Po^ameznanevOka 20 štev. ioi .....''iirirni iirfgrfeiiTfiitiiiii-ff i »LMAT >. mul I9ii Leto xlvi. Velja po pošti: n oelo leto neproj.. K 40-— ■■ ea meiec „ .. „ 3.M ia Nemčijo oeloletao. „ «•-m ostalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani m de« i I« oelo leto naproj., K »a oa sosoo „ .. K 3«— V »priti prsjemafi ntMSni „ 8-M m Sobotna Izdajat ai It oelo loto.....K fr— a« Ifomčljo oalololao. „ 10 _ n ostalo lnozomttv«. _ H-— K Brotalihe la ▼ lepHarjevi atlet »er. fl/OL moajo; aofriBkiraaa slama h sprejemajo. - Urafcliftega telefona itov. 30- lokoplsi so to Enostolpna petitvrata (72 mm Uroka la 3 mm visoka alt n|o prostor) ia enkrat . . . . po SO t B« dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primer«! popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni Urli. Enostolpna petltvrsta K 1 — Izhaja vsak dan izvzamšl nedelje ln praznike, ob 3. url pop. Redna letna priloga vozni red Upravništvo |o v Kopitarjevi nlloi it. 6. — Bačnn poštne branllnloo avstrijsko it. 24.797, ogrsko 26.511, bosa.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št,50. P.BiederMS.j.vpolilniareni. (Dr. Iv. Janežič, profesor moralke.) (Konec.) Ker je tako dokazano, da je načelo posredovanja del krščanskega mednarodnega prava; ker je gotovo, da obstoji zato, da ga prizadeti subjekti morejo rabiti; ker je očitno, da more vsak narod priti v tako stisko, ko bo prisiljen iskati pomoči po tem principu, mislim in trdim, da nisem zapisal ničesar, kar bi nasprotovalo krščanskemu državnemu pravu, ako sem povedal v »Slovencu«, da bi smeli tudi Jugoslovani v skrajni sili iskati pomoči potom tega načela posredovanja. To je naše pravo. Šola pa uči: qui utitur iure suo, ne-mini facit iniuriam, Zakaj se torej razburjata »Reichspost« in P. Biederlack nad to rečjo? Način posredovanja je pa dvojen, prijateljski in nasilen. Prvi bolj odgovarja naravi tega principa in je reden, drugi bi se smel rabiti le tedaj, ako se zadeva ne da urediti zlepa. — P. Biederlack pozna in priznava oba načina posredovanja, seveda le po svoji formuli, O prvem načinu govori v štev. 63. »Reichsposte«, kjer pravi: Usoda kakega naroda se določi tudi na ta način, da sosednja država z ofenzivno vojsko napade nasprotnika in ga premaga. V mirovni pogodbi se potem lahko določi, kaj se bo s premagano državo ali s posameznimi njenimi deli zgodilo. Mogoč jc slučaj, da se en narod odcepi od prejšnje države in priklopi novi — ali da ta narod postane samostojen a!i da ostane v stari državi, pa se mu tam zasigurajo potrebne življenjske garancije. — Lep zgled tega načina posredovanja nam nudi danes Belgija. — Nemci so napadli nevtralno državo pod pretvezo, da njena nevtralnost ni odkrita. Premagali so jo urno in zasedli. V t^jn času je bila Belgija enojno upravljana. Dva naroda, romanski Valoni in germanski Flamci, sta živela mirno skupaj. Državni jezik in način uprave je bil francoski. Ko so Nemci deželo zasedli, so vpeljali nemščino za občevalni jezik med seboj in belgijskimi uradi, sicer je veljala francoščina. Kmalu so pa sprevideli, da bi njim bilo v korist, ko bi Flamce kot sebi sorodne nekako ojačili in osamosvojili. Ta proces se je takoj začel in je toliko napredoval, da imajo danes Flamci že vse šole od 1. razreda pa do univerze v materinem jeziku. Tudi po uradih sc rabi le flamščina, med tem ko je prometna govorica za vsakdanje potrebe še mešana: flamsko, nemško ia francosko. Tako pridobivajo Flamci s pomočjo Nemcev vsak dan svojih pravic, in nobenega dvoma ni več, da bodo ostali končno samostojni, enakopravni poleg Vaionov v kraljestvu Belgije. Ta zanimivi proces se vrši pred našimi očmi, pod vodstvom nemškega državnega kanclerja grofa Hertlinga v soglasju z večino državnega zbora. Kancler Hertling je pa katoliški mož, temeljito izobražen v krščanskem mednarodnem pravu, saj je sv. Avguština preštudiral, tudi ;>De civitate Dei«. Tak mož mora vedeti, ali je tako posredovanje v zmislu krščanskega prava, ali ne. Vse, kar nemško čuti, radostno gleda ta prizor in ploska priznanje. — Mi to srečo Flamcem iz srca privoščimo, želimo pa tudi sebi istih pravic — pa ne po isti poti. Drugi način posredovanja je reden in se vrši potom sporazuma po razsodišču. Tega sem priporočal jaz v tistih »Sloven-čevih« člankih. Tam ne podajam nobene svoje rešitve, ampak navajam le kot zgled tri pota, po katerih bi se v slučaju potrebe moglo priti do cilja. Na prvo mesto sem postavil za posredovalca papeža zato, ker nam zgodovina kaže mnogo slučajev takega posredovanja z dobrim uspehom, zlasti pa še z ozirom na sedanjega papeža Benedikta XV., ki sc toliko trudi, da bi prinesel mir narodom. — Na drugem mestu sem omenil »mednarodno razsodišče« za varstvo manjšin. O takem razsodišču se je že veliko pisaio in govorilo, in ni izključeno, da se kdaj ustanovi. — To sta dva pota mirnega posredovanja, kjer bi državna avtoriteta nič ne trpela, uspeh bi bil pa lahko popoln. — O teh dveh p. Biederlack nič ne pove, ali sta mu všeč ali ne, pač pa o tretjem. Na tretje mesto sem postavil možnost, da se rešijo taki spori na prihodnjem svetovnem mirovnem kongresu. Tam se bo gotovo govorilo o Judih, Armencih, Grkih in Turkih, Fincih, Rusih in Poljakih, Ircih in Flamcih in še Bog ve o koliko drugih. Delali se bodo načrti in sklepi v njihovo korist. Mislil sem, da bi bilo mogoče pri tej priložnosti najti kako pripravno formulo, na katero bi države pristale, kot na mednarodno načelo pri reševanju takih sporov. Temu načinu pa p. Biederlack ugovarja z razlogom, da bodo na tem kongresu imeli odločilno besedo tudi naši sovražniki. Sicer si človek mirovnega kongresa ne more drugače misliti, kakor da sta zastopani obe stranki, in prav vsa vprašanja se bodo tam na ta način obravnavala, samo jugoslovansko se ne sme po nauku p. Biederlacka, V tistih »Slovenčevih« člankih o »samoodločbi narodov« sem pokazal to mirno pot, rešiti sporna vprašanja, le kot svojo misel, ker o praktični uporabi teh načel imajo soditi voditelji naroda — pa že samo to je zadostovalo, da se jc dvignil od nasprotne strani vihar tujih in domačih nasprotnikov, ki iščejo v teh stavkih krivih načel, prevratnih namenov in zapeljevanja ljudstva. Vse kriči nad nas kot na puntarje in izdajalce in kliče po vislicah Na čelu teh bojevnikov stopata krščanska Reichspost« in p. Biederlack. Za sklep samo prgsim častite bralce, naj še enkrat primerjajo posredovanje v Belgiji, ki se godi ob splošnem plosku vseh nemških krogov, in pa skromni naš nasvet, rešiti državo iz krize, proti kateremu se je dvignil ves nemški svet. Ali ni tukaj opaziti dvojne mere? P. Biederlack, ali imate za to razlogov iz krščanske morale? Mi pa bodimo mirni in veselega srca, si Deus pro nobis, quis contra nos! Mor v Zavedni Notranjci so včeraj pokazali, da stoje kot cn mož za našimi narodnimi voditelji v boju za svobodo. Okoli 5000 oseb je prihitelo od vseh strani Notranjske v Postojno manifestirat za Jugoslavijo. Na tabor v Postojno naj bi prišli naši narodni nasprotniki, pa bi spoznali, kako misli slovensko ljudstvo, spoznali bi, da je to, kar zahtevajo naši poslanci na Dunaju, zahteva celokupnega slovenskega naroda, videli bi, da naše ljudstvo v boju za svoje ideale ne bo odnehalo, dokler jih ne doseže. Tabor v Postojni je bil sijajna manifestacija za našo misel. Sprejem načelnika Jugoslovanskega kluba. Na stotine ljudi je prihitelo na kolodvor k dopoldanskemu brzovlaku, da sprejmejo načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Ko se je pripeljal vsak, so zaorili burni klici: »Živio dr. Korošec!«, »Živio Jugoslovanski klub!«, -Živela Jugoslavija!« itd. Na peronu je dr. Korošca pozdravilo županstvo, pred kolodvorom pa v imenu notranjskega ženstva gospa Pe-tričeva. Žene in dekleta v krasnih narodnih nošah so obsipavale načelnika Jugoslovanskega kluba s cvetlicami in mu prirejale prisrčne ovacije. Med vožnjo v z zastavami okrašeno mesto so se ovacije vedno in vedno ponavljale. Vsa Postojna je bila na nogah, da pozdravi voditelja jugoslovanske delegacije in mu pokaže, da jc solidarna ž njim in njegovimi tovariši v boju za narodne ideale, Prihod zborovalcev. Kmalu popoldne so pričele od vseh strani prihajati množice ljudstva v Postojno. Iz oddaljenejših krajev so se pripeljali ljudje na vozeh, ki so bili okrašeni z slovenskimi trobojnicami in zelenjem. Več voz je imelo slavoloke z raznimi napisi, n. pr.: »Prost naš rod, na lastni zemlji svoj KGspous »Živela Jugoslavija!« itd, Že dav- no pred napovedano uro je bila obširna bivša častniška obednica napolnjena doi zadnjega kotička in še vedno so prihajale množice. Nad tretjino udeležencev jc moralo oditi, ker ni našlo več prostora, glavarstvo pa ni dovolilo shoda pod milim nebom. Zborovanje. Ob tri četrt na 4. uro je bi! shod otvorjen. Za predsednika je bil izvoljen bivši postojnski župan Lavrenčič, za podpredsednika pa deželni poslanec Perha-vec. Vlado je zastopal okrajni glavar Pils-hofer. Predsednik Lavrenčič je v navdušenih besedah pozdravil zborovalcc in se jim zahvalil za tako mnogoštevilno udeležbo. Pozdravil je nato načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca (viharne, dolgotrajne ovacije), državne poslance dr. Rav-niharja, dr. Pogačnika in dr. RybaFa, ki je prihitel na shod kot zastopnik tržaških Slovencev. Po pozdravu predsednika je ga. PctriS prebrala naslednje resolucije. Na narodnem taboru 5. majnika 1918 popoldne v Postojni zbrane množice slovenskih mož in žena: 1, navdušeno pozdravljajo z jugoslovansko deklaracijo za-početo borbo za samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Izrekajo zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zlasti pa navzočim poslancem dr. Korošcu, dr. Lovni Pogačniku, dr.. Vladimirju Ravniharju in dr. RybaFu. Poživljajo poslance, naj v tem boju za našo državo vztrajajo brez ozira na desno in levo. Obsojajo in izrekajo zaničevanje vsem tistim, ki hočeja narodu in njegovemu vodstvu streljati :» hrbet in kaliti slogo. 2. Obsojajo vse poskuse Seidlerjeva vlade, ki hoče na severu reševati narodnostno vprašanje v prid Nemcem, a na jugu države pustiti vse pri starem. Obsojajo, da ruši Seidlerjeva vlada z enostranskimi koncesijami v prilog Nemcem vsako možnost kakega narodnega sporazuma, zlasti tudi z obetanjem nemške navtične akademije v Trstu. V času, ko naš preko tisoč let v Trstu in Primorju živeči narod, v tržaškem mestu nima ni ene ljudske šole, kaj šele srednjo ali strokovno šolo, obeta vlada Nemcem navtično šolo, ki naj odje kruh jugoslovanskim mornarjem. S to obljubo jc vlada znova pokazala, da z nami noče poravnave, ampak le boj, ki ga sprejmemo in ga bomo izvojevali do konca brez strahu pred preganjanji. 3. Odločno obsojamo, da se je vlada odkrižaia parlamenta, t. j. edine kontrole ravno v času, ko je glad že v hiši, ko se razdelitev živil krivično vrši in ko trpljenje vojske narašča do vrhunca, Odklanjamo vsako odgovornost za posledice. 4. Zahtevamo, da se nemudom» ^ _ predlaga, premirje in se začno pogajanja za mir, ki naj reši, kar nam je še ostalo živega in kar še imamo, vojsko za vselej onemogoči, a z uvedbo samoodločbe narodov tudi za vselej ustvari podlago za resničen, trajen mir med narodi. Resolucije so bile z velikanskim na* vdušenjem soglasno sprejete. Pri protlgla« sovanju se ni oglasil nihče. Nato jc nastopil viharno pozdravljen dr. Korošec, ki je izvajal: Mnogospoštovani zborovale?? Mi poslanci stojimo pred Vami kot begunci. Hiša na Dunaju, v kateri smo doslef delovali, je zaprta, vlada nam jo je zaprla. Zato prihajamo med narod, da njemu povemo, česar sedaj ne moremo povedati vladi. * 'V M L Povedal! bi radi, kao surovo se rekvinra in kako krivično se postopa z rekviriranim blagom. Nemške dežele dobivajo neprimerno več kot slovanske. Zahtevali bi radi od vlade, naj se oprostitve od vojaščine vrše v večji meri, naj se pošljejo domov ^»je od 42« do 50. leta. * * - ~ Nato se )e govornik bavil s politiko bivšega zunanjega ministra Czernina in z zvezo z Nemčijo. Teh njegovih izvajanj ne moremo priobčiti, ker bi jih napisali le za -- cenzorja. V uadaljnem govoru je govornik omenil, cla je zaradi pisma, ki ga je pisal ce-sur Karel princu Sikstu, nastalo sedaj veliko valovanje med Nemci. Avstrijski Nemci cesarja obsojajo, čeravno je v tem pismu izraženo hrepenenje po miru. Sto-in stoletja smo žc Jugoslovani pod Habs-buržani, pa ves ta čas med nami nI bilo toliko razžaljeni Veličanstva, kot sedaj med Nemci samo en dan v enem mestu. Nemci niso več za državo, ampak za svoj narod. Avstrijski Nemci žalijo cesarja, cesarico, Parmsko hišo, odpovedujejo zvestobo državi, obračajo se proti Berlinu. Ker češki poslanci v praški in Jugoslovani v znani zagrebški deklaraciji niso omenili dinastije, so vsi Nemci z vlado vred proglasili: Glejte jih veleizdajalce! Tedaj se je proti nam začelo ostreje postopati. Ministri so pred nami zapenjali svoje suknje in bili hladni. In Nemci? Kaj se je zgodilo z njimi? Vlada sc jim je globoko priklonila in rekla: To treba plačati in sicer s tem, da udarimo Čehe in Jugoslovane. Nas bodo med drugim udarili s tem, da bodo omejili zborovalno svobodo, listi pa bodo prinašali še pogosteje in večje bele lise kot doslej. Nemcem bo dala vlada v Trstu navtično akademijo, nam pa niti ljudske šole ne, Tako je vlada zavihtela bič nad nami, da s tem plača vele-izdajalstvo naših Germanov. Ko je Seidler povedal, kako hoče plačati nemško izdajstvo, je rekel: Sedaj bo nastal vihar med Čehi in Jugoslovani, zato se mora odgoditl državni zbor. In kako kavalirski so ti ljudje! Povedali so, da nas bodo zatirali, isti čas pa zbeže in zatvorijo državni zbor. To so pravi strahopetneži. Seidler hoče biti oče Jugoslovanov, ne samo v tem, da jih našeška, ampak povedal je, da moramo imeti drug jugoslovanski program. Dosedanji je zavožen. Nov program bi bil združenje Hrvatov in Srbov, mi Slovenci pa naj ostanemo sami, ker smo preveč prepojeni z Nemci. Vprašam Vas, ali nam bo Seidler delal programe? Ali je vlada glasnica mnenja Jugoslovanov? To so bili naši poslanci in ti so 30. majnika 1917 jasno povedali, kaj hočejo vsi Jugoslovani od prvega do zadnjega. stopnice Hrvatov s Sušaka in Reke so z lepim nagovorom izročile dr. Korošcu krasen šopek g hrvatskimi trobojnicami. Dr. Korošec se % prisrčno zahvalil. Nato je nastopil državni poslanec dr. Ravnihar, ki je izvajal: Po sijajnem govoru, ki smo ga ravnokar slišali, je težko govoriti. Mi poslanci svojemu načelniku trdno in globoko zaupamo. Čuli ste ga in veste, po kateri poti hodi. Privedel nas bo do našega cilja. Govornik je nato navajal slučaje, kako naša vlada plačuje zvestobo in izdajstvo. Vsiljuje se misel, zakaj tudi mi ne bi udarili na pot, ki jo hodijo Nemci in Mažari. Toda Slovenci smo vedno stali na zakonitem stališču. Nemci so proglasili načelo: Avstrija mora biti nemška, ali pa je ne bo. Mi pa pravimo: Avstrija mora biti avstrijska, to je enako pravična vsem narodom, ali pa je ne bo. V tem se vidi, kje je veleizdaja. Naš boj se je pričel v dobi taborov. Takrat so v naša srca vsadili seme. Leto 1848 je bilo leto pomladi. Pozneje je nastopila reakcija, nastopilo soparno poletje, za naš narod je bilo več grdih kot solnčnih dni. Sedaj je prišla jesen, ko hočemo utrgati zrel sad, kateremu smo nadeli ime Jugoslavija. Jugoslovana je zasovražil turški polu-mesec in nemški meč. Turški polumesec je že davno postal zadnji krajec in ko bomo skrhali še nemški meč, tedaj nam bo zasijala zlata svoboda. V nas samih je nastala misel, da moramo biti svobodni. Vojska, ki je prinesla strašna preganjanja, je to misel utrdila. V živem spominu so nam še ta preganjanja, . .". v.' r bt" m sto let se nismo spametovali. Ko je prišlo trpljenje, ko je začela teči jugoslovanska kri .tedaj smo rekli: Kako postopa Nemec z nami? Ali naj še dajje prenašamo? V vsem narodu se je zbudila želja: Proč od teh ljudi! V majniški deklaraciji, v kateri smo zahtevali svojo državo ood habsburškim žezlom, smo povedali to, kar je vsak zaveden Jugoslovan čutil. Hočemo svojo svobodo, svojo zemljo, svoje urade, sami sebe vladati. Vsi nosimo to v srcih. celo mali otroci dvigajo svoje ročice prot« '1 p temu solncu jugoslovanske svobd-dc. In ker smo edini, bomo to dosegli. Bodočnost bo naša. Svobodna Jugoslavija, bližal se nam! Živela Jugoslavija! Govoru dr. Korošca je sledilo viharno dolgotrajno odobravanic. Oovr>r™ku so nrirejali prisrčne ovaciie. Vsi zborovalci so navdušeno zapeli Hej Slovani« Za- Kaj so napravili s preganjanji? Zedinilj so naš narod. Prej razcepljen v več strank, je naš narod našel samega sebe. Velik trenotek ni našel majhnih ljudi. Pred štirimi leti je bilo nemogoče, da bi pristaši različnih strank govorili skupaj. Danes pa govore za isti cilj. Manifestacijski shodi niso strankarski shodi. Mi delujemo skupaj za isti narodni cilj, čeprav nas loči svetovno naziranje. Če nam danes groze z novimi preganjanji, da bi zatrli gibanje po svobodi, je to prepozno. Naš narod se je že odločil, on je že glasoval. Tega ne bodo zatrli niti na Dunaju, niti v Pešti, niti v Berlinu. Glas po svobodi je prišel iz nas, omahovanja ne bo več. Živa vera, trdna volja in edinost, s tem geslom pojdemo v boj, s tem geslom že danes lahko zakličemo: Živela svobodna Jugoslavija! (Viharno odobravanje.) Za dr. Ravniharjem je govoril drž. poslanec dr. Lovro Pogačnik. Prijatelji! Danes vidim pred sabo pristaše vseh treh strank v eni misli, ki stoji sredi med nami, v misli beli, modri in rdeči — v slovenski trobojnici. (Sredi dvorane je namreč ponosno vihrala velika slovenska trobojnica. Op. poročevalca.) V tej misli smo vsi edini. Zato ta misel glasno govori vsem, ki prihajajo med nas in hočejo slepomišiti med slovenskim ljudstvom in pravijo: sedaj so vsi eno. To govore tisti, ki nočejo, da bi bili mi vsi edini za slovensko trobojnico. S. L, S. bo ohranila svetovno katoliško prepričanje, pa tudi narodno prepričanje. Vsak lahko ostane v svoji stranki, vsak je prepričan za načela svoje stranke, bodimo, kar smo, ampak Slovenci hočemo biti in slovensko trobojnico bomo branili proti vsakemu so-: vražniku. Oba predgovornika sta govorila o ve-leizdaji. Kdor je zasledoval dogodke zadnjih dni, ve, kaj se je godilo med Nemci. To, kar se godi pri nas, je mleko in med, tam pa se pretaka gnojnica. Praviio: Avstrija mora biti nemška ali naj je ne bo. Nemci so v Avstriji v manjšini in slovansko ljudstvo tvori večino. Kaj je Avstrija? Kaj država? Gola skala? Gola zemlja? Človek je tisti, zaradi katerega jc vse na zemlji. Človek tvori državo in on bo odločeval o usodi države. Vsem narodom enake pravice! Nemci nas lahko imajo za prijatelje, ne pa za sužnje. Naš dr. Krek (Klici: Slava Kreku!) je napisal: Suženjstvo je veleizdaja. V naši državi pa imajo tostran Nemci vse privilegije, onstran pa Mažari. Da stremo nemško nadvlado, je nujno potrebno, da smo edini. Ostanimo sicer to, kar smo, pač pa zakopljimo grdo gonjo drug proti drugemu. Vsi smo grešniki. Združuje naj nas ljubezen do lastne domovine. Tej ljubezni lahko žrtvujemo strankarsko gonjo. V edinosti je moč. Končam z besedami našega pesnika Gregorčiča: Le vstani borni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj. tvoj je vstajenja dan. (DoUotrajno odobravanje.) V imenu primorskih in pos bno tržaških Slovencev je pozdravil zborpvalcv državni poslanec dr. Rybaf. V svojem govoru je najprej opisoval žalostne šolske razmere v Trstu, Vlada n® da Slovencem niti ene slovenske ljudske šole, Nemcem pa hoče dati celo navtično akademijo. Za Nemce so blagajne vedno odprte, za Slovence pa ne da vlada niti vinarja. Govornik je iz zgodovine navajal, kako so tvorili Jugoslovani jez v bojih proti Turkom, da so se Nemci lahko mirno razvijali. Leta 1848. so Hrvatje rešili cesarja in državo, V vseh vojskah z Italijani so naši polki prelivali kri. In v zahvalo nas zatirajo, preganjajo. Mi smemo napadati Nemce, vlado, Italijane, Mažare, samo zveze z Nemčijo ne. Mi v Avstriji nismo več lastni gospodarji. Današnja manifestacija je dokazala, kako misli notranjsko ljudstvo. Poslanci nismo osamljeni, za nami je vse ljudstvo, ves narod. Razun par prodanih duš ni nikogar, ki se ne bi navduševal za našo idejo, Lokalna vlada naj poroča o današnjem taboru na Dunaj, da bodo tam vedeli, da ves narod zahteva svobodo, da ves narod kliče: Naprej zastava Slave! (Viharno odobravanje.) Predsednik Lavrenčič: Doživeli smo presenečenje. Prišle so zastopnice Hrvatov s Sušaka in Reke (Viharni klici: Živele Hrvatice, živeli Hrvatje!), te dame prisrčno pozdravljam. Zahvaljujem se gg. poslancem, kakor tudi Vam za tako velikansko udeležbo. Kličem Vam s Palackijem: Ne vdajmo se! in s tem zaključujem zborovanje, Zvečer so postojnski pevci priredili dr. Korošcu podoknico. Ko jc odhajal na vlak, ga je na kolodvor spremilo na stotine ljudi, ki so mu med potjo in na kolodvoru prirejali burne ovacije. Ko je odpeljal vlak, so se še v daljavi čuli gromoviti klici: »Živel dr. Korošec! Živela Jugoslavija!« Bil je res lep dan, kakor ga Postojna še ni videla. lerja: Udari Čehe in Jugoslovane, potem jim pa hitro zaveži usta! Morebiti se bodo ustrašili! Danes že lahko rečemo: Pa se niso! Niso se bali Nemci parlamenta brez vzroka. Hoteli so napadati, pa niso vzdržali niti defenzive. Prišel je na razgovor Thalerhof} izvedele so se nečuvene krivice, ki so se godile Jugoslovanom zlasti v Bosni, Dalmaciji in Sremu; Galicija in slovenske pokrajine so tudi poslale svoje prispevke v avstrijski vojni muzej. Škandali so smrdeli do neba! Med triletnim absolutizmom so nam izkazali Nemci tudi velikansko uslugo in kaznovali sami sebe za prekršitev ustave: Slovenci smo malo prespali domači boj in uvideli, da amo s* klali tudi tam, kjer nismo imeli nikakega razloga, v veselje tretjega. Hvala vam zato, Nemci! Tudi dr, Šusteršič in »Resnica« nas ne bosta naučila pozabiti to, kar ste nam tako temeljito v treh letih vteptt v glavo! Drago smo sicer plačali svojo šolo, a sedaj tudi nekaj znamo! V temi smo sedeli, trpeli in skoro mf» slili, da ne pride več dan, ki bo posijal na krivice, ki so se godile zlasti našim bra« tom na jugu. Zapisnik interpelacij Jugoslovanskega kluba, tiskan, v: mo spravljen v knjižnici in krožeč med ljudmi v mnogih izvodih, tvori važen del naše narodne zgodovine, ki naj nam bo za prihodnost učiteljica. Globoko sklonjeni smo hodili in skoro pozabili, kako naj hodi človek, ki mu jc Bog ustvaril pokončno postavo. Kratka doba parlamenta nam je predočila zopet naše pravice, poživila smisel za človeško dostojanstvo. Česar sc človek nauči v hudih stiskah, to mu ostane! ZatO zremo s pogumom v bodočnost in se ne ustrašimo šesttedenskega ali tudi daljšega molčanja. Sturgkh je mrtev in ne bo več oživel! Tudi Seidler jc pokazal opetovano, da ga ne mara buditi! Od cdpdfivi parlamenta. Pred letom dni je modroval dr, Krek o vprašanju, koliko časa bo zboroval parlament. Vedel je, kako se Nemci parlamenta boje, ker bodo prišle na razgovor vse brutalnosti, kako je postopala vlada pod skoro izključnim vplivom Nemcev med vojno nasproti nenemškim narodnostim, S parlamentom zamoremo samo izgubiti! To je bilo prepričanje vseh, ki so si želeli, da vlada oktroira nemški državni jezik in preuredi ustavo tako, da joj zlasti Slovencem in Čehom! Da bodo skušali parlament razbiti, to je bilo na podlagi njihovih interesov pričakovati. Da pa bodo uganjali pri tem hinavščino, je skoro samoposebi umevno, Nemci delajo vedno le po pravici in v interesu države, so dostojen narod z visoko kulturo, modern narod, ki ve, da se je absolutizem preživel in da sc nobena moderna država ne more razvijati zdravo brez ljudskega zastopstva. Kako naj žadosti centralna vlada brezštevilnim, tako raznolikim potrebam brez neposrednega stika z ljudskimi zastopniki! Kako naj kontrolira delovanje uradništv,a v tako mnogojezični državi, ko se interesi narodov večkrat križajo! Dr. Krek je postavil sledeči račun, kako bodo nastopili Nemci: Napadli bodo v parlamentu n. pr. Čehe radi zadržanja nekaterih polkov v svetovni vojski; Čehi tega ne bodo vtaknili mirno v žep, ta in oni poslanec bo udaril ob pult, nastal bo mal kravalček, sam na sebi čisto nedolžen intermezzo med razpravo, na katerega je vsak avstrijski poslanec navajen kot na nekaj samoobsebi umevnega, Nemci pa bodo zavili oči in rekli: No, vidite! Saj ti ljudje niso sposobni za parlament; hoteli smo jim ugoditi, sedaj pa lahko vsak vidi, da je ob takih razmerah parlament nemogoč. Čez nekai dni bo vlada parlament odgodila in javnost bo izvedela po uradnih objavah in žunahstov skih zabičavanjih: Slovani so par lament razbili! V teh težkih časih, ko bi ga tako potrebovali! Grom in strela nad nje! , „ ,, Dr. Krek je omenil to tudi v avdienci takratnemu ministrskemu predsedniku grofu Clam-Martinicu. Clam-Martinic je takoj priznal, da je Krekov račun pravilen; dostavil je samo s kislim obrazom: »Pa socialni demokrati ne bodo pustili, da se parlament. razide.« Človek dobi nehote vtis, da je bil ta strah pred socialnimi demokrati glavni oče parlamenta, ki je to hudo kričeče in vedno nezadovoljno dete vendar ohranil skoro eno leto pri življenju. Dete tudi sedaj ni umrlo, samo usta so mu zavezali za 6 tednov, da ne bo kričalo — pardon, da ne bi kričalo! Hoteli so dete prestrašiti, če se bo ustrašilo — gorje detetu! Spravili bi ga ob življenje! Pa se ne bo! Račun Krekov sc jc v bistvu izkazal kot pravilen. Kot vidimo, so res Nemci razbili parlament in vale sedaj krivdo na Slovane, češ, Slovani sicer niso storili ničesar proti parlamentu, ampak bi storili, če bi jim dali priliko. Svojo vlogo so pa izvršili Nemci nad vse klaverno. Niso se sporekli s Slovani z odprtim vizirjem v zbornici, ampak porinili so pred se Seid- V i. V glavnem odseku nemškega zbora }• dne 4. maja podal podkancler pl, Payer v imenu državnega kanclerja pojasnila o po-ožaju v Ukrajini, Pred vsem je naglasil, da je bil vojašto pohod v Ukrajino potreben zato, da se je zagotovila izvršitev tistega dela pogodbe, ki govori o dobavi žita. Kar tiče dogodkov samih, stoje v ospredju tri stvari: 1. Uka» generalnega maršala pl. Eicchorna o obdelavi polja; 2- aretacija vladnih članov v radi; 3. izprememba v ukrajinski vladi na novi podlagi. Izprememba ukrajinske vlade je izključno ukrajinska zadeva, ki se nas n« tiče. Rada je bila zadnji čas vedno bolj iz« gubljala tla. Vsekakor so ji konec napravili ukrajinski kmetje in ne naši organi, Aretacija vladnih članov nima s tem nič opraviti. Kar tiče ukaza o obdelavi polja, Je izšel zato, ker je vsled preteče razlastitv« zemlje obstajala nevarnost, da velik del polja ostane neobdelan. Ukrajina bi potem ne mogla izpolniti obveznosti, ki jih je v pogodbi prevzela nasproti nam. Vlada sama se je izkazala nesposobna, da bi skrbela za izpolnitev teh obveznosti. Na pobudo državnega kanclerja sc je sedaj poskrbelo, da bo vojaški poveljnik v vseh politično važnih stvareh postopal sporazumno s poslanikom. Generalni maršal Eichhorn je v polnem sporazumu s poslanikom odredil v Ukrajini stanje zvišanega varstva ter se morajo vsi prestopki proti javnemu miru in redu obravnavati pred vojnimi sodišči. Tako se je uvedlo sodno postopanje in odredila aretacija proti osebnostim, ki so znane iz časopisja. Da se je izvršila aretacija nekaterih izmed njih v radi teko« seje, je bil nehoten pogrešek izvršilnih organov. Generalni maršal je tudi nemudoma pismeno izrazil svoje obžalovanje. Odgovorni nemški krajevni poveljnik, na katerega pada odgovornost, je bil takoj odstavljen. V ostalem se sodna preiskava nadaljuje, Ko se jc tako obžalovanja vredni dogodek popravil in so iz vlade odstranjeni prejšnji njeni člani, stojimo pred zadevo, ki sicer ni prijetna, in razveseljiva, ki pa mora iti svojo pot; to bo tem lažje, ker je nova vlada izrecno izjavila, da soglaša t uvedbo novih vojnih sodišč. O novi ukrajinski vladi treba nagla-siti, da so jo ustanovili Ukrajinci sami, in sicer kmetje. Ti kmetje, približno 7000 po številu, so se zbrali v kijevskem cirkusu in proglasili ukrajinskega generala Skoropad-skega za diktatorja in hetmana Ukrajine. Skoropadski je čast sprejel in se sedaj peča z ustanovitvijo nove vlade. Ministrtsvo bo, kolikor smo mogli dognati, demokratična. Razločevalo se pa bo od dosedanjega v tem, da ne bo priznavalo komunistične teorije o razlastitvi zemlje. To je pa stvar, ki nas nc bfiga posebno. Želimo le to, da pride Ukrajina pod varstvom našega orožja in z našo diplo-matično pomočjo čim preje do rednih državnih razmer. Vsekakor sc je nova vlada nasproti našim zastopnikom že »javila, da stoji docela na tleh brest-litovskega miru n dotičnih dogovorov, izvzemši dobave žita. Dalje je izjavila, da bo dopuščena -osta trgovina na korist Nemčije in Av-stro-Ogrske in da bo ena njenih prvih nalog, da sklene z osrednjimi velesilami dolgotrajno gospodarsko pogodbo. Nadaljnji dogovori, posebno tudi glede odškodnine za našo vojaško pomoč, se bodo določili potom pogajanj med vlado in našim poslanikom, generalom Groenerjem in štabnim načelnikom maršalom Eich-hornom. Upam, da se bodo ti dogovori kmalu in zadovoljivo zaključili. Bilko na zahoi. Berlin, 4. maja, Uradno: Bojni skupini kraljeviča Rupreta in nemškega cesarjeviča: Na bitkinih bojnih črtah se položaj ni izpremenil. S topovi so delovali v mnogih odsekih tudi ponoči živahno; ogenj se je povišal danes zjutraj pri Kemmlu in na obeh straneh Avre do velike sile. Odbili smo delni angleški napad jugovzhodno od Avre. Bojna skupina pl. Gallwitza: Pred Verdunom so pričeli streljati s topovi. Bojna skupina vojvode Alberta: Po brezuspešnih sovražnih poizvedovalnih sunkih na lorenški fronti so se dopoldne le malo borili. Ob gozdu Parroy in zahodno od Blamonta se je oživel popoldne zopet boj, ko se je stemnilo. Včeraj smo sestrelili 25 sovražnih letal in dva pritrjena zrakoplova. Poročnik Buckler je priboril svojo 33., poročnik Puetter pa 22, zračno zmago. Berlin, 4. maja zvečer. Uradno. Protinapadi Francozov na Kemmel in Bailleul so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Berlin, 5. maja. Uradno: Francoske divizije-so napadle po močnejši pripravi s topovi naše postojanke na Kemmlu in pri Bailleulu; odbili smo jih s težkimi izgubami za nje; nad 300 ujetnikov so nam prepustili. Napad, katerega je nameravala angleška divizija zahodno od Bailleula, se ni mogel razviti v našem ognju. Angleški sunki so se izjalovili južno od Hebuterne. Na bojnih črtah na obeh straneh Somme se je oživel zvečer topovski boj posebno pri Villers-Bretonneuxu in na zahodnem bregu Avre. Z ostale fronte nič važnega. Berlin, 5. maja. Uradno: Tri nemška pomorska letala so sestrelila 4. majnika s flanderske obali štiri spvražna pomorska letala. Berlin, 6. maja zvečer. Z bojišč nič novega. ~ Bell z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4. maja. Uradno. Na jugozahodu se živahno bojujejo. Dunaj, 5. maja. Uradno. Topovski boji na jugozahodni bojni črti trajajo dalje. Ob spodnji Piavi smo preprečili prizadevanja Italijanov. Načelnik generalnega štaba, Cesar v Benečiji. Na bojišču, 4. majnika. Povedalo šc je že, da se je odpeljal cesar 2. t. mes. v spremstvu generalnega štaba barona pl. Arza na bojno črto, kjer se je mudil dva dni. Cesar je obiskal benečansko bojno črto; vendar se ni zanima! zdaj samo za bojne črte, marveč je nadzoroval posebno ukrepe za izurjenje čet. Obiskal je 3. t. mes. artiljerijsko strelišče, kjer je pohvalil večkrat vaje, pri katerih so vadili skupno z letalci opazovalci in s pehoto. Obiskal je tudi ta dan več divizij. Zelo je pohvalil dobro voljo in izvrstno stanje vseh čet; nagovoril je veliko častnikov in vojakov; marsikateri mecl njimi je dobil odlikovanje iz cesarjevih rok. Cesar je šele pozno '.večer zapustil svoje čete. Drugi dan je cesar nadzoroval teore-' tično-praktični tečaj. Poslušal je zelo pokorno predavanje, s katerim se je razlagalo obiskovalcem, kakšne skušnje so se pridobile v zadnjem času vojske. Cesar je sel nato v stolp, od tam je opazoval zelo pozorno velezanimivo vojno vajo; ko je zapovedal vajo odtrobiti, jc izrazil vodite-ju tečaja svojo zahvalo in priznanje. Cesar je nadzoroval nato nižjeavstrij-ske, češke in ogrske polke in je obiskal še tisti dan tudi Passarino, kjer je vladal zadnji beneški dož. Cesar je obiskal več prostorov in je v kapelici nekaj časa molil. Popoldne se je odpeljal cesar n?.;-Dunaj. Živahnost na italijanski Ironii. Curih, 4. maja. Dva dni sem ;> Lopovi na italijanski fronti živahnejše deiu-iejo. Pripravljajo se važni dogodki. Pehota še hi napadla; izvzemši vsakdanjih malih prask, a večkrat se razvije celo bobneči ogenj! Angleški in francoski ladjini topovi sc šc vedno na italijanski fronti, a nadkriljujejo jih avstrijski topovi. V maj-■iiku so Avstrijci ob Piavi krepko odbijali sunke, ki so jih poizkušali Italijani. Ge-ieral Dia>-. je zbral na ogroženih točkah velike ojačbe, ki so jih vpoklicali tajno v aprilu ood — »Agenzia Štefani« poroča, da je angleški kralj brzojavno čestital italijanski armadi in jo vzpodbujal na junaštvo. Na koncu koncev se poroča, da so zaprli Italijani splošno mejo; tudi časopisi in pisma ne prihajajo iz Italije, iz česar sklepajo, da Italijani prikrivajo svoje zadnje priprave za ofenzivo. % Finske. Berlin, 4. maja. Uradno: Jugozahodno Finsko smo očistili sovražnika. Nemške čete so napadle skupno s finskimi bataljoni sovražnika med Lahtijem in Taves-tehusom, ga obkolile in premagale v bitki, ki se je bila pet dni, četudi se je branil sovražnik ljuto in se obupno skušal prebiti. Finske čete so mu zaprle umik proti severu. Sovražnik, obkoljen od vseh strani, je položil orožje; imel je najtežje krvave izgube. Ujeli smo 20.000 ujetnikov in zaplenili 50 topov, 200 strojnih pušk, na tisoče konj in voz. Politižrae raowic@. + Političen delavski shod v Kranju je imel včeraj dne 5. t. m. v Ljudskem domu ob 9. uri dopoldne poslanec Jože G o-s t i n č a r. Dvorana je bila polna. Govornik jc razpravljal o prehodnem narodnem gospodarstvu, o jugoslovanskem vprašanju in delavski organizaciji. Sprejele so se resolucije, v katerih se izraža želja po miru in po zboljšanju aprovizacije; zboro-valci so pritrdili jugoslovanski deklaraciji ter izrazili zaupnico Jugoslovanskemu klubu. -I- Shod Jugoslovanske strokovne zveze. Včeraj dne 5. t. m. je imel v Tržiču v Društvenem domu poslanec Jože G o-s t i n č a r shod, na katerem je razpravljal o potrebi organizacije delavskega, obrtniškega in kmetskega stanu z ozirom na prehodno vojno gospodarstvo. ~H Parlament odgoden do 18, junija. Dunaj, 3. maja. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da bo parlament odgoden do 18. junija. V junijskem zasedanju pa bo razpravljala zbornica o proračunskem pro-vizoriju in podaljšanju poslaniških mandatov. -f- Vlada predložila proračunsko predlogo do konca 1918. Dunaj, 3. maja. Na podlagi cesarskega pooblastila z dne 2. t. m. je predložila danes vlada predsedništvu zbornice zakonski načrt glede proračunskega provizorija in sicer za dobo od 1. julija do 31. decembra v ustavno rešitev. -f- Odgoditev parlamenta in vojaška oprostitev poslancev. Dunaj, 4. maja. Do-mobran. minister je obvestil predsedništvi obeh zbornic, da ostanejo poslanci gosposke in poslanske zbornice kljub odgoditvi še nadalje na dopustu ali oproščeni. Oni člani, ki bi hoteli za časa. odgoditve izvrševati svojo vojaško dolžnost, naj se javijo pristojnemu poveljstvu. + Socialna demokracija proti odgoditvi parlamenta. Z ozirom na odgoditev parlamenta priobčuje »Arbeiterzeitung« poziv predsedstva socialnodepiokratične stranke in predsedstva socialnodemokra-tičnega parlamentarnega kluba na delavstvo, ki se med drugim glasi: Obenem se napoveduje preganjanje »veleizdajalskih« gibanj v jugoslovanskih ozemljih. Tudi to je koncesija nemškim nacionalcem! To naj bi bil uspeh nemškega naroda, da se pripadniki drugih narodov zapirajo, ustavljajo njihovi časniki in razpuščajo njihova društva! Kakor nas že izkušnja pod Stiirg-khom ne bi bila poučila, koliko hasnejo taka preganjanja državi in nemškemu narodu! Ves nemški narod kličemo na sodbo o teh nemškonacionalnih strankah, ki ga hočejo premotiti, da je imenovanje par okrožnih glavarjev narodna avtonomija, da je zapiranje slovenskih učiteljev nemška narodna pridobitev! Apelujemo tudi na sodbo krščansko-socialnih volilcev, katerih poslanci proti svojemu boljšemu prepričanju drve za nemškonacionalno drha-ljo. Na sodbo kličemo vse avstrijske državljane, da si ustvarijo svoje mnenje o vladi, ki v času, ko so nagromadene neizmerne množine socialnega in narodnega netiva, vsa nasprotja še poostruje, samo cla zadovolji bednim strankarsko-taktičnim potrebam svojih nemškonacionalnih pristašev! -j- Pred odstopom ministra Žolgerja. Dunaj, 5. maja. V parlamentarnih krogih so mnenja da odstopi minister Žolger že jutri, v ponedeljek, ker noče biti soodgovoren za absolutistični in protislovanski sistem v Avstriji. -f- Okrožja na Češkem. Dunaj, 5. maja. Vlada bo razdelila Češko v 15 okrožij, in sicer v devet čeških in šest nemških. Delokrog okrožnih načelnikov bo velik, praško namestništvo bo odločalo samo v gotovih vprašanjih. Tozadevna odredba, ki bo naletela na odpor celega češkega naroda, izide že ta mesec, -f- Izjava čeških članov gosposke zbornice. Dunaj, 4. maja. Češki člani gosposke zbornice so podali v včerajšnji seji izjavo, v kateri izražajo cesarju neomajno zvestobo in se mu zahvaljujejo za njegova plemenita mirovna prizadevanja. Stoječ na mestu integritete monarhije povdarjajo ponovno državnopravne zahteve v zvezi z narodnim pravom samoodločevanja narodov. Soglasno in odločno protestirajo proti nečuvenim napadom na češki narod in proti pavšalnemu sumničenju grofa Czernina. Obenem protestirajo najodločneje proti vsem poskusom in nameram vlade poseči v narodnostni spor na Češkem samo na podlagi želj enega samega naroda. Z ozirom na izredno resni čas svarijo vlado pred takimi koraki sedaj, ko je skrb za prehrano prvo vprašanje. Sedanjost in bodočnost bosta obsodile take nesrečne ukrepe vlade. + Novo politično stranko nameravajo ustanoviti na Hrvatskem nekateri politiki, ki stoje na stališču edinstva in samoodločbe narodov, a se ne morejo pridružiti skupini politikov, ki se danes zbirajo okoli »Hrvatske Države«. Mislijo, da bodo stopili v to stranko tudi nekateri dosedanji pristaši hrvatsko-srbske koalicije in da se bodo v njej zbrali vsi oni narodni elementi, ki niso danes v nobeni stranki. -f Bivši frankovski poslanec, občinski svetnik mesta Zagreba Hrustič, ki je bil od Srbov ujet in o katerega junaštvih je imela toliko povedati frankovska »Hrvatska«, je vstopil v »Jugoslovanski odbor«, katerega predsednik je dr. Trumbič. +Nemški častniki agitirajo za poslanca Lutschouniga. Kot nam s fronte poročajo, navajajo nemški častniki slovensko koroško moštvo, naj se v vseh zadevah, posebno oprostitvenih, obrne na nemčurske-ga poslanca Lutschouniga. Pozivljemo vse naše slovenske vojake iz Korotana, da naj se vedno obrnejo le na Jugoslovanski klub, ki jim bo šel vedno z veseljem na roko. i + Živila iz Nemčije za češke Nemce. Praga, 4. maja. Predsednik nemškega Volksrata za Češko dr. Titta je interveniral pri nemškem generalnem konzulu v Pragi baronu Gebsattel v zadevi dobave živil iz Nemčije v pomoč češkim Nemcem, Konzul je izjavil, da se že vrše v Berlinu tozadevno pogajanja. Dr. Titta bo interveniral tozadevno tudi pri nemškem zunanjem uradu v Berlinu in pri zunanjem ministrstvu v Draždanih. -f Zopet zvišanje števila papirnatega denarja. Dunaj, 4. maja. Komisija je razpravljala o zopetnem zvišanju števila bankovcev v aprilu 1. 1918. Avstrijsko-ogrika banka je za ta mesec izdala za eno milar-do in 908 miljonov novega papirnatega denarja. Odsek je izrazil proti takemu načinu zadolžitve najtežje pomisleke. -j- Volilna reforma v Prusiji, Berlin, 4. maja. Tretje branje pruske volilne reformne predloge se vrši v ponedeljek, dne 13. t .m. ob 2. uri popoldne. -f Nemška navtična akademija v Trstu. Dunaj, 5. maja. Vladna naredba o ustanovitvi nemške navtične akademije v Trstu izide šele tekom šestih tednov, ker so potrebne še gotove predpriprave. Jugoslovanski klub je podal proti ustanovitvi nemške navtične akademije odločen protest. + Mirovna pogajanja z Rumunijo. Precej, ko se je pripeljal bolgarski ministrski predsednik v Bukarešt, so zborovali načelniki mirovnih odposlanstev v stanovanju državnega tajnika pl. Kiihlmanna, -f- Ženska volilna pravica v Kanadi, »Times« poročajo iz Ottaive: Kanadski senat je sprejel žensko volilno pravico v tretjem branju. + Sporazum med Nemčijo in Nizozemsko dosežen. Wolff poroča, da se je spor med Nemčijo in Nizozemsko poravnal, + Odločitev o pruski volilni pre-osnovi. Odsek starešin pruske poslaniške zbornice je sklenil danes, naj se prične razprava o tretjem branju predloge o volilni preosnovi v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 2. uri popoldne. + Grozodejstva. Sobotna »Marburger Zeitung« prinaša na uvodnem mestu član-čič, ki mrgoli laži o ljubljanskih demonstracijah, ki so jih priredile pred dnevi sestradane ženske in otroci. Nas te laži sicer ne razburjajo, a prav je, da pribijemo način poročanja in hujskanja nemškega časopisja, kateremu cenzura ne stavi nobenih mej, »Marburger Zeitung« namreč poroča med drugim, da so bile demonstracije naperjene predvsem proti nemški posesti, a nikjer proti slovenski. Najprej so ob priliki teh demonstracij v Ljubljani prerezali vse telefonske napeljave, da bi bilo tako nemogoče, obvestiti vojaške oblasti o dogodkih, nakar so demonstrantje rjoveč nadaljevali opustošenja nemških posesti in je nacionalna, zločinska krvoželjnost neovirano praznovala svoje orgije. Nadalje piše, da je vsekakor značilno, ker je vojaško varstvo pred ljubljanskimi zločinskimi tolpami popolnoma odpovedalo, kajti dasiravno so bile telefonske žice pretrgane, je vendar vedelo vse mesto, kaj se pripravlja. Policijski stražniki so obvestili o tem svoje zasebne znance v uniformi, naj se na cesti ne prikažejo v uniformi. Vedelo se je, kaj pride, pustili so, da so zločinci izvedli vse priprave, postavili so žene in otroke na čelo, da so mogli pravi krivci za njimi izvršiti svoje zločinsko delo, Končno pravi, da so bili Nemci v Liuh- Ijani vedno brez vsakega varstva izročeni na milost ljubljanskim jugoslovanskim zločincem ter čaka od ministrskega predsednika dr. Seidlerja, ki jc napovedal izpremembo kurza, primernih dejanj. — Res, zanimivo, kaj jc nemški revolverski žur-nalistiki vse dovoljeno. Vsak otrok v Ljubljani ve, da je bilo pri demonstracijah v Ljubljani pobitih največ šip na slovenskih hišah. To je bila tudi prva demonstracija te vrste za časa vojne v Ljubljani. Vsi dobro vemo, da so bile podobne demonstracije že jeseni leta 1916. tudi v nemškem Gradcu, kjer je pravo ognjišče narodnostnega hujskanja, kjer so se tudi od nekdaj najbolj navduševali za vojsko, in kjer so demonstrantje že tedaj, ko je bilo živil neprimerno veliko več na razpolago, kot jih je danes, napravili veliko večjo škodo, kol pa jo je sedaj napravilo v Ljubljani 200 sestradanih žensk in otrok. Končno nas sicer ne briga, kako si Nemci med seboj dele vojni kruh, a vprašati moramo našo državno policijo in cenzuro, kaj sodi o enakih poročilih v nemških časopisih? Slovenskemu časopisju ni dovoljeno, poročati resnico, a nemškemu dovoljeno neresnico, na podlagi katere more res sovražno inozemstvo sklepati, da se Avstrija nahaja na zadnji stopnji razsula. Kje ostaja doslednost in varuštvo »državnih interesov«? -f Nemški in turški poslanik v Mo< skvi. Agentura poroča: Predsednik glavnega izvršilnega odbora sovjetov rusko zvezne republike Jakob Sveralov je sprejel 26. m. m. zastopnike Nemčije, poslanika Mirbacha, in zastopnika Turčiie, poslanika Kemal beja. Sprejem jc trajal nad dve uri. Z obeh strani se je naglašalo, da žele, naj se zopet obnove prijateljske razmere in naj se v bodoče vsega izogibajo, kar bi morebiti ogrožalo mir. Dnevne novice. — II. Krekov dan. V proslavo 251et-' nega jubileja ustanovitve organizacije slovenskih katoliških narodnih demokratičn !i delavcev in delavk r ustanovitvijo Katoliške delavske družbe v juniju 1. 1893. je preskrbela »Jugoslovanska Strokov. Zve za« na prošnjo »Strokovne Zveze avstrijskih rudarjev* II. Krekov dan v Idriji. Socialni tečaj je priredila vrlo delujoča Krekova zveza in je trajal v soboto od 9. ure zvečer do polnoči in v nedeljo od pol 10. dopoldne do 12. ure opoldne. Predavatelji: dr. Jež in Alojzij Vrtovec ni urednik Miha Moškerc so obdelali vprašanja o vzrokih sedanjega pomanjkanja in o narasli moči kapitala vsled vojske, o socialni postavo-daji s posebnim ozirom na rudarsko posta-vodajo, o temeljnih načelnih smereh naše dobe. Socialni tečaj se je zaključil z govorom o življenju, trpljenju in o zmagoslav-lju očeta naše katoliške slovenske delavske moderne, rajnega dr. Kreka. Udeleženke in udeleženci so zelo pazljivo sledili razpravam in se živahno udeleževali razprave, V soboto zvečer je vodil tečaj tov. delavec Rupntk, v nedeljo tov. Jakob Kavčič. Knezoškofu dr. Jegliču in načelniku S. L. S. prelatu Kalanu je zbor odposlal vdanostno brzojavko. — Nova skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Naši delavci in delavke v Idriji so danes ustanovili skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ob 9. uri dopoldne je otvoril ustanovni občni zbor Miha Moškerc, ki je poročal o delovanju Jugoslovanske Strokovne Zveze, njenih namenih in nalogah in o njeni važnosti. Nato se je izvolil sledeči skupinski odbor: Predsednik Rupnik Petpr I., njegov namestnik Šorman J., tajnik Kumer Filip, blagajničar-ka Miklavčič Marija, ostali odbor: Šor-mna Adolf, Pečirer Viktor, Vončina Valentin. Nadzornika sta Kavčič Jakob in Pivk Viktor; zaupnikom je bil izvoljen Horvat Karel, Predsednik nove skupine je nato z željo, naj nova skupina krepko deluje, zaključil ustanovni občni zbor nove idrijske skupine J. S. Z., ki ji i mi želimo naj bi krepko napredovala. — Vseučiliška vest. Naučni minister je pritrdil sklep profesorskega zbora dunajskega vseučilišča, da se privatnemu docentu za splošno in avstrijsko državne pravo, ministerijalnemu podtajniku v ministrskem predsedstvu, dr. Leonidi P i t a-m i c u razširi venia docendi na pravni in državnoznanski fakulteti dunajskega vseučilišča tudi za predavanja o pravni filozofiji, — Grof Czernin je prišel na oddih Opatijo. — Iz davčne službe. Za davčne upravitelje v 9. činovnem razredu so imenovani davčni oficijali: Ivan Hočevar, Jožef Tajnik, Karel Šiška, Alojzij Kreinz, Fran Krat-ner, Jurij Kramberger, Anton Dolenc, Ludvik Jelšnik, Anton Adamič, Ivan Gerčar, Viljem Praprotnik, Ivan Rojko, Ivan Piber-nik, Ivan Drobovnik, Ivan Schwarz, Ivan Jan, Jožef Masten in Fran Žagar; za davčne oficijale v 10. činovnem razredu so imenovani davčni asistenti Lovrenc Novak, Jožef Badiura, Jožef Kraker, Ernst Kramaršič, Feliks Viaclovsky, Stanislav Ribnikar, Alojzij Jagodic in Robert Gansl-maver. — V Ligojni pri Vrhniki se vrši na Vnebohod, dne 9. maia narodna prireditev tamošnje podružnice Slovenske Straže« s peljem in igrama Dve materi«, in »Urška s Poljan*- v korist našim obmejnim bratom Slovencem. Na sporedu je tudi govor. Kot govornik nastopi gospod dr. Jerič iz Ljubljane. Na veselo in mnogoštevilno svidenje! — Podružnični odbor. — Potresi na Dolenjskem. Iz okolice Cerklje pri Krškem dne 1. maja. Meseca aprila smo čutili pri nas potres ob naslednjih dneh: 8. smo čutili ob 5, uri 52 minut ziutraj rahel sunek od jugozahoda. 19. je bil ob 11. uri pred polnočjo zelo močan sunek. Občutili so ga večinoma vsi čuječi, nekatere speče osebe so se zbudile. Sunek jc trajal dobro sekundo, prišel je od zahoda, slišalo se jc glasno bobnenje, ljudje so bdi vznemirjeni. 29. je bil ob 8. uri 37 minut zjutraj močan tfelar od spodaj, spremljan z zamolklim bobnenjem. Občutili so ta mnogi pri nas in v sosednih vaseh, treslo se ie zidovje in tramovje, premaknilo pohištvo, zazvenela okna, zmajale podobe na steni. Tudi ta sunek je vznemiril ljudi. Za upravitelja srbsko-pravoslavne ! dijeccze v Sreroskih Karlovcih v Slavoniji | je imenovan arbimandrit Anatolije Janko- j .. i vic. —Umrl jc v Zagrebu major 53 pp. j Svetozar Ostoič. — Zagrebška borzo. V Zagrebu ustanove v kratkem borzo. — Lvov brez kruha. Prodajo moke in j kruha so v Lvovu ustavile oblasti. Mesl- ; na uprava jc sklenila, da si sama preskrbi i žita v okolici, vojnožitnega zavoda torej ' ni več treba, zakaj prepričana je, da bo z j mirnimi dogovori s kmeti dosti več dobila. | kakor z najstrožjo rekvizicijo. lj Slovesna siužba boija se vrši v četrtek, 9. t. m. povodom Najvišjega rojstnega dne Njenega Veličanstva cesarice Cite v tukajšnji stolnici ob 10. uri dopoldne. li »Karlov teden« v Ljubljani sc vrši namesto tekočega prihodnji teden. t. j. od 12, do 18. maja. Prvotni načrt se je izpremenil ter se bodo prireditve na korist te akciie vršile samo v vojaških prostorih in ped strogo vojaškim značajem. lj Vstopnice za IV. Krekovo slavnostno akademijo = e prično prodajati jutri v torek, 7. maja v trafiki v Prešernovi ulici. lj Dva velika koncerta češke pevke-umetake. Slavna umetnica, najbolja češka altistinja gospa Olga Borova-Vnlouškova bo v svojem prvem ljubljanskem koncertu v četrtek, dne 9, moja izvajala znamenit, od klasične do najmodernejše češke pesmi segajoč spored, ki bo prava glasbena umetniška' novost za Ljubljano. Podala bo skladbe čeških mojstrov Smetane. Fibicha, Novaka, DvoPaka, Kunca, Kfičke, Jere-miaša in drugih v imponujoči krasni, zreli koncertni obliki. Vsi češki kritiki slave Eorovo-Valouškovo za Destinovo kot najboljšo češko konccrtno pevko. Kot operna pevka Nerodnega divadla- je žela velikanske uspehe v Pragi v ulogah Carmen, Fides, Klvtemnestra, Amneris, Daltla itd. Spored I. koncerta v Ljubljani obega sledeča dela: I. del. 1. a) Bed Meh Smetana: Ne kamenujte prorokov. Iz »Večernih pesmi«, št. 2. bi Zdenčk Fibich: Lorelev. Iz Balad . oo. 7, št. 3. c.) Vitežslav Novdk: Gorska balada, op. 28. št. 2. (s krasno vsebino: dete išče zdravila za Jezusove rane.) _ Poje gospa Borova - Valouškova. — 2. Bedfih Smetana: I, Sousedska. II. na morskem bregu. Na klavir igra g. Jaroslav Jeremiaš. 3. a) Dr. Ant. Dvofak: Pri rekah babylonskih. (Iz Bibličnih pesmic, op. 99, št 7) bi Jan Kune: Kdo na moje mesto? (Iz - Življenja. , dp. 10. št. 1.) II. del. 4. a) Jaroslav Knčka: Uspavanka, b) Jaroslav Jeremiaš: Materino srce. (Rokopisna novinka iz 1. 1917, s pretresujočo tragično vsebino.) Poje vjospa Borova-Valouškova. 5. Bedrich Smetana: L Furiant, II. Hulan. UI. Polka v F-duru. Na klavir igra g. Jaroslav Jeremidš. 6. Narodne pesmi češko-slovenske. Poje gospa Borova-Valouškova. _ Ker noje pevka izključno skladbe tehtne, važne, umetniško visoko stoječe vsebine, se bodo za bolje umevanje pri koncertu dobivali v prozi izvršeni slovenski prevodi pesmi. — lj Promenadni koncert vojaške godbe 27. črnovojniškega pešpolka bo v torek ob 6. uri popoldne v Zvezdi. 'j Umrla jc sinoči po daljšem boleha-nju gospa Uršula Jurkovič. občeznana in priljubljena bivša gost.ilničarka Pri ko-lovratarju«, Pred škofijo št. 14. Marljiva kakor mravlja do zadnjega, je legla sedaj v grob v svojem 69. letu. Bodi ji ohranjen blag spomin! v A-molu in Čajkovskega v D-duru, ki sta j zlasti v zaključnih stavkih močno učinku- ! joča in je Kocian žel zanju veliko odobra- | vanja. V treh Bachovih, kontrapunktično zajemljivih, pa tudi vsebinsko pomembnih skladbah: Bourže, Andante in Praelu-dium, zloženih izključno za gosli kot solo-instrument, je nudil izvajatelj poseben užitek, Tehničnih težkoč, ki jih v tovrstnih skladbah kar mrgoli, marsikateri izmed poslušalcev gotovo niti opazil ni in to tem bolj, ker jih ie Kocian igral z lahkoto, ki ji ne najdeš para. Izmed treh krajših komadov nam je ugajala najbolj Kocianova Humoreska. Vzneseni skladbi sta pa tudi ostal? dve: Sukova »Pesem o ljubezni« in Smetanova »Iz moje domovine«. Splošno nas Kocian to pot ni kaj prida ogrel, dasi je bila njegova igra kot vedno — vseskoz čista, gladka, sočna in dovršena. Naš rojak Ciril Ličar se ie kot spremljevalec Ko-ciana na klavirju držal izredno krepko; videli smo, da skladbe dodobra pozna, jih popolnoma obvlada in kar je največ vredno, da jih pri izvajanju doživlja. Motilo pa nas je, ker se je ponekod zdelo, kot da hoče malce preveč pozornosti nase obračati. Bachove — Lisztove variacije, ki jih je izvajal samostojno, so donele mogočno, krasno. Končajo se z mirno cerkveno pesmijo. Z raznimi dodatki in odmori se je koncert zavlekel precej čez deseto uro. S, P. pr Jubilej Viktorja Parme. Dne 4. t. m. so proslavili v zagrebškem gledališču 60 letnico slovenskega skladatelja Viktorja Parme s iem, da so uprizorili njegovo najnovejšo opereto >-Caričinc amaconkc«. pr Slovenske narodne pesmi za cltre in petje. Priredil in izdal Iv. Kiferle v Ljubljani, Krojaška ul. 8, 2. nadstr. Izšel jc IX. zvezek. Cena 3 K. Več v inseratu. pr Poverjenikom in članom Slovenske Matice. Tajništvo prosi vse gospode poverjenike, da bi čimprej pobrali za tekoče leto članarino, ki mora biti po pravilih plačana v prvi polovici vsakega leta. Po sklepu izrednega občnega zbora, ki se je vršil zadnjega februarja t. 1. znaša vsled splošne draginje zvišana letnina 8 K, usta-novnina za posameznika 200 K, za društva, obitelji, knjižnice itd. 400 K. Knjižni dar Slovenske Maticc bo obsegal letos največ 2 knjigi. Gotovo izide XXVII. zvezek Zabavne knjižnice z zbirko novel priznanega. pisatplja Ksaverja Meška in skoro gotovo tudi XXII. zvezek Knezove knjižnice z znanstvenim in leposlovnim gradivom. Posebne težave so z nabavo papirja, prekomerno pa so narastli tudi drugi stroški. Matica za čas vojske ne more na dan s tako številnimi izdanji kakor pred vojsko, zato pa je odbor mislil naprej in že potrebno ukrenil, da se Matično delovanje pospeši in poglobi'in da bo mogoče po vojski čim živahnejše in obširnejše izdajanje dobrih in pravih, narodu in njegovi kulturi res dobrih knjig. V ta namen je poviša' književnikom znatno honorarje in razpiše v kratkem več izdatnih nagrad za prvovrstna znanstvena in leposlovna dela. Imejmo pred očmi, da je Matica društvo, ki nima niti z daleka toliko premožetHa, da bi bilo mogoče kriti stroške le deloma z obrestmi lastnega kapitala. Popolnoma je odvisna od svojih članov. Čim več je teh, tem obsežnejše in uspešnejše je lahko njeno kulturno delo. Čim manj jih je, tem bolj je treba skrčiti delokrog. Res je, da je priskočilo Matici po razpustu na pomoč mnogo zavednih slovenskih mož in žena z večjimi in manjšimi darili, toda vsota teh daril šc od daleč ni laka, da bi bila dovolj izdatna za kulturno društvo, kakoršno je in mora biti Slovenska Matica. Prosimo zato vse g. poverjenike, naj nabero Matici čim več članov —• letnikov in ustanovni-! kov — in naj sprejemajo tudi rodoljubna ! preplačila enako hvaležno, kakor so jih ! sprejemali v letu 1917. V pretečenem letu , je imela Matica dobrih 4000 članov. Dvi-gnimo njihovo število v tekočem letu še za ! enkrat toliko! Vsak, ki mu je pri srcu slo-! venska stvar, naj pristopi sam in pridobi I še tovariše in tovarišice, naša cenjena po-; verjeništva naj nastopijo s krepkim in od-| ločnim delom. Obračamo se do pravih ro-' doljubov in rodoljubkinj zlasti v vseh ti* j stih krajih, kjer še niso ustanovljena po-1 verjenjštva Slovenske Matice. Vabimo jih, da prevzamejo poverjeništva sami, ali naj pridobe in javijo koga, ki bi ta kulturen ! posel drage volje prevzel. Pisarna Matice bo takoj poslala potrebna navodila in ti-i skovine. Za osebne pomenke je tajništvo 1 na razpolago vsah delavnik od 3, do 5. ure ' oopoldne. gubili. Pa tudi ob vrnitvi v domovino morajo mnogi beguci plačevati voznino, deloma, ker so šli po južni železnici mesto po državni, za katere so se glasile uradne izkaznice, deloma vsled nevednosti uradnikov, ka so bodisi izdajali napačne listke, bodisi pravilno sestavljene slabo razumeli. Dejstvo je, da imajo naši begunci tirjati od države tudi na ta naslov mnogo stotisoč kron. Ker je zakon v tem pogledu nedo-staten, a na merodajnih mestih šc ni dobre volje, da bi bila beguncem ta škoda povrnjena, bo treba zbrati kolikor mogoče mnogo takega gradiva, da se narede skupno za vse obenem primerni koraki in ne za vsak slučaj posebej. -Osrednji odbor« na Dunaju I. Bankgasse svetuje vsem prizadetim beguncem tako: Beguci, ki so že v domovini, naj pošljejo na »Župansko Zvezo« v Gorici, Gosposka ulica 14, kratko vlogo na c. kr. notranjo ministrstvo, ki zahteva povračilo prevoznih stroškov. Vozne listke ali druga dokazila je treba priložiti. Vsi drugi naj pošliejo naravnost na Osrednji odbor«, — Ko bodo približno vsi slučaji vkup, bomo iskali poti in sredstev, kako pripomoči našim prizadetim rojakom do povračila. Morda bo to težka pot, ali poskusili jo hočemo, p Prošnja do mnogih beguncev. V neštetih slučajih je Osrednji odbor posredoval v korist beguncem za vojaško podporo pri deželnih komisijah na Dunaju, Pragi, Brnu, Gradcu, Celovcu in Ljubljani, vložil je veliko pritožb na domobransko ministrstvo, nešteto je prošenj in pospešnic za begunsko podporo pri vseh možnih glavarstvih, pritožb na deželne vlade in ministrstvo, le zadnje tedne je vložil okroglo 600 prošenj za -vojaške dopuste itd, itd. Oblasti pošiljajo večinoma rešitve strankam, ki so nam pisarile vsakih osem dni, a naenkrat obmolknile. Ko so dobile podporo, često za ves čas nazaj, svote po več tisočakov, ni več glasu od njih. Mnogokrat izvemo šele od sosedov, ki pišejo: »N. N. je dobil po Vašem prizadevanju skupaj 2570 K in dobiva redno podporo, prosim usmilite se Se moje družine.« Ker imamo vse vloge v evidenci in smo žc često po nepotrebnem pošiljali oblastvom pospešni-ce, prosimo — imeli bi pravico tudi zahtevati — da nam vsakdo takoj naznani, ko je dobil zsželjeno rešitev, da odložimo njegov slučaj iz evidenco. Ne zahtevamo zahvale, ali vsaj toliko obzirnosti pač zaslužimo! — Osrednji odbor, Dunaj, I., Bankgasse 7. p ŠKligoi Marija iz Pevme št, 24 išče svojega brata Mihaela Benčič iz Pevme št. 156, ki je prišel iz ruskega ujetništva ter je bil začetkom meseca aprila t. 1, v Ljubljani. Komur je znan njegov sedanji naslov, naj sporoči Mariji Šfiligoj, Petro-nell bei Bruck a, d. L,, N. Čsterr. pifflTiTiirfc Prosveia. pr Koncert Kocian - Ličar v soboto, 4. maja re jc vršil ob zelo obilni udeležbi občinstva. Spored je sestajal — če odštejemo Bacha in Liszta — iz skladb samih slovanskih skladateljev. Slišali smo predvsem dva kanrnHa r.\ rfnsli: Dvofakovetfu Primorske novice. p Vračilo prevoznih stroškov beguncem. Praviloma bi morala država prevažati begunec in vse njih blago brezplačno ob begu iz domačije in ob vrnitvi. Toda naši begunci so morali večinoma nepričakovano zapustiti svoje domove, da so navadno le malo rešili ali nič. Toda plačevat' so morali po ogromni večini voznino za-se in za svoje blago. Mnogi so : sedino rešeno imetje Dotem eelo [/.- Dežela brezpravnosti. — Hlapčevstvo hrvatsko-srbske koalicije. — Koalicija zatira vsako svobodo. Negotovost položaja na Hrvatskem traia dalje in ie zato težko prorokovati o perspektivi bodočih političnih dogodkov. Čeprav izvršuje koalicija suženjstvo vse zapovedi Mažarov, celo prevneto nastopa v svoji suženjski službi, vendar je dvomljivo, če se bo vzdržala na svojem dosedanjem mestu. V zadnjem času roma ban posebno pogostokrat v Pešto in zastavlja vse svoje moči, samo da bi rešil situacijo. Prepričan je, da je položaj nevzdržljiv, ali vendar poskuša, očito pričakujoč kake nagle spremembe o mišljenju Mažarov. Od tu izvira tudi najnovejša, od poluradnih krogov razširjena vest, da hrvatska vlada ostane tudi naprej, moglo bi priti do spremembe le v gospodarskem odseku vlade; ta sprememba je namreč v zvezi z vprašanjem imenovanja velikega župana srem-ske županije. Ta sprememba bi se imela izvršiti na posebno in ponovno željo sedanjega sekcijskega načelnika Rauerja, Na vsak način je šc treba počakati, saj bo tok časa kmalu razjasnil te kombinacije. Vse je pa odvisno od stališča hrvatske regnikolarne deputacije, namreč, kako stališče bo zvzela o vprašanju finančne nagodbe, oziroma, kako se bo glasil njen odgovor na brzojavni nuncij mažarske delegacije. Mažarom ri nikakor po volji podaljšanje za d"a meseca, a razen tega ponujajo v svojem nunciju take spremembe, ki gredo izpod onega, kar so ustmeno obljubili. Odgovor naše delegacije se šele pripravlja; besedilo še ni znano. Karakteristična je vest mažarske korespondence — morebiti je prezgodnja — da so Hrvati za podaljšanje finančne nagodbe za leto dni. — To bi moglo biti tudi resnično, pa se menda naša večina pripravlja na ta korak samo da reši svojo pozicijo. Kajti v koa-( licijonaških vrstah jc zelo mnogo takih, ki so pripravljeni na vse, samo da jih ne odstranijo /. mehkih stolčkov, na katere jih je posadila milost mažarskih gospodarjev. Žalibog so ti elementi v večini. Ali Ludi na videz nezadovoljni elementi se ne-: kako nc morejo odločiti, da okusilo gren-> kost opozicijonalnega kruhka. Da |e nastal v koaliciji strah za oblast, se spozna iz nekaterih na udez malenkosti". Sabor so odgodili baje vadi pravoslavnih praznikov, čeprav ti niti najmanje ne ovirajo, da sc ne bi mogla vršiti seja 30. aprila ali 1, maja in da da sabor duška mišljenju naroda o čisto hrvatski korae-moraciji narodnih mučenikov in o čisto demokratski manifestaciji prvega maja. Da se izogne tej neugodnosti, se je sabor odgodil. In tudi tu ona malenkostna popuščanja Mažarom. Ali zakaj? Nobena vladna stranka ni bila na zunaj tako močna kot je koalicija. Ona tudi danes nima prav za prav konkurenta, ker so frankovci skrahirali. Ponudbe katerihkoli političnih mrličev nc morejo niti Mažari upoštevati. Zato je jasno, da je danes ko-aliciji samo do samovzdržanja. A to je ravno ono, kar se pri nas splošno gabi. Saj so danes koalicijonaši slabši od starih mažaronov. Takih malenkostnih popuščanj je brezštevilno. To se opaža tudi v vprašanju upeljave železniške policije. Tu je prodrlo v javnost zelo intere-santno dejstvo, da glede čisto hrvatske avtonomne zadeve kakor jc policija, odločuje celo vrhovno policiisko poveljstvo v Pcšti. . Padamo vedno globokeje. Najprej so se umešala v čisto naše avtonomne zadeve razna ministrstva, nato reški guverner, a sedaj že tudi ravnatelj državnih železnic in vrhovno policijsko poveljstvo v Pešti, Naši poklicani faktorji, a to jc koalicija s svojo vlado, na take famozne ideje molče. Pri nas na Hrvatskem jc pod vlado koalicije vse mogoče . Markiramo, ustavnost, a faktično se nahajamo v ex !ex stanju, t. j. v onem parlamentarnem stanju, kadar nima vlada kljub svoji, večini odobrene indemnitele. V drugih ustavnih deželah bi izzvalo to stanje velikanski vihar, pri nas se pa skoro nikdo ne briga za tako malenkost. . Saj bo to hitro šlo, si misli koalicija, Zadnjič jc dobila vlada indemniteto v 35 minutah, pa bo sedaj tudi tako, Stroj za glasovanje dobro funk-cijonira. Zato pa ie vlada neumorna v preganjanju listov. Skoro ni dneva, da se ne bi nad hrvatskimi listi na kak način maščevala. Te dri je bi! ustavljen osježki list »Samostalnost«, ker je, kakor pravi ban, s svojo pisavo ogrožal državne interese, a pisal.jc le preti Mažarom. Najbolj karakterističen je slučaj i osješkim »Jugom«, ki je moral samega sebe ustaviti. Temu listu jc napravljala cenzura naravnost nečuvene zapreke. Ni bilo skoro dneva, da nc bi dobil navodil, da ne sme sedaj o tem ali onem pisati. Smel ni rabiti besede protinagodbenjak«, pisati o nagodbi ali kritizirat« vlade.. Ko tudi to kljub velikim zaplembam ni pomagalo, so bili poklicani v črnovojniško službo uredniki in delničarji lista. Na koncu je ponudil državni prevdpik uredništvu kompromis, obljubil preklic vseli ostrih predpisov, ako bo pisalo po njegovem navodilu. Izdajateljem pač ni v takih razmerah preostalo drugega, kakor da sami ustavijo list. Taki slučaji so mogoči edinoie v deželi brezpravno?!j. Maši vladi je časopisje, ki piše domoljubno, trn v peti, pa tudi sam Kriškovič ni mogel prikriti svojih čuvstev, ko je na -vest, da so pričeli črkostavci stavkati, vzkliknil: »To je najbolj vesel dan moje vlade, vsaj ne bodo izhajali časopisi!« Ko vemo za to izjavo, potem je jasno, zakaj ni vlada storila ničesar, da bi uredila to stavko, ampak jo še danes po treh tednih tolerira, ne stori ničesar, kar bi sicer morala v interesu varstva obrti, da ta spor poravna. Vlada ima dovolj bolj nujnih opravkov, Za M a žare mora izvrševati policijsko službo in ne da bi varovala ustavne pravice. Oaa respektira te pravice tako, da j pušča deželo v ex lex stanju. Pa naj! Mi i Hrvati smo itak v večnem cx !cx-u, solncc pravice je za lias žc zdavnaj zašlo, a zasijalo bo — trdno upamo — samo v svobodni, neodvisni in demokratični lastn državi, katero bomo uredli po načeli!" brezpogojne somoodlcčbe. Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L. S. Žene in dekleta občine Št. Lampcrt pri Litiji sc pridružujejo izjavi Jugoslovanske^ kluba z dne 30. maja 1917 ter izrekajo zahvalo prevzv. knezoškofu dr. Ant. B. .legliču ter vsem voditeljem slovenskega naroda, kateri so izjavili podpirati mainisko Zavrti ! na Primorskem slovesno izjavljajo, ck so " I dušo in srcem za mainiSko deklaracijo .Jugoslovanskega kluba ter da težko pričakuje!«! uresničenje svobodne Jugoslavije, Sledi 1 ■ podpisov. , , , . Za zjedinjenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom se izrekajo žene in dekleta i* Slivnice pri Celju z 222 podpisi. žene in dekleta iz občine Mavčiče navdušeno pozdravljajo majniško deldaracuo Jugoslovanskega kluba z 262 podpisi. Slove: '' c /.ene in dekleta občine Dolsko pri Ljubljani se jasno zavedamo, kakšna ie ns-Sa dolžnost do naših m--kolkov, v vojski padlih in stoieCih (><-■ ;'>°v, mož <" otrok, zato v zvestobi ponavljamo zahtevo, da se sklene kaj kmalu tudi našemu jugoslovanskemu narodu pravičen mir, zato pozdravljamo vsakega, ki se trudi za pravi mir med vsemi narodi, s posebnim zaupanjem pa zremo v Jugoslovanski klub, priznavamo in odobravamo njetfovo majniško deklaracijo in politiko in v soglasju z našim vladikom obsojamo vsak razdor v naših vrstah. Sledi 256 podpisov. Žene in dekleta občine Dol - Otlica na Goriškem se z navdušenjem pridružujemo deklaraciji z dne 31. maja 1917. Prepričane smo, da je le v Jugoslaviji naš spas. Popolnoma zaupamo načelniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu in kličemo vsem bojevnikom za uresničenje našega ideala: Pogumno naprej, za seboj imate ves narodi Sledi 528 podpisov. Možje, žene in dekleta občine Smihel-Stopiče se navdušeno pridružujejo izjavam mož, mladeničev, žen ia deklet širom Slovenije za habsburSko Jugoslavijo, ki nam bodi ljubezniva skrbna mati. Sledi 2456 podpisov. Občinski odbor v Iškiloki jc v svoji seii z dne 21. aprila 1918 in občinski odbor v To-mišliu v seji z dne 7. aprila 1918 soglasno sklenil, aa se pridruži deklaraciji z dne 30. V. 1917. LlsDijansko wmm. a Petrolej za samce v II. okraju se dobi pri g. Fabjanu, Frančevo nabrežje (ne pri Držaju, Ulica na Grad). a Nakazovanje moke trgovcem. Trgovcem se bode nakazovala moka v ponedeljek, dne 6. t. m., ob 9. uri v mestni posvetovalnici. a Petrolej za obrtnike v II. okraju se dobi pri g. Severju, Sv. jakoba trg (pri most«). a Zabela za I. in II. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami I. in II. uradniške skupine prejmejo zabelo v torek, dne 7. t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. — Stranke dobe za vsako osebo po 20 dkg masti in po 10 dkg jedilnega loja. Kilogram take zabele stane 10 kron. — Določen je tale red: I. uradniška skupina od 8 do 9 dopoldne štev. 1 do 100, od 9 do 10 štev. 101 do 200, od 10 do 11 štev. 201 do 300, popoldne od 2 do 3 štev. 301 do 400, od 3 do pol 4 štev. 401 do konca, — II. uradniška skupina od pol 4 do 5 isti dan. Vsaka stranka mora prinesti s seboj tudi izkaznico za mast. Brez te izkaznice ne dobi nihče masti. Štev. 2888/18. V Gorici, dne 1. maja 1918. Dne 1. maja t. I. ob 10. nri predpoldne je bilo v deželni hiSi 31. srečkanje obveznic, izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednic: St. 32 za 1000 gl. — 2000 kron » 54 1000 > = 2000 > 53 1000 > — 2000 » X. 1 > 500 » — 1000 9. 72 » 500 » 1000 » » 61 » 100 T, = 200 > »• 59 » 100 » — 200 % v 42 » 100 » = 200 » ••> 84 i> !00 ■> = 200 » št. 80 za 1000 gl. — 2000 kron » 64 » 1000 » 2000 » 12 » 500 » = 1000 » Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotlčnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spa-dejo 1. avgusta t, 1. Sledeče izžrebane obveznice sc dosedaj niso ie predložile v izplačilo in sicer: Vrsta A: St. 2! za kron 200 izžrebana dne 1. maja 1915 65 a » 200 » . 1. » 1915 » 65 » » 1000 •> ■ 1. » 1916 » 68 » » 1000 1. v. 1916 » 71 » 1000 1. . 1917 » 36 v . 2000 * » 1. » 1917 » 43 «• » 2000 » 1, » 1915 Vrsta B: »t. 47 za kron 200 . » 1. » 1917 » 59 » 200 - 1. » 1915 » 67 » -» 200 » 1, » 1916 v 68 » * 200 » . 1. » 1916 » 16 » » 2000 » ., 1. » 1915 87 » » 2000 » » j. 1917 Deželni odbor: Deželni glavar: Dr. Faidutti. 1546 ie K Stev. B II. 322/8 ex 1918. Razglasi. Na podlagi dne 23. aprila 1918 v državnem lako^iku kos LXXI., Stev. 145, dogovorno z mi-Oisterstvom za notranje zadeve razglašene odredbe c. kr. finančnega ministrstva z dne 15. aprila 1918 glede ureditve oddajanja tobaka kadilcem, se razglaša kadilcem in razpečevalcem sledeče ravnanje: Počenii s 17. junijem 1918 bodo v prvi vrsti določeni od trafikantov prejeti tobačni izdelki za *>ddajo osebam, vpisanim v seznamek odjemalcev trafike (stalnim odjemalcem). C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani bo določilo izmero, ki jo je rezervirati vsaki teden »talnim odjemalcem vsakega tobačnega zatožnega okraja (množina, pripadajoča stalnim odjemalcem). Šelo morebitni ostanek se bo oddajal ose-Aatn, nevpisanim v seznaraku odjemalcev (nestalnim odjemalcem trafike) (množina, pripadajoča nestalnim odjemalcem trafike. Kot stalni odjemalci se vpišejo v seznamek odjemalcev samo moški, ki so že prekoračili začetkom koledarskega leta prijave 17. leto, in ki se nahajajo nc samo mimogrede v kraju trafike (aH v krajevni soseSčini broz trafike). Načeloma se ne vpilejo v seznamek odjemalcev: 1. Vse aktivno moltvo c. in kr. armade, vojne mornarice, avstrijskega kakor tudi ogrskega do-mobrauslva in črnovojništva, prostovoljnih formacij, potem strelcev in Članov veteranskih društev, -e opravljajo vojaško službo; 2. vse aktivno moštvo zveznih armadi 3. moštvo c. kr. žnndarmerije, c, kr, finančne »traie ia irebiarstvai 4. vojaitvo policijskega stražnega kora in od-delkovih komand kaznilcev. Vsi ti vojaki 3e oa vpišejo v seznamek stalnih odjemalcev pod sledečimi pogoji, namreč, da ne bivajo na Kranjskem samo mimogrede, da nimajo pravice do dobivanja tobaka od vojaške oblasti, ali da prejemajo namesto istega denarni re-luturo, ali da se sami prehranjujejo; aktivni gažisti In vojaki armade v fronti, ki so na dopustu, za čas istega, ako traja dopust dalje kot 4 tedne. V Ljubljani se vpisujejo v seznamek odjemalcev osebe, ki stanujejo ali so zaposlene v enem desetih mestnih okrajev, kjer so postavljene trafike, V mestnih vojašnicah se nahajajoče trafike in temporerna trafika na ljubljanskem gradu so pa določene le za tamkaj nastanjeno aktivno vojaštvo, odnosno za tamkajšnje internirane in vojne vjetnike. Železniški uslužbenci naj se prijavijo v trafikah na kolodvorih oziroma v sosednih trafikah. Vsaki kadilec sme bili vpisan kot stalni odjemalec le v eni' trafiki. Če je vpisana ena in ista oseba v seznamkih več trafik, se ista izbriše iz vseh seznamkov in je izključena za vso prihodnost od vpisa kot stalni odjemalec, tako osebo se tudi naznani politični oblasti prve Instance, da jo kaznuje po § 25. te odredbe z'denarno globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 tednov. Kadilci naj sc prijavljajo v svrho vpisa v seznamek stalnih odjemalcev osebno ali po pooblaščencu v trafiki, najbližji stanovališču ali kraju zaposlenja. V nobeni teh tralik v seznam stalnih odjemalcev sprejeti kadilci naj sc pa javijo pri oddelku finančne straže svojega domovališča oziroma kraja zaposlenja. Prijave v svrho vpisa v seznamke stalnih odjernalccv se sprejemajo v tobačnih trafikah vsak dan dopoldne med 8. in 12. uro in popoldne med 2. in 6. uro ter sc zaključijo z dnem 17. maja 1918; prijave pri oddelkih finančne straže se pa sprejemajo samo na dan 18. maja med 8. in 12. uro dopoldne. Vsak kadilec ima izročiti prijavno listino v velikosti dopisnice, čitljivo pisano z verodostojnimi napovedmi: 1. Natančno označbo trafike (krstno ime in priimek imejitelja iste, kraj, občina, davčni okraj), v koje seznamek odjemalcev hoče biti vpisan; 2. svoje ime in priimek; 3. svoje rojstno leto; 4, svoj poklic; edbo, či žbovanje; 5. na ve db o, čc in kje opravlja vojaško slu- 6. svoje stalno domo- (službo-) vališče, občino, okraj; 7. natančni naslov svojega sedanjega stanovanja (stalno stanovanje, hotel, penziia, prenoče-vališče tujcev i, t. d., ime oddajatelja sobe ali postelje); 8. naslov svojega zaposlenja, kjer se nahaja podnevi (pisarna, trgovina, tovarna i. t. d.). Prijavni list pod točko 1. do 4. spredaj navedenih vojaških oseb mora biti potrjen od c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, da smejo biti sprejeti v seznamek stalnih odjemalcev, katero potrdilo se jim bode izstavilo na podlagi potrdila predstojne komande (voj. oblasti), ali da nimajo pravice do vojaškega tobaka, ali da prejemajo namesto tobaka relutum v denarju, ali da se sami prehranjujejo, oziroma na podlagi listine o dopustu. Trafikantje in organi finančne straže imajo zavrniti prijave kadilcev, ki ne zadoščajo tem predpisom ali po navedbah prijavljenega lista, ali po njim znanih okolSčinah, kakor tudi prijave brez predpisanih podatkov, istotako nečitljive prijave) trafikantje imajo zavrniti tudi take prijave, ki presegajo število stalnih odjemalcev, kateri bi ne mogli z dosedanjo tedensko množino tobaka nikakor postreči. Če finančna straža ni sprejela prijave, od-; loči v tem konečno finančno ravnateljstvo. Po preteku za prijave določenega roka imajo trafikanti vse prijave dobro zaviti ter iste z navedbo njih števila na zavitku nemudoma vposlati pristojnemu oddelku finančne straže. Kadilci bodo dobivali tobačne karte proti legitimaciji pri pristojnem oddelku finančne straže, v času, ki se še posebej objavi v dnevnikih. lino mnateiisivo v dne 3, maja 1918, LI t Tužniro srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, sestra, teta, gospa posestnica, po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere dne 5, t. m. ob 5, uri zjutraj v 60, letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice sc vrši v pondeljek ob 4. uri popoldne iz hiše. žalosti, Krakovska ulica štev. 5 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi trnovski. I jv.Viana, dne 6. maja 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega obvestila. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naša nepozabna sestra, teta oziroma stara teta, gospa m bivla gostilničarka pri »Kolovratarju«, včeraf, previdena s sv, zakramenti, boguvdano v 69. letu svoje starosti po daljši bolezni preminula. Pogreb nepozabne rajnice bo v torek, dne 7. t. m, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo 14, na pokopališče k Sv. Kriiu. Svete maSe se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 6. maja 1918. ŽALUJOČI OSTALI. PT Ddiod vsake starosti se sprejmo. Oglase naj se v c. in kr. tovarni za glino v Mostah pri __Ljubljani. 1530 TONČKA MIHEVC, Dr. ANDREJ GOS AR, poročena. Ool. Logatec, 5. maja 1918. Brez posebnega obvestila. iiiEiš Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom snjrti naše ljubljene hčerke Cite D^^ni ter za obilo udeležbo pri pogrebu, izrekamo prisrčno zahvalo. ŽALUJOČI STARŠI. Za vse iskrene izraze so-žalja, zlasti vsem, ki so se udeležili pogreba naše nepozabne mamice, izreka najiskrenejšo zahvalo žalujoča rodbina: PAUŠIČ. ilirska Bistrica, 6. maja 1918. Vabilo t 52 društva vpisane zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil na binkoštni ponedeljek, dne 20. majnika 1918, ob 4. uri popoldne v zadružnih prosto-rih na Kongresnem trgu št. 2 s s!cdef:-.- dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobritev računov, 3. Volitev odbora. 4. Otvoritev novih prodajaln, nakup hite, pri. stop k Vojni zvezi, aprovizacijske zadeve. 5. Sprememba pravil. Pri vstopu nai se vsak član Izkaže z n»ku« povalno knjižico. Dividenda se bo izplačevala v sledečem redu: Deležne številke: 1 do 1000 v sredo, 22. maja, od 9. do 12. ure dopoldne; 1001 do 1400 v sredo, 22. maja, od 3. do 6. ure popoldne; 1401 do 1700 v četrtek, 23. maja, od 9. do 12. ure dopoldne; 1701 do 2000 v četrtek, 23, maja, od 3. do 6. ure popoldne; od 2000 mprei v petek, 24. maja, od 9, do 12. ure dopoldne. — V soboto, 25. maja dopoldne pi oni, ki zamude, oziroma so bili zadržani. Vs;.k član naj prinese seboj predvsem nakupovalno knjižico, poleg tega pa tudi deležno knjižico in krušno izkaznico. Pripadniki Vojne zveze naj pa prineso polej tega tudi izkaznico Vojne zveze. 1526__Odbor. Proda se lep 153? teleti m dua smrekova lepa fpisla Bukev meri okrog 4 orale. Les je stegnjen za vsako uporabo in dobor izvoz. Cena po dogovoru. Kupec naj se zglasi. da si gozde ogleda, pri ! Ivan Sitar, posestnik in restavraler, Toplice, Dol. Želim kupiti 152-' irHSJ ali mtito $B&?stoo na Dolenjskem aH na Spod. Štajerskem. Ivan Prijatelj. Dunaj, XX., Treustrasse 5/9. Išče se dober 1523 taki z družino imajo prednost. Ing. KAROL POLAK, Tržič, Gorenjsko. V globoki žalosti naznanjamo vsem jo-: rodnikom, prijateljem in znancem !'i?no vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, st^ri oče, tast in stric, gospod HS©j2i| M ZZfiSl bivši trgovec po kratkem, muk polnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Zcmski ostanki predragega se bedo v nedeljo, dne 5. maja prenesli na farno pokopališče na Koroški Beli k \>ečnemu počitku. Sv, maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Koro:*ki Beli. Javornik, dne 4. maja 1918. Silvester Rizzob', trgovec v Chikagi, Alojzi! Rizzoli, tovarniški knjigovodja, sinova. — Terezija Rizzoli roj. Fcssl, sinaha. — Emil Rizzoli, c. kr. naddeželne sodnije svžtnik na Dunaju, nečak. — Kamilo, Rezi, Alojzij Rizzoli, vnuki. •'./'' ■ .v-"1*; 1 -i 'vi. -j"' f®Et Zahvale. Vsem, ki so nas tolažili ob prebridki izgubi naše iskreno ljubljene in dobro hčerke oziroma sestre, gospodične gojenke III. 1. liceja, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. g. katehetu prof. Mlakarju, g. ravnatelju Macherju, vsem drugim gg. profesorjem, g. Mateju Hubadu, ravnatelju »Glasbene Matice?-, gdč, učiteljicam, posebno še gdč. Wess-ner za tolažilne f i.iske med boleznijo, vsem gdč. gojen! vsem gdč. daro-valkam in nosilkam prekrasnih vencev, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blago nepozabno pokojnico na njeno zadnjo pot. Bog jim bodi plačnik! V Ljubljani, dne 5. maja 1918. Žalujoča rodbina KREDAR. Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prerane in nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene dobre matere, oziroma hčere, sestre, svakinje in tete Marijete Černe posestnfce in goatilničarke v Mostah 7 kakor tudi za mnogobrojno ča-ščeče spremstvo na nje zadnji poti izrekamo vsem našo najpri-srčnejšo zahvalo. ŽALUJOČI OSTALI. Pridna in poštena kmečka dekla, izuiena Knharfna želi dobiti službo v kakem župnišču. Cenjene po. nudbe nn upravništvo »Slovenca pod štev. 1521 MmzM zl |5šio niiboljše kakovosti po.....K 23 za 100(5 z guljažnim okusom po.....K 35 za 100C s kuminim okusom po.....K 33 za lOOt prilr* ' prMnino, pošilja po povzetiu, dokler je ka zalog« 1523 Milan Mandich, Trst. Pozabila se jc v sredo, 1. maja, v gostilni pri ,'lajarončku" na Zaloški cesti ročna torbica 7. rožnim vencem. Ker je izgubitelju drag spomin, naj jo odda najditelj takoj nazaj * gostilno. Izgubilo se je 6 do 7 ključev skupaj na verižici včeraj, 5. maia dopoldne od Bleiwei-sove ceste skozi Erjavčevo, Gradišče, Kongresni trg in Zvezdo. Sc prosi, da se prinesejo na policijo proti primerni nagradi. V nnjem vzamem za dobo 3 do 5 let i v obsegu 4 do 10 oralov, katero bi tudi sam gnojil. — Vzame se tudi letošnje košnje, lene kravje mrve v zakup. — Cenjene ponudbe naj ae pošljejo pod naslovom: Ljubljena, Poljanska cesta štev. 55. IlliiTW se sprejmejo pri prvovrstnem stavbinskem podjetju za nove zgradbe na Goriškem. Za stanovanje in hrano je poskrbljeno. Ponudbe na poštni predal št. 57, Trst 3. Iščem za dve osebi malo ItfSilSiOlliSHIl eventuelno tako sobo s porabo kuhinje. Ponudbe na upravo -.Slovenca« pod šifro -plačam dobro«. Iščem srednjo oziroma starejšo kmečko sospedlinjo obenem kuharico "*c za pristavo Srebrniče pri Novem mestu. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 79, Iščem stanovanje 3 do 4 sob z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami za takoj ali mesec avgust. MATEJ HUBAD, koncertni vodfa. Razprodajalo se bo dne 8. maja 1918 ob 8. uri zjutraj: 1. Hišna, sobna in kuhinjska oprava\ 2. mošt, vino in sodi; 3. lepa hiša, '•C v njej bivša restavracija, z gospodarskimi poslopji; obstoječa z vodovodom, z električno razsvetljavo, njivami in vrtom na Gorenjskem. IVAN ZALAR, posevnik, RADOVLJICA hiš. it. 79. Iščem proti takojšnjemu vstopu HT koiifiirisfa z večletno prakso, zmožnega slovenske in nemške korespondence, strojepisja ter sploh vseh kontoarskih del. Hrana in stanovanje v hiši. — FRANC OSET, vele-trgovec na Vranskem pri Celju. STllrOliriJE z dvema ali tremi sobami in kuhinjo iiče mirna stranka, dve osebi brez otrok, /.a takoj ali za avgustov termin. — Kdor preskrbi, dobi nagrado □V* 10 kilogramov sladkorja ali 2 kilograma čiste masti. — Ponudbe na upravništvo ->Slovcnca« pod žifro -Mirna stranka 1515«. Kupim dobro ohranjen pisalni stroj Ponudbe: Poštni predal 27, Ljubljana. IV HRlskarica za 1 liter mleka vsak drag dan, se i5če. "^C Poleg plače dobi mesečno šc 1 kilogram sladkorja. Naslov sc izve v upravi lista pod štev. 1500. ŽENITNA PONUDBA. Inteligenten narednik, 25 let star, ima veselje do poljedelstva, nekaj tisoč kron gotovine, se želi seznaniti v svrho ienitve s premožno mladenko prikupljive zunanjosti in dobrega značaja. Zavedne Slovenke imajo prednost. — Samo resne ppnudbe s sliko na upravništvo »Slovenca« pod Itev. 1510. — Tajnost zasigurana. Anonimne po--nudbe v koš. Sprejme se poinoKntga in učenka k šivilji. f ANI LEV AR, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 8, FRANCA JOŽEFA C. 5. UCj lf|ft» novootvorjeni fotograf, atelje „(lLlllUu Specijaliteta: dopisnice s skiciranimi portreti, kakor tudi vsa fotografična dela v najfinejši izpeljavi. Prosim, oglejte si razstavljene slike. Sprejme se samostojna —— prešioaigii ■ Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Samostojna«. in razpošilja A. OSET, pošta GUŠTANJ, Koroško. Toplice iriule (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt zastonj. Dobra oskrba zagotovljena! HaznaniSo, < Staroznana M restavracija Stil LIsAHana, firadiiže 2 je zopet ▼ polnem obratu in otvorjena za p. n. goste, ker je razpuščena častniška kuhinja 2. etap. štacij. poveljstva. Izborna kuhinja po meščanskih cenah, PIVO-IN VINOTOČ TUDI ČEZ DAN IN TUDI ČEZ ULICO. — Velik senčnat vrt, — Vclespoštovanjera JOSIPINA SCHMIDT. restavraterka. lfečia Eioua tiiia i Gorici se proda. Vprašanja je poslati na upravo tega lista pod št. 1534 do 15. maja t. 1. Prošnje vseh vrst, tudi v vojaških zadevah, sestavlja dobro v tej stroki izurjen gospod. Uspeh zagotovljen. Vprašanja naj se pošiljajo na upravo lista pod šifro »Prošnja«. 1525 Soja-fižol najboljše nadomestilo Z£ kavo, se dobi pri SEVER & Komp., preje Peter Lassnik, Ljubljana. 20 gr z navodilom, kako se sadi, stane 80 vin. Pridelek je 40kraten. 1540 letnika 1918 se že sedaj žele zagotoviti. Prijazne ponudbe v nemškem jeziku na: Konservenfabrik Altbach, Dunaj, VI., Ka-sernengasse 22. 1536 Pzodam dobro ohranjeno moi^n Mo H j POZOR! pozoR! Bonbone, karamele, noapolitanke, kekse, čoko-; lado, sukanec, milo, špago in razne druge stvari I priporoča po nizki ceni G. Darbo, Ljubljana, Mestni trg 13, Pod Trančo. Išče se krepak mlad deček kot irgoosSsš slraga za manulakturno trgovino. -— Več pove upravništvo »Slovenca, pod štev. 1477. Dne 23. maja 1918 dopoldne ob pol 12. uri se bo vršila v Mojstrani štev. 20 dražba zemljišča vlož. štev. 87, kat. obč. Dovje, obstoječega iz hiše štev. 20 v Mojstrani, 2 zag. vrta, travnika in gozdov. Cenilna vrednost in najmanjši ponudek, pod katerim se ne prodaja, znaša 22.197 K 16 vin. Prodaja se bo vršila po parcelah Na zemljišču zavarovanim upnikom se pridrži njih zastavna pravica brez ozira na doseženo skupilo. Dražbeni pogoji in listine, tičoč se draženega zemljišča, se morejo vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče ▼ Kranjski gori, odd. II, dne 18. aprila 1918. naj lita! • staro prvovrstno pnevmatiko. Ogleda se v Katoliški tiskarni, pritličje. Pozor, gospodinje! Na občo željo naših slovenskih gospodinj, uvedel sem razpošiljanje poštnih zavitkov s sledečo vsebino: Kavni nadomestek s sladkorjem, lug, pralno milo, ikri. S, plavilo, diicvc, kocke za juho in golai, čaj, van.ljni sladkor, nc ilni prašek, sladkor in francosko žganjo. — t a celi zavitek stane samo 50 kron ter se prosi 10 kron predplačila, »stanek pa po povzetju. Z odličnim spoštovanjem F. ŠIBENIK, Adria • izdelki, Zagreb. Prooi sc za točni naslov. Kdor je enkrat poskusil mojo barvo za obleko »International«, ta sc je prepričal, da je edino ta barva pristna in zqjpmčeno dobra. Vsak se lahko osebno prepriča, kako jo vsi dosedanji naročniki hvalijo. Vsak zavojček ima navodilo. 100 zavojčkov slane 50 kron; 500 zavojčkov po 45 kron za 100 zav.; 1000 zavojčkov po 40 kron za 100 zav. Prosto poštnine. — Zahtevajte cenik drugih predmetov. Se priporoča _RUDOLF COTIČ, VRHNIKA. Proda se »epa posestvo na Gorenjskem, pripravno za vse, v lepi legi in pod ugodnimi kupnimi pogoji. —, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šter. 1440. Ženitna ponudba 38 letni samec s 5000 K letne plače, pravico do pokojnine, vojaščine prost, idealna duša, želi znanja z zdravo gospodično ali mlajšo vdovo, razumno gospodinjo, imajočo hišo, trgovino ali primerno doto v svrho takojšnje porolic. — Najstrožja tajnost zajamčena. — Le resne ponudbe naj se pošilja na upravo »Slovenca« pod naslovom: »Moj mož! 1435«. Pridnega, poltenega zlatarsk&ia vajenca takoj sprejme LUD. CERNE, juvelir, LJUBLJANA, Woliova ulica štev. 3. Naprodaj je v Ljubljani velika hiša z dvoriščem in gospodarskim poslopjem na prometnem kraju. Kupci naj se oglase v moji pisarni. — Dr, Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11, Učenka iz poštene hiše se sprejme v trgovini M. SBIL, MOKRONOG. sobni in dekoracijski slikar ter pleskar LJUBLJANA, Zvezdarska ulica štev. 4 se priporoča p, n, občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela ob najmodernejši izvršitvi in po najnižjih cenah. Sprejema naročila tudi na deželo. se spreimo z velikim zaslužkom in prispevkom za potovanja. Oglase se lahko moški, ženske in dekleta. Lahko umljiv pouk. Prednost imajo osebe, ki so dobro vpeljane v kmečkih krogih ali se lahko vpeljejo, Vprašanja pod »VIII. vojno posojilo 247a« na anončno ekspedicijo Josip A. Kienreich v Gradcu. Vsled odpoklica k vojakom prodam ie nov, jako izvrstno delujoč ročni sžroj za izdelovanje cementne opeke Cena po dogovoru. Miko Mlketič, izdelovalec cementne opeke v Loki itev. 43, poita Črnomelj, Belokranjsko. Oskrbe liie soliden, pošten Hrvat (uradnik, samec) za 1 ali 2 dneva v tednu, pri boljši maji rodbini brez otroK v sredini Ljubljane. Prinaša lahko tudi živila. — Ponudbe pod »Oskrba-Hrvat _1483« na upravo ^Slovenca«. Odda se takoj lepa meMotsms satoa v bližini pošte. — Naslov se izve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 1494. Išče se lesorez za pohištvo in ir Ml pomoči za pohištvo. I. hrvatska stolarska udruga, Zagreb. Iiče se kiiMia z večletno prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika ter strojepisja. _ Natančne pismene ponudbe s sliko na tvrdko Peter Kozina & Co., Vzel bi v bližini Ljubljane v najem za Iri leta v obsegu 2 do 4 oraloy, katero bi tudi sam po-gnojil. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo nn naslov: A. KUŠLAN, LJUBLJANA, Karlovška cesta itev. 15. 98% ~ (žvepleni prah) se odda v večjih množinah. — Ponudbe pod »Žveplo 1450« na upravo lista. Izgubil se ie v ponedeljek ■b pes DoSsersnan u...........m ki sliši na ime »Lux«. Pes je črn, na visokih nogah, nad očmi, na prsih in tacah je rejasto-rujave barve. Pes se je zatekel najbrže k vojakom. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči proti nagradi na naslov: Franc Dolenc, Stara Loka, pošta Škofja Loka. Kuharica srednje starosti, z dobrimi spričevali, ki je že več let služila v župnišču, išče službe h ka-jtemu samostojnemu gospodu ali tudi vpoko-jenemu duhovniku. — Ponudbe se prosijo pod I- Sch., župnišče, Korte, p. Portorose, Istra. NAZNANILO. Cenjenemu prebivalstvu Gorice in okolice uljudno naznanjam, da sem otvoril v Gorici, Via St. Antonio štev. 12 hljnčaunlčarslio deSaunico v kateri bodem prevzemal vsa v to stroko spadajoča dela ter jih točno in po primernih cenah izvrševal. Sprejmem tudi dva vajenca iz Gorice. Z odličnim spoštovanjem JOS. PETRK. ključavničarski mojster. Strojepisko veščo slovanske in nemške stenografije ter nekoliko knjigovodstva sprejme stro-jilna tovarna Samsa & Co., Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Predstaviti se je od 4. do 5. ure popoldne. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 tudi rabljeni, različne velikosti, se kupijo. Ponudbe na »Rosenkranz«, poštni predal, Ljubljana. za točno dobavo od skladišča na Dunaju ali v Budimpešti ca. 97-98% pri celem vagonu K 22,— za kg pri pol vagonu K 23.— za kg pri manjši množini K 24.— za kg pri celem vagonu s poštnino vred K 25.— za kg. Domača trgovska in prometna a. dr. (Vaterl. Handels & Verkehrs A. G.) BUDAPEST V., Akademia ut. 20. Telefon 133-66, 159-16. — Brzojavke: Grossist. ŠHF HrznSSnsg pesa prava scveronemška se dobi pri Sever & Komp., preje Peter Lassnik * Ljubljani, Marijin trg. svetovno kopališča zdravi zanesljivo prebavo, otroške bolezni, notranje bolezni s kopelji, blatnimi masažami, pitjem, solnčniml In električnimi kopelji. Oskrba od p t ran i ravnateljstva rdružena s kopelji. Restavracij*, kavarna, slaščičarna v lastnem obratu. Glediška godba Izborna oskrba. Stanovanie in kopeli v isti hiši. Prospekte pošilja kopališko ravnateljstvo. Radioaktivni, alkallčno-murlatlškl, jod vsebujoči termalni vrelci. Zdravljenje 2 vodo. Za vsako avatr. krosa vino j« rezerviranih SO prostorov 9 Prav dober sadni tmsi 600 hekto je naprodaj. — 120 hekto belega vina šilherja tudi v manjših množinah. M. WILCHER, Gradec, Annenstrasse 61. Kupujem: les za jame od 12 cm paprej mehak okrogel les« [na nt, smrekovo lubje) lansko in čreslo I letošnje, kostanjev les \ od 10 cm hrastov les i naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo. VINKO V ABIC, Žalec 9, Južno štajersko. Kulantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom. Dobra prodajalka se sprejme v prodajalno z meianim blagom i« podzalogo tobaka pri J. MODICU v NOVI VAS! pri RAKEKU. — Prednost imajo tiste, ki so pod-zalogi tobaka že navajene ter znajo šivati in likati. Vse uojažke predmete! Za preprodajalce -m priporoCam po znano nizkih canah svojo zalogo zvezd vseh port portepejev med. obvez redov sabelj bajonetov mečev kapel pasov čeplo vrst rokavic ovojnih gamaS usnjenih gamaš vojaškega sokna egaL sukna gumbov vseh vrst in pritiklln 'zgotovlj. uniform dežnih plaščev kožnhasUh vreč kožuhov vseh vrst čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih In galanterijskih predmetov glavnikov krtač mila zobne paste brilantlne pudra instrumentov za noh:e parfumov ogledal brivskih aparatov potnih necessairejev ročnih kovčekov velikih In malih Splošni zaood za uniformiranje 1UD0LF BODENimiLLER 3133 Ljubljana, Stari trg 8.