Šiev. 281. Posamezna številka stane 1 Oin. V Liamiani, v CetrleK upe 11 lecetira IS21 Leto LL za driavo SH8: do preklica: ») po pottt mesečno Din 11 dostavljen > udom mesečno...... „ 13 za inozemstvo: ueseftao ...,,.. Oia 23 SS Sobotna izdaja: s v Jngosiat 1)1 . .... Oin 20 V mosamstvo.......M as Ceno lnseratom:«! Enostolpna peUtna vrata mali oglasi po Dta 1*50 in Oia. t'—! veliki oglasi nad 4S mm fi« itoe po DIH' 2 60, poslana iti pa D a. 4 —. Prt ve6|em naročila popnafc bhs|s vsak dan Irrsemii ponedeljka la dneva po pra* nika ob S. osi dntnl. Oreflniiivo is v Kopitarjevi alioi liev. 8/UL Boioplsi se ne vračajo; nem nk Irana pismo se ne sprefemalo. Uredn telet. itv. 50, apravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprsvs ]• v Kapltartan al. 8. — Bačon postne aru. l|nM|anska it. 650 s« naročnino la ii 349 sa oglasa, ■agrsb39.011, saratev- 7563. praška In dnanl-24.797. Austria docet. Dunaj, decembra. Od uglednega publicista, pristaša radi-kalne stranke, smo sprejeli sledeči zanimivi dopis: Koalicijska večina Seiplove vlade v Fationalratu šteje 83 krščanskih socijali-Stov, 10 Velikonemcev in 4 Landbundovce, torej 97 poslancev proti 68 socijalnim demokratom, ki napovedujejo strogo opozicijo. — Da je izvoljena zopet vsa bivša vlada, je zunanjemu svetu le dokaz notranje stabilnosti in obenem gotovosti, da bo do pike izvršen ženevski palet z Društvom narodov. Sanacija tega pakta ima za seboj šele eno leto, ali došla je že sredi pota, kajti danes je toliko kakor gotovo, da bo za dobro leto to ogromno delo toliko kakor izvršeno in da bo Avstrija rešena nadzorstva od strani Društva narodov po generalnem nadzorniku dr. ZimJidrmannu. Prvo leto Seiplovega dela more izka-Eati največje uspehe. Dasi je Dunaj v oblasti socijalnih demokratov in izkazuje štiri sto miljard preostanka, moremo reči, da je lo briljantno stanje posledica splošnega položaja, ki ga je ustvarP ženevski pakt. Kakor Dunaj tako gre tudi cela država s hitrimi koraki proti ozdravljenju. Že predloženi proračun za prihodnje leto izkazuje sto Šestdeset tisoč miljard preostanka; ako ne upoštevamo obrokov za odplačilo dolgov in investicij države v jako koristna in dobič-kanosna podjetja. Dasi ne verujemo, da ne bo vlada dosegla večjih prihrankov in po drugi strani večjih dohodkov, vendar moramo reči, da je že s tem proračunom Avstrija na poti popolne gospodarske obnove in več nego ravnotežja. — Splošno blagostanje se dviga vidno in reči smemo, da so danes vsi uradniški krogi tukaj bolj zadovoljni nego doli pri vas. Tudi vaši uradniki ti a tukajšnjem poslanstvu in konzulatu so najslabše plačani reveži. Čudim se, da Sploh še kdo tukaj vzdrži in si ue poišče privatne službe. Vrhu tega poznam uradnika, ki že tretji mesec ni prejel plače. Take razmere eo danes v Avstriji nemogoče! Kancelar dr. Seipl jo imel s svojim zadnjim ekspozejem v parlamentu svoj veliki dan, kakoršn^.ga ne bo kmalu imel kak minister v oblagodarjenih zmagovalnih državah. Njegov govor je v vseh pogledih točen, jasen in odločen, da je opozicija sedela kakor poparjeni kužkL Povedal je, kako in zakaj je prišlo do ženevskega pakta, ki je postavil Avstrijo pod okrilje, ali tudi pod kuratelo Društva narodov, in dostavil, daje bilo — prav tako. Ni se spuščal preveč v podrobnosti, marveč govoril je samozavestno in mirno kakor poveljnik ladije, ki je premagala najgroznejši vihar in mirno pluje v varno pristanišče. — Napovedal je tudi, da bodo sklenjene še vse potrebne trgovinske pogodbe in da bo poljedelstvo deležno velike podpore, kar vse bo pomagalo, da postane trgovska bilanca države aktivna. Ni moj namen, da vam dalje razkladam gospodarsko sanacijo Avstrije, marveč omeniti hočem le še dvoje jako važnih delov Seiplovega govora. V jako lepih besedah se je spomnil hižnih klicev Nemcev v Italiji. Ali dostavil je takoj: »Odobrujem pa modre besede deželnega glavarja tirolskega, ki Jih je spregovoril pred kratkim ob otvoritvi tirolskega deželnega zbora, ... da moramo dobro preudariti svoja dejanja in celo besede, aH niso morda sposobna, da škodujejo tistim, katerim hočemo izreči svojo simpatije. Priporočam v teh besedah obseženi opomin našemu novinarstvu ...« To velja tudi za nas. Nahajamo se v Jako težavnih časih, ko ne moremo in ne smemo rožljati z orožjem. Ali po navadi smo v svojih izjavah za trpeče brate jako neprevidni, da bi često mogli več škodovati nego koristiti. Posebno kar se tiče Korošcev, bi bilo treba več previdnosti, ker moremo več pokvariti nego koristiti našim podjarmljenim bratom. Dr. Seipl je govoril tudi o veliki sili federalistične misli, ki dela to državo tako močno... Dejal je doslovno: >Znamenje konsolidacije je tudi, da avstrijske zvezne dežele drže skupaj bolj kakor kdajkoli poprej. Nj to le železna vez sanžermenske pogodbe, ki jih skupaj tišči, in le vsled obupa so se hoteli nekateri členi odcepiti. Ali to je prošlo. Dežple bodo Zvezi toliko bolj. zveste, kolikor vestneje pripoznavamo njihove pravice, čimbolj mi sami priznavamo federalistično misel. Otroške bolezni federalizma preidejo. Zvezna vlada obeta, da stori vse, kar bo treba, da se dežele ne bodo mogle pritoževati, a kole Zvezadobi,karjenje-n e g a.« Ta del govora je bil večkrat viharno odobravan. Avstrija sestoji iz devetih republik, celc Dunaj se je ločil od Nižje Avstrije, in vendar je celota na zunaj solidarna in enotn3. Zunanja politika je le ena, in nikomur ne pade na um, da bi to edinost kakorkoli motil. Vsaka dežela ima svoj deželni zbor z jako široko zakonodajo. Vse, kar bi moglo pravzaprav roditi hude spore, opravijo v deželnih zborih. Nationalrat je tu le za veliko politiko, le za ona vpraša :ja, ki so skupna celi Avstriji. Federalistična oblika Avstrije je njena sreča in njena bodočnost. Tu v soseščini imate torej najek-latantnejši dokaz, kako zdrava je federativ- na oblika za sedanje napredne čase. ATco je pa celo Avstrija federativna država, ko so vendar vsi Nemci samo en narod, ko med njimi ni razlike ne v jeziku, ne v pisavi in skoro ne v veri, potem presojajte sami, v koliko bolj bi bilo treba federativne uredbe v Jugoslaviji, kjer je še toliko razlik ne le v narodu samem, marveč tudi v mentaliteti na tej in oni strani Save in Donave! In Avstrija ima celo dolgo vrst" mož, ki so bili voditelji naroda še v predvojnih časih, in tu imajo uradniški aparat, kakor-šnega tam pri vas še petdeset let ne boste mogli imeti. Federativna misel je največja vez med posameznimi deželami in podlaga pravi zadovoljnosti vseh državljanov. Tako se federativno mišljenje udomačuje povsod med prosvitljenimi narodi, in tako vidimo tudi med Slovenci in Hrvati, ki so na dovolj visoki stopnji kulture. Centralizem je za kulturne narode nesreča in to opažamo tudi v Jugoslaviji. To državo more rešiti ie federacija, ali če hočete tudi, jako, jako široka avtonomija, kakor je pisal svoječasno dr. Tavčar sam v >Sloven. narodu«. Radikalni federalisi. Seia narodne skuuščtoe. KONVENCIJA Z AVSTRIJO SPREJETE. Belgrad, 12. dec. (Izv.; Na današnji seji narodne skupščine ;e bila razprava o konvenciji z Avstrijo, rri tej priliki je imel dr. Ninčič krajši govor, v katerem je podal kratka pojasnila k posameznim konvencijam. V imenu Jugoslov. kluba je govoril posl. Škulj. Povdarjal je, da je vsaka država dolžna gledati na to, da pri sklepanju posameznih pogodb sama prevzame dolžnost, da eventualno škodo, ki bi jo utrpele posamezne pokrajine vsi od pogodbe, sama popravi. Tako so pri sklepanju sličnih konvencij postopale Italija, Češkoslovaška in druge nasledstvene države. Gre tu za princip, ki bo velike važnosti tudi pri sklepanju drugih konvencij. Tega načel'' naša vlada ni uvaževala. Naravnost katastrofalen ie -a Slovenijo ključ, po katerem naj bi se poravnavali me^se-boj**' dolgovi, to je, 32 K proti 100 predvojnimi kronami. Do 38 miljonov kron imajo kmetske zadruge in hranilnice ter drugi denarni zavodi v Gradcu naloženega denarja, ld so ga morale v smislu avstrijskega zakona nalagati pri Zvezi zadrug v Gradcu. S citiranjem posameznih vladnih naredb je govornik dokazal, da Je pač vlada sama vzrok, da zadruge niso pravočasno rr jgle dobiti svojega denarja še v zdravi valuti. Po sedanjem ključu bo Slovenija utrpela šk-Kle približno 22 miljonov zlatih kron. Govornik dokazuje, da konvencije nasprotujejo sanžermenski mirovni pogodbi, ki jasno določa po kateri valuti naj se dolgovi poravnajo. Takrat je krona noti-rala 60 centimov, dočim danes samo 6H. Govornik poziva vlado, da se vsaj v zadnjem trenutku zave svoje moralne dolžnosti in sprejme nase povrnitev nastale škode. Končno predlaga resolucijo, po kateri se vlada poživlja, da čimprej predloži parlamentu zakonski načrt., po katerem se oškodovanim zadrugam in hranilnicam povrne vsled konvencije nastala škoda. Resolucijo je min. dr. Ninčič sprejel z dodatkom, da bo vlada posamezne slučaje preiskala in škodo hranilnicam in zadrugam povrnila. Nato je večina konvencije sprejela. Prihodnja seja bo v petek z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. V Belgrad, 12. dec. (Izv.) Po dnevih razburjenja in odkrite borbe med vlado in opozicijo so nastopili Da videz mirnejši časi. Borba se je prenesla za kulise, kjer se spletajo nove kombinacije in kujejo nove intrige. Kaj se za kulisami vse pripravlja, jc težko reči. Tajinstveno se raznašajo najrazličnejše kombinacije, ki bi bile v urejenih razmerah nemogoče. O teh kombinacijah govoriti, bi bilo še preuranjeno, ker jih je težko kontrolirati. Opozicija mirno čaka nadaljnega razvoja. Edino v vladni večini se še nadaljujejo barantanja. Skrajno pretiranim zahtevam Nemeev je tudi radikalni vladi težko ugoditi in so še vedno vrše pogajanja. Tudi danes je ta pogajanja vodil minister za prosveto Trifunovič, kajti posebno glede svojih teženj na šolskem polju zahtevajo Nemci sigurnih garancij. Rezultati današnjih pogajanj v tem pogledu se drže strogo tajno. Glede ostalih zahtev moramo pripomniti, da poleg včeraj javlje-nih zahtevajo Nemci še vrnitev koč nemškega Alpenvereina, med njimi znano >Mar-burgerhlitte«. Kor danes ni bilo seje ministrskega sveta, še ni padla končna odločitev. Sicer se pa Nemci udeležujejo sej parlamenta in odborov in pridno glasujejo za vlado. KUPNA POGODBA ZA KUHKELOVO VE-LEPOSESTVO NI POTRJENA. Belgrad, 12. dec. (Izv.) Minister za agrarno reformo Simonovič vsled ponovnega posrodovanja poslanca N c m a n i č a ni potrdil kupne pogodbe za KUhnelovo graščino in veleposetvo v Gradacu, ker nasprotuje namenom agrarne reforme in škoduje obrtnikom in malim posestnikom. Razprava o dvanajstinah. Belgrad, 12. dec. (Izv.) Finančni odbor je pričel danes razpravljati o dvanajstinah. Po kratkem govoru finančnega ministra je govoril poslanec Pušenjak, ki je med drugim zahteval, da se dolžne podpore invalidom ne izplačajo samo za maj in junij, nego tudi za ostale mesece in da se v bodoče sproti plačujejo. Zahteval je dalje, da se dajo podpore za oškodovance po povodnji v znesku, kakor zahteva predlog jugoslov. kluba, da se uradnikom izplačajo plače po novem zakonu in zvišajo pokojnine vpokojencem, ki jih prejemajo v kronah. Govornik je proti povišanju dispozicijskega fonda in proti določbam glede prevzema južne železnice, ker se pogoji niso predložili v odobrenje parlamentu. Posl. Pušenjak govori dalje proti 500% dokladam na zemljiški davek, proti '60% dokladam na dohodnino in na hišnonajemninski davek in posebno proti kuluku. Zahteva zlasti izenačenje davčnih bremen po celi državi. Seja se bo jutri nadaljevala. Brodarsko društvo. Belgrad, 12. dec, (Izv.) Danes bi se imela vršiti seja odbora za proučevanje zakona o brodarskem društvu. Ker pa še niso izglajena nasprotstva med ministrom dr. Jankovičem in nekaterimi člani radikalnega kluba, je seja odgodena. Kakor smo že poročali, je min. dr. Jankovič na zadnji seji tega odbora, ko je videl, da je večina proti njemu, zagrozil z demisijo, da bi tako izvajal pritisk na radikalne poslance. Radikalni klub je na svoji današnji seji razpravljal o tej zadevi.1 Do definitivnih sklepov ni prišlo, pač pa je odbom peto- rice naročeno, da zadevo ponovno pretrese in predloži končno odločitev, posebno glede precenitve državnega plovnega parka. Misli se, da zahteva dr. Jankoviča ne bo sprejeta in da tudi on ne bo izvajat posledic. Režimska akcija na Hrvatskem Zagreb, 12. dec. (Izv.) V zvezi z akcijo dr. Jambrišaka se zadnje dni vedno češče imenuje ime vseučiliškega profesor-, ja dr. Ferdo šišiča. Temu je baje prisojena v hrvatski politiki važna vlora. Radikalni krogi ga imajo zelo radi. Dr. bišič zahteva! kot protiuslugo za svoje delo samo to, da: se prizna hrvatska narodna cerkev. Pri! tem je dr. Šišič tudi osebno interesiran, ker je njegova hči poročena z bivšim duhovnikom dr. Andričem. Za dr. šišičenf stoje zagrebški framasoni. Imenujejo se še drage osebnosti iz srednje linije in iz skuj pine demokratskih levičarjev, ki izdajajo >Novostk in »Zagraber Tagblattc Revolucija v Mehiki. Pariz, 12. decembra. Revolucija v Me« hiki se razvija z veliko silo. Vstaši so zavzeli Yalapo, glavno mesto Vera Cruza. Njihov naslednji cilj je ozemlje Comaulipas, kjer leže tampiški petrolejski vrelci. Vlada razpolaga samo z 28.000 možmi redne vojske, vstaške čete pa štejejo 22.000 mož. Poleg tega podpira vstaše mornarica. Vstaše vodi general Sanchez, ki vtemeljuje revolucijo s tem, de hoče predsednik Obregoit narodu vsiliti diktaturo. Združene države so na straži. Po angleških volitvah. (Od našega londonskega poročevalca.) Kaj hočejo angleške politične stranke, trt je vprašanje, na katerega bomo danes skusili dati odgovor. Iz te študije bomo mogli na-* praviti nekaj kontur o bodoči angleški politiki. Predno preidemo k stvari, naj nam bo dovoljeno odstraniti nekaj pogrešenih mnenj, ki so se morda udomačile v naših na kontinentalne razmere navajenih glavah. Prosili bi, da si naj nikdo ne dela iluzij o tem, da bo zmaga te ali one politične stranke ustavila ali pa prevrgla na glavo dosedanji kurz angleške vnanje politike. Foreigne Office — vnanje ministrstvo — od političnih bojev ni prizade,; to, to je skupen zaklad V. Britanije, pred katerim se vsakdo kloni. Foreigne Office je ona' banalna rudeča nit v angleški zgodovini, ki nikdar ne spremeni svoje smernice. Včasih' vidimo, da teče hitreje, drugič zopet se vleče počasneje, previdneje, skoroda boječe, a vedno v oni ravni smeri, ki pelje do veličine in moči V. Britanije. Mi smo navajeni na drugi sistem. Ena vlada zida desno steno, potem pride druga vlada, ki desno steno podere ln začne zidati levo. Tretja vlada hitro zruši levo steno in se loti zidanja sprednje. Hiša ni nikdar dozidana, ampak vedno v razvalinah. Anglija ima v Foreigne-Office zidarja, ki vedno zida. Kadar se vlada spremeni in pride v roke' nasprotni stranki, potem zidanje zidu, ki ga je pričela predhodna administracija, ne ustavi, ampak morda samo malo prekine ali pa vsaj ne nadaljuje z isto naglico ter gre zidati na drugo stran. In kadar se režim zopet spremeni, konstrukcija ne trpi, hiša se vedno zida in nikjer ni razvalin. V slučaju, da pridejo torej novi možje na čelo angleške vlade, ne pričakujemo bistvene spremembe na zunaj, morda bodo novi ljudje delo samo tam malo hitreje dovršili, kjer je sedanja vlada bila preboječa in pre-omahljiva. Seveda tvori Labour Party faktor, ki bi utegnil prinesti tudi v zunanjo politiko nekatere čisto nove poglede, toda tudi ta stranka se odlikuje po previdnosti, domoljubju in dalekovidnosti kakor vse angleške stranke. Vsled svoje miroljubnosti bi mogoče kontinentu prizadela še manj skrbi nego neza1 nesljivi Lloyd George. Konservativna stranka, ki je ostala po volitvah brez absolutne večine, je pa še vedno najmočnejša stranka v parlamentu, se je zavzemlaa ob volitvah za sledeči program; Notranja politika: Vlada mora vse skrb osredotočiti okoli 1 In pol milijona brezposelnih delavcev in okoli umirajočo industrije. Vlada mora dati delavcu dela in trgovcu Odpreti trg. Edino sredstvo za dosego tega pilja je uvedba carine na »gotove« pridelke, ki iz tujih drla v prihajajo n^ teritorij Zedi-lajenega kraljestva. Izvzeti naj bodo Iz tarifno obremenitve najpotrebnejši produkti za prebrano prebivalstva, meno, žito in jajca. Samo tako je mogoče domači industriji, da b« zopet oživi in da et osvoji domači trg, s katerega jo |e pregnalo hije ceneje blago. Vlada bo posvetila tudi poljedelstvu efektivno skrb ln pri-Sla na pomoč kmetu z izdatnimi plenarnimi podporami. S tem bo mogoče reducirati uvoz prehranskih pridelkov in preskrbeti nezapo-iluim deloma delo tudi na deželi. — Na zunaj: Vlada bo napela zadnje moči, da prepreči zrušitev Evrope; samo zdrava Evropa bo zmožna kupovati pridelke angleške industrije. Posluževati ae hoče Zveze Narodov In »vsakega drugega pripomočka, ki ji bo na razpolago*. V smislu imperijalne konference bo vlada zasledovala svetovne dogodke v tesnem sporazumu z prekomorskimi domin:j >ni. Glavni objekt konzervativnega programa je torej odpomoč brezposelnosti in glavno orožje, Id ga hote sukati, je protekcijska carinska politika. Cuvajmo svoje angleške Interese najprvo in z vsemi sredstvi 1 S protekcijonizmom po volitvah seveda ne bo nič, ostanejo pa smernice, ki ležijo za tem programom. Liberalna stranka, razbita v Asquitb-ovce in LL>yd Geo.ge-ance, se je edružila v zedinjeno bberalno stranko v tre-Ootku, ko je bil Baldwin zagnal bombo o pro-iekcijonizmu. V borbi »o poudarjali: L Brezposelnost M ne bo odstranila potom protekcijake politike. Protekcija vzame industriji svobodni po let, onemogoči konkurenčni boj, ki je edini v stanu dati omrtvelemu telesu novo življenje. Ne protekcija, ampak svobodna trgovina je ustvarila angleško denarno moč. Ce domača industrija trpi, je temu vzrok neznosni pjlo-laj v Evropi, ki je nezmožna kupovati v isti meri kot pred vojno. 2. Brezposelnost je vna-Ijjepolitični problem in zahteva vnanjepolitič-ae odpomoči. Liberalna vlada bi napravila v tem pogledu jewiost in bi no dovolila, da se f Evropi Kuje orožje, ki naj seka rane brit-»kemu državljanu. Kakor vidimo, liberalni program ni bil bogat, a njih volilni boj je bil lažji, ker so oi-li oni, ki so napadali. Drugič pa je svobodno-trgovinsko geslo popularno, kajti b protekci-jonizmom veže srednji in mali človek draginjo. Pravega socialnega programa pa liberalci Uimajo nobenega; njim je sumu sakrosankten princip svobode v trgoviin. V vuanji politiki aaznanjajo energičen nastop, >ker d.plomaci-ia mora najprej očistiti trg, kamor bo angleški trgovec pripeljal svoje blago«. Labour Party je zdaj najmočnejša fpozicijonnlna stranka, ki od volitve do volitve raste kakor hudournik. Ramsay Mac Do-aald je njen predsednik in obenem tudi voditelj opozicije v zbornici. »Times« ga je zadaje dni označila kot eno izmed najresnejsiU in najbolj simpatičnih oseb v poslanski palači. »Vsak kdor ga je videl govoriti v imenu opozicije posmrtnico za BonaT Lawom, je imel vtis, da je bil to eden izmed najlepših ?ovjrokar smo jih kedaj slišali in neh >te je človek gledal v tem temnem in resnem r-lo-»eku enega bodočih voditeljev britanske usode.« ( I M. J. Lermontov: »Bela«. (Iz ruščine prevedel ~-r—.J (Dalje) Tisti večer je bil Kazbič mračen, bolj kakor kdaj preje in opazil sem, da ima poa obleko oklep. >Nima ga kar tako, oklepa,« tem si mislil, »že kaj namerava.« V dvorani je postalo zatohlo; sel sem ven na zrak. Noč je že padla na gore in mrak je lezel iz kotlin. Spomnil sem se, da bi šel pogledat v hlev, kje so naši konji, ali imajo krmo, kaj- j ti vedno je dobro, če si pri tem previden; moj konjiček je bil lep in isker in marsi-kak kabardinec ga je željno ogledoval. Ko sem prišel v konec dvorišča, sem fcaslišal glasove; enega sem takoj spoznal: bil je Arainas, sin našega gospodarja. Drugi pa je govoril tišje. »Kaj neki govore,« sem si mislil, »pa vendar ne o mojem koti ju?« Začel sem prisluškovati in pazil sem, Ua mi ni ušla niti ena besedica. Včasih so fjesmi in šum iz dvorane popolnoma preglasili govorico teh dveh na dvorišču. »Krasnega konja imaš,« je govoril Aramas, »če bi bil jaz gospodar v tem dotam in bi imel hlev s tristo kobilami, pa bi ttal vse tebi za tvojega vranca, Kazbič.« »Aha, Kazbič!« som pomislil in se Spomnil na oklep. »Da,« je odgovoril Kazbič po kratkem molku: »v r.eli Kahardiji ga ne najdeš enakega. Nekoč — bilo je za Terekom — sem (»jezdil z nekaterimi Abreki na ruske čre- Njen program je kratek in Jasen. 1. Tarifna politika je za Anglijo in za delavce posebej vedno bila smrtonosna. — 2. Brezposelnost mora vlada opraviti ne s Jadnlml poizkusi, ki bodo pomagali Sele v daljni bodočnosti, ampak a tem, da organizira obsežna javna dela, elektrifikacijo transporta, polaganje cest, amelijoraclje poljedelskih pokrajin, osušenje močvirij, zidanje delavskih mest... Agrikulturi mora vlada odpreti visoke kredite. — 8. Denar za te stroške bo vlada dobila z drakoničnim obdavčenjem premoženj nad 5.000 funt šter. (2,000.000 Din). Oblasti bi s tom korakom Se preostalo denarja za poplačanje vojnih dolgov. Dohodninski davek, ki leži osobito na slabejSlh slojih, se mora reducirati. — 4. V zunanji politiki bi Labour-vlaaa nemudoma obnovila normalne zveze i Rusijo in prisilila kontinentalne sile, da pripustijo v Zvezo Narodov tudi Rusijo in Nemčijo. Labour bi brez odlašanja sklical mednarodno konferenco z Nemčijo vred, ki bi si postavila za nalogo revidirati krivice v ver-zajski mir. pogodbi. Razorožitev je edina varstvena garancija za vse narode. — 5. Na socialnem polju predlaga široko kooperativno organizacijo proizvodnje, nove Izdatnejše zakone za obrambo delavca proti telesnim poškodbam, za matere, otroke in starčke in bolnike. — 6. Abolicija vseh stanovskih privilegijev v Vel. Britaniji. Kar se tiče osebnosti, ki so volivni boj vodile — in osebnost v Angliji ogromno pomeni — je bil najzanimivejši, četudi ne naj-bulj simpatičen Lloyd George. Njegovi govori so bili naravnost fenomenalni v kompoziciji ln v efektu na poslušalce. Sredi ploskanja ln divjega smeha vodi poslušajoče občinstvo z ne zaslišano virtuoznostjo preko vseh političnih in gospodarskih problemov, mojstrsko smeši nasprotnike in v tej oinamljivl atmosferi čara pred strmeče mase najlepše gradove, ki jih bo postavil zmagujoči liberalizem, ter jih obseva od vseh atranl z bajnim bengaličnim ognjem. — Stanley Baldwin je bolj miren kot človek, ki ima mirno vest in je brez častihlepja. Mc Donald jo duhovit, kratek, jedrnat in avtoritativen. V Parizu pravijo: Bojmo se vseh, a najbolj se bojmo L. Goorga! Politične vesti. -f Shodi SLS. Shod, ki ga je imel g. poslanec S t a n ov n i k 9. t. ra. v Dobrniču je prav ine Poseslnici lekli švigia pri Sv. Krištofu so bile ukradene 4 kokoši, vredne 900 kr on. — V Zevču pri Bošlajnu je bilo vlomljeno v zidanico Marije Erjavčeve in pokradeno več metrov kotenine. raznega cajga. rjuh iz domačega platna, brisalk, ženske obleke, čevljev in usnja v skupni vrednosti 20 "i b&U. pr Uvod k umevanju umen.» Ji. l.u.z, ki ga priredi Umetnostno zgodovinsko društvo, se prične v soboto, dne 15. decemb;a ob 18. uri v zbornični dvo^aui univerze, iu bo imel naslednji spored: 15. dec. 1923, dr. Vdo- ^ankar: Snov v umetnosti (Sne brezsnovna umetnost. — Simboliz-: a, realizem.,— Snovi novodobne umetnosti.) 22. dec. 1923, dr. Fr. S t e 1 e : Vsebina v umetnosti. (Estetska vsebina arhitekture. — Bazilika. — Romanika. — Gotika. — Renesansa. — Earok.) 5. jan. 1924, dr. Voj. Mole: Vscblra v umetnosti. (Vsebina slikarstva in plastike. — Ista snov in razna vseb;na.) 12.ian. 1924, dr. Voj. Mole: Narava v umetnosti. (Umetnostno osvajanje na:ave. — Človeško telo. — Kiajina. — Prcstor. — Svetloba.) 19. jan. 1924, dr. Fr. S t e 1 & : Umetnost v naravi. (Abstrakcije srednjega veka. — Idealizem visoke renesanse. — Earočni patos in mistika. — Sodobna umetnost.) 26. jan. 1924, dr. Izidor Cankar: Kompozicija. (Srednji vek. — Renesansa. Veliki stil. — Earok.) 9. febr. 1924, dr. Fr. M e s e s n e 1: Plastični in slikoviti stil. (Slikarstvo. — Plastika. — Arhitektura.) 16. febr. 1924, dr. Fr. S t e 1 e : Enotnost stila raznih istodobnih umetnostnih panog. 15. marca 1924, dr. Voj. Mole: Zmisel proučavanja umetnosti. (Enotnost st;la in kulturnega stanja dobe. — Umetnost kot izraz živi ienskfipa nazora.) 22. marca 1924, dr. Fr. M e s e s n e 1: Naše razmerje do umetnosti. Vstopnice za ves kurz po 100 Din za nečlane' in 60 Din za člane društva Dri Novi založbi in Tiskovni zadrug!. Posamezne vstopnice po 12 (za člane 10) Din pri vstopu. pr Ivan Albreht: Andrej Teruoue. Splošne knjižnice 10. zvezek. »Relijefna karikatura iz minulosti« jo Je karakteriziral pisatelj. Ako rečeS, da je stvar plitka, dasi na nekaterih mestih v ritmu pisana nehotena karikatura novele, Je s tem vse povedano. Saj ne rečem, da ne zaslediš v španski in italijanski noveli sličnega motiva in morda celo dikcije, toda v stari španski in Italijanski noveli je na eni strani več duha, kakor ga je na triinpetdesetih Albrehtovih. Morda je pisatelj hotel z naslovno karakterlzacijo novele zakriti njeno šibkost. Za Splošno knjižnico ta zvezek ne pomeni pridobitve in slabo, Če bi njeno umetniško višino sodili po tej noveli N. V. pr Ivan Albreht Zelena livada. V Ljubljani 1928. Izdala ln založila A. H et a F. Zbirka ima raznovrstno kramo mladinskih listov slabe sorte. V pesmicah »prav res, da mnogo ni«; najboljša je še »Trije bratje«. »V mladih dnevih« je prisiljena sentimentalnost. Zbirko bi držale koroške pripovedke, če bi bile izpiljene ln oglajene — preveč navlake je v njih. Čudim se, da ni mogel najti boljših indijanskih basni če je že na vsak način moral nabrati gradiva zn štiri pole. K že običajni mladinski literaturi spet nov zvezek običajne li-terarščine! N. V. Cerkveni vestnik. c Ru«ka cerkev proti koledarski reformi. Ruska cerkev, katero vodi patriarh Tihon, je končno sklepe zborovanja žive cerkve in sicer ravno koledar. Vse župnije so sprejele posebno okrožnico patriarha, s katero se razveljavi nov koledar. (Ta je bil vpeljan malo prej, 15. oktobra t. 1.) Ta nerodna zadeva ima baje sledeče zgodovinsko ozadje: Patriarh je izjavil svoj čas, da bo vpošteval samo en skelp zborovanja žive cerkve in sicer ravno koledarsko reformo. Kmalu na to so mu sovjetske oblasti izročile obvestilo od sinode carigrajskega patriarha, kateri je tudi smatral za potrebno izenačenje koledarja. Takoj nato je patriarh Tihon naznanil 15. oktobra t. 1. reformo. A pozneje je prišlo od carigrajske sinode posebno pojasnilo o tem, da je sprejeta reforma 6amo načelno, dejansko pa še ni izvedena nikjer. Izkazalo se je, da so sovjetske oblasti bile preveč vnete za novi koledar in se niso posebno brigale za avtentično besedilo pisma carigrajske sinode, ko je to bilo izročeno patriarhu. Tako je prišel patriarh Tihon v zadrego, in je moral preklicaU svoj prejšnji odlok. Od 15. novembra t 1. je zopet Rusija prestopila k staremu koledarju, cerkev namreč. Vse te zmešnjave so povzročile pravi kaos. Nihče od vernikov ne ve za dan marsikaterega svetnika ali praznika. Patriarh je priporočit naj se praznujejo zopet po starem vsi oni največji prazniki, katere so že praznovali po novem. Tzv. Filipov post pred Božičem se je bil pričel, a sedaj je pretrgan. Vlada sploh velika zmešnjava. Poprej so bili duhovniki napadeni od fanatične množice, ko se je vpeljal nov koledar. Zdaj pa so izpostavljeni napadom komunistov in sploh pristašev novega koledarja, kateri velja za vsakdanje življenje. Sovjetske oblasti so tudi ogorčene radi upostavitve starega koledarja. Škof Klarion in drugi svetniki patriarha 60 bili zaprti, predvsem radi tega, ker so osumljeni sistematičnega delovanja gregorijanske-mu protikoledarju. Zadnji preklic patriarha se smatra kot izzivanje sovjetske vlade Orlovski vestnik. Tečaj za srenjske odbornike v Ljubljani se za prihodnji tedeu odpoveduje Ln preloži čez Novo leto. čas se objavi pozneje. Odseki in kružlu, ki ne nameravajo poslati svojega delegata na zbor delegatov JOZ., naj takoj pošljejo pismeno pooblastilo na svoje okrožje. Brez —i —> pooblastila odseka ne more nihče gla- vestnik. Ljubljanska podružnica Slomškove zveze priredi v petek, dne 14. decembra ob pol 6. uri zvečer zborovanje v št. Jakobski dekliški šoli, II. n. - sledečim dnevnim redom: 1. nadaljevanje predavanja mous. Steske; 2. stanovske zadeve. Udeležba naj bo polnoštevilna. d Akademski Orel. Danes. 13. t. m. se vrši ob 20. uri v Zarji II. redni fantovski sestanek Akademskega Orla. Udeležba obvezna I — Pod predsednik. Siljanska porota. MEDVOJNE OVADBE. Včeraj se je vršila cel dan obravnava proU železniškemu uradniku Janezu Z o r k u, doma iz Gorenje Bistrice. Obtožba. Jifeez Zorko je bil obtožen, da je kot železniški asistent v Zalogu ovadil svojega »ostajenačel-nika Rudolfa Jakhla pri vojaški oblasti v Gradcu radi izmišljenega hudodelstva veleizdaje, ka enja javnega miru in špionaže in ^a spravil s tem v veliko nevarnost Obtožen je bil hudodelstva obrekovanja. — Razlogi obtožbe pa so v krat-kom tile: Obtoženec je služboval kot železniški asistent v Zalogu, kjer je bil kot poslajenačelnik Rudolf Jakhel. Z odlokom prometnega ravnateljstva na Dunaju z dne 15. februarja 1917 je bil Jakhel nenadoma prestavljen v Gradec. Dne 14. aprila 1917 je bil Jakhel suspendiran od službe, ker Je odredilo vojaško poveljstvo v Gradcu zoper njega vojno sodno preiskavo. Dne 28. aprila 1917 je bil Jakhel aretiran in odpeljan v gnrniziiski zapor v Gradcu. Dne 2. julija 1917 pa je bilo sodno "postopanje zo|>ar Jakhla ustavljeno. Obdolžitve proU .Jakhiu so bile zelo hudega in opasnega značaja. Jakhel je bil takrat po izjavi sod iega svetnika dr. Pavla Skaberneta. ki ie imel takrat kot vo- jaški sodnik vpogled v ovadbo, da Je Imela ta ovadba tako strašno vsebino, da so se mu kar lasje ježili. Jakhel je bil v smrtni nevaruosU. Preiskava pa je končno dognala, da je bila ta ovadba lat njiva. Obtožen pa je bil Jakhel, da je še pred vojno rovaril proU državi, da je bil prijatelj Srbov, da se je veselil vojnih neuspehov Avstrije, ter da je bil v zvezi s političnimi hudodelci in je propagiral z njimi razpad Avstrije in ustanovitev velika slovanske države. Očitalo se mu je tudi, da je bil v zvezi z Italijani in je poznal njihove vojne načrte. To ovadbo pa je napisal obtoženi Zorko. To je ugotovil Jakhel, ko je bil zaslišan v Gradcu, kjer mu je sodnik to sam povedal. Tud) je za ugotovitev te trditve na razpolago še vei merodajnih prič. Zorko je kot obtoženec nastopil dokaz resnic« za to, kar se je Jakhiu očitalo, kateri dokaz pa se mu ni posrečil. Zagovor. Obtoženi Janez Zorko je nastopal zelo živahno in poda) obširen zagovor, v katerem v bistvu odvrača vsako krivdo od sebe. Na široko pri pov«. duje o razmerju med obema že iz leta 1916. Kljub temu pa je obtoženec svoječasno prav razbremenilno pričal za Jakhla in to celo v lastno nevarnost. V ozadju večine prepirov pa sta stali soprogi obeh, med katerima niso vladali posebno dobri odnoSajl Pravi j>a kljub temu, da Jakhla ni sovražil najmanj toliko, da bi napravil proti njemu take korake, vendar pa bi ga bil premlatii, ker mu je žalil njegovo ženo. — Na vprašanje. Če je Jakhl res kaj podobnega napravil, kar se mu očita v ovadbi, kar danes lahko brez nevarnosti pove, pa je potrdil obtoženi Zorko, da je vse res, kar je bilo v ovadbi navedeno. Nato so bile zaslišane razne priče. Nadzornik Kari Sajovic je povedat da ja bilo tazmerje med obema res zelo napeto. Bij je tudi zaslišan pri vojaškem sodišču, kjer so ga med drugim vprašali, komu je več verjeli: Zorku ali Jakhiu, nakar je on odgovoril, da do Zorka ni imel dosti zaupanja razen kot uradnik. Jakhel je bil napreden in navdušen Slovan. Prometni vodja Andrej M a s e 1 j je pojasnil vzroke diferenc med obema. Leta 1916. je zahteval Zorko substitucije, čemur pa Jakhel ni mogel ustreči. Zorko se je takrat pritožil. Jakhel ga je tudi opozoril, da je jemal obtoženec pri bolniških vlakih živež in razno blago iu ga nosil domov v nahrbtniku. Od takrat je prijateljstvo med njima poj>ol-noma prenehalo. Smatra, da je vsa pravica na Jakhlovi strani. Bal se je tudi sam Zorka in ga J« imel za nemškutarja. Priča Rudolf Jakhel je uvodoma poudarjal, da se s politiko ni pečal Zadeva z bolniškimi vlaki ki jo je omenila prejšnja priča, je resnična. (Obtoženec postaja pri tej izpovedi vedno bolj nervozen.) Diference službenega značaja so posegle končno tudi v zasebno življenje. Pove tudi, da so ga gotovi ljudje tudi že svarili, da naj pazi in bo oprezen. Aretiran je bil 28. aprila in odpeljali so ga v Gradec. Tam je vprašal priča avditorja, kdo navaja njemu inkriminirana dejanja, nakar mu j« avditor rekel, da to navaja Zorko iz Zaloga in če ga pozna. Odgovoril je ironično, da ga pozna in tudi povedal, da mu je sovražen. V zaporu Je bil Jaki do 3. junija. — Zorko je bil po njegovem izvajanju tako previden, da se je skril za neki vo-hunskf vojaški urad, ki ni navajal nobenih imen ovaditeljev. Bil sem dober Slovenec, Zorka pa smo imeli za nemškutarja, posebno še, ker je govoril celo s svojo ženo, ljubljansko Slovenko, nemški Zelo značilno je bilo pričevanje predsednika 1 deželnega sodišča dr. Pavla Skaberneta. Ta je izjavil da je bil leta 1917 vojni sodnik pri V. ar° madi. Dobil je Jakhlovo ovadbo, ki je bila v beli poli z napisom: »Es erscbeint Herr Johann Zorko und macht nachstehende Anzieige: ...: Poleg je bila opazka: »Um Geheimhaltung der Anzeige wird gebeten.« V tej ovadbi so bile pisane take stvari, da je njega, ki je poznal takratno sodstvo, pretresel mraz. Spomni se še, da je bilo pisano v stavkih: Jaz sem to videl, jaz sem to ... itd. Predmet ovadbe so bile državno prevratne izjave in pa o eksploziji municijskega skladišča v Zalogu. Priča je dobil vtis, da je bil ovaditelj današnji obtoženec, Nadaljne priče so povedale različne, večinoma obremenilne stvari: Al. Weber, železniški urad« nik. je izpovedal, da je nasprotstvo med obema rei nastalo zaradi beračenja pri bolniških vlakih in da se je Zorko izjavil, da se bo maščeval. Ko so svoječasno Jakhla zaprli, je bil uverjen, da Je to Zorkovo delo. Tudi še več nadaljnih prič je izjavilo, da sta oba nasprotnika in da je Zorko večkrat Jaklilu zagrozil. Popoldne so poklicali na predlog zagovornic štva še nekaj prič, ki naj bi potrdile zavedno slovensko mišljenje obtoženca. Te priče so pač potrdile, da je bil obtoženec pred vojno Slovenec, kaj pa je počel med vojno, pa niso vedeli. Po zaključnem dokazovanju je stavil senat porotnikom tri vprašanja: 1. Če je obtoženec kriv, da je ovadil pri vojaški oblasti v Gradcu Jakhla radi izmišljenih hudodelstev veleizdaje kaljenja javnega miru in špionaže; 2. če ga je izpostavil 6 tem večji nevarnosti in 3. če je izvršil to obrekovanje kot obrekova-nemu podrejen uradnik. Državni pravdni k Je navedel nekaj konkretnih slučajev obrekovanja med vojno, ki so imeli za posledico smrtne obsodbe nedolžnih žrtev. Ugotavljal je. da je krivda obtoženca nepobitno dokazana, da je bil obtoženec res v zvezi s tozadevnimi vojaškimi vohunskimi uradi Ugotovljeno J« Uidi uradno, da so v ovadbi navedene obtožbe lafc nlve. Zagovornik je pobijal obtožnico v polnem obsegu in poudarjal, da se strinja z državnim pravdnikom v toliko, da se ti stari avstrijski računi likvidirajo. Poudarja pa, da je obrekovanje p<£lano Be le takrat, če se obrekuje v polni zavesti, da laže Pravdorek in sodba. Po temeljitem resumeju g. predsednika so porotniki po daljšem posvetovanju potrdili t 8 glasovi prvo in tretje vprašanje, zanikali pa so z 9 glasovi drugo vprašanje, če je izpostavil Jakhla večji nevarnosti. Na podlagi tega pravdoreka je bil obsojen Janez Zorko n« pet mesecev težke |eče. V kazen se nm všteje preiskovalni zanor od 25. maja pa do 24. avgusta 1921. Zagovornik Zorkota je prijavil ničnostno pritožbo. Senatu je predsedoval sodni svetnik Mladič, votnnta sta bila svetnik A nt loga in sodnik Marala. Javni tožitelj Je bil državni pravilnik L a-v r e n č n k , zagovornik pa dr. 5 v i g e 1 J. Dvorana je bila nabito polna, obravnava J® trajala cel dan, večino poslušavcev so tvorili ž®-lezničarji. Danes se vršita dve porotni obravnavi tn sicer ena proti strojnikov! soprogi Mariji Pavel-k o v 1 in trgovki Antoniji Chnlupnikovl, proti pivi radi tatvine, proti drugi pa radi napeljevanja k tatvini — Druen pa proti finančnemu pripravniku Ivanu Raku in njegovemu sokrivcu posestnike emu sinu iz fcerovnice Matevžu Roku rad! hi 'odelstvH zlorabe uradne oblasti, odnosno nape levaniu k tei zlorabi. Oba slučaja bosta l*140 zai imiva. masa asm Mgg»MBa«Hwa | Osnivački Odbor Povlaščeriog Brodarskog Društva Srba, Hrvata i Slovenaca. azil na opis akcija Povlaščenog BroMog Društva Srba, Hrvata i Slovenaca. Kraljevska Vlafa svojora ocftolčom Bi. M. S. 26046/23. od 22. augusta 1928. godla« usvojila je predlog Gospodina Ministra Saobračaja, da se osnuje Povlašteno Brodarsko Drtt-itvo I da M n njega unese državni plovni park. Uvidajuči značaj brodarstva po naše državne i pri vre dne interese, Kraljevska Vlada je voljna postaviti filroku osaovtcu sa razvoj i jačanje jednog nacionalnog brodarskog društva, koje če obuhvatiti ne eamo državne plovno objekte, B^go | mterijri I tro>l«w drugih domačih dru Stara I prfvahrih brodarskih picdurafc- Mn Kraljevske Vlad« odazvfio se Prvo Kralj. Srpsko PovlaSčeno Brodarsko druStvo 1 na sko{»-štini svojih fikcionara, od rio noj 80. septembra tek. god. odlučilo, da svoje b rodove 1 ostale objekte unese s novo brodarsko druStvo, čimc je obezbedeno stvaranje jednog velikog aalnog brodarska« društva, koje fe se svati: PoolaSčeno Brodarsko Društvo Srba, Hroata I Slooenaca I kome če sediSte biti a Beograda. U to novo društvo unečo DrŽava i Srpsko Brodarsko Društvo svoj plovni park, tnko da če ono, bee lada koje fe uneti privatni sopstvenld imatt odmah u početku: 28 PUTN1CKIH BRODOVA SA 8.481 KONJSKIH SNAGA 58 TKRETN1H BRODOVA SA 25.827 KONJSKIH SNAGA 551 SLEP BRODOVA SA 848.241 TONA i ostali plovni pribor. Da U se rad sovog društvs postavio o« ito solidnijn osnov«, prooem objekafet, koji M onose a njega, Izvršena je vrlo strogo. Komisijo, nastavljena od predstavnika Mini starstrs Saobračaja i od predstavnika Srpskog Brodarskog Druitva našla j«: da je vrednost toga Mlokupnog plovnog parka 30 miliona dinara predratne vrednosti, Mo M pe odnosu vrednosti današnje® dinara prema predratnom odgovaralo vrednosti od preko 4S0 miliona. Medutim e«o taj park nstupiče ee Rovom Društvu samo sa PETOSTBUKOM PREDRATNOM VHEDNOSCU, t 1. aa 180 miliona dinara, koliko če iznostti i akcijski kapital novoga Društva. Taj kapital bife podeljen: — 150j00Q atrij* ko j a glas« na hm, svaka po 1.000.— dinara nominalno vrednosti t. j. svegn ISO miliona dinara, koliko fe isnositi akcijski kapital novoga druitva, a akeionari mogn biU samo driavljani Kraljevin« Srba, Hrvata i Slovsnaea. Od te d ra Štren« glavnice zadržale: Driata vrednosti od 76,500.000.— dinara. 51 /D, t j. 78.600 akcija v nominalno) Srpsko Srodarsko Drnitvo dobi če ca svoj plovni park n akcijama 11,935.000, s ostetak do 97.500 akcija aplatife srpsko brodarstvo kao i ostali akeionari Za otoara od 36.ooo akcija, u nominalno! vrednosti 26,ooo.ooo Din onim pozivom tapis, n kome mogn uzdi učešča sol držao-ljani Kraljevine Srba, Hroata i Slovenaca. ITpia akcija raoSc m izvršiti na viSe načina L GOTOVIM NOVCEM. U ovna slučaju s« polaie ra svaka akcija 1.000 dinara, n 2. GOTOVIM NOVCEM I OBVEZNICAMA (1 BONOVIMA) RATNE ŠTETE n kom slučaju nplsnici koji oplata 1.000,- Dte do Dok se isvrfcne presnde ratne odštete ne ramen« obveznicam I bonovima. primate m a mesto njih IZVRSNB PRESUDR. Primera radi navodimo da ovaj ko hoče da opiše 12 komada akcija tmafe fe položi 6.000.— dinara n gotovom novcu, i za 6.000.— dinara n obveznicama i honorima. Da bi uplatio ovi poslednji sumn, treba da položi n obveznicama 10.000.— dinara nominalna vrednosti a toliko isto i n bonovima. Ako, pak, nema bonov«, onda fe u obveznicama ratne Mete položiti 20.000,— dinara nominalnih. Ul primera radi, dalje: 40 akcija nplatiče 19500 Din u gotova i n mesto daljih Din 20.100 položi če n obveznicama 1 bonovima som. dinara 67.000. 80 akcija nplatiče 20.800 Din u gotova i a mesto daljih Din 29.700 položite a obveznicama i bonovima nom. dinara 09.000. 60 akcija aplatife 20.100 Din a gotova i u mesto daljih Din 80.900 polOlife a obveznicama i bonovima nom. dinara 188.000. 70 akcija uplatiče 22.200 Din u gotova i a mesto daljih Din 49.800 položi če a obveznicama i bonovima nom. dinara 106.000. 80 akcija aplatife 20.300 Din u gotova i n mesto daljih Dia 59.700 položil« u obveznicama i bonovima nom. dinara 199.000. 81 akcija unlatite 20.100 Din u gotovu i u mesto daljih Din 60.800 položite u obveznicama i bonovima nom. dinara 208.000. 84 akcija uplatiče 21.000 Din n gotovu i n mesto daljih Din 68.000 položite n obveznicama i bonovima nom. dinara 210.0001 20.000. ~ Din ■ gotovu, mogo poIoBU polovino opisane sume n gotovu a polovinu a obveznicama i bonovima ratne štete; a ovi koji aplate a gotovu preko 20.000.— dinara, mogu od nplsano sume aplatiti 75% u obveznicama i bonovima ratne štete, ili če ee bonovl primati s.-, ni o do polovice iznosa sume, koja se ne npiačuje gotovim novcem. Obvoznice i bonovi ratne odštete primače se pri opisu ovib akcija tako da svakih 100 dinara nominalnih vaie kao 90 dinara. Ke npiSe Ko upišo Ko opiše Ko apiše Ko apiše Ko apiše Ko apiše Ko npiše 100 akcija uplatiče 25.000 Din n gotovu i u mesto daljih Din 78.000 položite n obveznicama i bonovima nom. dinara 250.000 M. Kad svakeg oplsnog mesta stoji apisnicinia na nvidaj: Pr oje kat zakona e osni vso ju •v«g Brodarskog Društva koji je Kraljevska Vlada podnela Narodnoj Sknpštini a kojem sa izležene sve POVLAST1CE, koje sn orom Društva namenjene i koje ma obezbednju najlepša bodočnost D tom projekta sakona, sadriana sa i glavna načela, koja se imaja aneti n društvena pravila. Od tih povlastiea da napomenemo sar"> nekoje, kao: UA ČE DRŽAVA GARANTOV ATI AKCIJAMA 7M* DIVIDENDE t da te se ove akcije, kao driavom garan-toraao hartije od vrednosti, PRIMATI U KAUCUU pri državnim i samoupravnim nabavkama. U ajib mogn n lagati svoj nova« popilne maso, esigurarajr Segedinacc, trggovao i narodni poslanik, V. Gradište, Ljuba Srečk ovi fi, član Upravo Narodne Banke, Beograd, Dr. Milan Radosavljevič, r.ač. Min. Trgovine i Industrije, Beograd, Miloš Savčfč, inž. i narodni poslanik, Beograd, Milorad Zebič, inšpektor Min. Trgovine i Industrijo, Beograd, Mih. Jovanovič, predsednik kasacijskog suda, Beograd, Miiutin Stanojevič, trgovac, ieograd, Milivojo Popovič, trgovac, Beograd, Mihailo Dragičevič, direktor Prometne Banke, Beograd, Milivojo Pavlovič, direktor Brodarskog Sindikata S. IL S-, Beograd, MiUvoje Smilja-nič, arhitekta, Beograd, Miloš Kikič, pomoč, direlrtora Rečnog. Saobračaja, Beograd, Milan Lujanovič i Komp.. trgovci, Beograd, Mihailo Lukarevič, trgovac, Beograd, Milan Stojadinovii, direktor, Požarovažke Trgovačkn Banke, Požarevac, Mile Kocič, trgovac, Niš, Miiutin Culizi-varič, inžinjer agronom, trgovac, Niš, Mil. Kovač, izvoznik, Valjevo, Milan Miijkovič, pred, Opštin«, pred. Uprav. Odbora Industr. Privredne Zadruge, Zajefar, Grof Miroslav Kulmer, predsednik Prve Hrvatsko Štedionice, Zagreb, član uprave Narodne Banke, Zagreb, Milivojo Crnadak, direktor Prvo Hrvat, štedionice, Z.apreb, Makso Anitič, predsed. ZasrebaSke Bone l direktor H. H. B., Zasreb, Milan Dobrovič. trgovac, Daiuvar, Dr, MelKo Ctngriia, advokat, Dubrovnik, Miroslav Lukan, Veliki Župan, Ljubljana, Nikola Nikolič, industrijalac, prep^upravu no. Bližina sodnije ta glavn. kok (opoldansko ta večernoL doM inji ^Slovenca« Mlad obrtnik nev. nije in glavn. kolodvora. - Naslov pove uprava ■»Skrveucac. 7874 Underwood-pisalni stroj v popolnoma dobrem stanju, ceno pro-v svrho ženitve z go- dam. — Ogleda ae v PreSernovI n'lci. 7869 ZELI ZNANJA spodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom. slažčiSarna Voltman Sam posedujem približno 100.000 kron. ^ : " «. Le res n e ponudbe na upravo lista, . ^ODAM^ če mogoče s sliko, pod štev. 7866. I ^DELOVANJE ZAREZANE CEMENTNE 'stresne opeke. ^bif^oT. Ijevica it. 9, pri dolenjskem kolodvoru. sobarico Boljšo, perfektno in zdravo - UUMttl ll#U PRODAM radj selitve popolnoma dobro ki ie že služila v dobrih bUah vajano ^^J^l CCVljar. S^flj serviranju m pospravl|anju 3 sob Mcm s CILINDER - STROJ, (poleg kuharice) k slov. obitelp_ dveh , n«(, *» 7) oseb. Plača dobra, nastop čimprej. Ponudbe na: Marija Jakil, Karlovac (Hrv.) f ...........v 6 lavns zaloga elgaratnaga papir]« Ia mh vrst ovojni papir A. Lampret, Lfubljana Krakov trf 10 inllmirinMH^ § okusnih božičnih predmetov asa dame Irt gospode Aleksandrovo cesta 3. L nadst. nad trgovino KETTE celi dan otvorjena do 9.h zv. z 10 Ictnan jamstvom najfinejši izd ol Eli bupite najceneje pri tupdHi Kuharico in hišno trgovska hiša na Dolenjskem, Hira Ljubljane. Reflektira se le na dobre moči, zmožne samostojnega gospodinjstva hišnega dela. Plača dobra. Nastop dne 1. januarja 1924. - Ponudbe do 25. dec. pod «Kuharica - hišna 7850» na upravo, HLAPCE oSenje®e, h konjem in volom, sprejmejo pri OSKRBNIŠTVU gospodarstva ca STRN1ŠČU, p. Strnišče pri Ptuju. Trgovski pomočnik Speceriat, t absoklrano trgov, golo, želi primerne službe. Sprejme tudi mesto potnika ali lesnega praktikonta. - Ponudbe je poslati na nasiov: F. F., BREZJE 12 pri Radovljici. _7830 Naslov pove uprava Usta pod it. 7872. BaBBBBBBBBBaBBBBBBBBBKBBi&B Deske naprodaj okrog 35 m9 smrekovih, 2J ta 5 cm deta belosti. Poizve ta ogleda sc na ELEK- inserati v »SLOVENCU« Imajo Bopolen uspeh! m ss sa na m ra w bi b si ra ss as TRIČN1 ŽAGI v Kozarjah p. Ljubljani gBBBBBBBBBBBBBBBBBft... BBBBBB Vsakovrstne JOPICE in JUMPERJE kupite najceneje na TRNOVSKEM PRISTANU št 30. in novoletno darilo so najbolj primerni in poceni igračo! športni VOZIČKI — TRICIKELJNI — najn~we}Sa zmaniSana DTOKOLESA za otroke že od 5 let ter nainovejSe Monokolnice (helendevji) — Ojroilti vozički od najcenejših do najfinejših, šivalni stroji Itd, «TRIBUNA«, F. B. L-, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJubljana, Karlovska cesta 4. Si I Nepremočljive konjske odeje If^ibUona l Falača tjuiiljonske kreditne banke | I I Inn(niiiiiiiimm«miniiinmiinfnimii(nininiiiinm«iiiiiiriS za komate, nepretnočljivo plahte za vozove in avtomobile v največji zal gi in po najmžiih cenah dobite pri Sriiotfen i drog, Zagreb san"* Mtm dL Q (ah€) po dnevnih cenah iz skladišča Zagreb i se Za božično Narcissus tov. papirnate robe, Zagreb, Nova e. 79. Ofcriramo ozadja za koledarje, dnevne blokei slovenske, hrvatske ta v cirilici po brezkonkurenčnih tvoraiškib cenah. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Pohištvo naročite najceneje pri ERMAN & ARHAR MIZARSTVO — ŠT. VID itev. 4 nad LJoblJatto. - Zaloga <*A. Ž. PANJEV. Zahtevajte ceniki Dobavljamo stroje in orodje za mizarje, tvornice pohištva, kolarie in žage; za ključavničarje, me-haniae in delavnice za popravila; za kleparje, tvornice pločevinastih In kovinskih predmetov. — Bogato skladišče transmlšlj, sirovooljnih ln beozin-motorjev, kakor tudi naprave za varenje kovin. V Drnrium • 2 kredenci, mize ta stole, riUUdlll. peirolejske svetilke, različne zastore ta druge vsakovrstne stvari. — VOKAC, Ljubljana, Krekov trg Stev. 10. II. nadstr._ 7876 ČEVLJARSKI STROJ fFlachmaschtae) }e naprodaj. — Naslov o Slovenca, pod št. MLAD PES ruski ratler, dober čuvaj, naprodaj. VeR ' WBHBBBBBBBBBBBBBBBBM|BBBBBB povedo v gostilni Ambrožsv trg Jlev. 9. _ Denar za Bozic prihranite, če kupite za obleke OSTANKE MOŠKEGA ta ŽENSKEGA BLAGA i pod lastno ceno pri: j LENASI & GERKMAN, Ljubljana | Zamenjam lokal v 3redtai Ljubljane za stanovanje v b!iž. Mestnega doma. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca, pod; liteto prevzamemo vse garancije. 11 pove uprava 7877. PRODAM poceni delnice lil. emisije »ZADR. GOSPODAR. BANKE«. Povprašati na naslov uprave .»Slovenca« pod šifro »DELNICE 50*. 78S7 Najboljše toaletno milo kr. dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga: LJUBLIANA Krekov trg 10 Gradbeno ped{et|e iS, DukiC in fin LjiiiiPiM, Boticrlčeva ulica 24. jBggBljBBHjBBI Tvrdka F. In I. G0RIČAR, Ljubljana, Sv. Petra ccsta št. 29, j nudi za j ----VI Jugosl.importno in eksportne podjetje ing.R.Peltin4 Stroji za vsako industr.. lesno in kovinsko-, poljedelski stroji ln orodje; lo-komobill in motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene ln Konstrukcijske s vrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FarK izdeluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti toCno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo. Maribor Trubarjeva ulica 4. Telefon Interurban it 82. 1 V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da fc nai nepozabni soprog, o5e oz. tast, gospod Emerik Moric nadučitelj v Sv. Petru pod Sv. gorami danes ob pol 8. uri zvečer po kratki bolezni, previden e sv. zakramenti v 62. lotu svojo starosti v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 3. uri popoldno iz mrtvašnice državno bolnice. V LJtJBLJANL dne 12. decembra 1923. Antonna Morle rol. FUs, soproga. — Dr. med. Makao Moric, AdolI Moric, okr. komisar, sinova. — Ljudmila Hočevar rov Moric, hferka. Maks Hočevar, mestni Šolski nadzornik, zet. ltXBnBaBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBflaBBBaB*iBiBaaBBBBBBBBB« IL tečaj za moško in damsko krojenje se otvori dne 2. januarja 1924. »oucujc se po najmodernejših krofih za DAME ta GOSPODE. - Skiciranje modelov. — Specialni tečaji najmodernejših francoskih krojev »POlRET«. — Priglasi do 20. decembra 1923. Koncesionirani, od deželne vlade vsposobljcnl učni zavod za krojenje Ljubljana, Židovska ulica 51. 5. Izdelava tn razpoMlJanfe najmodernejših KROJEV PO MEHU PflJiBBBaBBBBBBBBaBBBBaBBBBBBBa Izdaia konzorcij »Slovenca«, veliko izbiro raznega PERILA od pripro-ste do najfinejše izdelav« kot: moške srajce, navadne, ra. delavce, fine bele ta . cefir v modnih barvah ter različne spal- j i ne; moike spodnje hlače iz platna, gra- j j dlna ta triko; ženske dnevne ta spalne I srajce, hle&e, kotabineže, spodnja krila, modrčke, razne damske bluze, ženske ta otročje predpasnike, otročje oblekee za I! dečke ta deklice iz barhento ta volnene, j VSE LASTNI IZDELEK, i dalje vsakovrstno marmdakturno blago za [ i moške ta ženske obleke ta za perilo, tri-! kotažo, mte, svilene) ta volnene, Serpe, žepne robce, nogavice, kravate, ovratnike ta druge modne predmete po zelo nizkih cenah. Oglejte si blago ta cen«, preden kupite drugje! »Diamalt1- Fabrikat Hauser & — rcKl Sobotka, Beč-Stadlaiu 25 letno najbolje pekarsko sredstvo predvojne kakovosti dobite zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Ctlnord Du?en«c ZoUreb. Etrossmayerova ia - Brzojavni naslov? Diamalt. 2Sagreb. Po z o t: 0a7«jto 60 potvorab Dodl»i v pr»bh'jli t.«k«člnt. - Zahto.a.jto eamo onRtnftlni DlamiUt. NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev bakrene žice v vsofcl debelini. Bergraan-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tcrvarniJkih I ^3ltf^i O. N. MAZURAN !in*COMP, LtoMkia, DaAaJ^a cesta M. I Telelon Stev. 13. 323, 366. 534. SlauensKa hanha d. i, Zagreb Podružnica: Ljubljana. Qs!niSha glavnica Din 50,000.000*-Rezerve preko Oin 1Z,5D0'QQD —-Ploge tez Din 125,000.000'- Fodružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Ša-bac, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (v seziji), Škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. nfHijiDlje . Slovenska banka, Ljubljana, Jugosla-venska industrijska banka d. d., Split, IzvrSuje vsa baetCne posle najkulantnefa. O dno v orni uredniki Mihael Možkerc