prišel do rezultat a kot tisti, ki bo stal ob progi. V Sapporu so namestili dva com-puterja katerih dejavnost bo razdeljena v: 1- zbiranje in objavljanje osebnih podatkov o vseh tekmovalcih, 2. sprejemanje in obdelovanje rezultatov. 3. objavljanje končnih rezultatov po televiziji in tiskanje biltenov za časnikarje. Osebnih podatkov vseh tekmovalcev so Japonci nabrali že precej, computerja pa sproti »krmijo* s prijavami, ki vsak dan prihajajo prirediteljem. Svojevrstne izkaznice bodo vsebovale tudi dotedanje večje uspehe športnikov in njihove hob-byje. Delne in končne rezultate bodo computerskemu središču pošiljali iz 140 različnih tekmovalnih točk. Stroj bo po potrebi najprej seštel ali pa naravnost uredil in sam sestavil lestvice. Končno bosta computerja povezana s r osebnim razmnoževalnim strojem, ki bo tiskal biltene za časnikarje. Computerja bosta obvladala tri Jezike: japonskega, angleškega in francoskega. Odgovarjala bosta v tistem, v katerem bo vprašanje zastavljeno. * * * Priredite] Jski odbor, ki je do sredine decembra delal s pomočjo 350 uslužbencev Je sedaj dobil nove delovne' moči. Uradnikov in vodilnega osebja Je približno 800, delavcev, ki urejujejo proge in druge tekmovalne ter pomožne naprave Je skoraj 6 tisoč. Rediteljev Je skoraj 3100, sodnikov pa 2400. Vse te osebe seveda nč delajo ves'dan. Gre večinoma za honorarne storitve za pol dneva, za igre pa dela vseeno nad 12 tisoč oseb. Tem Je treba dodati še zaposlene pri televizijskih snemanjih in skupni znesek le nekje zelo blizu 13 tisočev. K. B. KOLESARSTVO Belgijec Eddy Merckx je izjavil, da se bo verjetno tudi letos udele žil etapne kolesarske dirke »Tour de France*. ni bilo prvič, se vprašamo, kal misli o tem košarkarska zveza? Za tekme višjih lig, ko sodniki dobijo precej denarja, je prava tekma za sodniška mesta, okoli sodniške mize pa mrgoli ljudi. Za mladinska prvenstva pa so resne težave, da pride na igrišče en sam sodnik. Pri sodniški mizi pa seveda ni nikogar in vsako društvo mora poiskati v svojih vrstah improviziranega časomerilca, zapisnikarja itd. Skratka, kočljivo vprašanje, ki ga bo morala zveza takoj rešiti. Kljub odsotnosti sodnikov, sta se Libertas in Polet spoprijela v trening tekmi. Poletovci so bili odločno boljši, saj so zmagali z zgovornim izidom 32:4. Tudi druge tekme tega prvenstva (Brunner — Bor) ni bilo. Na odprtem igrišču v Rojanu je bilo zelo hladno, tako da sta trenerja obeh ekip sklenila, da se tekmo odgodi. MINIBASKET Srečanje v minibasketn so odgo-dili zaradi slabega vremena. Bor (ki bi moral danes nastopiti proti ekipi Ricneatori) in Polet (ki bi moral odigrati jutri tekmo s peterko Visintini) torej ne bosta igrala. b. 1. ALPINIZEM 23-Ietna tržaška študenta Enzo Cozzolino in Flavio Ghio sta odprla v gorski skupini Fanis novo prvenstveno smer na Cima Scotoni. Na 2870 m visoki vrh te gore sta se povzpela pri temperaturi 15 stopinj pod ničlo. Njun podvig so strokovnjaki ocenili s šesto težavnostno stopnjo. Smer je dolga 600 metrov. KOŠARKA 24. in 25. januarja se bodo zbrale v Imoli italijanske reprezentantke na skupnem treningu. Med sklicanimi košarkaricami je tudi članica tržaškega društva Calza Bloch Chiara Longo. PLAVANJI ZARATE (Argentina), 18. — Argentinski plavalec je včeraj presenetil s svojim izrednim podvigom. Uspelo mu je, da se je obdržal na površini vode 50 ur in 55 minut, kljub temu, da je imel privezane roke in noge. Za svoj podvig je plavalec izbral bazen kluba »Defensores unidos*. Čas. ki ga je plavalec preživel v vodi, pa je kronometriral uraden športni sodnik. Almate je prišel iz vode včeraj zvečer ob 22.18, kar odgovarja 2.18 Po srednjeevropskem času. Njegovo zdravstveno stanje je bilo odlično in ni potreboval pomoči, da bi se dvignil iz bazena. OBVESTILO Šahovski odsek Breea sklicuje danes, 19. t.m. sestanek vseh svojih članov na sedežu društva v‘ Boljuncu ob 20.30. Na sestanku bo govor o neteku 4. društvenega šahovskega turnirja. Hbr v * ?Vl3P'r ♦ 4P9» J Jf ^ M v 3. amaterska liga: Union . Virtus hies^ozljiva kot iztaknjene oči, duh po ožganih cunjah in h Oer-S mešal z gnilobo razpadanja in silil na bruhanje. ^Ovi Ve 80 86 sveLllkale sohe svetnikov in svete podobe. *l°tei4 50 k® oškra,L>0™ od rafalov — Nemci so med bojem ^Pregnati prve minerje, ki so bili vdrli v cerkev. ^Lju je kurir prinesel iz vasi trobento. Ker ni znal <ujal tudi sedaj, ko že davno ni več verjel v Liho spoštovanje in strah pred neznanim. ^ko je odhlačal v zvonik. Kmalu se je vrnil. Pred vrati je ustrelil s parabolo v zrak in zavpil: «Miina gori!» To je bdi znak zasedam, da lahko odidejo na dogovorjeno mesto. Tušar je spet primaknil trobento k ustom in nekajkrat žalostno zatrobil. Vsi po vrsti so tekli po cesti proti goram, kot da bo vsak hip zagrmelo. Vojko se je z gumiranim plaščem, ki mu ga je poda rila dekle iz bližnje hiše, zapletel v žično oviro, potem pa še z nogami v zanke. Raztrgal je tkanino in sl do krvi opraskal noge. Ko se je izmotaval, je mislil, da bo zdaj zdaj zgrmel nanj zvonik. Tekli so, kar so jim dale noge. Marko pa je šel počasi in zmerjal: «Kam pa bezljate, kozli? Saj se nam nič ne mudi! Vrvice so dovolj dolge!« Pa so kljub temu tekli nekaj minut in polegild nekaj sto metrov od cerkve pod prvim kozolcem. Marko jdh je ozmerjal s panikarjl in jim naročil, naj vsi odprejo usta ali si zamašijo ušesa. Ubogali so ga in z razklenjenimi čeljustmi zrli v beli, visoki zvonik, ki je zapiral dolino kot neuničljiv stražar. Sekunde so se vlekle, bile so dolge kot ure. Ni hotelo počiti. Morda je odpovedala vrvica, toda Marko je zagotavljal, da je prižgal dve in da bo zagotovo počilo — če kdo ne verjame, naj gre pogledat! Nikomur ni bilo do tega, da bi zapustil zavetje. Tedaj je orjaška eksplozija, katere puh jih je dvignil od tal, razklala noč od dna temačne doline do begotondh oblakov. Cerkev z zvonikom je poslednjič zažarela v vsej lepoti. Zvonik se je najprej nagnil kot bolnik, potem je črno zacvetel v razpokah, za hip obstal, kot bi lebdel med nebom in zemljo, in se hrumeče sesul s cerkvijo vred v kup ruševin. Poslednjič so zajokali zvonovi, ki so stoletja spremljali po vsej dolini življenje in smrt, bolečino in radost... Dvignil se je oblak prahu, kd ga je veter odnesel kot zastavo poraza proti gričevnatim Dolomitom. Vstali so in ostrmeli kot uročeni. V ustih so imeli okus po prahu, preplavljala so jdh nedoločna čustva. Navdušenje in tesnoba... Razbili so v drobce simbol vsemogočnosti, simbol boga, ki je nudil zavetje sovražni strani. Po dveh dneh se je Markova patrulja ustavila v neki vasici. Njeni prebivalci so bili poslali v brlgadni štab prošnjo, da odredi miniranje cerkve, ker so prišli na oglede belogardisti — radi bi jo spremenili v postojanko. Potem ko je Marko spremenil v prah poljansko cerkev, se ga je polotila uničevalna mrzlica. Med potjo Je razlagal: «Meni naj dajo proste roke. Jaz bd porušil vse cerkve, po gričih in po dolinah. To je potrebno, da spremenimo slovenski značaj. Cerkve so priče našega hlapčevanja bogovom in tujcem, ki so nas nekaj stoletij držali v ponižni pokorščini. Človek potTebuje svobodo bolj kot kruh in vodo. Najprej so mu jo vzeli bogovi, potem pa oblast. Zato stran z maliki in z vsem, kar nam oklepa roke.» Fantje so ga mirili. Vojko ga je opomnili, da Je od brt-gadnega komisarja dobil nalogo, naj opravi kar se da dostojno: iz cerkve je treba odstraniti vse sldlke, oltarje in kipe. V vasi so jih sprejeli možje, kmetje, ki so kot člani odbora predstavljali oblast. Skupaj z njimi so posedli okoli vaške lipe. Šali je razposlal zasede, da so se lahko pogovorili brez skrbi. Zbrala se je vsa vas, ki je bila od prve do zadnje hiše partizanska. Marko je stopil na kamen, da ga je videlo staro in mlado, in nagovoril zbrane po komisarsko: «Ljudje! Ali res želite, da vam podremo cerkev?« Pritrdili so. «Mi, partizani, težko podremo cerkev. Nasprotnik bo razglašal, da smo proti veri, kar pa ni res... Saj veste, da smo bili celo v vaši cerkvici vsak božič pri polnočnici in včasih tudi pri maši.« Starim ženicam so se spričo njegovih ganljivih besed orosile oči. «Saj me poznate, da bd raje zaminiral svojo nogo kot pa cerkveni zid.« Iz množice so se oglasili možje: “Ne maramo v vas belogardistov! Nekajkrat so bile tu njihove patrulje. Salo delajo po hišah!... Groze nam!... Iz cerkvenega stolpa so ubili že pet kurirjev, nekaj so jih ra-ndli, dva ujeli!« Pod težo zahtev je Marko popustil. Kakor župnik s prižnice je naznanil vsem, da se bo zgodilo po njihovi volji. Naročil je, naj takoj spravijo na domove vse svetnike in podobe in drugo, kar je vrednega v cerkvi. Nato jih je potolažil, da jam bo ljudska oblast po vojni zgradila cerkev kakršne ni v dolini... Medtem ko so minirali zvonik, sta Marko in Vojko ogledovala notranjost skromne cerkvice, kd je bila proti tisti v Poljanah kakor kmečka kajža proti gradu. Kar 7-a.qm.mu so se jima hribovci, ki so v procesiji nosili na svoje domove oltarje in obledele slike križevega pota. «Poglej!« je dejal Marko Vojku. «Kako našopirjen, zlat in veličasten je bog v dolinah, tu v hribih pa je reven, skoraj nag! E, kje je enakost?! Ni je pri bogu ne pri ljudeh.« Primož je bil v zasedi na robu. Gledal je na hrib, kjer se je med drevjem skrivala Travnikarjeva domačija. Mislil je na Ano. Rad bi bil pregovoril Marka, da bi napravil ovinek in tam prenočili. Potem je zagrmelo in cerkev se Je sesula. Marko je bil mehkega srca, zato ni mogel odreči Primožu in Travnikarjevemu; pustil Ju je domov. «Na, Primož, tole naj bo za Ano,« mu je stisnil v roke stekleničk« nemškega parfuma in svilene nogavice. «Tele so pa za Tinko, zavojček tobaka pa za Travnikarja.« Pred kratkim je bil v dolini in je pomagal terencem sprazniti trgovino. 2e dolgo vrsto let je imel navado nositi svojim simpatijam darila, zato je imel po vsem hribovju vama zavetišča. V mraku se je minerska patrulja spustila v dolino, prekoračila cesto in se vzpela na pobočje, kjer jo je od Hnit* pozdravljala cerkev na griču. Z župnikom, ki je pasel nekaj sto duš, je bil Marko prijatelj. (Nadaljevanje slediJ Uredniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnic« GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprav« TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. 7 SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poltnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. januarja 1972 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-279/j »ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22»' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oflW 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio PJ1 upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiant Glavni urednik Stanislav Renko -j Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • PRESENETLJIV BEG V IRSKO REPUBLIKO Britanski podčastnik v Ulstru prosil za politično zavetišče Sed«m pripadnikov odporniškega gibanja je pobegnilo z ladje «Maidsto-ne» - Močna eksplozija v Belfastu - Lynchcv veleposlanik pri Heathu BELFAST, 18. — Nov in nepričakovan dogodek na pozorišču ulstrske krize: danes zjutraj je namreč britanski podčastnik zapustil svojo enoto v severni Irski in je prosil oblasti Irske republike za politično zavetišče. Vojak je bil oblečen v civilno obleko in je bil brez orožja, ko se je predstavil na policijski postaji v Enniskilentu, kjer je zaprosil za politično zavetišče. Ministrstvo za pravosodje je o tem dogodku izdalo izjavo, v kateri trdi, da bo s simpatijo preučilo to prošnjo zaradi sedanjega napetega položaja. Britansko poveljstvo v Ulstru ni še dalo nobenega uradnega sporočila o podčastniku, ki je zapustil svojo enoto in je prosil za politično zavetišče v Irski republiki. Glasnik angleške vojske pa je sporočil, da so v teku pristojne preiskave. V belfaškem središču je danes zjutraj eksplodiral močan eksplozivni naboj, ki je razdejal trgovino v Dublin roadu. Neznanca, ki sta postavila bombo sta opozorila o nevarnosti vse prisotne in sta jim ukazala naj se čimprej oddaljijo. Eksplozija, ki je bila zelo močna je popolnoma razdejala trgovino in bližnje poslovne prostore ter je ranila dve osebi. Veleposlanik Irske republike v Londonu se je danes sestal z an gleškim premierom Heathom, kateremu je sporočil zaskrbljenost irskega ministrskega predsednika Lyncha za razvoj ulstrske krize. Sedem pripadnikov katoliškega odporniškega gibanja IRA je včeraj ponoči zbežalo iz ladje «la-gerja* »Madstone*, ki je zasidrana v belfaškem pristanišču. Britanske vojaške oblasti v Belfastu so u-vedle preiskavo, da bi ugotovile, kako se jim je beg posrečil, ker je bila ladja opremljena z najsodobnejšimi alarmnimi sistemi. Odkar je avgusta 1971 stopil v veljavo zakon o preventivnem zaporu se še ni nikomur posrečilo pobegniti z ladje. »Maidstone* je namreč obdana z bodečo žico in je opremljena z najsodobnejšimi alarmnimi sistemi, poleg tega pa jo vojaki stražijo dan in noč. O-blasti so menile, da je ladja najbolj gotov lager. Begunci pa so razmeroma lahko zapustili zapor. Spustili so se z ladje v vodo in so plavali do nekega pomola. Tu so brez orožja zaplenili avtobus, ki jih je prepeljal do katoliške četrti, kjer so jim prijatelji preskrbeli suho obleko in so jih spravili preko meje v Irsko republiko, preden je policija blokirala izstopne oeste. Beg z ladje »Maidstone* je vsekakor bolj presenetljiv, kot begi upornikov iz belfaškega zapora v Crumlin roadu, ker je bilo to poslopje staro, medtem ko je bila ladja res sodobno opremljen lager. Beg sedmih upornikov je sovpadal z odprtjem novega lagerja, ki so ga britanske oblasti pripravile v Mangillanu blizu Londonderryja. Prav včeraj so preselili prvih 40 jetnikov z ladje v lager. V ulstrskih vladnih krogih je danes zjutraj nekdo grenko komentiral, da bodo verjetno prej izvedeli resnico o begu z ladje »Maidstono* iz tiskovne konference, ki jo bodo begunci verjetno priredili v Dublinu, kot pa ob zaključku policijske preiskave. Podčastnik britanske vojske, ki je zaprosil za politično zavetišče v Irski republiki, se je popoldne vrnil v Ulster. Ni še znano, če se je vojak prostovoljno vrnil k svojemu odredu ali pa so za prisilili. Vojaki so za prepeljali na najbližjo policijsko postajo, kjer za policija še vedno zaslišuje. «Buvshi Ganz* predložila vodstvu reške luke ponudbo za gradnjo 36 različnih dvigal in za dobavo druge tehnične opreme za pristanišče. Padla j« z enajstega nadstropja in si je polomila nogo SINGAPUR, 18. — Mlado singapursko dekle je imelo danes res veliko srečo. Padlo je z enajstega nadstropja in po 35-metrskem padcu je »pristalo* na motornem kolesu, ki je bilo parkirano pod njenim oknom. Razen polomljene noge in nekaj prask na roki ni dekle utrpelo drugih poškodb. Dekle so takoj prepeljali v bolnišnico, vendar njeno zdravstveno stanje ne povzroča preglavic zdravnikom. Singapurski dnevniki trdijo, da je dekle strmoglavilo z okna zaradi vrtoglavice. ZARADI GRADNJE PLINSKIH CELIC V AUSCHVVITZU Esesovska zločinca pred dunajsko poroto Obtožnica: Oba sta bila zavedna člana Himmierjeve organizacije DUNAJ, 18. — Dva avstrijska arhitekta sta se danes znašla pred dunajskim porotnim sodiščem, kjer se morata zagovarjati zaradi hudih obtožb v zvezi z izgradnjo plinskih celic v taborišču smrti Oswieczim — Auschvvitz, kjer so nacisti med drugo svetovno vojno umorili tri milijone ljudi. Na zatožni klopi sedita: 63-letni Walter Dejaco iz Reutteja ter 64-letni Fritz Ertl iz Linza. Prvega so obtožili «zahrbtnega umora* drugega pa sodelovanja pri »zahrbtnem uboju*. Na vsak način sta oba obtožena, da sta pripravila načrt, zgradila in pripravila vse potrebno za obratovanje štirih plinskih celic, ki so skupaj s krematoriji pogoltnili vsaj tri milijone ljudi v okviru načrta «dokončne rešitve* judovskega vprašanja. De jacona so še obtožili, da je osebno pretepel in ubil dve osebi v novembru 1. 1940 in da se je udeležil drugih akcij pri katerih so bili ubiti zaporniki. * Dejaco je bil od poletja 1941 do oktobra 1944 šef projektivne sekcije osrednjega ravnateljstva za dela v taborišču v Oswieczimu — Au-schvvitz. Ertl pa je bil od poletja 1941 do januarja 1943 šef sekcije za nadgradnje pri posebnem ravnateljstvu za taborišča ujetnikov. Oba sta bila častnika «SS» oddelkov. Za Dejacona so ugotovili, da je lastnoročno podpisal neki načrt za izgradnjo plinskih celic. Obtožnica trdi, da sta Dejaco in Ertl dobro vedela, kakšnemu namenu bi morale služiti plinske celice, to je ne sežiganju ljudi, ki so umrli naravne smrti, temveč tudi za žrtve namernih umorov (streljanje, uničevanje v plinskih celicah itd.). Bila sta zavedna člana Himmierjeve organizacije, ki je skušala iztrebiti Jude in nasprotnike nadzma ter prikriti s sežiganjem dokaze o zagrešenih zločinih. Obtoženca trdita, da sta zvedela za prave namene gradenj šele pozneje. Ertl je trdil celo, da z Oswieczimom ni imel opravka. Pozneje je pod težo dokazov moral to priznati. Na sodišču sta oba nacistična zločinca izjavila, da sta nedolžna. ČRNSKI «N0» PREKRIŽAL SMITHOVE RAČUNE Rodezijska policija streljala na množico črnskih demonstrantov Nenadni izbruh nezadovoljstva črnskega prebivalstva presenetil tudi lok donske politične kroge ■ Kaj je še ostalo od novembrskega sporazumni GWELO (Rodezija), 18. - Siloviti neredi so izbruhnili v tem rodezijskem mestu, ki ga štejejo za tret jega po velikosti in pomembnosti. Neredi so bili posebno hudi v predmestju Monomotapa, kjer se je zbralo gotovo 8.000 'črncev, ki so protestirali proti novembrskemu sporazumu med predsednikom rodezijske vlade Jan Smithom ter angleškim zunanjim ministrom Douglasom Homeom. Danes se je po ulicah Gwela in drugih rodezijskih mestih razlegal enodušen klic »No* (ne), kar pomeni zavrnitev sporazuma med angleško vlado in voditelji rodezijske manjšine belcev. Današnji dogodki so bili zelo burni. Kolone črncev so skušale prodirati proti središču Gwela, ki je bilo že več dni obdano z močnimi policijskimi silami. Policija je na napade demonstrantov odgovorila z metanjem solzilnih bomb in kasneje s streljanjem iz pušk avtomatskega orožja. Dva črnska demonstranta sta bila ranjena. V Gwelo sta pozneje dospela rodezijski pravosodni minister ter minister za informacije, ki sta prišla tja, da bi se osebno prepričala o pomembnosti dogodkov. Obračun črnskega «No* je bil porazen: v predmestjih Monomotapi in Bambi so demonstranti zažgali poštni urad, podrli brzojavne in telefonske drogove, napadli trgovine, restavracije in druge javne lokale, ki so last belcev. Skušali so tudi onemogočiti železniške prevoze, toda naklep se Jim ni posrečil Tu je potrebno vsaj na kratko opisati pogoje in razmere, ki so botrovale tej zadnji uporniški manifestaciji rodezijskih črncev. Današnje prebujanje samozavesti črncev sega s svojimi najmlajšimi koreninami v nedavno preteklost. Nista še minila dva meseca odkar se je končala med vlado v Salys-buryju dolga hladna vojna, ki se je začela leta 1963, ko je Jan Smith enostransko proglasil neodvisnost Rodezije. Po tej proglasitvi je prišlo do bojkota Rodezije, gospodar- REKA, 18. — Tovarna «Djuro Djakovič* iz Slavonskega Broda je skupno z madžarskim podjetjem IZ HONGKONGA llllllllllllllllllllln VAL SLABEGA VREMENA NAD APENINSKIM POLOTOKOM IN NAD VSO EVROPO Snežne padavine v severni Italiji 38 stopinj pod ničlo v prestolnici SZ Po skoraj vseh severnoitalijanskih mestih je potrebna zimska oprema - Močno razburkano morje «Visoka voda» v Benetkah RIM, 18. — Val slabega vremena je zajel ves italijanski polotok. Temperatura je povsod zelo nizka, izpod poprečne letne temperature. V severnih predelih Italije so stalne znežne padavine, na jugu pa divja Na milanskem trgu pred Duomom močan veter in močno dežuje. V Rimu in v Laziu sploh je deževalo ves dan, ob obali pa je divjal močan veter, ki je izril marsikatero drevo. Tirensko morje je zelo razburkano. TRST A 7. 15, 8. 15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 23.15 Porodila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Safredov orkester; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Godalni kvartet iz Celovca; 19.10 Higiena in zdravje; 19.45 Zbor »L. Bratuž* iz Gorice; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 <11 locandiere*; 16.00 Zorut-tijevi epigrami; 16.10 Komorni koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Današnji gostje; 9.00 Otroški kotiček; 10.05 Medigra; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Mali koncert; 11.30 Popevke: 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.15 Pojejo »The Pink Floyd»; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL, 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Štolcerjeva glasba; 18.15 Jazz, 18.35 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Pop jazz; 22.35 Komorna gl»sba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PRCGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz: 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.10 Srečanja * Brahmsom; 19.310 Motivi iz slavnih glasbenih komedij; 20.20 Spored z Mino; SREDA, 19. JANUARJA 1972 21.15 Radijska igra: Smrtni skok; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Rosalino in Ringo Starr; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.36 Telefonski pogovori: 12.40 Spored s P. Villaggiom; 15.30 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 »La Marianna*; 20.10 Srečanje petih; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Haydnov koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba; 12.10 Operni odlomki; 13.00 Medigra; 14.30 Portret avtorja; 15.30 Baritonist Guido de Amicis Roča; 16.15 Radijska igra; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.15 LR Kitajska; 21.30 Glasba sovjetskih avtorjev; 22.30 Glasbena kritika. PILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 I-tal. sodobna glasba; 9.45 Baročni koncert: 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja; 12.30 Plošče; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 23.00, 21.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Melodije iz filmov; 9.40 Iz glasbenih šol; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Odlomki iz Pergolesijeve opere »Zaljubljeni bratec*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Zamejski zbori pojo; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Zoltan Kodaly: odlomki iz^ suite «Harry Janos*; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Alfonso D’Artega; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Popevke iz slovenskih festivalov; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: Tečaj angleščine za srednjo šolo; 11.30 Srednja šola; 12.00 Višja srednja šola; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Čas smučanja ; 13.30 Dnevnik ; 15.00 TV v šoli (ponovitev); 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za o-troke: Jugoslovanski film »Izgubljeni svinčnik* ; 18.30 Risanke ; 18.45 Portret avtorja; 19.15 Kulturna oddaja: Življenje v Jugoslaviji — V. nadaljevanje; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Šest vprašanj za leta ’70 — Kaj bo z nerazvitimi deželami?; 22.00 Prenos športnega dogodka; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film Alfreda Hitchcoka: Zločin za zločin. JUG. TELEVIZIJA 16.15 Slalom za ženske, posnetek iz Grindelvvalda; 17.50 Doktor Do-little (ser. film); 18.15 Obzornik; 18.30 Narodna glasba; 19.00 Mozaik; 19.05 Od filma do filma; 19.20 S kamero po svetu; Megleni Lofoti; 20.00 TV dnevnik; 20.30 A. šenoa: Diogenes; 21.20 TV konferenca; 22.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 12.30 Prenos smučarske tekme; 20.00 Risanke ; 20.15 Poročila ; 20.30 Dokumentar o Kitajski; 21.20 Jesen na istrskem nabrežju. BOLOGNA, 18. - V Bologni in v Emiliji sploh še vedno sneži, medtem ko je v Romagni temperatura milejša in močno dežuje. V Raven-ni so padavine povzročile hude preglavice vsem vozilom, ker so bile ceste pokrite z vodo. Plast snega, ki je včeraj prekrila Bologno, se je danes ponoči povišala še za 5 cm, na okoliških hribih pa je snežilo še močneje. Teža snega je v vasi Casalecchio podrla drevo, ki je pretrgalo električne napeljave. Led na cestah je zelo oviral promet, šoferji pa so vozili precej previdno in zato ni prišlo do hujših nesreč. Skoraj povsod je potrebna primerna zimska oprema. * * * PALMI (Reggio Calabria), 18. — Tudi v Calabrii so vremenske razmere zelo slabe. Zaradi neurja, ki je prejšnjo noč divjalo ob Tiranskem nabrežju, je umrl 53-letni kmet Vincenzo Raso, njegov prijatelj 52-letni Francesco Mammone pa je bil hudo ranjen. Kmeta je zadela strela in ju močno opekla. Dež, ki je celo noč neusmiljeno bi nad Calabrio, je povzročil precej škode na poljih, v nekaterih primerih pa je povzročil tudi usade in plazove, ki so prekinili promet na nekaterih cestah. * * * MATERA, 18. — Ostro neurje je povzročilo veliko škodo v okolici Matere. Gasilci so imeli polne roke dela, da so izpraznili zalite kleti. Veter, ki je zelo močno pihal, je izruval številna drevesa, strela pa, ki je treščila v hlev, je ubila sedem volov. Gasilci so morali takoj posredovati, da so ukrotili požar, ki je izbruhnil, ko je strela treščila v hlev. * * * REKA, 18. — Močno neurje in velike snežne padavine so povzročile hude preglavice na Hrvaškem. Temperatura je zelo nizka, saj so v nekaterih predelih Gorskega kotorja izmerili kar 15 stopinj mraza, medtem ko je zapadlo 20 cm snega. Na vseh cestah je potrebna zimska o-prema, nekatere pa so celo neprevozne. * * * ATENE, 18. —■ Tudi v Grčiji so mraz in snežne padavine povzročile hude preglavice prometu. Grške o-biasti so morale zapreti nekatere ceste zaradi visokih snežnih zametov. Samostani na hribu Athos so popolnoma osamljeni. P * * HAAG, 18. — Nizozemsko je zajel val ostrega mraza, saj so skoraj povsod v državi zabeležili temperature med 10 in 14 stopinj pod ničlo. Zaradi nepravilnega delovanja nekaterih grelnih naprav so izbruhnili v Haagu številni požari, ki so zelo zaposbli gasilce. * * * RABAT, 18. — Slabo vreme, ki divja nad Marokom, jie povzročilo smrt dveh žensk, drugih šest oseb pa_ je bilo ranjenih. Neurje je porušilo hišo v mestu Fez v sredini države. Ribiči danes si niso upali na morje. • « • MOSKVA. 18. - V Moskvi je pritisnila prava sibirska temperatura. Včeraj ponoči so v sovjetski prestolnici izmerili 37 stopinj pod ničlo in redki pešci, ki so se vračali z dela, so bib videti širši kot daljši zaradi vse obleke, ki so jo deli nase, da bi se branili pred mrazom. Pred nekaj dnevi pa je ( termometer zlezel' celo na 38 stopinj je bil poseg vlačilcev, ki so pri-. pod ničlo. Po dnevi je temperatura peljali odvezane ladje znova v pri- «znosnejša», med minus 24 in minus stanišče. 1 27 stopinj Celzija. BENETKE, 18. - Urad za predvidevanje visokih pbm v Benetkah je danes zjutraj dal ukaz, naj sprožijo sirene, ki oznanjajo bbžnjo »visoko vodo*. Najvišjo točko je dosegla pbma danes zjutraj ob 11.30, ko se je morje dvignilo 1 meter in 20 cm nad poprečno višino. Meteorologi so sporočili, da je fenomen povzročila močna burja, ki piha na severnem Jadranu. Že ob 8.30 pa so bili najnižji predeb mesta pod vodo. Številne skupine ljudi so se znašle v težavah, ko so morale na delo. Zlasti trgovci so morah poskrbeti, da so pravočasno postavili svoje blago na najvišje police, da bi ga voda ne pokvarila. Tudi prevozno podjetje, ki skrbi za zveze z motornimi čolni, je moralo preusmeriti nekatere svoje čolne, ker zaradi visoke plime niso mogb pluti pod najnižjimi mostovi. «Visoka voda* je povzročila precejšnje težave tudi v Chioggi. Praktično je bilo celo mestece pod vodo. Morje je prestopilo obalo in je zahlo vse mestne kleti. Povzročilo je tudi hud zastoj prometa, ker avtomobilisti sploh niso mogli krožiti. * * * NEAPELJ, 18. - Nad Neapljem in okolico divja hudo neurje. Najbolj zaposleni so bib gasilci, ki so morali intervenirati kakih tridesetkrat. Do incidentov je prišlo, ker so Neapeljčani prižgali kresove v čast sv. Antona. Morje je zelo razburkano in valovi stalno butajo ob nabrežje ter močijo mimoidoče pešce. Posadke ladij so bile prisiljene močneje privezati svoje ladje ob breg zaradi močnega vetra. Tudi ribiči se niso danes zjutraj podali na morje zaradi neurja. Na okoliških hribih je sneg pobelil nekatere vrhove. * * * BARI, 18. — V Otrantskem zahvu divja hudo neurje in morje je doseglo «moč 10». Tudi južni Jadran in Jonsko morje sta zelo razburkana. Pristaniška poveljstva so sporočila, da ob bregovih Pugbe piha močan veter, in da je vidljivost komaj 4 km. V Tarantu in Bariju so morah mornarji močneje privezati svoje ladje ob bregove zaradi močnega vetra in razburkanega morja. Veter pa je vseeno pretrgal vrvi nekaterih manjših ladij in jih oddaljil od brega. Odvezane ladje so povzročile večjo škodo, ko so trčile ob ribiške barke. Potreben POTRJENO PO VESTEH Lin Piao je umrl v letalski nesreči HONGKONG, 18. — Desničarski hongkonški časnik Tajinpao je danes objavil vest, da je komunistična partija LR Kitajske izdala o-krožnico, v kateri je naznanila vsem članom partije, da Je umrl maršal Lin Piao. Časopis trdi, da Je bivši naslednik kitajskega predsednika umrl v letalski nesreči v Mongoliji pred nekaj meseci, ko je skrivnostno strmoglavilo kitajsko letalo. Z bivšim generalom sta baje umrla tudi njegova žena in sin. Govorice o kitajskem notranjem političnem položaju so v zadnjih mesecih zelo poudarjale skrivnostno izginitev Lin Piaa in domnevno letalsko nesrečo v Mongoliji. Po mnenju hongkonškega časopisa Je do spora med Maom in Lin Piaom prišlo 18. avgusta, ko naj bi maršal zahteval od kitajskega predsednika, da ga uradno določi za svojega naslednika. Te zahteve pa Mao in Ču en Laj nista sprejela, v centralnem komiteju kitajske partije so tudi odbili maršalovo zahtevo. Po tem sporu naj bi Lin Piao skušal zbežati k svojemu sinu, ki je takrat poveljeval vojaškemu letalskemu odredu na meji z Mongolijo. Baje so voditelji izvedeli, da je maršalov sin skušal z letalom zapustiti Kitajsko in so zato septembra prepovedali vse letalske polete. K tem vestem, ki Jih je objavil hongkonški časnik pa je treba pripomniti, da so vesti o LR Kitajski, ki prihajajo iz Hongkonga po na vadi tendenciozne in netočne, dodati pa je treba, da so v Hongkongu prvi izvedeli za Lin Piaovo smrt, ki so jo nato potrdile novice iz Japonske in iz Sovjetske zveze. Kitajske oblasti pa še niso u-radno sporočile ničesar o usodi bivšega maršala. Nova revija (Nadaljevanje s 4. strani) in ne odtujevanje človekove narave in ko ne bo človek odvisen od takojšnjih materialnih potreb. Toda v današnji družbi umetniško (estetsko) ustvarjanje ni nikaka anticipacija te prihodnosti, ker pomeni ustvarjanje samozadostnih proizvodov (umetnin) ki izstopijo iz realnosti in iz njenega procesa spreminjanja, tudi ko najbolj iskreno in občuteno odsevajo njeno a-lienacijo. Umetnost povezuje trpljenje z užiiKom; v tem je največji dokaz njene historične o-mejenosti in pogojenosti ter obenem dokaz, da je umetnost potrebna, le dokler obstajajo trpljenje in protislovja. V drugačni realnosti bo estetsko ustvarjanje vkoreninjeno v empirično življenje in se ne bo abstrahiralo od njega. Dokument zaključuje, da bi i-mel Tržaški kinoforum na podlagi teh preapostavk dve izb.ri. Na e-ni strani bi bilo moralistično preziranje filmskega ustvarjanja v celoti in omejevanje na striktno politično dejavnost, na drugi strani pa sprejemanje protislovij in kompleksnosti pojava; razumevanje filmov, prej kot njihovo etiketiranje. Določeni filmi namreč, čeprav se ne neposredno vključujejo v spreminjanje realnosti, lahko pripomorejo k njenemu razumevanju. Kajti proletariat se mora vedno zavedati, da je njegova naloga univerzalna, da mora odpraviti vsako razredno razliko in rešiti vsa protislovja; kdor se tega ne zaveda, naredi napako revizionista Bersteina, ki je menil, da je «gibanje vse, cilj nič*. Tako kot je Man prevrnil Hegla, ki je rešil protislovja le v svetu idej, tako morajo marksisti prevrniti vsako udeologijo*, ki opravičuje realnost in se upira njenemu spreminjanju. Ta postopek se ponavlja vsak dan, začenši z nami samimi v tej «kulturni revoluciji» se začenja reakcija nadstavbe na stavbo. Tržšaki kinoforum torej meni, da lahko skromno pripomore k temu postopku, tako da «odkrije» pravi nivo določenih filmov, v katerem se izraža trpljenje in stremljenje realnosti. skih sankcij itd. Anglija se je v glavnem držala * katerih mednarodnih obveznosti fl tega afriškega režima belcev,; Sl je «apartheid» v Južni Afriki. je bila bivša kolonija zelo ttP-povezana z angleškim g°sp°