todoče v tem ne bo ovirala. Cez nekaj dni je obvestil japonskega zunanjega ministra, da bo Anglija štiri kitajske osumljence izročila mešanemu sodišču, ki bo presodilo, če so krivi ali ne. Ker je angleški veleposlanik odklonil, da bi se brez novih navodil z Japonci pogajal se o ostaim zahtevah, so zastopniki vojske izgubili živce ter iz Tokia odšli nazaj na kitajska tla, čes, da ne morejo več dalje čakali. Kakor hitro pa je japonsko zastopstvo na ta način prekinilo pogajanja, je dobil angleški veleposlanik Craigie nova navodila, ki jih je sporočil japonskemu zunanjemu ministru. Proti vsakemu japonskemu pričakovanju so bila angleška navodila zelo odločna: angleška vlada je pripravljena pogajati se za ureditev tjencins*ega prepira, voljna je Japoncem priznati policijske pravice, voljna je izročiti štiri kitajske osumljence, toda o vsetii ostalem, najmanj pa o vprašanju kitajskega denarja, se pa Anglija ne more in ne sme pogajati, ker imajo glede tega pravico govoriti tudi še druge države, Id so skupno z Japonsko pred leti v Washingtonu podpisale takoimenovano »pogodbo devetih sik o jamstvu za ohranitev nespremenjenega stanja na Kitajskem. Z drugimi besedami, je angleška vlada objavila svojo odločno voljo da se z Japonci ne bo pogajala, dokler traja kakšen pritisk in dokler japonska vlada hoče na Daljnem vzhodu igrati v roke svojima zaveznikoma v Evropi. Japonsko vlado je odločni nastop angleške vlade presenetil. Za njim slutijo moč in angleško trmo in morda še druge naklepe. Meja je dosežena, onstran katere mora Japonska pretehtati vsak korak, ki ga bo 6torila proti koristim Anglije. Razburjenje, ki je po poročilih agencij v Tokiu trajalo dva dni, se je nekoliko poleglo in vojaški krogi so prevpili politike. Kaj bo sedaj, nikdo ne ve. O japonski vladi govorijo, da je morala generalom na Kitajskem dati svol>odne roke, da nadaljujejo svoje načrte, med katere spada tudi nadaljnji pritisk na Anglijo, medtem ko govore o angleški vladi, da bo še nadalje ohranila železne živce, a da bo začela skupno z Zedinjenimi državami Severne Amerike, ki so trgovinsko pogodbo z Ja|>onsko že odpovedale, gospodarski pritisk na japonski imperij V Londonu se baje tudi že ukvarjajo z zamislijo da odpovedo Japoncem trgovinsko pogodbo. Očividno so dolgotrajni posveti angleške vlade » šesterimi drugimi državami, ki so poleg Japonsko in Kitajske sopodpisale vashingtonsko pogodbo, rodili uspeh in je Anglija sedaj upravičena, da sme pri svoji kitajski politiki računati tudi na njihovo pomoč pri od|>oru proti japonskemu izsiljevanju. Da spadajo med te države Zedinjene države Severne Amerike, Francija in angleški dominioni, ni nobenega dvoma. Nejasna je pri tem le še vloga sovjetske Rusije in ni izključeno, da je angleška vlada tudi od Moskve sprejela neka zagotovila, ki so jo opogumila, da je pokazala zobe na Daljnjem Vzhodu. V tem novem ozračju skoraj ni več dvomljivo, da bodo pogajanja, ki so jih japonski vojaki itak le prekinili, propadla tudi na [Kritičnem polju in da je s tem nastopilo stanje, o razvoju katerega ni mogoče nobeno prerokovanje. Vedno l»olj pa dobivamo vtis, da se tako imenovana .fronta' miru, ki jo je Anglija namenila samo za Evropo, po sili dogodkov samih že razteguje na ves svet in da bodo tudi izvenevropske države, ki so do sedaj le bolj oddaljene sodelovale pri »živčni vojni*, polagoma pozvane, da se opredele za eno izmed front, za enega iz.ned taborov, ki se v njima zbirajo narodi »veta. Pred slovesno izjavo Anglije da bo takoj prišla Poljski na pomočf ako bi jo zahtevala Zanimiv članek v londonskem časopisu o „živčni vojni" in o nemški taktiki v sedanji napetosti London, 21. avg. AA. Pat: Po pisanju »Daily Maila« bo vlada Velike Britanije za primer, da bi se v naslednjih dneh položaj poslabšal, izdala na ves svet slovesno izjavo, v kateri bo rekla, naj se svet znebi vsake utvare glede stališča Velike Britanije. V tej izjavi bi bilo jasno povedano, da bo Velika Britanija takoj priskočila na pomoč Poljski, če bi Poljska to pomoč zahtevala- „Sunday Times" o nemški taktiki, o nemških zahtevah in o odločnosti Anglije da pomaga Poljski London, 21. avgusta. AA. Reuter: Lord Hi-lifax je prispel dane6 zjutraj v London. Diplomatski urednik » S u n d a y Times«« piše o povratku lordaH a 1 i f a x a v London, ki se je predčasno vrnil s svojega dopusta ter trdi, da njegov nenaden prihod ni v zvezi 6 kakšnimi novimi odločitvami britanske vlade. Vsa vprašanja zunanje politike so urejena v angleško-francoskem vojnem načrtu. Prav tako ta pakt ureja, da 6e Poljski pomaga če bo napadena ter je za V6ak primer tudi vse pripravljeno za neposredno akcijo. Ob času lanske krize so bile odločitve sprejete zelo naglo, pač po razvoju dogodkov. Danes pa so te odločitve spremljal« tudi z varnostnimi ukrepi in obrambna mašinerija je popolnoma pripravljena. Simptomatično je, da je ukinjen odbor ministrov. Govoreč o nemški taktiki piše diplomatski urednik »Sunday Timesa«, da v Berlinu delajo vedno na to, da svet prepričajo, da je vojna neizbežna, ako Nemčija ne dobi od Poljske razne odstope. To pa še ne pomeni, da je Nemčija pripravljena izzvati vojno. Vsekako je Nemčija pripravljena počakati, da se prepriča, če morda »zidovi Jerihe« ne bodo padli že od samega kričanja. Upamo, da bo pred niirnberškim kongresom Hitler popolnoma točno zvedel, da sta Velika Britanija in Francija trdno odločeni, da izpolnita svoje obveznosti napram Poljski. Diplomatski urednik »Sunday Timesa« nadaljuje ter pravi, da v gotovih nemških krogih računajo, da bi bilo mogoče Poljsko uničiti še preden bi mogli Francija in Velika Britanija izvesti kak pritisk na nemško zapadno fronto ter da bo pozneje lahko mogoče skleniti poseben mir z demokracijami. Odgovor na te domneve, je angleško-poljska zveza, ki se pripravlja v Londonu in ki določa da Velika Britanija ne more skleniti posebno premirje z Nemčijo. Tisti urednik komentira tudi pisanje nemškega tiska ter pravi, da Nemci vedno razširjajo svoje zahteve. Te razširjene zahteve tako pravi član-kar, so jasne vsem onim, ki poznajo zemljepisno karto Evrope. Tudi mi v Veliki Britaniji zelo dobro vemo, da zahteva, da bi se ta prilika izved- la do konca, ne pomenj« drugega kot vojno, v kateri bi tudi naša država sodelovala z vso svojo silo. Mi vemo, da bomo zmagali, toda ne želimo, da pride do vojne in radi tega smo s svoje strani pripravljeni zahtevati od naše vlade, da potom Cbamberlaina in lorda Halifaxa pošlje Nemčiji čim jasnejši opomin. Zato je potrebno, da se pospešijo obrambne mere in varnostni ukrepi ter da se jasno pove, na kateri strani se naša država nahaja. Znano je, da Velika Britanija podpira fronto miru, toda ne kot fronto proti Nemčiji, temveč kot fronto proti napadalcu. Vsak napad na kakšno drugo državo, ki bi bil podoben prejšnjim napadom, bo izzval oboroženi spopad. Če bi se v Nemčiji vrnilo razpoloženje, da se preide zopet na pogajanja, in če se ne bo več govorilo o napadih in grožnjah, potem je pot v London odprta. V medčasu, ko traja »živčna vojna«, bomo okrepili svoje živce. Zedinjen narod je napram svojim prijateljem varen. »V bedasti »živčni vojni« angleški narod zmaguje piše „Observer" Garvin piše v »O b s e r v e r j u:« V bedasti živčni vojni dobiva angleški narod vojno. V tej tekmi bo angleški trdni temperament pomagal Angležem, da vojne ne izgubijo. Tudi francoski narod je izvojeval slično vojno na svoj način. Poljaki pa trenutno vodijo kontrolo nad svojimi živci. Oni so mirni, ker vedo, da je za njih samo en varnostni ukrep na svetu: Živeti ali umreti! Čeprav se je položaj v teku zadnji dni znatno poslabšal, povratek zunanjega ministra vendar ni v zvezi z zunanjepolitičnim razvojem, temveč se mora tolmačiti le kot želja lorda Haliiaxa, ki se je hotel poučiti o dogodkih v Evropi, ki se razvijajo v vedno hitreišem tempu. Razen Chamber-laina, Halifaxa Simona in Hoareja, ki bodo prisostvovali v torek seji vlade, bodo navzoči tudi drugi ministri. List nato zanika verzije o bližnjem sestanku angleškega veleposlanika v Berlinu Hen-dersona z zunanjim ministrom v Ribbentropom. »S u n d a D i s p a t c h" je prepričan, da bo angleška vlada na svoji seji v torek govorila o novih ukrepih za nadaljne vojne priprave Anglije. Po informacijah lista v Foreigen Olliceu ie izdelan načrt za splošno uredit ev Evrope. Angleška vlada namerava po poročilu tega lista ta načrt predložiti že tekom prihodnjih dni. »Boj prišepetavanja« ne spreminja angleške odločnosti London, 21. avg. A A. Reuter: »Timetr razlagajo mednarodni položaj in pravijo, da se na svetu zdaj vodi Boj prišepetavanja , ki ima nalogo zbuditi pri malih državah dvome glede angleških in francoskih namer. Najboljši odgovor na ta »boj prišepetavanja je dejstvo, da to osnov-nn načeto angleške in francoske diplomacije ostala nespremenjena in da obe državi še dalje gresta za tem, da izpolnita sroje obveznosti, ki sla jih prevzeli z jamstvi malim državam za zaščito proti oscajevalccm. Izjava v treh točkah Enaka v Parizu in v Londonu London, 21. avg. b. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bosta francoska in angleška vlada po jutrišnji seji objavili izjavo o mednarodnem položaju ter dali izjavo, ki bo odstranila vsako dvoumnost glede stališča zapadnih velesil do nemško-poljskega spora. Ta izjava bo obsegala te-le tri točke: 1. Anglija in Francija bosta prišli Poljski na pomoč v onem trenutku, ko jo bo zahtevala; 2. Poljski je prepuščeno določiti, kdaj so posredno in kdaj neposredno ogroženi njeni interesi; 3. Anglija, Francija in njihovi zavezniki so pripravljeni sodelovati za mirno rešitev gdanskega vprašanja, toda le tedaj, če se ta pogajanja lahko rodijo v ozračju, v katerem ni groženj in ogra-žanja. Seja francoske vlade Pariz, 21. avg. b. Francoska vlada je sklicala sejo vlade v torek zvečer. Po tej seji bo izšla tako v Parizu kakor v Londonu uradna izjava obeh vlad o mednarodnem položaju. Seja angleške vlade London, 21. avg. b. Danes dopoldne je imel ministrski predsednik Chamberlain daljši razgovor z lordom Halifaxom, ki je bil prav tako čez teden odsoten. Jutri bo seja ožjega odbora ministrov, in sicer Cbamberlaina, lorda Halifaxa, sira Johna Simona in Hoare Belisha. Seji pa bodo prisostvovali še lord Stanhope, minister za vojno mornarico Kingsley \Vood, letalski minister in lord Cecil, minister za narodno obrambo, kolo- nijalni minister MacDonald, minister za narodno zdravje Eliot in predsednik trgovinskega odseka Oliver Slanley. Poučeni krogi so prepričani, da bo angleška vlada po sami seji vlade izdala uradno izjavo. London. 21. avgusta. A A. Reuter: Minister za oskrbo Lesie Burgin je govoril pred odposlanstvom kanadskih induslrijcev, ki se mude že tri tedne v Londonu in se razgovarjajo z zastopniki britanske vlade in britanskih industrijcev o čim popolnejšem sodelovanju med britansko in kanadsko produkcijo streliva in drugega vojnega materiala, če bi nastopili težki dogodki. Demokratski narodi, je rekel minister med drugim, so se postavili na noge. ko so spoznali nevarnosti, ki groze svetu. Ti narodi so se odločeni braniti po vsaki ceni. Mrzlični posveti v Rimu Ciano je odbrzel iz Tirane — Attolico je priletel v Rim Poslaniki vseh velesil pri Cianu Tirana, 21. avgusta. AA. -DNB: Ob 15.40 jo italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu podtajnika za Albanijo Beninija odletel iz Drača v Rim. Rim, 21. avgusta. AA. Havas: V rimskih krogih pripisujejo poseben pomen vrnitvi grofa Ciana v Rim. Grof Ciano se je snoči pripeljal z letalom iz Valone. V Albaniji bi moral ostati kakor je bilo napovedano, do danes zvečer. Splošno prevladuje mnenje, da bo zunanji minister grof Ciano v kratkem sprejel veleposlanike Anglije, Poljske. Združenih ameriških držav in Japonske. Prav tako naj bi te dni obiskal grofa Ciana tudi francoski veleposlanik. London, 21. avg. b. »Daily Maik poroča Iz Rima, da bo grof Ciano, ki se je snoči nepričakovano vrnil iz Albanije, izročil veleposlaniku Anglije in Francije Hitlerjev predlog zn rešitev gdanskega spora. Dopisnik istega lista pravi, da bo Hillt-r ta svoj načrt odkril ludi * svojem tanenhurškem govoru. Trdijo ludi. da je grof Ciano sam izoblikoval gotova glavna vprašanja tega govora. Včerajšnji razgovori italijanskega veleposlanika Attolica z Ribentropoin v Salzburgu imajo po mnenju tukajšnjih političnih krogov velik pomen. V nasprotju s tem pa je poročilo italijanskega dopisnika »Timesa*, ki opozarja, da se v inero-dajnih nemških krogih smatra danes vprašanje Gdanska za postransko stvar, ker je Nemčija razširila svoje zahteve na poljsko Pomorjansko, prav tako pa tudi na vsa področja, ki so bila nekdaj v nemški posesti, piedvsem na gornjo šlezijo z vsemi njenimi bogatimi premogokopi. London, 21. avgusta. AA. Reuter: Italijanski veleposlanik A 11 o I i c n je bil včeraj v Monakovu, ni pa mogoče dobiti potrditve o njegovem sestanku s kanclerjem Hitlerjem v Berrhtesgadenu. Znano je le. da je poslanik Altolico včeraj ob 11 govoril telefonično z Monakovom iz dvorca Fuschl v bližini Solnograda, kjer se trenutno nahaja tudi zunanji minister v. Rihbentrop. Rim. 21. avgusta AA. Havas: Italijanski veleposlanik v Berlinu Attolico, ki je odpotoval včeraj iz Nemčije, je prispel v Rim. Mislijo, da bo takoj obiskal grofa Ciana. Posveti na Bledu Bled, 21 avgusta 1939. 1 Danes popoldne ob 14 je bila na Bledu konferenca predsednikov banovinskih odborov JRZ pod predsedstvom g. Dragiše Pvetkoviča, predsednika vlade in predsednika stranke. Razpravljali so o perečih vprašanjih. Prisotni so bili vsi predsedniki banovinskih odborov. Davi je s prvim belgrajskim brzim vlakom prispel na Bled predsednik vlade in notranji minister g. I)ragi?a Cvetkovič. Nastanil se je v hotelu ^Toplicec. Dopoldne so prispeli na Bled tudi zastopnik prometnega ministra dr. Kulenovič, kmetijski minister inž. Be^lič, poštni minister Altiparmakovič, minister za ljudsko telesno vzgojo čejovič, minister brez listnice Ma« štrovič, minister brez listnice dr. Miljuš in minister za gozdove in rudnike Pantič. Na Bled ie prišel tinti f>odpredsednlk skupščine Pozderac, Vsi minislri so v teku dopoldneva obiskali predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča in mu poročali o tekočih zadevah v svojih ministrstvih. S prvim dopoldanskim belgrajskim brzim vlakom je prispel na Bled kraljevski namestnik dr. Radenko Stankovi«. S pofllaie se je odpeljal v vilo »Beli dvor? na Bledu. Istočasno je prispel na Bled tudi kralje\~ki namestnik dr. Ivo Perovii. ki se jc prav tako nastanil v »Belem dvoru«. Na Bledu so se to dni mudili profesorji bel-grajskega vseučilišča dr. Tasič, dr. Ilie in dr. Konstantinorič. Danes opoldne so se odpeljali v Regnnje predsednik vlade Dragiša Cvetknvii in ministri dr. Kulenovič. inž. Besi I i. Alti-par m ako v i č, C e j o v i i, Maštrovič, M i I j u š in Pantič. Odpeljali so se obiskat predsednika senata dr. Korošca, ki ie vse pridržal na kosilu. Na kosilu sta bila še bivši minister Magaraševif in skupščinski podpredsednik P o z d e r a r. Vsi so ostali delj časa pri predsedniku senata v Begunjah. Zagrebška vremenska napoved: Deloma oblačno. Dunajska vremenska napoved: Zaenkrat pretežno jasno, potem se bo pooblačilo. Nagnjenje k nevihtam, toplotno stanje se ne 'oo do»ii spremenilo. O sporazumu Glasilo dr. Mačka »H r v a t » k I dnevnike poroča sledeče: >18. t. m. je potoval skozi Zagreb vladni predsednik Dragica Cvetkovič v Belgrad. da sodeluje pri proslavi 25 letnice bitke na Ceru. Iz Cera se epet odpelje na Bled. Strokovnjaki za hrvatski sporazum, ki skušajo sestaviti dokument v vprašanjih, glede katerih se ie doseglo soglasje, so tudi že zdaj pri delu. Končali so riantreč samo en del poslov, nerešene so pa ie nekatere važne stvari, ki so bile vzrok, da so jih še enkrat poklicali na delo. Dr. VI. Maček pa se nahaja v Zagrebu, kjer ima zelo veliko opravka v zvozi s prizadevanji za sporazum. Razume se, da v Zagrebu vlada veliko in napeto pričakovanje, kako se bo razpletlo na-*e najvalnejše notranje politično vprašanje. Tudi zdaj krožijo o tem najrazličnejše, včasih popolnoma nasprotujoče si vesti. »Hrvatski dnevnik« o|H>minja svoje čitatelje. da naj bodo mirni, ker bodo v svojem listu izvedeli vse, kadar bo čas za to, to je, kadar bo sporazum v resnici «kle-njen. V svojem uvodniku od 20. t. m. pa »Hrvatski dnevnik« nekoliko odgrinja zaveso, ki leži nad pogajanji. Pravi, da se je pri teh pogajanjih Slo najprej za določitev ozemlja, na katerem bi hrvatski narod bil v 6voiih narodnih zadevah samo-stojen in avtonomen. Iz zelo važnih razlogov, ki se bodo izvedeli pozneje, so sklenili, da se zaenkrat ta politična samostojnost v lastnih zadevah izvede na tistem hrvatskem ozemlju, ki je izven vsakega spora. Kasneje bodo razpravljali o tem, kolik naj bo obseg pristojnosti hrvatskega naroila tudi v tistih banovinah, oziroma delih banovin, v katerih hrvatski narod 6tanuje kompaktno. Drugo vprašanje je bil obseg hrvatske avtonomije, ki se razpravlja še danes, ki pa po mnenju »Hrvatskega dnevnika« ne bi smelo povzročati tako velikih težav. Dvajset let državnega življenja je dovolj pokazalo, katere in kolike so hibe, ki so združene s centralizmom, ciear škodljivi učinki so vidni na vseh področjih, predvsem pa na gospodarskem. Bas gospodarska vprašanja so tista, na katera so hrvatski politiki in gospodarski ljudje osredotočili vse svoje zanimanje in ves svoj trud v delu za sporazum. Hrvati so tudi zapostavili vse reiimske kombinacije, to se pravi, kako naj bi bila sestavljena bodoča vlada, čeprav so gotovi ljudje posebno priti-kali na ta register. Hrvatom pa je to drugotna stvar, ker jim gre za temeljito izpremembo sistema, ne pa za menjavo oseb, ki so na vladi. Se vedno so ljudje, ki bi sporazum radi preprečili, da bi hrvatski narod ostal v podrejenem položaju Toda Hrvati v pogajanjih za sporazum niso stavili nobenega predloga, ki bi kršil pravice drugih in baS zato je bil položaj dr. Mačka med pogajanji tako moralno trden. Hrvati so marsikaj odnehali in se zaenkrat odrekli temu, česar na noben način še ni mogoče doseči, toda to ne pomeni kapitulacije in mora sporazum biti začetek preureditve vsopa sistema t driavi. Temu dodajamo svoje informacije iz zanesljivega vira. da bodo rfcincs, jutri in pojutrišnjem odločilni dnevi za sponazum, ki bo, ako se razgovori srečno končajo, podpisan ie prej, kakor >ino mislili. Kaši centralisti še niso utihnili Dočim hoče generalni tajnik .INS. senator dr. Kramer, veljati za najboljšega prijatelja dr. Mačka in v zadnjem času vnolo zagovarja sporazum s Hrvati (ki bo, kakor opozicija upa, prinesel tudi izpremembo vlade), pa »Slovenski narod« že ves čas, kar trajajo pogajanja, prinaša razne demonstrativne članke v svojem političnem obzorniku, v katerih izliva svoje za unitaristično jugo-slovanstvo navdušeno srce. Sedaj, ko stojimo pred podpisom s|)orazuma, pa mu je postalo za tem unitarizmom tako hudo žal, da ni mogel prikriti svojih čustev in se je skril za nekim vsemu ostalemu svetu neznanim lističem, ki se imenuje Hrvatski Zagorac« in je urejevan v strogem uni-tarističnem duhu. V tem listu je namreč neki in-teligent napisal članek, v katerem dokazuje, da danes federativna ali avtonomistična ureditev države ni več sodobna in se sklicuje predvsem na Hitlerja, ki je v Nemčiji odpravil vse »sepa-ratizme«. »lokalizme« in »plemenske« ter druge ločine. Ta fašistična in druga načela državnega vodstva smatra tudi »Narod« za tako vzorna in primerna za naš čas. da jih za krinko zagorskega lističa postavlja za ideal tudi naši državi in se v svojem unitarističnem duhu ne zavzema samo za eno državo, katero so tudi Hrvati vedno priznavali, temveč tudi za en narod ter dostavlja, da v državi mora biti samo en gospodar, to je en narod, z drugimi besedami »isti, ki so ves čas vladali za špansko steno edinega jugoslovanstva kot hegemonisti, ki so tajili hrvatsko in slovensko narodnost. Sicer nas »Slovenski narod t s tem ni nič presenetil, ker smo kljub zadnjemu načelnemu stališču JNS dobro vedeli, da je ta izpre-memba samo taktičnega značaja — čudimo se le, da se liberalni popoldnevnik ni znal brzdati in da izraža stališče, ki ga glasilo dr. Mačka ravno danes v svojih političnih beležkah hudo pobna. rekoč, da so Hrvati pač za složno Jugoslavijo, absolutno pa ne za tako. ki bi tajila Hrvate kot narod in bi jim ne priznavala temu primerne narodne pravice. Ko bo sporazum gotov in bo šlo za njegovo izvedbo, se ne bomo prav nič čudili, ?e bodo gospodje, ki navdihujejo »Slovenski narod«, popolnoma slekli svoj sporazumaški jopič in zopet oblekli unitarističnega. Vprašanje Bosne in Hercegovine Sarajevska »Jugoslovanska pošta« piše v zvezi s sporazumom o vprašanju Bosne in Hercegovine. Pravi, da niti Srbi. niti Hrvati, ki prebi v a o v Bosni in Hercegovini, niso za posebno bosansko oblast s politično avtonomijo. Bosna in Hercegovina naj se razdeli med bodočo hrvatsko in med srbsko oblast, pri čemer nihče ne zahteva, da bi meja točno delila Srbe in Hrvate, ker je to nemogoče. Neizogibno je, da bo nekaj Hrvatov ostalo v srbskem področju, nekaj Srbv pa bo prišlo pod hrvatsko oblast. Tisti, ki se tega boje, ali pravijo, da se boje, uganjajo golo demagogijo, ker bo pač tako v interesu hrvatske oblasti, kakor v interesu Srbije, da obe ravnata z manjčtevilnim prebivalstvom pravično. Kdo si neki more predstavljati sporazum, ako ne bo na obeh straneh popolna vzajemnost dogovora in zaupanja? Kar pa se tiče muslimanov, so oni že opredeljeni ali se bodo opredelili, ko bodo vprašani, kam se prištevajo oziroma kateri oblasti hočejo pripasti, hrvatski ali srbski. Da pa je večina muslimanov danes opredeljena narodno hrvatsko, o tem pač nihče več ne dvomi. Pogajanja v Moskvi Angleški, francoski in sovjetski generali se pogovarjajo Nemški In sovjetski gospodarji pa so se sporazumeli Moskva, 21. avg AA. Havas: Današnji ee- stanek med sovjetskimi, angleškimi in francoskimi vojaškimi strokovnjaki je trajal do 12.80. V moskovskih merodajnih krogih poudarjajo hitri in nenadni sklep za nadaljevanje pogajanj med angleškimi, francoskimi in sovjetskimi vojaškimi strokovnjaki. V teh krogih opozarjajo, da je do tega sklepa morda prišlo iz željo, da se ne bi izzval napačen vtis, kakršnega bi utegnil n. pr. izzvati članek v moskovski »Pravdi«, ki poudarja pomen trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen mod Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Nemčija dovoli sovjetom kredit 3 milijard din Veselje v nemškem časopisju Moskva, 21. avg. AA. Reuter: Uradno poročajo, da je bil včeraj podpisan v Berlinu trgovinski in kreditni sporazum med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. S tem sporazumom je Nemčija odprla kredit Rusiji v znesku 2(10 milijonov nemških mark (3 milijarde din) s 5% obrestmi za dobo 7 let. Posojilo naj bi se porabilo za nakup nemškega blaga v roku dveh let od dneva, ko je bil ta sporazum podpisan. Sporazum določa tudi, da Nemčija kupi tudi v roku dveh let za 180 milijonov nemških mark blaga. Sovjetska agencija Tass pravi v uradnem poročilu, da je bil sporazum podpisan »po uspešno končanih pogajanjih«. Berlin, 21. avg. AA. DNB; Jutranje časopisje poudarja v svojih komentarjih gospodarski l>omen nemško-sovjetskega trgovinskega in kreditnega sporazuma. »Vttlkiseher Beobachter« piše: Trgovinski od noša ji med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo so v zadnjem času pokazali nazadovanje, ki ni v skladu z velikimi možnostmi zamenjave blaga, možnostmi, ki obstoje v trgovinskem prometu obeh velikih gospodarskih področij. Sporazum. ki je bil zdaj sklenjen, ima nalogo povečati zamenjavo blaga. Sporazum odgovarja nemški trgovinski politiki, ki teži za dobrim gospodarskim sodelovanjem z vsemi državami, katerih gospodarstvo izpopolnjuje nemško gospodarstvo in ki so pripravljene, da s povečano zamenjavo blaga služijo okrepitvi svojega lastnega gospodarstva. »M o n t a g« pravi: Sovjetska Rusija razpolaga z neizčrpnimi surovinami in ona je izdelala načrt, ki naj velja mnogo let. Nemčija nudi Sovjetski Rusiji možnost, da uepeSno izvede svoj investicijski načrt tudi v primeru, če se bo sovjetska industrija mogla v veliki meri razviti in to na način, da bo Nemčija mogla vedno dobavljati Rusiji posebne stroje in druge posebne industrijske proizvode. Istočasno Nemčija more v neomejeni meri prevzemati blago, ki je v prvi vrsti v naČrlu ' sovjetske izvozne politike. Novi sporazum bo pripomogel k temu, da razvije gospodarsko zamenjavo dobrin med obema državama na način, ki jima bo najbolje odgovarjal. Požar v Radvanju Maribor, 21. avgusta. Komaj so se stanovalci Razvanja oddahnili, ko je pred tremi leti bil na poslu zloglasni poži-galec Lubanjšek, ko je vedno vsako soboto ali nedeljo gorelo kakšno gospodarsko poslopje ali stanovanjska hiša, že so se pričeli zopet vznemirjati, ko je včeraj zagorelo gospodarsko poslopje posestnice Pošingerjeve v Razvanju. Ko so Lubanjšku dokazali sedem požigov, je bil obsojen na dve leti robije. Potem, ko je Lubanjšek prišel iz zaporov, je nekaj časa miroval, kaže pa, da je sedaj zopet pričel z delom, kajti od snoč-njega požara, ki je izbruhnil v Razvanju na gospodarskem poslopju posestnice Teje Pošingerjeve, Lubanjška ni nikjer najti in je najbrž izginil nekam na Pohorje, kjer se potika. Okrog 23 zvečer je na omenjenem gospodarskem poslopju izbruhnil požar, ki se je takoj razširil tudi na hlev in na ostale objekte. Zgoreli sta dve poslopji, ki sta bili zgrajeni šele pred tremi leti. V hlevih je zgorelo 19 svinj, med temi tri, ki so bile stare že tri leta, 84 kosov perutnine, vsa krma, vsi poljski pridelki in pa poljsko orodje. Škodo cenijo na 180.000 din. Kongres učiteljev Banjnliika. 21. avg. m. V Banjaluki se je danes nadaljeval kongres Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Na kongresu je bil izvoljen novi glavni odbor. Za volitve novega odbora so bile vložene tri kandidatne liste. Nosilec prve liste je bil dosedanji predsednik združenja Ivan Dimnik. Med podpredsednikoma Todorjem Dimitrijevičem in Stjepanom Krančevičem je prišlo do nesoglasij. Kakor hitro so bila prečilana imena s te liste, je vstal učitelj Krančevič, delegat hrvaških učiteljev ter je izjavil, da ne more sprejeti mesta v odboru. Zaradi tega je bila lista vrnjena v korekturo. Nosilec druge liste je bil Budimir Jugovič, nosilec tretje pa Branko Račič iz Vršca. Pri či-tanju imen kandidatnih list je prišlo v dvorani do burnih prizorov in viharnih protestov ter se je moral občni zbor za nekaj časa prekiniti. Med tein so se se-tali na posebni konferenci hrvaški učitelji iz savske in primorske banovine ter so razpravljali o položaju, ki ga bodo zavzeli pri volitvah novega odbora. Voditelj hrvaških učiteljev Kranjčevič je časnikarjem izjavil, da podpredsedniškega mesla na Dimnikovi listi ne more sprejeti zaradi tega, ker smatra, da bi moral enkrat biti tudi Hrvat predsednik učiteljskega združenja. Dalje je izjavil, da hrvaški učitelji niso mislili menjati stare uprave. Ostalo bi vse pri starem, samo položaj predsednika naj bi zavzel Hrvat. To bi bilo treba storiti že zaradi naših notranjih razmer. Kajti če se že dela na sporazumu v političnem življenju, zakaj se ta sporazum ne bi dosegel tudi v učiteljskih vrstah. Hrvatje zahtevajo samo to, kar jim je treba dati. Za tem je kongres učiteljskega združenja nadaljeval svoje delo ter so bile najprej prečitane popravljene liste. Potem pa je bilo prečitano poročilo finančnega odbora. Razpravljalo se je tudi o predlogu glede ustanovitve okrajnih kreditnih zadrug. Pri razpravi o delovanju glavnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega združenja ter o raz- merah, ki vladajo med učiteljskimi vrstami, je prišlo znova do burnih prizorov na kongresu, tako da je moral kongres dvakrat prekiniti svoje delo. Ker Hrvatje niso dobili predsedniškega mesta, so hrvaški učitelji iz savske in primorske banovine zapustili kongres ter je bil dosedanji predsednik Ivan Dimnik z 240 glasovi zopet izvoljen za predsednika Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Uvoznikom iz Južne Amerike Belgrad, 21. avg. A A. Na predlog deviznega odl>ora pri Narodni banki z dne 9. avgusta t. 1. je finančni minister izdal tale odlok: Vsi uvozniki blaga iz Mehike, Gualemale, Hondnrasa, Nikarague. Kostarike, Kube, Haitija, Dominice, Portorica, Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Čila, Argentine, Bolivije, Brazilije, Paragvaja, Urugvaja in Peruja so dolžni pri plačilu blaga, uvoženega iz navedenih držav, predložiti pooblaščenim zavodom razen listin, ki jih določa čl. 3 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, tudi spričevalo o izvoru blaga, ki ga hočejo plačati. To spričevalo morajo izdati pristojne oblasti v tisti državi, odkoder je blago. Iz spričevala se mora videti, da je izvoz deklariran za našo državo, kjer pa ni našega zastopnika, se dokaže z duplikatom izvozne deklaracije, iz kalere se bo videlo, da je blago deklarirano za Jugoslavijo, no pa za posredovalno državo. Ta spričevala o poreklu blaga je treba predložiti za vsa plačila v navedenih primerih od 1. oktobra t.. 1. dalje. Revizno ravnateljstvo Narodne bauke se pooblašča, da izda potrebna navodila. — (Iz bančnega in valutnega oddelka finančnega ministrstva.) Nemci izkoriščajo nafto pri nas Meseca marca 6o nemški kapitalisti osnovali delniško družbo Rudokop za izkoriščanje in prodajo nafte. Družba je vzela v najem eksploatacijo tereni je družb: Panonia v Belgradu, Uljanik, d. d. iz Zagreba ter Bitumen d. "d. iz Zagreba. DruEba UJjanik spada v koncem Prve hrvatske štedioni-re ter izkorišča jemeljaki plin na Hrvatskem, katerega razprodaja družba Motor-Metan. V upravi delniške družbe Rudokop aede gg. predsednik Brockhaus Hane, Henrik Goering in dr. Schmidt, nadzorstvo pa tvorijo: predsednik Frane Neuhausen, Krieg VValter ter dr. Branko Pliverič, glavni ravnalelj Prve Hrvatske stedionice. Sedaj poročajo iz Belgrada. da bo druiba. ki je izpremenila svojo tvrdko v Jugopetrol, povišala svojo glavnico od prvotnih 1 na 25 milij. din. Glavnica se bo razdelila na 25.000 delnic po 1000 dinarjev imenske vrednosti. To povečanje bo izvedeno v obrokih in prvf obrok v znesku 5 milij. din bo vpisan dne 30. avgusta s 5000 delnicami po 1000 din imenske vrednosti. Nadalje poročajo, da bodo pri povečanju glavnice sodelovale tudi ie navedene tri firme: Panonia, Uljanik in Bitumen. Za 28. avgusta je tudi sklicana glavna skupščina delničarjev družb Uljanik in Bitumen, na katerih bo sklepano o zvišanju glavnice. Glavnica Uljanika znaša sedaj 7.5 milij. (za lansko leto j« izkazana izguba v znesku 0.9 milij. din), Bitumena pa 3_0 milij. din (lanska izguba je dosegla z izgubo i« prejšnjih let 2008 milij. din. Glavnico pa bo zvi-šala samo družba Bitumen, ker je na dnevnem redu družbe Uljanik samo sporazum o svtšanju glavnice »Bitumenac Belgrajske novice Belgrad, 21. avg. AA. Na podlagi uredbe o izmenjavah in dopolnitvah uredbe za ureditev ministrstva za ljudsko telesno vzgojo je bil pri ministrstvu imenovan za vršilca dolžnosti načelnika športnega oddelka dosedanji šef strokovnega odseka Drago Ulaga. Belgrad, 21. avg. m. V Novem Sadu se je pričela razprava proti bivšemu ravnatelju državnega svilarstva in nekaterim bivšim uradnikom zaradi 76 nepravilnosti, ki 60 jih zagrešili v svojem poslovanju. Belgrad, 21. avg. m. Na dvorišču okrožnega sodišča v Šabcu so bili davi usmrčeni štirje razbojniki, ki so bili obsojeni na smrt zaradi številnih ropov in pobojev v Podrinju. Belgrad, 21. avg. m. Danes dopoldne je bil v Vršcu slovesno pokopan umrli pravoslavni škof v Vršcu, Vincencije Vujič. Pogrebni sprevod je vodil pariarh srbske pravoslavne cerkve, ki se je pri odprtem grobu tudi poslovil od zaslužnega škofa. Belgrad, 21. avgusta. AA. Ker se v kratkem začno pogajanja med našo državo in Grčijo, za sklenitev trgovinskega in plačilnega dogovora, se pozivajo vsi pri« zadeti, da takoj prijavijo deviznemu ravnateljstvu svoje zaostale trgovinske terjatve od grških dolžnikov, nastale, preden je izšel grški zakon o moratoriju z dna 26. aprila 1932, terjatve, ki še niso plačane. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kr. Jugoslavije.) Brobne novice Zagreb, 21. avg. Danes popoldne in zvečer bo v Zagrebu zadnje kolo 16. nacionalnega turnirja in bodo na njem določeni igralci, ki pridejo v finale. Pariz, 21. avgusta. AA. Havas: Predsednik vlade Da-ladier je sprejel danes dopoldne angleškega vojnega ministra Hora Belisha, ki je prispel v Pariz na potu v London. London, 21. avgusta. AA. Havas: Predsednik vlade Chamberlain se je danes zjutraj vrnil v Dorung-street. Ob 11 JO je sprejel zunanjega ministra lorda Halifaxa, s katerim se je dolgo pogovarjal o mednarodnem položaju. Atene, 21. avg. AA. Slefani: Ognjenik na ci-kladskem otoku San Toris je včeraj iznenada oiivel. Sliši se podzemeljsko bobnenje. Iz žrela se vali gost dim. Riga, 21. avg. A A. Štefani: Ravnatelj političnega oddelka letonskega zunanjega ministrstva Stegant se je odpeljal v Bukarešto, Sofijo in Belgrad. Finančno ministrstvo mu je poverilo nalogo, da konsolidira gospodarske zveze med Le-tonsko in balkanskimi državami. Pritisk na Madžarsko .. #f V Nemčiji spet uradno zagotavljajo, da ga nI Madžarski listi poudarjajo prijateljstvo s Poljsko Berlin, 21. avg. A A'. DNB. V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo o priliki vesti, ki se ponovno širijo v tujini o nekem nemškem pritisku n a M a d ž a r s k o , da so te vesti popolnoma netočne. Na podlagi političnega zgodovinskega in zemljepisnega položaja že itak obstoji koordinacija obojestranskih političnih namenov. Madžarski zunanji minister grof Csaky — izjavljajo v tukajšnjih političnih krogih — je vedno na nedvoumen način povedal, da obstoji skladnost mod nemškimi in madžarskimi interesi. Budimpešta, 21. avgusta. AA. Havas. Snoči je v Budimpešto prispel grof Csaky. Sprejel ga je miliistrski predsednik Teleky. Csaky je Telekyju podal poročilo o svojih zasebnih razgovorih z Pogled na »bor angleške vnfne mornarire ob zadnjih manevrih. V ospredju admiralska ladja »El-iingham«, ae kateri je bil »o rev iji vojnega brodovja angleški krili nemškimi in italijanskimi državniki. Grof Csalty je spet prevzel posle v ministrstvu. London, 21. avg. b. Diplomatski dopisnik »Daily Expressa« poroča, da bo madžarska vlada morda že danes podala izjavo glede svoje popolne nevtralnosti napram Nemčiji. Nemčija je zahtevala pravico prehoda nemških čet skozi madžarsko ozemlje, kar pa je grof Czaky na temelju navodil, ki jih je dobil iz Budimpešte, odklonil. Vodja malih posestnikov Tibor E c k « h a r d t, ki je imel zborovanje kot predsednik stranke malih posestnikov in se je pri tej priliki dotaknil tudi današnjega mednarodnega položaja. V svojem govoru je poudaril, da mora Madžarska nasprotovati vsakemu napadu, naj pride s katerekoli strani. Madžarska hoče in mora še v naprej ostati samostojna in mora zaradi tega voditi samostojno politiko v zaščito njenih interesov. Zahteva nemškega življenjskega prostora je v nasprotju i željami Madžarske. Monopol se ne sme dati nobeni državi. Mi želimo biti nevtralni, je dejal Tibor Eckhardt, in ne želimo hiti pahnjeni v vrtinec. Ako sta nam prijateljici Nemčija in Italija, nam je prijateljica tudi Poljska. V primeru poljsko-nemškega spora ne smemo prevzeti nobenih obveznosti proti komurkoli Madžarski listi o prijateljstvu s Poljsko Madžarski časopisi poudarjajo danes tradicionalno prijateljstvo, ki vlada med Madžarsko in Poljsko ter naglaiajo potrebo, da bi se v bodoče zunanja politika obeh držav dovedla v sklad z zunanjo politiko Italije in Nemčije. »Nemzeter< pravi, da se je prijateljstvo med Poljsko in Madžarsko v preteklih letih ie okrepilo in da presega ono stopnjo, ki jo je imelo za časa velikega kralja Štefana. Neodvisnost in svoboda Poljske bi bila v skladu s svobodo in nezavisnostjo Ma-diarsk? Nega domovinskega čustva Beg z grude ni samo gospodarsko, ampak tudi etično vprašanje, kakor poudarjajo to danes tudi sociologi in strokovnjaki narodnega gospodarstva, ki so se osvobodili zgolj materialističnega gledanja na življenje. Krščanska cerkev si je vedno prizadevala, da kmeta t borbi za podedovani dom in zemljo nravstveno podpira in krepi ter mu zlasti v verskih razlogih daje močno pobudo, da ostane zvest svoji domačiji in poklicu. Seveda ne smemo od kmetskega ljudstva zahtevati preveč ter mn moramo na vsak način ustvarjati materialne predpogoje, ki mu omogočajo, da kljub vsem težavam vztraja na svoji grudi. To je stara resnica in sodobna država se Irndi, da kmetski stan gmotno okrepi, toda dalekovidni državniki in gospodarski strokovnjaki so uvideli, da je poleg tega potrebno tndi to, kar imenujemo nego domovinskega čustva. Sodobna industrija ter z njo združeni negativni pojavi ustvarjajo neko duševno izkoreninje-vanje kmetskega človeka, ki ga odtuji domu, delu in zemlji in tisti domači omiki, ki označuje kmetsko bitje že tisoč in tisočletja in ki je nekaj prvotnega in neposnemljivega ter se ne da znova ustvariti, če- je izgubljena. Ker pa )e prav ta rodna omika rezervoar fizičnih in duševnih ter nravstvenih sil za ves narod, mora biti skrb vsakega političnega in gospodarskega človeka na Vodilnem inestu, da to iz-koreninjevanje iz domač« zemlje in biti zajezi in mu v negi kmetskega domovinskega čustva postavi nasproti najmočnejši jez. V tem oziru beremo zanimiv članek v švedskem strokovnem listu »Domače stavbarstvo«, ki v svoji zadnji številki toži, kako v mnogih krajih zaradi nerazumevanja ali nesposobnosti državnih ali krajevnih činiteljev ter pomeščanjevanja kmetskega človeka lepo domovino kvarijo, pustosijp in preoblikujejo tako, da je ni yeč mogoče spoznati. Stavbarji neusmiljeno podirajo vsako drevo in grm, namesto ličnih plotov gradijo debele betonske in žične ograje, zasipajo ljubke ribnike in vodne toke brez vsake potrebe izregulirajo v ravne zidane prekope brez vsakega drevesa ali grmovja ter so tudi kmečko hišo domačega sloga in okrasa izpremenili v pusto in navadno tudi neokusno vilo. Kaj naj rečemo S brezmernem sekanju gozdov, ki v mnogih državah, v najnovejšem časn tudi v Rusiji, povzroča prave katastrofe zaradi izsuševanja zemlje? To je pa tudi psihološko in etično pogubnega vpliva, ker z okoljem, z dedno navado in estetičnim Čustvovanjem, kakor se je rodilo iz kmetske zemlje in nravi same, gineva tudi privezanost na dom in grudo. To smo povedali, ker tndi pri nas čedalje bolj opažamo ta pojav in je nujno potrebno, da oblast v zvezi z zastopniki domačega človeka in umetnosti tako izkaževanje domovine prepreči in s primernimi uredbami ter ukrepi sknša ohraniti večstoletno lice in značaj našega slovenskega doma in krajev. Prelom v Tokiu Anglija trdi, da so pogajanja prekinili Japonci Japonska vlada se bo končno odločila v torek London, 21. avgusta. AA. Havas: V angleških diplomatskih krogih ponovno izjavljajo, da nimajo kaj dodati k sporočilu, ki je bilo snoči objavljeno o angleško-japonskih odnosih. V teh krogih samo omenjajo, da so bila pogajanja dejansko prekinjena od strani Tokija. (»d tokijske vlade je odvisno — če sploh kaj takega želi — da se pogajanja nadaljujejo v okviru dogovora z dne 25. julija. Celo pristavljajo, da bi bilo treba v primeru, če bi se hotela Japonska pogajati glede denarja in srebrnih zalog, ki se nahajajo v koncesijah, najprej posvetovati ali pa morebiti poklicati k udeležbi na pogajanjih vse prizadete velesile. Tokio, 21. avgusta. AA. DNB: Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva jKokuniin Simbun« poroča, da je japonski ministrski predsednik za jutri popoldne sklical konferenco ministrov, ki bo razpravljala predvsem o tem vprašanju. ftanghaj, 21. avgusta. A A. Štefani: Zastopnik japonske vojske je izjavil, da japonski vojaški krogi po preiskavi incidenta, ki se je pripetil v fianghaju med policijskimi agenti mednarodne koncesije in novo občinsko upravo v Šanghaju, katera je naklonjena Japoncem, mislijo, da je la incident zelo težak. Smatrajo, da se je pripetil vprav v trenutku, ko so odnošaji med japonsko vojsko in angleškimi oblastmi na Kitajskem postali zelo napeti. To bi utegnilo imeti resne posledice za ves položaj v šanghaju. šsanghaj. 21. avg. b. Agencija Domej poroča: Japonsko vojno poveljstvo v Tiencinu je pripravilo Nemški list napoveduje »neki veliki dogodek« še za ta teden Berlin, 21. avg. »Essencr Nationalzeitung«, ki velja za glasilo maršala Goringa, objavlja članek v zvezi z angleška-poljsko zavezniško pogodbo, ter dodaja, da bo v najkrajšem času Evropo presenetil še neki drugi zelo važni dogodek. Ta dogodek se bo zgodil še ta teden in ba prinesel popolno razjasnitev o tem vprašanju. V političnih krogih smatrajo te besede kot migljaj, da bc> postopanje Poljakov proti nemškim manjšinam izzval od strani Nemčije gotove protiukrepe, tako med drugim tudi poskusno mobilizacijo. Zelo pada v oči vpoklic vseh bolničark in strežnic, nadalje pomanjkanje bencina za civilno uporabo. Vojaška oblast je pobrala tudi vozove, predvsem na Pq-morjanskem in v Prusiji. Po velikih cestah Nemčije trajno prevažajo dolge vrste tankov, bodisi v smeri proti Poitnorjanski, bodisi proti Porenju. Na uradnih mestih v Berlinu pa trdovratno molčijo o pomenu vseh teh ukrepov. Medparlamentarna zveza v Oslu Posebno pismo »Slovencu« Oslo, 17. avgusta 1939. Medparlamentarna konferenca gre proti koncu. Čeprav na mednarodno življenje ne bo imela nobenega vpliva — to vsi dobro vemo — je vendar dala priložnost, da so se na njej križale razne idejne struje. ki razdvajajo svet, ter da so zastopniki posameznih držav izpovedali stališče svojih domovin. Dala je priložnost predvsem zan:mive«nu gostu iz Amerike senatorju Fishu, ki je prispel semkaj naravnost iz pisarne nemškega zunanjega ministra von Ribbentro-pa na letalu, ki mu ga je stavila na razpolago nemška vlada, da na medparlamentarni konferenci preda neko sporočijo. Debata drugega dne konference je potemtakem dobila posebno živahnost, ki jo je sprožil že govor belgijskega zastopnika Huysmansa, ki je predlagal, naj se pošlje pozdrav vsem onim poslancem, ki bi bili radi prišli, a ne morejo. Podobno sta govorila Francoz Ma-rio Roustan in Anglež BeOenger, ki se je še posebno zaskrbljeno bavil z usodo političnih beguncev in je prišel do ognjevitih zaključkov, ki jih ne bi pričakovali od njegovega suhoparnega temperamenta. Egipčan Tewfik Khalil Bev je govoril zelo oprezno o miru, medtem ko je bil Turk Facil Ahmet Ajkac mnogo bolj viharen, ko je pripovedoval, zakaj se je Turčija odločila, da vstopi v fronto miru demokratičnih držav. Potem je nastopila »senzacija« v osebi ameriškega senatorja Fisha, ki je prinesel s seboj z Nemčije predlog resolucije, ki predvideva 30 dnevno premirje, da bi velesile mogle v miru poravnati vsa nesoglasja, ki med njimi zevajo. Fish predlaga nadalje, naj bi sc v osrčju Afrike nekje organiziralo ozemlje, kjer bi se mogli naseliti politični begunci in izjavlja, da lahko že sedaj obljublja ameriško pomoč v višini 100 milijonov dolarjev (nad 5 milijard dinarjev). Ameriškega senatorja so tovariši poslušali z razigrano radovednostjo in so njegovim predlogom tudi radevolje ploskali. Anglež Evans je nato predlagal, da bi se nadaljnja debata preložila na naslednji dan, čemur pa zgovorni parlamentarci raznih držav niso hoteli ustreči. Nato je Finec Mantere razlagal, zakaj je Finska sklenila, da ostane nevtralna in da ne more sprejeti nemške ponudbe za sklenitev nenapadalnega pakta. O istem predmetu je govoril švedski zastopnik Berg-man, za katerim sta ognjevito govorila Luksemburžan Clement in Nizozemec Schaepman. Japonec Kita je obžaloval, da obstoja med Japcnsko in Kitajsko krvavi spor, toda on upa, da se bo vse lepo izteklo. Japonska išče na Kitajskem samo miru in smatra, da je v upravičeni obrambi. Nato sta napovedana francoska zastopnika Vastid in Bibie izjavila, da ne bosta govorila. Njunemu zgledu je sledil Anglež lord Davies, nakar je spet Anglež Rile? obžaloval, da nf v Oslu čeških parlamentarcev. Sledil je govor jugoslovanskega poslanca dr. Mar-koviča, ki je lepo obrazložil notranji in zunanji politični položaj Jugoslavje. Poudaril je demokratično miselnost jugoslovanskega ljudstva, a tudi gospodarske nujnosti. Oboje nalaga Jugoslaviji, da ostane S vsemi državami v prijateljskih odnošajih, a od vseh zahteva kot predpogoj za svoje sodelovanje priznanje svoje neodvisnosti in nedotakljivosti Govoril je o Jadranu, ki ne sme ločiti, ampak vezati obe obalni državi. Jugoslavija je iskreno vdana miru, Za njim je govoril Poljak Lechnicki, ki je obrazložil položaj Poljske in protestiral proti nerazumevanju poljske politike, ki ga je ponekod zasledil. Poljska je miru vdam, a mima in odločna v obrambi svojega nacionalnega življenja. Egipčan fbrahim Saleh je govoril o Palestini, ki ji je želel mirnega razvoja. Listo govornik je zaključil Švicar Weber, ki je obrazložil, zakaj mora Švica ostati nevtralna. Govori nekaterih poslancev so bili viharni tako po njihovi vsebini, kakor po prednašanju, a tudi po odmevu, ki so ga izzvali poslušalci. Sejna dvorana norveškega parlamenta, kjer ima Medparlamentarna zveza svoje seje, je bila te dni verna podoba sedanjih razmer v Evropi. ultimat britanski vladi, v katerem bo zahtevalo brezpogojno izpolnitev japonskih zahtev za ukinitev kitajske in narodne valute. V Ameriki zadovoljni Newyork, 21. avgusta. AA. Štefani: >New-york Timesc pišejo, da je prekinitev angleško-japonskih pogajanj v Tokiu bila sprejeta v Wa-shingtonu z živim odobravanjem. Stališče Združenih držav, da se morajo spoštovati njihove pravice na Kitajskem, je imelo močan vpliv tudi na London, da se ne bi vrstile nadaljnje koncesije, zlasti pa koncesije na gospodarskem polju, ki jih je Japonska zahtevala. Angleške priprave v Singapurju Singapur, 21. avg. b. Britanske oblasti so izvedle tukaj izredne ukrepe za utrditev luke in mesta. Kakor znano, so prišli semkaj kot okrepitev znatni oddelki pehote, sedaj pa je britanska vlada poslala v Ningapur velike letalske okrepitve. Poslanih je bilo večje število bombnikov in pa lovskih letal. Povodnji v Tjencinu Tiencin, 21. avgusta. AA Havas: Če bo voda še dalje naraščala s takšnim tempom, kakor je začela, bodo jutri zjutraj ped vodo vsa koncesije. Prekinjen je promet na poti, ki veže arzenal z mestom Tienci-noen, prav tako pa tudi vse telefonske zveze, tako da je iz arzenala možno govoriti z mestom samo po radiu. Voda je preplavila in odrezala od ostalega sveta koncesje, izvzemši mednarodni most, ki ga stra-žijo japonski vojaki. Pretekli dan je v notranjosti Severne Kitaiske silno deževalo. Strokovnjaki mislijo, da bo ta poplava trajala dva do tri mesece. Na tisoče človeških truoel in trupel živine plava po površju reke, Najvišja hiša na svetu je novo poslopje družbe »Radio Corporation of America« v RockefeDerjevem centru v New Vorku. Ima 70 nadstropij. Ponoči ga obsevajo velikanski žarometi in razsvetljujejo mogočno pročelje. »Vojaške zveze med Nemčijo in Slovaško - ni" Uradni zagotovili v Berlinu in v Bratislavi »Samo izvedba 5 mesecev stare pogodbe o zasedbi Slovaške« Bratislava, 21. avg. TG. Glede objave, ki je izšla po inozemskem tisku, da sta Nemčija in Slovaška podpisali vojaško zvezo, sta bili objavljeni dve mnenji, eno od strani slovaške vlade, drugo pa od strani Nemčije. Slovaško uradno sporočilo pravi, da ni res, da bi bili Nemčija in Slovaška sklenili kakšno vojaško zvezo, marveč, da gre samo za izvršno pogodbo, ki je bila podpisana že dne 3. marca 1939, ko je Hitler uradno slovaško državo sprejel pod svojo zaščito. Takrat si je Nemčija izgovorila, iftt stiie v nekem obmejnem pasu, ki se bo natančneje določil, i meti svoje vojaške posadke, ki bodo stale pod nemškim poveljstvom. Prav tako l>o tudi ozemlje samo, v kolikor tiče nemških j>o-sadk,_ pod nemškim nadzorstvom. Ta pogodba je bila že pred meseci objavljena, torej ni nobena tajnost več. Sedaj so bile podpisane samo podroh-nostne izvršne določbe. Zatorej ni govora o kakšni nenadno sklenjeni in podpisani vojaški zvezi. Nemško uradno sporočilo pa pravi, da so vesti, da bi bili Nemčija in Slovaška podpi- sali vojaško zvezo, s katero pride Slovaška v vojaškem pogledu pod nemško vojno upravo, neresnične. Vsa ta |>oročila temeljijo na napačni pred-po>tavki, v kolikor niso nalašč potvorjena. Nemčija 'je že dne 23. marca s Slovaško sklenila pogodilo, s katero Slovaška daje nemški voiski pravico. da v gotovem olmiejnem pasu zgradi utrdbe in jih tudi stalno vojaško zasede. Izvršna pogajanja so bila v Hamburgu in so se uspešno zaključila. Pogodba, ki je bila te dni podpisana, torej ni nič novega in v ničemer ne prehaja meje sporazuma, ki je bil sklenjen dne "23. marca. Nemčija Slovaške ni ponujala neki tretji državi Nemško uradno sporočilo temu obvestilu dodaja priponilK), da so novice o vojaški zvezi med Nemčijo in Slvasko pravo tako lažnjive, kakor one, ki jih je zapadni tisk te dni širil po Evropi, namreč, da ima Nemoija baje namen, da Slovaško neki tretji državi (Madžarski) izigra v roko. Dvojezičnost uvedena na Češko - Moravskem Praga, 21. avg. TG. Vlada češko-moravskega protektorata je izdala zakonsko uredbo, s katero uvaja v upravo protektorata dvojezičnost »v interesu mirnega sožitja obeh narodov«. Uredba je bila spisana že dne 25. julija in je bila sedaj objavljena. V uredbi so sledeče značilnosti: 1. Uradno občevanje med oblastmi protektorata in oblastmi nemške države je v nemščini. • 2,. Isto velja tudi za občevanje med raznimi javnimi ustanovami in podjetji protektorata in oblastmi nemške države. Ako bi te ustanove same ne bile zmožne dvojezičnosti, poskrbi za to nadrejena oblast. 3. Uradno občevanje med oblastmi protektorata in tujimi (inozemskimi) oblastmi je vedno dvojezično, in sicer tako, da ie drugi jezik vedno nemški Pogled na tnnoiice na (V keta predsedni! Ceru oh priliki 25 letnice slavne image k Tlade Dragiša CTetkavič med srbske vojske nad Avstrijci govorom.) 4. Oblasti protektorata občujejo s svojimi podrejenimi upravnimi oblastmi v dveh jezikih, v češčini in nemščini. 5. Oblasti protektorata občujejo z javnimi ustanovami, ki so v prid nemškemu prebivalstvu, izključno v nemščini. 6. Denar, kovani kakor papirnati,, koleki, poštne znamke in drugi vrednostni papirji so dvojezični. 7. Napisi uradov protektorata, ki so razobe-šeni na stavbah, so dvojezični. Isto velja za javne ustanove in podjetja kot tramvajsko železnico, avtobusne linije, za poštni promet po avtobusih in na rekah. Napisi na javnih cestah, ki služijo za usmerjevanje potnikov, so prav tako dvojezični. Isto velja za napise na kolodvorih, železniških prehodih, železniških sporočilih. Vsi uradni pečati vseh oblasti v protektoratu so prav tako dvojezični. 8. Predpisi, ki jih oblasti protektorata Izdajajo kot za vse prebivalce obvezne, so dvojezični. Prav tako morajo biti dvojezične vse uradne objave teh oblasti, bodisi v tisku, bodisi v filmu, bodisi v radiu. 9. Vse tiskovine, ki so potrebne za sodelovanje oblasti protektorata z nemškimi oblastmi, so dvojezične. Semkaj spadajo učne knjige in vsi pripomočki pri šolskem poduku. 10. Oblasti protektorata morajo na vloge v nemščini odgovarjati samo v nemščini. Prav tako morajo biti vsi dopisi, poslani na Nemca, napisani izključno v nemščini. 11. Glede ustmenega občevanja veljajo predpisi iz prejšnjih poglavij. Semkaj spada izklice-vanje železniških postaj in občevanje na uradih protektorata. 12. Javne ustanove morajo sprejemati ln odgovarjati na dopise, čeprav so izstavljeni samo v nemškem jeziku. Uredbo je v imenu predsednika vlade gene-Elijaša podpisal dr. "Klučina. rala Pogreb Korfantyja Varšava, 21. avgusta. AA. Pat: Včeraj so v Kato-vicah na slovesen način pokopali poljskega narodnega borca Adclberta Korfantyja Pogreba se je udeležilo veliko število uglednih osebnosti ter zastopnikov številnih poljskih organizacij. Udeležil se ga je tudi Skof Adam* k i. Ob odprtem grobu so govornki poudarjali pokojnkove zasluge, ki si jih je pridobil za časa političnih bojev v poljski Šleziji. * —- Bourget, 21. avg. AA. Havas: Britanski vojni minister je nadaljeval vožnjo v London z letalom ob 15. Cjjojpodakstvo Preskrba naših krajev z vodo Iz 50 milijonskega posojila dobi Slovenija 11.8'/« Belgrad, 20. avgusta. Vprašanje preskrbe prebivalstva z dobro pitno vodo je brez dvoma problem, ki posega v najširše sloje naroda, problem, ki v ve« pokrajinah države Se vedno ni rešen ter prebivalstvo in živina v njih vsako leto v poletnih mesecih trpi žejo. Ponekod se morajo ljudje Se vedno zadovoljevati z navadno rečno vodo ter se na ta način izpostavljati vsem mogočim okuženjem. Brez preskrbe prebivalstva z dobro pitno vodo se seveda tudi ne more zamišljati sanacija vasi, ki ponekod žo tako lepo napreduje. Zato je zadnja leta gradbeno ministrstvo pričelo sistematično pobijati pomanjkanje pitne vode v vseh krajih države. Rezultati takega dela že dajejo lepe rezultate. Ker je pa v državi Se vedno veliko brezvodnih krajev, je potrebno še nadaljnje premišljeno, naporno in občutno materialno delo, da bomo pri rešitvi tega vprašanja dobili pravi in popolni rezultat. Za dosego tega cilja je za letošnji finančni zakon gradbeni minister dr. Krek predložil pooblastilo za najetje večjega državnega posojila. Pooblastilo sta tako narodna skupščina, kakor tudi senat uzakonila ter po njem gradbeni minister najame posojilo 50,000.000 din pri Državni hipotekami banki. Posojilo je že dobreno in se bo prvenstveno uporabilo za dovršitev že započetih del. Odobreno posojilo je gradbeni minister v smislu predlogov banskih uprav in interesentov z re-Šenjem Mgšt. 32.302-39 razdelil tako, da dobe posamezne banovine sledeče kredite: dravska 5,900.000 din za 44 objektov savska 6,300.000 din za 39 objektov vrbaska 5.000.000 din za 28 objektov primorska 7,500.000 din za 55 objektov drinska 5,800.000 din za 32 objektov zetska 6,700.000 din za 97 objektov donavska 3.000.000 din za 26 objektov moravska 5,000.000 din za 45 objektov vardarska 5,300.000 din za 46 objektov ^kupnn.., 0kra| Slov. Konjice Slov. Konjice Slov. Konjice Kočevje Kočevje Kranj Litija 60,000.000 din Občina Vitanje Zreče Konjice Mozelj Dol. vas Kranj Št. Vid aa 412 objektov Poleg teh kreditov lz odobrenega posojila je za preskrbo prebivalstva v dravski, savski in zet-ski banovini predvidena tudi postavka 4,555.000 dinarjev v sedaj veljavnem državnem preračunu za leto 1939-40. Posamezne banske uprave so pa za ta dela v veljavnem preračunu predvidele sledeče kredite: dravska 750.000 — din savska 1,750.000.— din vrbaska 350.000,— din primorska 1,780.000,— din drinska 725.000,— din zetska 224.000,— din moravska 40.000,— din vardarska 100.000.— din Skupno... 5,719.000.— din Če upoštevamo finančno stanje posameznih banovin in višino predvidenih kreditov, vidimo kako važno je vprašanje graditev vodovodov. V teh kreditih pa niso navedeni zneski, ki so jih za ta dela predvidele zainteresirane občine, bodisi iz svojih sredstev ali pa iz najetih posojil. Sedaj prevzeta dela za preskrbo prebivalstva s pitno vodo problema samega še ne bodo končno rešila ter boše potrebno veliko 6talnega dela in še več materialnih žrtev. Pod sedanjo vlado odnosno vladami JRZ, v kateri ves čas sodelujejo tudi pravi zastopniki slovenskega naroda, so bili za razna vodovodna dela v Sloveniji odobreni in porabljeni še naslednji krediti: I. Iz prejšnjega državnega posojila 50,000.000 dinarjev, najetega leta 1936 pri Drž. hipotekami banki za preskrbo brezvodnih krajev z vodo, je bil za Slovenijo z odlokom Mgšt. 16.265-36 odobren kredit 2,662.000 din, ki se je porabil takole: Kraj Brezno Črešnova-Gorenja, Sv. Kunigunda Mala gora Mozelj Lipove« Kranj St.Vid Ljubljana okol. Vrhnika Vrhnika Črnomelj za belokranjski vodovod Novo mesto za vodovod v Suhi krajini Radovljica Boh. Bistr. Bitnjak Radovl jica Boh. jez. Ribčev lac Slovenji Gradec ftt. Ilj St. Ilj pn Velenju Črnomelj Semič Brezovi rebri Črnomelj Črnomelj Rožič vrh Črnomelj Črnomelj Malina Črnomelj Stari trg Stari trg. Objekt cisterna vodovod cisterna vodovod cisterna vodovod vodovod vodovod vodovod vodovod vodovod vodovod vodovod cisterna cisterna napajališče vodovod Porabljeni znesek 87.000,— din 64.985.58 din 49.a57.ll din 134.998.52 din 68.0-26.27 din 449.5*89.92 din 199.957.62 din 139.931.86 din 347.693.69 din 850.000.— din 99.991.11 din 149.991.48 din 50.000,— din 79.997.92 din 59.981.17'din 29.996.41 din £65.260.01. din .-•oi Skupaj , , 2,627.758.68 din Iz državnega Črnomelj Črnomelj Črnomelj Radovljica Novo mesto Celje Celje Dravograd Konjice Konjice Konjice Konjice Novo mesto sklada za javna dela so se pa izvršila sledeča vodovodna delat Radatoviči Radatoviči-Pilatovei (II. etapa) vodovod Rakovec cisterna Stari trg na KoIdI vodovod Žirovnica vodovod Vas Gornj? vodovod Slivnica kaptaža Frankolovo vodovod Marenberg vodovod Gorenje, Črešnjevec, Sv. Kunig. vodovod Vonjice rek. vodovoda foče . rek. vodovoda Metlika St. trd na K. Breznica Sodražica Slivnica Frankolovo Marenberg Zreče Konjice lx>če Konjiška vas Konjiška vas rek. vodovoda Delo, ki je v izvedbi: Šent Jedrt Suha kraj. Ambrus, Zvirče, I. et. vodovod 140.000,— din 40.000.— din 100.000,— din 20.000— din 50.000,— din 16.000,— din 13.000,— din 80.000,— din 13.000,— din 50.000,— din 60.000,— din 30.000.— din 4,325.000,— din 5.095.000.— din I PlOfidO Sctinelder v resnem filmu, ki obravnava aktualno temo moderne sodobne žene! „ ... J* _ Ob 16, 19. in 21. uri ladnjiknltl Z CM M faZPOtlU KINO UNION, telefon 2221 no nadzorstvo nad delom eentrale finančno ministrstvo po svojem posebnem predstavniku. Naloga in dolžnost prodajne centralo bo v tem, da bo vodila vso domačo proizvodnjo sladkorja s prodajo sladkorja v državi ter s pripravljanjem potrebnih zalog sladkorja'. Kot osrednji institut, ki bo uravnaval domačo proizvodnjo sladkorja, bo imela prodajna centrala možnost, da do podrobnosti že vnaprej določi načrt za proizvodnjo sladkorja. Zaradi tega bo morala organizirati ne samo proizvodnjo in prodajo sladkorja, temveč se bo morala brigati tudi za velikost površin, posejanih s sladkorno repo tako, da ne bodo v celoti izrinjene samo potrebe domače potrošnje sladkorja, temveč da se bo omogočilo pripravljanje tudi rezerv, kar je eminentnega pomena za državo. Samo proizvodnjo sladkorja bo prodajna centrala uravnala v toliko, ker bo za vsako proizvajalno periodo vnaprej podelila vsaki tovarni letni proizvajalni kontingent. Dolžnost prodajne centrale bo tudi skrb za stroške proizvodnje, za prevozne stroške za repo in sladkor ter za cene sladkorne repe, ki .so jih sladkorne tovarne morale plačati kmetovalcem. Tako bo imela prodajna centrala možnost, da proizvajalne stroške sladkornih tovarn izenači na ta način, da bi sladkorne tovarne, ki so imele večji odstotek sladkorja v sladkorni repi, dajale gotova nadomestila tovarnam, ki so pridobile iz sladkorne repe manjši odstotek sladkorja. Prav tako bo centrala razdelila nabavne in prevozne stroške za repo in sladkor na vse tovarne pravilno in v razmerju s količinami v promet oddanega sladkorja. S tako izravnavo proizvajalnih stroškov je dana možnost, da se doseže izravnana cena sladkorja na vsem ozemlju naše države. Iz tega namena je v uredbi tudi dano pooblastilo finančnemu ministru, da po potrebi lahko predpiše sladkorne cene za vso državo. Kakor se iz omenjene razlage vidi, bo prodajna centrala lahko zagotovila ne samo zadostne količine sladkorja za domačo porabo, temveč se bo razdelitev sladkorja med potrošnike izvršila v mnogo bolj ugodnih pogojih. Da bi se razdelitev sladkorja izvršila pod enakimi pogoji v vseh krajih naše države, je prodajna centrala dolžna ustanoviti in voditi skladišče sladkorja v državi za prodajo in hranitev zalog. Tudi sama država bo imela koristi od ustanovitve prodajne centrale, ker bo poleg obstoječe kontrole po zakonu o državni trošarini uvedeno tudi stalno nadzorstvo nad delom centrale, kar bo še bolj zagotovilo državne dohodke pri sladkorni trošarini. Z ustanovitvijo prodajne centrale je dana za domačo industrijo možnost nadaljnjega razvoja ne samo v korist samih sladkornih tovarn, temveč tudi za korist ostalih činilcev te proizvodnje, zlasti pa v korist potrošnikov, ki bodo v bodoče imeli enake cene sladkorja. Nova državna tovarna sladkorja v Šabcu Vlada je na predlog finančnega ministra sklenila, da se v interesu domaČih potrošnikov slad-korja in zaradi popolne osvoboditve domače proizvodnje sladkorja od položaja na tujih tržiščih začne graditi nova državna sladkorna tovarna, ki se bo zgradila v Šabcu. S tem ne bo zagotovljeno samo preskrhovanje domaČih potrošnikov z zadostnimi količinami sladkorja, temveč se bodo lahko začele ustvarjati tudi potrebe rezerve sladkorja. Potrebni kapital za investicije in Za začetek gradnje nove tovarne sladkorja se ho dobil iz posojila, katerega bo potem tovarna odplačevala. , I Ureditev gospodarstva s sladkorjem ne more plačevati brez ozira na odstotek izkoriščanja. Za vsak kilogram sladkorja, ki se ga pridobi čez 11 kg iz 100 kg čiste repe, morajo tovarne plačati proizvajalcem po 1.50 din za povečanje navedene temeljne cene 22 din. Kr. vlada se je pri izdajanju odloka o povečanju odkupnih cen sladkorne pese brigala tudi za interese potrošnikov sladkorja in je zato v uredbi določeno za odgovarjajočo proizvajalno periodo pogojno znižanje državne trošarine na sladkor za 20 din na 100 kg sladkorja, v primeru, da ministrski svet izda ukrep za povečanje deloma v breme države, po drugi strani pa ga bodo morale nositi sladkorne tovarne, Na ta način so obvarovane koristi potrošnikov sladkorja, ker tudi poleg tega, da so cene surovinam v korist proizvajalcem sladkorne repe občutno zvišane, pa bodo cene sladkorja samega celo nižje od dosedanjih, ker je v isti uredbi predvideno poleg omenjenega znižanja tudi še nadaljnje znižanje trošarinske odmere na sladkor za 50 din na 100 kg sladkorja. Z imenovanim znižanjem državne trošarino se je ustreglo potrošnikom sladkorja, kar bo prav gotovo povzročilo povečanje potrošnje sladkorja v državi. Belgrad, 21. avgusta. A A. Na predlog finančnega ministra je ministrski svet izdal odlok in uredbe, ki se nanašajo na povišanje odkupnih cen za sladkorno peso, za znižanje prodajne cene sladkorja. racionalizacijo sladkorja in za zgraditev nove državne sladkorne tovarne. Zvišanje odkupnih cen za sladkorno peso Danes se sladkorna repa odkupuje po ceni, ki je določena z uredbo o odkupu sladkorne repe lz leta 1935. Kalkulacija za določevanje odkupne cene se je ravnala po tedanjih gospodarskih razmerah v državi. Določena cena je znašala 16.50 din za 100 kg sladkorne repe na podlagi 10 odstotnega izkoriščanja s tem, da se vsak nadaljnji odstotek izkoriščanja čez 10% plača z nadaljnjimi 1.50 din za 100 kg repe. Toda od leta 1935 pa do danes so se gospodarske razmere in razmere v kmetijski proizvodnji za toliko spremenile, da je postala rentabiliteta proizvodnje sladkorne repe zelo majhna v primeru z rentabiliteto proizvodnje drugih kmetijskih pridelkov. Zaradi lega se je zanimanje kmetovalcev za sadnj> sladkorne repe zelo zmanjšalo in to je tudi eden izmed razlogov, zakaj je proizvodnja sladkorja v letu 1939-40 tako upadla. Da bi se sladkornim tovarnam zagotovila zadostna količina surovin, se morajo izboljšati pogoji za proizvodnjo sladkorne repe ter se prilagoditi splošnim pogojem proizvodnje kmetijskim pridelkom. Zaradi tega je kr. vlada na predlog finančnega ministra sklenila, da s povišanjem temeljne odkupne cene sladkorne repe ustreže koristim pridelovalcev sladkorne repe in jih s tem pritegne k večji sadnji sladkorne repe. S tem namenom je v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o sladkorni repi določeno poohlastilo za ministrski svet, da lahko menja odkupne cerie sladkorni repi. Ministrski svet je na podlagi tega pooblastila tudi izdal svoj sklep, s katerim se za naslednje dob? odreja najmanjša odkupna cena na 22 din za 100 kg čiste repe, iz katere se pridobi 11 kg sladkorja. Pod to ceno se repa sploh Ustanovitev sladkorne centrale Kr. vlada je sklenila, da zaradi racionalizacije proizvodnje sladkorja zagotovi potrebe domače potrošnje in da ustvari zaloge doma, organizira domačo industrijo sladkorja na način, ki ne bo v največji meri ustregel samo koristim sladkornih tovarn, temveč da ne ho oškodoval tudi nobenih koristi domačih potrošnikov. Zato je ministrski svet na predlog finančnega ministra in na podlagi § 113 finančnega zakona za 1. 1939-40 izdal uredbo o Izpremembi in dopolnitvi uredbe o sladkorni repi in zakona o državni trošarini, v kateri je predvidena ustanovitev prodajne centrale za sladkor s sedežem v Belgradu. Prodajno centralo bo vodil upravni odbor, sestavljen iz predstavnikov sladkornih tovarn, predstavnikov finančnega ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijskega ministrstva in ministrstva za vojsko in mornarico. Poleg tega bo imelo stal- KINO SLOGA telefon 27 SO Ob 16., 19. in 21. uri Benjamin Ql0ll Marionete Danes poslednji čl Borze Načrt uredbe za odškodnino vajencem Kakor smo že poročali, je ministrstvo trgovine in industrije dostavilo vsem zbornicam v državi načrt urdhe o minimalni odškodnini za delo vajencev, ki se glasi: 1. Vajencem pripada od dne uveljavljenja te uredbe pravica na naknado za delo po predpisih te uredbe. — Ta naknada se ne more pogodbeno omejevati ali ukinjati. S pogodbo se more določiti samo večja naknada kakor je priznana e to uredbo. — Za vajence v smislu te uredbe je smatrati brez ozira na spol osebe, navedene v čl. 252 zakona o obrtih, ki so zajioslena v obrtih in podjetjih določenih v odst. 1 čl. 1 in v odet. 1 61. 433 zakona 0 obrtih. 2. Naknada po tej uredbi pripada vajencem Za čas, ki je določen za učno dobo. Ko jk>teče rok učne dobe, določen z zakonom, pripada vajencu, ki je dovršil uk, mezda v smislu uredbe o minimalnih mezdah. 3. V prvem letu učne dobe ne pripada vajencem pravica na nagrado. Za ta čas more siužbodajalee dati nadnado za delo jx> svojem lastnem mnenju. Taka naknada se more tudi dogovoriti v 6mielu točke 8 čl. 260 zakona o obrtih. 4. Siužbodajalee, ki daje vajence za vse učno dobo brezplačno stanovanje, hrano in obleko, ni dolžan, da v drugem in tretjem letu da kakšno naknado. V četrtem letu je siužbodajalee dolžan dajati 25% mezde, navedone v čl. 8 te uredbe. 5. Siužbodajalee, ki ne daje učencu za časa učne dobe stanovanja, hrane in obleke, je dolžan dajati v drugem letu 25%, v tretjem 50, v četrtem pa 75% mezde določene v čl. 8. 6. Siužbodajalee, ki daje vajencu hrano brez stanovanja, mora dati vajencu minimalno naknado ene tretjine, siužbodajalee pa, ki daje stanovanje brez hrane, mora dali vajencu minimalno naknado v viišni dveh tretjin zneska določenega v čl. 8 uredbe. 7. Če da siužbodajalee vajencu obleko in to ohleko vajenec sprejme, se zniža vajencu pravica za naknado v denarju za vrednost obleke. 8. Za osnovo odmere naknade v smislu čl. 4 uredbe velja minimalna mezda predpisana po čl. 1 uredbe o minimalnih mezdah. * Zbor centrale industrijskih korporacij. Kot znano je bil lani dne 8. avgusta na Bledu Zbor Centrale industrijskih korporacij. Tudi letos sklicuje Centrala industrijskih korporacij svoj zbor za 1. in 2. september na Bledu. Na dnevnem redu sta samo dve točki: Poseg države v gospodarstvo, referent Gjoka Curčin in Težkoče in želje industrije glede carinskega postopka, referent g. dr. Cvetko Gregorič. — Ker bo dne 2. septembra svečana otvoritev ljubljanskega jesenskega velesej-ma, poročajo iz Belgrada, da nameravajo industrij« kolektivno prisostvovati otvoritvi ter bouo v ta namen prišli polnoštevilno z Bleda. Gobe v gospodarstvu. Prav dobro krmilo za ribe pripravimo, ako užitne gobe (tudi manjvredne) prekuhamo, jih nato drobno zasel^jamo, zmes stlačimo v kepe ali kolačke ter jih trdo posušimo na peči ali v peči. Prav dobro in tečno hrano za perutnino dobimo, ako užitne gobe (tudi manjvredne) dobro posušimo, posušene zdrobimo in jih pomešamo z zrnjem. Ob taki hrani kokoši pridno nesejo. Vse užitne gobe (tudi manjvredne) dajo dobro pičo za svinje. V ta namen prekuhane gobe zmečkamo in jih mešamo med obično svinjsko hrano ali pa polagamo svinjam gobe same Dne 21. avgusta. Denar Angleški funt 258.— Hemškl čeki 14.30 Na zagrebški borzi ie znašal devizni promet 8,044.898 din, na belgrajski borzi 6,741.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 1.574.000 dinarjev. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt . ■..... 205.67— 208.87 Pariz 100 funtov ..,,,. 116.13— 118.43 Nowyork 100 dolarjev .... 4376.12-4436.12 Ženeva 100 frankov..... 995.00-1005.00 Milan—Trst 100 lir..... 231.45- 234.55 Praga 100 kron...... 150.75— 152.25 Amsterdam 100 gold. .... 2358.00-2396..00 Berlin 100 mark ...... 1768.12-17&5.88 Bruselj 100 belg...... 746.25- 758.25 Ljubljana — Svobodno tržišče: I.ondon 1 funt ....... 256.40- 259.60 Pariz 100 frankov ...... 144.84- 147.14 Newyork 100 dol............5459.77—5519.77 Ženeva 100 frankov ..... 1239.72-1249.72 Amsterdam 100 gold..........2939.69-2977.69 Bruselj 100 belg...... . 930.34— »42.34 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka........ 14.20—14.401 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...*.... 34.97—35.67 Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ....... 34.65-35.35 Sofija 100 din . . . * ... . 89.20-90.80 Curih. Belgrad 10. Pariz 11.7275, London 20.725, New York 442.8125, Bruselj 75.2125, Milan 23 30. Amsterdam 237.62, Berlin 177.70, Stockholm 106.875, Oslo 104.125, Kopenhagen 92.55, Sofija 5.40, Praga 15.15, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90. Carigrad 3.60, Bukarešja 3.25, Hel-eingfore 9.135, Buenos-Aires 102.625. Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 460.00—465.00 v Zagrebu 464.00—465.00 v Belgradu 465.50—466.00 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—101, agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 460—465, begluške obveznice 86.50 87.75, dalm. agrarji 82—83, 8% Blerovo posojilo 101.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. r>osojilo 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.350 denar. Trboveljska 175—180. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100.50—101.50, agrarji 59.61, vojna škoda promptna 464—465 (465), begluške obveznice 87 do 87.75, dalm. agrarji 80—82.25, 4% severni agrarji 59 blago, 6% šumske obveznice 80—82, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 94.25—94.75 (94.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7 350 denar. Priv. agrarna banka 210 denar. Trboveljska 174—176 (176), Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. livarna 155 blago. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100 denar, vojna škoda promptna 465.50—466 (465.50), za konec avgusta (465). be- . gluške obveznice 87.25—87.75 (87.50, 87.25), dalm. agrarji 83—83.50 (83), 4% severni agrarji 58.50 denar (58.50), 6% šumske obveznice 81.75—82.50 (81.75, 80.50), 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 94 denar, 7% j>osojilo Drž. hip. banke 100.50 denar. — D e ln i c e : Narodna banka 7500 blago, Priv. agrarna banka 207 denar (drobni komadi). 2itnl trg Novi Sad: Oves bač. srem., slav. novi 124 do 126. Koruza bač., bač. pariteta Indjija 118 do 119. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Živinski sejem 16. avgusta in svinjski sejem 17. avgusta 193!) v Ptuju. Na sejem je bilo prignanih: a5 volov, 279 krav, 31 bikov, 18 juncev, 73 telic, 5 telet, 131 prascev, 108 svinj, 66 konj in 6 žrebet; skupaj 846 komadov. Prodanih je bilo: 49 volov, 105 krav, 14 bikov, 1 junec, 36 telic, 2 teleta, 5 konjev, 3 žrebeta; skupaj 225 komadov. Cene so bile naslednje: voli 3—4.50 din, krave 2-4 din, biki 3-4 din, junci 3-3.75 din, teiice 3.25—4.50 din, teleta 4.50 din, pršutarji 7.50—8 din, svinje za pleme 6.80—7.75 din za 1 kg žive teže. Mladi prasci od 6—12 tednov stari po 90 —200 din za komad. Konji od 700 do 4.500 din in žrebeta od 1050—2000 din za glavo. Cene iivine in kmetijskih pridelkov v mestu Ptuju, dne 19. avgusta 1939: Goveje mesa prve vrste prednji del 9 din, zadnji del 11 din; druge vrste prednji del 7 din, zadnji del 9 din; svinjina 5—12 din, slanina 15 din, svinjska mast 18 din. Pšenira 140 din, ječmen 120 din, rž 140 din, oves 120 din, koruza 125 din, fižol 250 din, krompir 100 din, seno 90 din, slama 25 din; pšenična moka 275 din, koruzna moka 200 din za 100 kg. Cene živine in kmetijskih firidelkov v mestu Celju, dne 19. avgusta 1939: Teleta prve vrste 14 din, druge vrste 12 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, druge vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, tretje vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 17 din, slanina 16 din, svinjska mast 17—18 din. — Pšenica 150 din, ječmen 120 din, rž 140 din. oves 120 din, koruza 125 din, fižol 250 din, krompir 150 din; seno 65 din, slama 40 din; pšenična moka 275 din, koruzna moka 250 din za 100 kg. i potrošene z otrobi. Vse gobe. tudi neužitne in strupene so dobro gnojilo za vrtove. Tako gnojenje prekaša celo mnogo umetnih gnojil, ker «obe vsebujejo izredno mnogo fosforja. Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki Blagoslovitev novega prosvetnega doma Starodavna Vrhnika je v nedeljo obhajala dogodek, ki bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini njenega prosvetnega udejstvovanja. Po SO letnem obstoju Katoliškega prosvetnega društva na Vrhniki je bil včeraj slovesno blagoslovljen mogočen prosvetni dom eden najlejiših in največjih v vsej Sloveniji. S skupnimi žrtvami vrhniških prosvetarjev in članov društva je bil v kratkem času zgrajen ta dom, ki stoji ob glavni cesti v bližini Rokodelskega doma. Novo prosvetno ognjišče ima lepo in mogočno zunanjost. še lepša pa je njegova notranja ureditev in razporeditev prostorov. Vso stavba je dolga 4o m in Uroka 20 m. Glavna gledališka dvorana je dolga 28 m, široka 12 m in ima prostoren in udoben balkon. Poleg dvorane je še posebna 17 m dolga in 8 m široka telovadnica. Za blagoslovitev novega doma, kateremu je botroval voditelj Slovencev in predsednik senata dr. Anton Korošec, botra pa je bila soproga bana dravske banovine ga. Natlačeno-va, se je vsa Vrhnika vneto pripravila. Mogočni dom je bil ves v zastavah, v dolgih lokih so se vili številni venci po lepi zunanjosti prosvetne trdnjave, ob cesti pa so bili postavljeni velikanski mlaji z zastavami in cela vrsta jamborov z DTa junaka v narodni noši na konju v sprevodu državnimi trobojnicami. Na velikem trgu pred prosvetnim domom in na glavni cesti pa se je zbirala tisočglava množica in pričakovala odlične goste. Okrog četrt na 11 se je pripeljal ban dr. M. Natlafen s soprogo-botrico novega prosvetnega doma. Pred Rokodelskim domom je pričakovala visokega gosta in botro častna četa fantovskega odseka, v imenu Vrhničanov pa sta želela banu dr. Natlačenu dobrodošlico vrhniški župan Hren Ignacij in vodja prosvetnega tabora odvetnik M. Marolt. Tam so se zbrali tudi drugi predstavniki, med njimi okr. načelnik Maršit, poslanec Miloš Stare, zastopnik poveljnika mesta kapetan dr. Kessler, domači dekan Burnik, ribniški dekan Skubic in dekan Kette. Soproga župana Hrena je izročila botrici doma prekrasen šopek, ban dr. M. Natlačen pa je obšel častno četo Fantovskega odseka in jo pozdravil z »Bog živilc Lep sprevod Izza prosvetnega doma je takoj za tem krenil po glavni cesti proti središču mesta mogočen sprevod. Na čelu je jezdil konjenik, ki je nosil veliko državno zastavo. Za njim je jezdila godba fanfar, nato pa skupina jezdecev v narodnih nošah. Naslednja skupina je nosila starodavni simbol Vrhnike — ladjo Argonavtov. Mogočen vtis so napravile zastave vseh notranjskih fantovskih odsekov, ki so jih nesli zastavonoše v lepi skupini. Za zastavo vrhniškega fantovskega odseka so korakali člani FO v uniformah. Zanimivi so bili lepo okrašeni vozovi z narodnimi nošami. Za čelje sprevoda pa je bila dolga kolona kolesarjev z okrašenimi kolesi. Sv. maša in blagoslovitev Sprevod je šel skozi Vrhniko in zavil po daljši poti zopet nazaj pred novi dom. Pred oltarjem, ki je bil postavljen v odprtem pred-dvorju novega doma se je začela sv. maša, ki jo je. daroval domači dekan Burnik. Cerkveni govor je med mašo imel ribniški dekan Skubic, ki je po maši blagoslovil novi dom. Zborovanje Po cerkveni slovesnosti je spregovoril najprej predsednik notranjskega tabora odvetnik M. Marolt. Ob vse splošnem odobravanju in navdušenju množic je prebral udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., kateremu notranjsko pre- bivalstvo, zbrano na taboru na Vrhniki, izraža vdanost, zvestobo in ljubezen. Godba je zaigrala državno himno, množica pa je vzklikala našemu kralju. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu. Ker se boter novega doma predsednik senata dr. Korošec osebno slovesnosti ni mogel udeležiti, je predsednik tabora predlagal, naj se mu pošlje pozdravna brzojavka, v kateri kliče notranjsko prebivalstvo botru novega doma krepki: »Bog živi!c V imenu gradbenega odbora za novi prosvetni dom je govoril vrhniški župan Ignacij Hren, ki se je zahvalil vsem sodelavcem in številnim dobrotnikom, ki so pomagali zgraditi novo Btreho vrhniški prosveti. Navdušeno pozdravljen je stopil k mikrofonu ban dr. Marko Natlafen in sporočil, da mu je boter novega prosvetnega doma dr. Korošec naročil, naj ga zastopa pri današnjih slovesnostih. Isto je sporočil gradbeni minister dr. M. Krek, ki je žal zadržan in se lepe slovesnosti ne more udeležiti. Ban dr. Natlačen je najprej čestital Vrhničanom v imenu botra dr. Korošca in v imenu ministra dr. Kreka k mogočnemu in veličastnemu dontu, ki so ga zgradili s skupnimi napori. Ko je čestital še v svojem imenu, je poudaril, da zaslužijo čestitke najprej tisti, ki so s svojim delom in svojimi žrtvami pripomogli k zgraditvi tako mogočnega doma. Prav tako pa so lahko veseli vsi, ki bodo v bodoče zahajali v ta dom po izobrazbo, posebno pa mladina. Želel je, naj bi se našli vsi, ki so pripravljeni v složnem delu dom prijateljstva in tovarištva, v katerem naj bi se našli vsi, ki so pripravljeni v služnem delu graditi prosveto Bogu v čast, narodu in državi v korist. Z odobravanjem je sprejela množica lepe želje govornikove in navdušeno vzklikala kralju, državi in voditelju Slovencev dr. Antonu Korošcu. Besede predsednika PZ Slavnostni govor je imel predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukman, ki je najprej podčrtal, da blagoslovitev prosvetnega doma po-menja za vsak kraj velik praznik. Vsak nov prosvetni dom bo tudi pomagal napredku slovenskega ljudstva v gmotnem in moralnem oziru. Hkrati pa je vsak prosvetni dom kamen v obrambnem zidu naše ponosne kraljevine Jugoslavije. Cesto se danes govori o vprašanju malih narodov. Osnovno vprašanje vsakega malega naroda pa je moralnega značaja. Zato moramo ohraniti našemu narodu moralno zdravje, ohraniti mu moramo zavest, da ima od Boga dano pravico živeti na zemlji svojih očetov in govoriti v materinem jeziku. Sleherni izmed nas se mora zavedati, da ima pravico razvijati se v državni skupnosti, ki smo si jo po krvnem sorodstvu s svojimi južnimi brati izbrali in ustvarili. Ta očetna zemlja in ta državna skupnost je življenjski prostor slovenskega naroda. Božja previdnost, ki deli med ljudi talente, je na Vrhniki zbudila moža, ki je z nepopisno tenkočutnostjo zajel blagoglasje našega jezika, ki je s strastno ljubeznijo slavil Vrhniko in opisoval Sv. Trojico, moža, ki je z otroško nežnostjo častil svojo mater. Za sv. Avguštinom ni morda nihče več lepše pisal o svoji materi kot Vrhničan Ivan Cankar. Naša zemlja se danes lahko ponaša z umotvori svojih sinov. Prosvetno delo pa mora dvigniti te zaklade, da ne bodo zakopani in neznani. To naj bo naloga naših prosvetnih društev. Bogatiti razum, blažiti srce in krepiti voljo, to so našega prosvetnega dela prva gesla. Kažipoti pri tem pa naj nam bodo: otroška vernost in boguvdanost škofa Slomška, socialno čustvovanje dr. Janeza Ev. Kreka, neupogljiva vztrajnost škofa dr. Jegliča in modrost dr. Antona Korošca. Množica je s silnim navdušenjem sprejela besede predsednika Prosvetne zveze, godba pa je zaigrala fantovsko himno. Predsednik tabora je za tem še prebral pozdravni brzojavki, ki sta jih poslala poslanec Smersu in župnik Franc Vovko. S posebnim navdušenjem pa je bila sprejeta brzojavka dr. Korošca, ki je sporočil, da se tabora žal ne more udeležiti, da pa kot boter novega doma Vrhničanom najiskreneje čestita k blagoslovitvi nove prosvetne trdnjave. S tem je bilo prosvetno zborovanje, na katerem se je zbralo okrog 5000 ljudi, zaključeno. Telovadni nastop Popoldne je bil še telovadni nastop notranjskega okrožja. Telovadišče je bilo urejeno v Gro-garjevem Dolu ob začetku vrhniških rid. Okrogla dolinica, sama po sebi najlepši stadion, je bila lepo okrašena z zastavami in v senci temnih smrek se je zbrala še večja množica kakor dopoldne. Samo vstopnic za telovadni nastop je bilo prodanih nad 6000. V tej doliniri je bil že leta 1012 prvi nastop tedanjega vrhniškega Orla in marsikdo od gledalcev je ob pogledu na lepo urejeno telovadišče obujal spomine na čase pred 27 leti. Za začetek nastopa je predsednik logaškega okrožja Slavec razdelil nagrade in diplome, ki so si jih člani in odseki priborili pri letošnjih okrožnih tekmah. Svoj nagovor je končal z vzklikom našemu kralju, godba pa je zaigrala državno himno. Posamezne točke nastopa so se .hitro vrstile druga za drugo in vsako so gledalci nagra- Zavedni Slovenci in Slovenke! Pridite v nedeljo, 27. avgusta 1939 na NARODNI TABOR v Slovenskih Konjicah Spored: Do 9 ure: prihod skupin na zbirališče. — Ob 9.30 sprevod na taborišče — Oh 10 sv. maša s pridigo. — Oh 10 45 pričetek zborovanja Na taboru govorijo na»i ministri, senatorji in narodni poslanci. dili z lepim priznanjem. Pa so se tudi vsi dnhro postaviti, tako fantje, kakor tudi dekleta, mladci, mladenke, naraščaj in orodni telovadci, ki so pokazali, da se trudijo doseči vzore vrhunske telo vadbe. S popoldanskim nastopom je bil tudi zaključen lep'i notranjski prosvetni praznik, ki bo ostal vsem udeležencem za vedno v spominu. Kaj delajo naši izseljenci v Franciji Aumetz, 1R. avgusta Lanskih septembrskih dogodkov ne bomo še kmalu pozabili. Zdelo se nam je, kakor da se približuje strašna nevihta nad nas. Še tako trdne ljudi so spravili pretekli dogodki iz ravnotežja. Čudno pa je, da so se ljudje privadili nervozi, ki vlada neprestono dalje. Ko je pred nedavnim časom g. Daladier izjavil v svojem govoru, da še nikdar ni bilo bolj usodnega položaja, kakor prav tiste dni, se vendar ljudje niso prav nič razburjali. Njegove besede so šle Skoraj neopaženo mimo. To je dobra lastnost ljudi, da se vsemu privadijo. Morda je nekaj vzroka tudi v tem, da Franeija skrbno skriva svoje vojne priprave. Življenje tako teče popolnoma mirno dalje, ne da bi se dosti zmenili, .kaj nam bodo prinesli bližnji dnevi. Zlasti je to opaženo pri kulturnem življenju. Tudi med našimi izseljenci je bilo to leto toliko pomembnih prireditev, da bi bilo škoda, če bi jih ne omenil po vrstnem redu, kakor so se vršile. Če imajo pri nas v domovini zlasti preko poletja polno kongresov in -azm-vrstnih drugih prireditev, pri katerih se zbo o množice naroda iz vseh krajev, je tudi za na? poletje ona doba, ko smemo- računati na pomembnejše prireditve, pri katerih se zbero naši izseljenri zdaj v tem zdaj v onem kraju. Na binkoštni ponedeljek je bila tako v našem okolišu (Aumetz-Tuci)uegnieux) v največji slovenski naselbini Aumetzu prva prireditev v tem letu. To prireditev bi lahko imenovali mladinsko, ker je mladina prispevala več točk sporeda s svojimi nastopi kakor odrasli. Sodelovali so otroci iz Aumetza in Audun-le-Ticha z mičnimi igricarpi, petjem in rajanjem. Posebno so se postavili otroci iz Aumetza z igrico »Razvijajmo prapor?. Veselje je bilo gledati izseljensko mladino; ki je. sicer na prvi pogled malo bolj razposajena, a je vendar zelo dobra in še popolnoma slovenskega duha. Odrasli so ob tej priliki zapeli nekaj naših lepih narodnih pesmi s spremljeva-njem orkestra. Za zaključek pa so naši vrli pevci ponavljali že izvajano in izvrstno podano spevoigro »Vrag in čevljar« ob sodelovanju našega organista g. Biščaka. 18. junija je bila v Turquegnieux-Marini Vi-dovdansjja proslava. Malo čudno se pač sliši, da je bila ta proslava tako zgodaj. Toda tu pač ne gre drugače, ko nam drugi odmerjajo čas, kdaj lahko uporabljamo dvorano. Tudi pri tej prireditvi je imela mladina odločilno besedo. Po govoru o pomenu Vidovega dne za naše izseljence so nastopili otroci z igrico: »Kralj Matjaž', s pevskimi nastopi in raznovrstnimi slikami ter želi mnogo pohvale. Sodelovali so izseljenčki iz vseh treh naselbin TuCf)uegnieuxa (Marine, Oare in Village). Odrasli so zapeli dve koroški narodni pesmi ter odlično igrali komedijo »Cvrčka za .pečioc. Še nikoli ni bilo zbranega toliko našega ljudstva na Marini. To nam je bilo v zadoščenje za trud, zlasti ker so odšli vsi navdušeni na svoje domove. Morda se boste čudili, da imamo vedno tako obširen spored. Pri nas v domovini bi lahko imeli kar dve prireditvi iz točk, katere imamo mi za en dan na sporedu. Toda naši ljudje so tako navajeni, ali če hočete, razvajeni in ne bi bili 3. septembra od 13. do 18. ure vsi v POSTOJNSKO JHmO Velika podzemska veselica , i Prijave se sprejemajo pri POTNIKU v Ljubljani, Tyrševa cesta U. — Telefon št. 24 72. — Poiasnila: CNIT, Tera-zije 16, Beograd, in vse potovalne pisarne. I>el množice pred novim vrhniškim prosvetnim domom med govorom bana dr. Marka Natlačena zadovoljni, če bi prireditev trajala samo dve uri. Kadar že pridejo, se hočejo dodobra naužiti, in tako traja sleherna prireditev tri in pol ure. - 23. junija je bila v Habsterdirku tik nemške meje zelo pomembna slovesnost, o kateri so prinesli vsi tukajšnji časopisi obširna poročila. Ni bila to slovenska prireditev, vendar je imela za Slovence velik pomen. V tej naselbini, v kateri je mnogo tudi naših ljudi, je agilni župnik zbral od rudarjev in lastnikov rudnikov toliko prispevkov, da je dal popolnoma preurediti glavni oltar, zgraditi dva stranska, postaviti zvonik in kupil za rerkev štiri zvonove. Ze lansko leto sem v svojem poročilu omenil, da je v tej cerkvici slika Marije z Brezij. Da bi videli danesl Cerkev je sijajno preurejena. V glavnem oltarju je podoba Matere božje, ki ogrinja svoj plašč čez skromne rudniške naselbine ter v njih stanujoče trpine. Ob glavnem oltarju sta dva stranska iz samega dragocenega marmorja. Desni oltar krasi slika Marije z Brezij, levi pa Marija Čenstohov-ska. Podrobno sem si ogledal naš oltar. Okoli slike je nevidna luč, ki ožarja Marijo z Detetom. Nad sliko so iz brona vlite črke: MPB (Marija Pomagaj Brezje), spodaj pa je prav tako iz brona vlita podoba naše rerkve z Brezij. Vse je čudovito harmonično izgotovljeno. Ta zamisel je neizmerne važnosti za naše izseljence in zaslužita g. župnik ter naš agilni g. Grims vso hvaležnost naših ljudi. Ker sta bila prav tiste dni g. Grims in g. Jankovič še v domovini na počitnicah, sva jn midva z g. Švelrem nadomestovala. Po blagoslovitvi cerkve je namestnik škofa iz Metza blagoslovil tudi nove zvonove. Botrica drugega največjega zvona, ki je dobil ime: Sveta Marija, je bila gospa našega generalnega konzula Smilja-niča iz Metza, boter pa je bil poljski konzul' iz Strassburga. Seveda je bil navzoč pri tej slovesnosti ludi naš konzul. Prav imenitno se mi je zdelo, ko je gospa Smiljaničeva od vseh najbolj krepko udarila s kembljem, da je močno zado-nelo, kakor da bi hotela s tem dokazati na£e neomajno zaupanje v Marijo. Postavila se je kakor kak naš Gorenjec. V cerkvi so bili nagovori v francoskem, nemškem, poljskem in slovenskem jeziku. Prav lepo je poudaril drugi govornik, da bi bila cerkvica skupna mati vseh, ki so zapustili svojo domovino in se zbrali v tujini na tem kra ju, ter še dodal, naj bi bili zvonovi glasilo miru tu na meji, katerega si ljudje najbolj žele. Kdor bo kdaj hodil med naše izseljence v Francijo, naj ne pozabi obiskati te cerkvice 1 19. julija je obhajal župnik v Aumetzu svoj srebrni jubilej! Ce je treba kaj zapeti, ne gre brez Slovencev. Tako je zbral g. švelc prav lep zbor, v katerem je bila večina naših izseljencev (od 33 je bilo 19 Slovencev). Vsi, ki so prisostvovali slovesni maši, so bili navdušeni od prelepega petja. 23. julija je bila prav zanimiva prireditev v Giraumontu. To pot so naši izseljenri v Girau-montu prvič sami napravili prireditev, ki je njim in nam vsem, ki smo bili navzoči, le včast. Enotnost in trdna volja sta zmagali. Lepo je poudaril gč Švelc, ko je dejal, da se je Giraumont hvalevredno pridružil Aumetzu in Tucquegnieuxu, ki sta doslej imela prireditve v zakupu. Tisti, ki so šli na prireditev z dvomom, češ »saj ne more iz Betlehema kaj dobrega priti«, so se prepričali, kaj zmorejo naši izseljenri sami, ne da bi jim kdo pomagal. Mlad fant Radič, ki je bil med onimi, ki so pred leti odšli v domovino za eno leto, se je prav dobro izkazal. Vidite, kako koristno je bilo to. Upamo, da bodo naše oblasti še kdaj to storile, in prav gotovo se bi izplačalo, da bi odšlo vsako leto nekaj naših mladih ljudi v domovino. Prav vsega smo se naužili. Nastopil je moški zbor, mešani zbor. mladina, orkester, posamezniki s prav posrečenimi komičnimi nastopi. Za zaključek pa je bila šaloigra: Laži-zdravnik. Zlasti je ljudi zabaval g. policaj. Predsedniku, odbornikom, g. Radiču ter vsem sodelu jočim prav iz srca Čestitamo in želimo, da ne ostanejo samo pri prvi prireditvi. Bil je seveda navzoč tudi naš konzul s svojo soprogo, ravnatelj rudnika, župnik ter mnogo tujcev. S to prireditvijo so si naši ljudje še pomnožili naklonjenost, katero uživajo pri l-"ranrozih. 6. avgusta pa je to vrsto zaključil zopet Aumetz. Ker so pač težki časi, naši ljudie želijo, če se že zbero, da se tudi pošteno razvedre. To so v nedeljo tudi v polni meri dobili in odsii vsi nasmejani s prireditve. Za uvod je nastopil naš mešani zbor z Doktoričevo pesmijo; Bog čuvaj Jugoslavijo. Za njim so igrali otroci ljubko igrico g. Kunčiča: Za srečo. Nato pa smo zaigrali veseloigro: Veseli dan ali Matiček se žor.t Zanimivo je bilo, da je bila večina igralcev samih novincev, navdušenih Slovencev. Povem vam. in to lahko vsak potrdi, da so tako odlično zaigrali, da so ljudi naravnost navdušili. Zlasti so ugajali pevski vložki, napisani prav za Aumetz in za naše razmere. Pri igri sta sodelovala naš or-ganist in naša muzika. Vidite, naši ljudje prav nič ne spijo. Jaz bi samo rad videl, da bi prišel kdo iz domovine in bi sam ocenil delo naših VTlih izseljencev. Še eno skrb imamo, da bi srečno prišli dn* 22. avgusta v domovino in se naužili naše domačnosti, našega sonca ter se z novimi močmi vrnili nazaj v drugo domovino. Tone Sli bor. SiraH 3 /SLOVRNEfV, dne 22. avcnista 1fWl. Stev. 190. te Kovica Koledar Torek, 22. avg.i Timotej, mučenec. Hipqlit, škof in mučenec Sreda, 21 avg.: Src« Marijino. Filip Benic., spo-knavalea. Nov) grobovi t Ravnatelj Jakob Zupančii Včeraj je v Ljubljani po kratki bolezni umrl gospod Jakob Zupančič, upokojeni gimnazijski ravnatelj. Rodil se ic 1871 leta v Selu pri Sm^rt-nu. Gimnazijo je obiskoval r Ljubljani, k)er je tudi maturiral, madroslovne nauke pa na dunajski univerzi. študiral je fiziko in matematiko. Svojo prvo clužbo je nastopil kot suplent na gimnaziji v Kranju, nato pa ie bil premeščen na I. državno gimnazijo v Ljubljani. Od leta 1903 do 1905 je služboval v Novem mestu, nato pa je bil nastavljen na gimnaziji v Gorici, kjer |a leta 1913 postal začasni vodja goriške državne višje realke. Ob izbruhu vojne z Italijo, je moral bežati iz Gorice in je bil dodeljen ljubljanski realki, kjer je ostal med vojno. Po vojni pa jc odšel na mariborsko ginmazijo, kjer je postal ravnatelj in bil kot tak tudi upokojen. Pokojni gospod ravnatelj j« bil dober vzgojitelj in so ga spoštovali vsi dijaki. Pokopali ga bodo dane« ob pol 3 popoldne. Pogreb bo šel izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Joiefa na Vidov-danski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu apominll Žalujočim naše iskreno sožaljel ■f- V Framu ie v 45. letu starosti umrla posestnica in žena cerkvenega ključarja g. Marija Vihar. Pokojna je bila dobra katoliška žena. — Naj počiva v inirul Žalujoči družini naše iskreno sožaljel + V Sv. Križu pri Litiji je dne 20. avg. I. nenadoma umrl g. Janez Kotar, posestnik, ključar župne cerkve, večletni občinski in šolskj odbornik, odlikovan z zlato kolajno za obče zasluge. — Naj v miru počival — Pogreb bo danes ob 8 v Sy. Krwt Osebne novloe = Poroka. V nedeljo se je poročil v ftmartnu pri Gorn jem gradu g Ivan G I o j e k, posestnik in lesni trgovec, z pdč. Marijo T e v ž, hčerko posestnika istotam Čestitamo! = Poročila sta so v Slovenjgradcu g. Perinko Osterc, trgovčev sin iz Beltinc, in gdč. Tončka K r a b o n j a, ufiteljica v Uančanih. Obilo sreče! • • • — Prošnje za sprejem v ljubljansko bogolovno semenišče se morajo vložiti do 31. avgusta t. 1. Na pozneje vložene prošnje se ne bo mogoče ozirati — Jugoslovanski izseljenci v Buenos-Airesu so na rlovesen način proslavili 550 letnico Vidovdanske bitke. Ob tej priliki je bj|o slavnostno polaganje temeljnega kamna za velik reprezentativen »Jugoslovanski dom«, v katerem se bodo shajali naši izseljenci k svo-j'm društvenim in družahnim prireditvam Polaganju temeljnega kamna sta botrovala paš poslanik v Bue-nos-Airesu g. tjr. Izidor Cankar in flnspa Ana Popo-vič. Svečanosti je prisostvovala velika množica izseljencev, predstavoiki vseh drijštev z društvenimi zastavami, pa tudi veliko drugega občinstva. Temeljni kamen za »Jugoslovanski dam« je bil «vit z jugoslovansko in argentinsko državno zastavo ter »zdpiben ra spominske listine, ki so bile položene v temeljni kamen. Ob priliki polaganja temelmega kamna je b>lo izrečenih mnogo govorov. Predvsem je govoril pred-rednik Društva za postavitev »Jugoslovanskega doma« arhitekt Viktor Sulčič, dalje botrca Ana Virginija Po-povič in boter, naš poslanik v Buenns-Airesu dr. IzidoT Cankar, ki je ob tej priliki izrazil željo, naj bo »Jugoslovanski dom« za pašo kolonijo v Argentiniji središče vsega kulturnega in socialnega življenja in naj služi za napredek našim izseljencem v narodni slogi. — Koncros priunikov v Rogaški (Slatini ln Mariboru. Za kongres, ki ho od 25. do 27. septembra t. 1., je minister pravde dovolil pravnikom svojega respra dopust od 22. IX. do 2. X. brez zaračuna v redni lotili odmor. Za vse druge pravnike je predsednik vlade izdal razpis na ostala ministrstva s priporočilom, tja dovolijo enak dopust. Za kongres se je prijaviti do 3. septembra 7. istočasnim plačilom članarine 60 din (zq svojce 50 din). Podrobne informacije pri generalnem tajništvu kongresa v Ljubljani, justična palača. Volitve pred zimo -f^ t — Opozorilo banske uprave v zadavi viničarskega reda. Banska uprava je v poštev prihajajočim občinam poslala opozorilo, da zaračunavanje deputatov v minimalno mezda sicer ni nedopustno, vendar se s tem višina dosedanjih celokupnih prejemkov nikakor ne sme znižati po določilu § 44, odst. 2. v. r„ ki do-loč, da če ima viničar na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, višje prejemke kot jih določa t* uredba, se ti prejemki pred 1. novembrom ne morejo spreminjati. — Drugo opozorilo banske uprave se glasi: Že obstoječa službena razmena se z ozirom na določilo § 14 v zvezi s § 17. v. r., ki določa, da se z dnem, ko stopi nova uredba v veljavo, prične za že obstoječa službena viničarska razmerja poizkusna dpba, ki traja do 31. oktobra 1940; do tega termina ne morejo odpovedati, razen kjer so za to podani razlogi navedein v uredbi. — Mladinski dan v Ouštanjn. Koroško okrnijo Fantovskih odsekov In Dekliških krožkov lin priredilo v nedeljo, dn« 8. septembra, mladinski tabor v Gnštanju. Bratje in sestre is sosednjih okrožij! Pridite ta dan v našo lepo Koroško, da bom« ta dan skupno manifestirali sa Ropa. narod in državo! Podroben p-ngram ie objavimo. dUJj jpKovite? Sem v drinrnt sluibi, dnevnifar, in prejemam metelnn 0.10 din. Bes nisem star in tudi zdrav sem. Ali kaj In pomaga, ko pa imam ie ieno in dva otroka, ki so hvala Bogu tudi zdravi, ln prav v lem je nesrefa. da smo zdravi, ker imamo preret apetitn. ta v usta pa bolj malo. Stanovanje me velja 300 din, hrana, fe rahinam samo 5 din dnevno na osebo, znese tlflO din na mesee. torej mi ostane od moje plafe še 90 din, to pa naj bo za kurjavo, ranvetljavo, obliko, šolske knjige in ostalo... Gospod urednik, ali ne hf bilo pravtfno, da hi se tudi nas dnevniiarjev kdo od. gospodov v Belgradu spomnilt Vsi driarni usluihenri poleg razmeroma boljie plafe dobivajo ie po 140 din mesetno za vsakega otroka. Zakaj so otroci dnevniiarjev manj vredni? — Vpisovanje v enoletno državno prlaiano trgovsko učilišče »Christolov učni zavod« — s pravico javnosti —, Ljubljana, Pumohraosks ee»t« 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Šolska izvestja in novi ilustrirani prospekt« brezplačno ra razpolago pismeno ali osebno, — Največji in najmodernejši zavod ts vrst« v državi. Novo šplsko poslopje! Edinstvena »trojepis-nica s 50 pisalnimi in računskimi stroji Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, železniške karte). Šolnina »merna. — Zahtevajte prospekt! — Zasebno žensko učiteljišče uršulink v Škoiji Loki. Sprejemni izpiti za prvi razred se prično dne 29. avgusta ob 8 zjutraj. Gimnazijk« bodo opravile izpit — zdravniški pregled in izpit jz petja — Še isti dan. za absolventk« meščanske šale pa trajajo izpiti še naslednja tfi dni. Uspeh izpitov se objavi 2. septembra pa šolski deski, oddaljen« učenke pa ie abveste po pošti. Suldto leto se prične li. septerohra » atvo-rjtveno službo boijo ob 8 ziutra. Spor v vodstvu V t — Razpisana zdravniška služba. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Žužemberk. Prosilci morajo imeti pogoj« za sprejeli v bano-vinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi čl 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih ur.lužbencev dravske banovin« ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo ter v&aj šest m«secev bolniške prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do dne 10. aeptembra t. 1. — kleti v septembru: Od 6. do 8. sept. v Benetke in radovo, od 6. do 8. sept. v Gorico, Trst in Vipavo. — Zahtevajte podrobne informacije v I»letni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, telefon at. 32-50. — Prj zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec on kozarec naravne »Vram-Josjif« grenčico. — Ka državni meščanski šoli v Ljubljani na Viču hoda popravni izpiti dne 30. in 31. avgusta; vpisovanje lw L, 3. In 3. septembra od 8 do 12; dne 6 ho proslava rojstnega dno >jj. Vel. kralja Petra II., dne 9. septembra ob 8 bo otvoritvena služba božja, a 11. septembra redni pouk. Vso ostalo je razvidno iz naznanila v oglasni skrinjici v šolski veži. Viška meščanska šola dobi z letošnjim šolskim letom lastno poslopje, v katerem ima 9 z vsemi učnimi pripomočki opremljenih učilnic, risarsko in ketn-fizik. dvorano, delavnice, kuhinjo in druge potrebne prostore za gospodinjski in gospodarski pouk. Zato ho letos sprejela večje število učenrev in učenk kot lansko loto. Sprejemajo se učeuci(uku) iz domačega šolskega okoliša, kj obsega: Ljubljano, Duiirovp, Brezovico, 1'olhovgradec, Horjul, Preserje, Log, Vrhniko in Borovnico. Iz tujih Sol. okolišev se sprejemajo učenci(nke) le na podlagi dovoljenja kr. banske upravi. V prvi razred se smeio vjiisatj učenoi(ke), ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez si«lie ocene in oni, ki so dovršili višji razred ljudske šole, če niso starejši od 14 let. V ostale ra»retfe ee vrši vpisovanje na jipdlagi spričeval-■ Ne hodite na počitnice brez okusnih in izdatnih Slf*mičevffo Konzerv — Tabor Mladinske kmečke zveze za vso Šaleško dolino- V nedeljo, 3. septembra, bo v Skalah pri Velenju velik tabor naše kmofke mladine, organizirane y MK£ i? vse Šaleške doljne. Do ppl 10. bo zbjranje gostov, ob 10. blagoslovitev prapora MKZ v škalalj, nato sv. maša s pridigo. Po sv. mašj zborovanje na prostem- Popoldne po večertjicah ho v dvorani veseloigra iz kmečkega življenja. Vsi vabljeni! — V SlužhP»FI" listu kraljevske banske uprave dravske banovine od j9. t- m. je objavljena »Uredba o službovanju državnih zdravnikov pri društvu »Rdečega križa«, dalje »Dopolnitev ured-he o zaščiti pred zračnimi napadi«, »Uredba o spremembi in tjopolnilvi ijredbe 0 trgovinski^ industrijskih in qbrtnih zbornicph«, >Dplofl>e jn pugojj za izvrševanje uredbe o nvo?i| sladkorja brez plačila državne trošarine«, »Pojasnilo o oprostitvi otrok vojnih ipvplidov od taks za šplanje«, »Odtegnitev starega srebrnega denprja po 50 t|iP iz obtoka« in »Odtegnitev starega srebrnega denarja po 20 din in kovinskega drobiža po 2 din ijj 0.50 din iz obtoka«. — Gospodinjo, ki no ljubijo krpanja nngnvic, naj kupijo za svojce 8AN0PED. Glavna zalnsa; droscrjja Jančisftj, Ljubljana, Krekov trg. — Ant. Rud. Lepatov Enoletni trgovski tečaj s pravjen javnosti. Maribor. Vpisovanje dnevno od 10—12, tudi ob nedeljah, v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnila brezplačno. Začetek 9. septembra. — Rezervni oficirji na področju dravsko divi-z|jske oblasti, ki se žplijo prostovoljno udeležiti orožnih vaj konte septembra t. 1., dobijo podrobnejše informacije pri pododborih Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju. Udeležba se upošieva pri rednih orožnih vajah in pri splošni oceni. Vožnja, prehrana in stanovanje je brezplačno. — Premovan|e rodovniške goveje živine. Prihodnji četrtek, dno 24. t. m., bo v Križevcih pri Ljutomeru dopoldne ob osmih ter v Ljutomeru popoldne ob dveh premovanje goveje živine simodolske pasme. Interesenti naj bodo ob določenem času na mestu. Za najlepše negovano govejo živino prejmejo lastniki lepe premije, ki. so jih naklonili država, banovina, okrajni kmečki odbor in ob« občini. K udeležbi pre-movanja so povabljeni tudi drugi kmetje, ki se zanimajo za povzdigo naše živjnoreie — Na banovinski kmetijski ioli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1939. sola ima dva oddelka; letno ln zimsko iolo. Letna tola traja eno leto, zimska pa dv« zimi za 5 mesecev To zimo, ki pride, se vrši I. tečai zimske šole. Letos s« torej sprejemajo učenci v letno In simsko iolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se prjdni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bqr» jn g. dpkan« fekerhca [>a je pozdravil navzoče g. kaplan Vovk. Slavnostni govor je imel g. dr. Jakob Šolar. Po zborovanju ja bil telovadni nastop, met} katerim sta se pripeljala tudi ban dr. Marko Natlačen in predsednik Prpsvetne zveze univ. prof. dr. Fr. Luknian- Ban dr. Natlačen jo pozdravil tabor v imenu zadržanega našega vnditelja dr- Anton? Korošca. Ljndstvp ja dr. Korošcp (p hanu dr. Natlačenu priredilo bijrne manifestacija. Po končanem sporedu se jo razvila prijetna domača zabava. Ves-Čas ptireditvo je pridno igrala pridana tr»iška godba. -1- ■ Tabor MJRZ v Brežicah bo dne 27. avgusta t, I. v Brežicah Obrtna razstava v St. Vidu zaključena V nedeljo popoldne je bila zaključena šentviška obrtna razstava, ki je bila odprta od 6. avgusta. Letošnja mbrtna razstava je dosegla nadvse povoijen uspeh, kaj je bilo zaključenih toliko kupčij, kakor še nikdar poprej. V nedeljo zvečer je bila izžrebana tudi ena izmed vstopnic, katere lastnik naj bi dobil lepo nagrado Društva slovenskih obrtnikov v Št. Vidu, ki je razstavo organiziralo. Izžrebana je bila vstopnica s številko 1585-Lastnik vstopnice s to številko naj se javi do 15-septembra pri Društvu slovenskih obrtnikov v Št. Vidu in sicer pri predsedniku društva g. Vr-hovcu, kjer naj odda vstopnico. Dobil bo za nagrada določeno sodobno opremo, vredno 2000 din. Ako se lastnik te vstopnice do 15. septembra ne bi javil, bo nagrada zapadla v korist Društva slovenskih obrtnikov v št. Vidu n. Ljubljano. po dh&avi • Novorojenfkovo truplo v loncu v drvarnici. V nedeljo dopoldne je prišla na zagrebško polieijo neka ženska in povedala, da je našla v svoji drvarnici na Savski cesti 139 lonec, v katerem je bilo »e napol razpadlo truplo novorojenčka. Policija je takoj začela preiskovati in sum je padel na 20 letno Katico Fišter, ki stanuje v isti hiši. Fišterjeva je pred časom prinesla domov omot in je na vprašanje gospodinje, kaj ima v omotu, odgovorila, da staro perilo. Gospodinja je Čez nekaj pni začutila v sobi Fišterjeve neznosen smrad, potem pa je isti smrad začutila v drvarnici. Ko ju hotela dognati, odkod izvira smrad, je našla lonec z otroškim Itupelc.em. Policija je zaslišala Fišterjevo, ki ja priznala, da je 16. t. m. na bregu Save povila živo fcensko dete, ki pa je po njenem pripovedovanju čez nekaj minut izdihnilo. Otrokovo trijpplre je zavila v omot in ga odnesla domov, kjer ga je skrila pod h|azino na postelji. Ko ni mogla več pienašati smradu, je trupelce odnesla v drvarniro. Izjave Fišterjeve o smrti otroka pa so tako zmedene in polne protislovij, da policija močno sumil da je Fišterjeva otroka po porodu usmrtila, posebno še, ker je videti na tru-pelcu, čeprav je že napol razpadlo, znamenja nasilja. « Temeljni kamen za Dom Gavrila Principa so postavili v Bosanskem Orahovu. Slovesnosti je prisostvovala velika množica ljudi. Dom gradi društvo »Krajišnik« iz Sarajeva. • Drsen roparski napad se je odigral v eni preteklih noči na eosti med mestom in železniško postajo. Trgovca Janka Koraka, ki je Sel zjutraj oh 4. na kolodvor, so napadli zakrinkani roparji, od katerih je eden z revolverjem ustrelil nanj in ga ranil do nezavesti, drugi pa so mu pohvali 50.000 din, ki jih je imel pri sebi. Nezavestnega Horaka, katerega stanje je selo resno, so natli na cesti šele čez nekaj ur ter ga prepeljali v glin-hko bolnišnico. • Tri lisnf dinarjev so »brali meščani v Sisku kot nagrado za onega, ki bi prijel zloglasnega zločinca Djura Rukavina, ki je pred dobrim tednom zagrešil strahoten sločin. Rukavina se sdaj skriva po Sisku in okolici ter ga kljub dobro organiziranemu zasledovanju ie niso mogli prijeti. Prebivalatvo je « velikem strahu pred njim. ' Moka med sladkorjem. V Osijek sta prispela dva velika tovora čelkega sladkorja, ki je bil kupljen Rotom sladkorne tvornice na državnem posestvu v Belju. V Osljeku pa so pri pregledu ugotovili, da je med kristalnim sladkorjem pet odstotkov moke. Oblasti so začele s preiskavo, Ljubljana, 22. avcjusfa Radie Ljubljana Terek, 83. avgust«; 13 Koncert mandolin in halalajk (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi -r- Opoldanski koncert Radijekega orkestra — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 19.40 Nac. ura: Zgodovina intfflelovunsiiega jetaistvg (Petar šega rac, pjjbl.) — 20 Prenos iz Jjeneve: Proslava 75letnice ustanovitve Rdečega križa: Georges Ho{|nian: Epopeja Rdečega kri^a, radiofonski POtpuri — 20 a0 Pe^laranja jvepnega svetnjka Giuseppe Molta — 20.58 Deklaracija predsednika Rdk. Max Hujierja — 21.05 Govori odličnih mednarodnih oeehnosti 0 delu Rdlf. — 81.25 Georgea Duhamel govori o konvenciji Rdk: Bolničarka pred mikrofonom — 21.30 Koncert orkestra radijske postaje Suisse Romade pod vodstvom Er« nesta Ansermenta — 22 Napovedi, poročila —1 22.15 Koncept Radijekega orkestra. Drugi programi Torek, 22. avgupta. Belgrad: 2P Klavir 30.50 Curih — ?agrcb: 2Q Prpnqe is §yiro — Praga: 20 Igra — 21 Orfc. kqnp. — Bratislava: ia.30 Slovaška gl — 1\ Ork. konc. — 22.1p podobna gl. — Sofija: 19.15 Kar. gl. - 20 Kvartet — Varš«Y»: 19-30 Kom. konc. — 2} Fuecjnijeva opera »Tosca« — Budimpešta: 19$0 Igrg — 23 Plesna gl. — 23 Cig. ork- — Trst-Mij*«: 17-1» Yok. konc. — 21 Opera — Pipi-B»ri: 21 Operetna gl. — 21.30 Vphki orekster — Dpnai-Kfifligsbe^: 19.30 Mozartova opera »Ugrabitev v serai|u« — Berlin: 2Q.l« Plesni večer — Hsmlmrg: 30-15 Opera »Manon Lescautt — Yr*tis|»Ya-Liw>!$fl: 21 Simf. konc. — Stuttgart: 20.15 Ojierni konc. — 21.1o Sonatni kane. — SUasUoitrg: 30 30 Vojaška godba. Sestanki Dekliiki krožek Ljubljan»-m*sto. Danes qb S sestanek v Vzajemni zav»rov»|njcj, Vajfoo, pridite vse. Lekarne Nflfro službo imajo lekarne: dr. Pipcoli, Tyriev» cesta 6; mr- Hočevar, Celqvika cesta 62; tur. Gartus, Moste-Zaloška cesta. Poizvedovanja V soboto, 19. I m., qb 8 zvečer ze bila izgubljena aktovka, v kateri so bil« poslovpe knjig«, glaseč« se na ime Omig Jos., Ptuj, in razni drugi zapiski in akti med Tyrševo cesto in gostilno Semrajc pri Sv. Križu. Naiditelj se paproša, da jo proti nagradi izroči y upravi »Slovenca« ali v omenjeni gostilni, k?r sa njega itak ne predstavlja nikakršne vrednosti Izgubile so se nogavice narodne noše od Cerkvene ulice št. 21 pa do Finžgarjeve vile na Mirju. Pošten najditelj 6e lepo naproša, da jih prinese v tn>qv«ka župniščp. m kajti obstoja sum, da so moko morda dodali naši trgovci. * Obsojen športnik. Pred sodiščem v Petrpv-grfidtj ja l(jla v sqUotq obravnava prqti nogometnemu igralcu Svetozarju Čuk iču, ki je na nogometni tekmi t"ed petrovgrajsko SK Slavijo in »Svapskim klunom* s tako silo brcnil igralca išyap»kega kluba«, Jpžefa Bohna, cja je ta podlegel poškodbam- Sodišče je čukjča obsodjlo na leto dpi strogega zapora. * 45 kilogramov težkega soma "icl nh'5 Stjepan jfusniak Kapela v Dravj. Ta reejki primer je izzval v tistih krajjb yeliko senzacijo, zlasti še, ker je IIusnjaH tjjel to ribjo »zverino« na trnek ip ja imel precej truda, preden jo je potegnil is vode. Somp ja razprodal po 10 din za kilogram- * Osemnajstemu fltr«ku j« PUdariU življenja kmetira Mica Soltic v vasi Gabcrnik pri Varaždinu. šoltičeva ja stara kirnaj 4Q let. * Šestletni deček umrl od žganja. V vasi Mir-kovcu pri Varaždinu Sta bi(a v hiši Josipa Jere-šiča doma samo dva otroka. Starejši od njiju, šestletni Francek, je stjjsal po omarah in naletel na steklenico žganje, pričel je piti in POPil tolikšno količino, da je v kratkem času y silnih mukah izdihnil. * Banialuka dobi ira?no sye»o. Banjaluški občinski svet si je »p dolgo časa prizadeval, da bi bila Banjaluka vključena v letalske »veze našo države. Zdaj je »AeropuU ustregel tej želji ter ho v doglednem času vzpostavil zračno zvez« Banjaluke z Zagrebom, Belgradom, Dubrovnikom, Sarajevom in Skppljem- »Aerpput« je postavil kot edini pogoj, da se letališče na banialuškem P0'iu razširi. Anekdota Hamsun je nekoč obiskal norveško glavno mesto in si je v neki restavraciji privošči) dobro kosilo za 20 kron. Pri plačevanju je dal natakarju stokronski bankovec z besedami, da je vse njegovo. Srečni natakar o tej izredno visoki napitnini ni riiogel molčati jn je pripovedoval svojim tovarišem, po njih pa je za to zvedel vjšji natakar. Ta je bil jezen, dal je poklicati k sebi podrejenega natakarja ip ga je pošteno ozmerjal. »To je na vsak način pomota, ker Hamsun ne da 80 kron napitnine.« Končno je ukazal ubogemu natakarju, da mora prinesli pismeno potrdilo, da sme obdržati 80 kron. Ves žalosten je natakar poiskal velikega Hamsuna ip niu zaupal, kaj se mu je »godilo in kaj strogi gospod višji natakar zahteva od njega- Pesnik si je dal prinesti pero, črnilo in papir ter je napisal: »S tem potrjujem, da moja napitnina višjega natakarja eno figo briga.« Pri telelaati, »Halo, halo! Gospod, vaša žena S« govori!« UUBUANA Svetogorski romarji so se vrnili Ob jubilejnem letu svetogorske božje poti smo poromali k Mariji na Sveto goro pri Gorici Se s posebno pravico in veseljem, saj se je Marija prikazala pred štiri sto leti naši slovenski rojakinji Urški Ferligojki. Odpeljala sta v soboto zjutraj dva dolga vlaka 1600 romarjev proti sončni Gorici. Ker smo bili blizu morja in Trsta, smo zavili z majhnim ovinkom še tja dol. Z ladjo smo se prevozili od Mira-mara do konca Trsta, od koder smo imeli prelep razgled po morju in na mesto, ki je zraslo ob obali in po rebri. Po poti smo obiskali v Redlpuljl čudovito lepo pokopališče, kjer v terasah za bronastimi ploščami z napisi počiva trideset tisoč junakov, ki so dali življenje za domovino. Na kolodvoru v Gorici so nas sprejeli naš nadpastir g. dr. Gre-gorij Rožman in tudi goriški nadškof Margotti, msgr. Velci, ki je bil zadnjič pri nas na kongresu Kristusa Kralja, prošt Pividor in predsednik katoliške akcije g. Artusi. Del romarjev je odšel v Gorico, večji del pa so avtobusi odpeljali na sedlo na Sveti gori. Odtod se je razvila lurška procesija, ko je padla že trda noč. Tisti, ki so ostali v Gorici, so gledali čudovito lep prizor, kako se je dolga svetla črta pomikala proti svetišču. Cerkev na gori se je polnila in napolnila do kraja, čeprav je zelo obsežna. Po litanijah in blagoslovu so ljudje prepevali Marijine pesmi še daleč tja čez polnoč, ob pol treh pa so spet začeli moliti in peti. Obhajilo so delili že od eno ponoči, ker so se tudi svete maše tedaj pričele. Nekako ob sedmih se je pripeljal prevzvišeni g. nadškof Margotti, stopil pred zbrano množico vernih Slovencev in jih nagovoril v lepi slovenščini. Ob osmih je bila sveta maša s pridigo našega prevzvišenega škofa, ki je romanje tudi vodil. V preprostih, pa tako prepričevalnih besedah je naročal romarjem, naj molijo za dvojni mir — za časni, da izprosijo od Marije zdaj v tako nevarnih časih, da nam ohrani neprecenljivi mir, in naj prosijo še pred vsem za svoj večni mir onkraj groba. Po sveti maši so se romarji začeli poslavljati od Marije in težko jim je bilo iti od nje. — S sedla gore so avtobusi odpeljali romarje v Gorico, kjer so se okrepčali, potem pa začeli odhajati na postajo. Prelepo in ganljivo Je bilo slovo na kolodvoru v Gorici pri obeli vlakih, zlasti pa pri zadnjem. Poslovili so se od nas vsi omenjeni dostojanstveniki z nadškofom na čelu ter zaslužni msgr. Brumat in g. Toroš. Z vso vdanostjo smo Mariji izkazali svojo ljubezen, potem pa v veselem razpoloženju in prepevajoč odbrzeli nazaj proti domu. Z nami se je vrnil tudi prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Vtisov, ki so šli tako globoko do srca, ne bodo Tomarji kmalu pozabili, zlasti pa bodo ostali zvesti Mariji, svoji preljubljeni Materi. Vajenske počitniške kolonije Zadnja počitniška kolonija je odšla v nedeljo v Sangrad pri Cerkljah pod Krvavcem. Vajenci iz Mengša so že v petek primahali kar peš v Sangrad iz Hrastnika; deset po številu in eden z Vrhnike so se pripeljali v Ljubljano ter skupno z ljubljanskimi odpeljali do Kranja z železnico, od tam pa peš naredili prvo turo do Sangrada. Vso njihovo prtljago je pripeljal kranjski avtobus do Cerkelj. Na Sangradu je to že tretja kolonija letos. Prva in edina je bila za vajenke v juliju, ostali dve počitniški koloniji za vajence v tem mesecu avgustu. Doktor Edo Globočnik je že leta 1898 sezidal poleg stare graščine enonadstropno poslopje, lepo moderno zgradbo prav za letovišče v soteski med visokim hribovjem. S samega dvorišča je krasen razgled na Krvavec s planinsko kočo v Kamniških planinah. Na Sangradu so bile že pred vojno počitniške kolonije za ljubljanske šolske otroke, za dečke kakor tudi za deklice in je to svoj čas organiziral sam župan ljubljanski g. Ivan Hribar, sedanji senator. Po tolikem času so tega sedaj deležni naši vajenci in vajenke. žalibog je bila za vajenke samo ena počitniška kolonija v vsej Sloveniji, kljub temu da je bila že lansko leto pri Sv. Joštu nad Kranjem. Sangrad ima teraso za sončenje ln bazen za kopanje, kegljišče, nogometni prostor, celo vrsto malih in velikih sob, dve kuhinji, igrišče za odbojko. Preskrbljene so vajencem razne igre, namizni tpnis »ping-pong«. šah. karte in vse to pod nadzorstvom salezijanskega duhovnika J. Zalarja. Najboljše pa oskrbuje z dobro hrano kuharica naše vajence v koloniji. ZOBNI ZDRAVNIK - SPECIALIST IVAN OBLAK zopet redno ordinira. 1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek, 24. avgusta, izlet v Staro cerkev in Kočevje (v svetišču nove freske Slavka Pengova). Odhod izredno ob eni popoldne. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob enajstih. Avtobus 40 din. 1 Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani bodo popravni izpiti rednih in privatnih učencev dne 28. in 29. avgusta po razporedu, ki ie nabit v veži na oglasni deski. Popravni nižji tečajni izpit bo dne 30., popravni višji tečajni izpit pa dne 30. in 31. avgusta. Vpis učencev v I. razred bo dne 1. in 2. septembra v ravnateljevi pisarni po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v veži. Vpisovanje dosedanjih učencev bo dne 2. sep-tembra v učilnicah po razporedu, ki bo objavljen na oglasni deski. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo dne 4. septembra v ravnateljevi pisarni. I Polefc venca nn krsto pokojne gospe Vere Milost je darovalo uradništvo finančnega odseka mestnega poglavarstva v Ljubljani 200 din v prid revnim vojnim žrtvam. Okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani izreka darovalcem za velikodušen dar najprisrčnejšo zahvalo. 1 Namesto venca na grob pokojnemu g. Per-parju Viktorju je daroval njegov dolgoletni družabnik Ki6linger znesek 100 dinarjev za starostni podporni sklad. Združenje krojačev. krojačič in sorodnih obrtov v Ljubljani — Iskrena hvala! 1 Zadnji dnevi počitnic naj bodo vašim otrokom lepi in koristni za zdravje Pošljite jih v plavalni počitniški tečaj na Ilirijo, ki bo trajal še vse lepe dni do šole vsak dan ob 9. dopoldne. Sonca in zdravja naj si s praktičnimi plavalnimi vajami nabero, da bodo uspešneje napredovali v šoli. Mladini zdravja in okrepitve, to bodi nas vseh skrb in temu naj pripomore vsak po svojih močeh, vi starši pa izkoristite prilike, ki se vam nudijo za mladino. 1 Primarij dr. Jenko zopet redno ordinira. 1 Vpisovanje na 111. dri. mešani meščanski šoli v Mostah bo samo dne 1., 2. in 4. septembra t. 1. od 8. do 12. in od 15. do 18. v sobi štev. 1. Vsi popravni izpiti bodo dne 31. avgusta t. 1. ob 8. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski v pritličju. DR. AHČIN MARJAN ■ opet redno ordinira od 2—4. 1 Pogovor na trgu. >0, gospa Praznikova, to Vam moram še povedati. Moja služkinja je čitala v časopisju najin pogovor, ki ga je gotovo kak neizogiben žurnalist ujel na uho in spravil v časopisje. Sedaj se dekle že tako veseli tombolskih kart Rdečega križa, da so njene misli sedaj le pri tomboli. Hodi okoli mene in me vedno sprašuje, če ji bom res kupila karte. Pravi, čo ji jaz kupim, bo gotovo dobila glavni dobitek — stavbno parcelo v Spodnji Šiški. V naši hiši že vse služkinje prosijo, da bi jim gospe kupile toinholske karte. Saj bodo gospe še hude name!« — »Gospa, nič se ne ozirajte na take sitnosti, saj gre vendar za dober namen — za Dom samarjanov Rdečega križa. Služkinje pa morajo končno tudi nekaj veselja imeti 1 Ako so služkinje dobre in pridne, imamo gospodinje samo koristi.c 1 Notranje poškodbe je dobila pri padcu 45 letna Angela Zetnljič, žena strojnega stavca, iz Male vasi pri Ježici. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico 1 Dva nesrečna padca. Na Rakeku si je zlomil nogo Janez Mezej. Nesrečo je povzročil neroden pa- dec. — Zidar v predilnici v Tržiču, 39 letni Ivan Kranjc, je padel z droga električne napeljava tako nerodno, da si je zlomil roko in nogo. Oba ponesrečenca sta bila prepel|ana v ljubljansko bolnišnico. DR. ZALAR, LJUBLJANA Sv. Petra ce>ta 2, zopet redno ordinira. 1 Običajni ponedeljski gostje v bolnišnici. Nedelja se večkrat konča v gostilnah s pretepom in v ponedeljek sta se zatekla v bolnišnico dva, ki sta postala žrtev vročekrvnih vinskih bratcev. Tako je bojevit neznanec napadel v soboto zvečer 26 letnega delavca Franca Bojto iz Šmartnega pri Devici Mariji v Polju in ga poškodoval po glavi in rokah. V nedeljo ponoči pa je v Moravčah napadel neznanec 31 letnega po-sestnikovega sina Franca Grila z Vrha sv. Miklavža in ga s krepelcem udaril po glavi. Slovenjegoriški kmečki tabor Dan slovenskega delovnega in kmečkega ljudstva, manifestacija slovensko in stanovske misli ob 60verni meji, v nedeljo, 3. septembra 1939 v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah Celodnevni sporedi: Blagoslovitev prapora Kmečke zveze, ljudsko zborovanje na prostem, igra »Slovenskega kmeta povest«. — Začetek ob 9, konec prireditve ob 16. — Govorijo: Minister g. Snoj, dekan g. Gomilšek, poslanec g. Broilar in drugi gospodarstveniki in voditelji. — Dobre železniške zvezo od vseh strani za prihod in odhod iz Maribora. Poslužujte se nedeljskih kart. Iz Maribora po Slovenskih goricah v Sv. Lenart znižana vožnja z avtobusi na obe strani. Organizacije KZ in JRZ. organizirajte udeležbo! Pošljite število udeležencev s prijavnicami na spodnji naslov. — Okrajna kmečka zveza Sv. Lenart. MARIBOR Bolgarski obisk v Mariboru Kakor smo že na kratko poročali, si je ogledal v soboto Cirilovo tiskarno z go. bolgarskega po-g. Mihael Georgiev, tiskovni ataše blgarskega poslaništva v Belgradu in predsednik društva V6eh tujih časnikarjev v Jugoslaviji. Visoke goste je zelo prisrčna sprejel g. ravnatelj Hrastelj in jim razkazal zgodovinske prostore kjer se je toliko delalo in ee še dela za naš narod in za katoliško prosveta, in kjer se je moral v začetku svetovne vojne skrivati dr. Korošec pred avstrijsko suto-vostjo. Gostje doslej niso imeli prilike spoznati, kako ozko je pri Slovencih zvezana narodna zavest s katoličanstvom in kaj so storili v preteklih narodnih borbah za 6voj narod slovenski katoliški duhovniki. Obisk Maribora, zlasti pa jedrnate in tehtne besede g. ravnatelja Hra6telja, zgodovina severne meje in Cirilove tiskarne ter podarjeni izvodi V6eh v Cirilovi tiskarni izhajajočih listov in časopisov so jih pa o tem prepričali. Bolgarsk gostje so v Mariboru tudi prvič dobili resnično sliko o katoliškem šolstvu v samostanu šolskih seter. Čudili 60 se izrtdni snagi in higienski ureditvi šolskih prostorov. Zlasti 60 občudovali krasna ročna dela v vezilnici in lepe slike dijakinj v risalnici. Ljubezniva ravnateljica učiteljišča, S. Bcrhmana je pripravila gostom prijetno presenečenje. Ob vstopu v zavod se je namreč ravno končala akademija, kjer so potkazale svoje spretnosti in na učenkah tudi svoje metodične sposobnosti tiste sestre, ki 60 se udeleževale počitniškega telovadnega tečaja. Na čast bolgarskim gostom so učenke nekaj točk, ki so naravnost uži-gale in popravile doslej napačno mnenje o katoliškem šolstvu. Sestra ravnateljica je o.b obhodu obdarila atašejevo gospo s krasnim izdelkom ročnih del. V spremstvu predsednika mariborske jugosl. bolgarske lige g. prof. Šedivfta je obiskal g. ataše z gospa 6oprogo g. župana dr. Juvana, kjer je bil izredno prisrčno sprejet. G. župan je dal na razpolago svoj avto, da so si mogli gostje v spremstvu liginega predsednika ogledati od Mariborske koče na Pohonju našo čudovito lepo severno meja. Upamo, da so visoki gostje odnesli od nas pravilne vtise in se prepričali, kako iskreno slovansko čutimo. Lepa mladinska prireditev v št. Ilju Obmejni Št. Ilj je včeraj doživel lepa mladinsko slavlje. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta priredila telovadni nastop, ki je v vsakem uspel. Prireditev je pokazala odlične sadove vztrajnega in požrtvovalnega dela tamotšnje mladine. Ob 2 popoldne se je razvil izpred šole sprevod z mestno godbo iz Ptuja na čelu v cerkev k večernicam. V sprevodu so korakali sama domačini ter sc je videla številčna moč zavedne katoliške Št. lljske mladine. Po večernicah se je zgrnila velika množica ljudstva na lepo okrašenem tlovadišču. Zlasti je bilo opaziti izredna veliko število Mariborčanov. Prireditev 60 obiskali tudi okrajni načelnik dr. Sška, narodni poslanec Franjo Zebot, kanonik in dekan Čižek ter msgr. Vreže. Kmalu po tretji uri je atvoril nastop odsekovni predsednik, narodni poslanec dr. Maksim Sevšek, nakar so 6e naglo vrstile točke obširnega sporeda. Zlasti je ugajal nastop gojenk svečinske pesmi. Obilo odobravanja je žela tudi orodna vrsta iz Maribora. Vse ostale točke pa so izvedli člani, članice, gojenke, mladci in naraščaj domačega odseka. Ob zaključku nastopa je spregovoril okrožni predsednik Ge-ratič nakar se je s pesmijo »Hej Slovenci«, katero je navdušeno zapela vsa množica, telovadni nastop zaključil. — Pri zlati žili, bolečinah t križa, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. _OgL reg. S. br. 30474/35._ m Kaj se bo ie gradilo. Sedaj stopamo v jesensko gradbeno sezono, ki bo po prijavah na mestnem gradbenem uradu sodeč precej živahna, toda v glavnem se bo razvijala v Magdalenskem predmestju na mestnih parcelah bivšega Rosen-bergovega posestva. Gradbena dovoljenja so dobili: Ivan Pete, posestnik iz Pesje vasi pri Ve-jpnjn m pnonadstropno hišo v Ljubljanski ulici za 230.000 din; Karel Kleinvv&chter, tovarniški obratovodja pri Doetor in drug za enonadstropno stanovanjsko hišo v Stritarjevi ulici 26 za 390.000 dinarjev; Mazil Štefanija, posestnica v Mariboru, za gradbo enonadstropne stan. hiše v Jadranski ulici 51 za 195.000 din; Pernarčič Fran, uradnik Mestnih podjetij, za gradnjo enonadstropne stan. hiše v Ljubljanski 28 za 190.000 din; Just in Gu-stinčič za preureditev dela skladiščnega poslopja v Kneza Koclja ul. 14 za 32.000 din; Mestna podjetja za gradnjo zidanpga skladiščnega poslopja na dvorišču hiše Frančiškanska 8 za 85.6000 din. m Tovarna Zelenka & Co. je začela včeraj z delom. Za enkrat je v obratu samo še aprptura, ostali oddelki pa bodo začeli obratovati pozneje. m Posestne spremembe. Kupili so: Krščanska ženska zveza v Mariboru od primarija dr. Ben-čana hišo v Masarykovi ulici 20 za 168.000 din; Koren Emil in Berta Klančnik ml. od Franca Feberca parcelo v Mejni ulici za 18.000 din; državni erar od Posojilnice v Narodnem domu tri njive v Magdalenskem predmestju v izmeri 2735 kv. metrov za 82.190 din; primarij dr. Stanko Lutman parcelo 1021 kv. m od Vinarsko šole za 102.100 din; inž. Ferlic Pavpl, ravnatelj ban. Vinar, in sadjar, zavoda parcelo 750 kv. m od Vinarske šole za 60.000 din; lekarnar Fraifc Vavpot hišo v Cankarjevi ulici 28 iz zapuščine pok. lekarnarja Siraka za 650.000 din. m Na drž. klasični gimnaziji v Mariboru bodo popravni in razredni izpiti od 24. do 28. t. m. po sporedu, priobčenem v šolski veži. Vpisovanje bo 1. septembra od 8 do 10 za VI.—VIII. razred, 2. septembra od 8 do 10 za II. in III. razred, 4. septembra od 8 do 11 pa za I. razr. Vsakdo mora prinesti s seboj zadnje izpričevalo in davčno potrdilo, za I. razred tudi še rojstni list. Zamudniki se ne bodo sprejemali. — Ravnateljstvo. m Nov most bodo gradili na banovinski coRti Poljčane—Ptuj čez Ložnico v 1'očkah. Dosedanji leseni most je že čisto strohnel. Novi most bo iz železobetona. Te dni je bila pri okrajnem cestnem odboru licitacija za oddajo del, pa je to delo prevzela neka ljubljanska tvrdka, ki je ponudila na proračunsko vsoto 18% popusta, tako da bo most veljal 468.336 din. Neka mariborska tvrdka je ponudila samo 7% popusta. m Dražba pohorskega lesa. Začasna davčna uprava razlaščenih gozdov na Pohorju bo prodala na dražbi letošnjo produkcijo izdelanega lesa iz teh gozdov. Les se bo prodal na licitaciji, ki bo 31. avgusta v občinski pisarni v Sv. Lovrencu na Pohorju za les iz revirjev na Plešiču, dne 29. avgusta v pisarni okrajnega načelstva v Celju pa za les z Rogle. m Celo iz Romunije tihotapijo ljudi lez našo mejo. Tihotapstvo z ljudmi se na severni meji vrši v vedno večjem obsegu. Sedaj spravljajo brezvestni agenti svoje žrtve celo že iz Romunije v našo državo in od tu naprej. Tako so dobili naši graničarji v Št. Ilju 21 letne Antona Potha, Ivana Bitenbindra, Andreja Wetzla in Andreja Ketscha, vsi štirje so romunski Švabi iz Timistore. Priznali so, da so sli 15. avgusta od doma ter so pri Veliki Kikindi prekoračili našo mejo. Že tam so plačali agentu po 250 lejev, da jih je spravil čez našo mejo. Od tam so se odpeljali v Zagreb, kjer so padli v roke drugemu agentu, ki jih je spravil do Maribora. Tu jim je prodal 70 nemških mark iz leta 1920, ki danes niso nič več vredne. Plačali so mu zanje 1300 din. Iz Maribora jih je odpeljal proti St. Ilju, v bližini meje pa je naenkrat izginil. Vse štiri Romutte bodo sedaj po odgonu poslali v njihovo domovino. m Aretirana spremljevalka razbojnika Ro-gana. Zasledovanje znanega nevarnega razbojnika Rogana, ki je vodil veliko tolpo v Studencih pri Mariboru, je spravilo na noge ves varnostni aparat na Štajerskem. Rogana so zadnjič videli v Slivnici pri Mariboru v družbi njegove prijateljice, 29-letne Pavle Bizovnik. Včeraj popoldne pa se Je Bizovnikova nenadoma pojavila v Mariboru, kjer jo je v neki gostilni prepoznal policijski stražnik in jo aretiral. Ko jo je prijel, se mu je skušala izmuzniti na ta način, da je izjavila, da se piše Koštomaj. Na policiji je pa priznala, da se je družila z Roganom, vendar pa ne ve za nobenega njegovih načrtov in ji tudi ni znano, kje se ta razbojnik sedaj nahaja. Bele vode V nedeljo, 27. avgusta bomo imeli lepo nedeljo. Dopoldne ob pol 10 bo pridiga, sy. maša in procesija z Najsvetejšim. Popoldne bodo ob pol 3 večernice. Nato pa bo g. dekan Gregorij Potokar blagoslovil prenovljeno župnišče, nakar bodo be-lovoški fantje in dekleta igrali na novo urejenm cerkvenem stonnilčti misterii: »Slehernik«. Vabimo vse: Celje c Koncert slovanskih pesmi. Na svoji koncertni turneji ja pevski zbor »Jadran« iz Maribora obiskal tudi Celje in priredil v nedeljo dopoldne v mestnem parku koncert narodnih m domoljubnih pesmi. Spored je obsegal 17 pesmi ilovanskih narodov: slovenske, hrvatske, dve ruski .eno češko in eno slovaško narodno. V namen, katerega zasleduj« »Jadran« s svojimi turnejami, je bil program zelo posrečeno izbran in dobro pripravljen. Krepak zbor s polnimi in lepo donečimi glasovi sestavljajo pretežno mladi ljudje iz srednjih in delavskih slojev. V Celju so že s prvo pesmijo osvojili poslušalce, da so z vidnim zanimanjem in užitkom sledili lepemu sporedu. Zbor ima v profesorju Ubaldu Vrabcu odličnega pevovodjo, ki popolnoma obvlada svojo pevsko družino. Čeprav je prostor, kjer se nam je zbor predstavil, za pevske nastope nepri-kladen. seno vendar mogli ugotoviti njegove res lepe kvalitete, ki bi prišle šele v zaprtem prostoru — dvorani — do polnega izraza in svoje odlične veljave. c Zadnja pot fr. Ferdinanda Borlaka. V nedeljo ob 5 popoldne so položili k večnemu počiaku na okoliškem pokopališču 19 letnega kapucinskega klerika fr. Ferdinanda Borlaka iz Kriiovljana pr: Ormožu. Pogreba se je udeležila duhovščina, šolska sestre in precej občinstva. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika g. Kamil Požar in imel ganljiv nagovor. — Pokojniku blag spomini c V Mana Zeli, znano romarsko postojanko, bo priredil »Putnik« tridnevno avtobusno potovanje dne 17. in 19. septembra. Iz Maria Zeli se vožnja nadaljuje na Dunaj, kjer bodo potniki imeli priliko ogledati si jesenski velesejem. Cena 300 din za osebo, vključno stroški za skupin potni list. Prijave na »Putnik« v Celju, tel. šl 119. c Sestanek mladine JRZ bo v Celju jutri, v sredo, 23. avgusta, ob sedmih zvečer v Domu. c 20 letnico mature bodo proslavili v hotelu Evropa v Celju dne 7. septembra maturantje iz leta 1919, Prijave sprejema g. dr. Fltijs Jože v Celju. • c V celjski bolnišnici je umrl 25-letni sin posestnika Mavh Josip iz Rakovelj pri Braslovčah. Umrl je za posledicami dosedaj še nepojasnjenega pretepa, pri katerem ga jc nekdo udaril po glavi in mu prebil lobanjo. Naj v miru pačiva! c. Huda nesreča okrajnega načelnika g. dr. Kar-tina iz Šmarja pri Jelšah. Ko se je peljal okrajni načelnik g. dr. Kartin z avtomobilom iz Rogaške Slatine v Šmarje, je šofer izgubil na nekem ovinku prisotnost duha. Avtomobil je prckucnilo in ga dvakrat vrglo z vso silo čez cesto. Pri silnem sunku si je okrajni načelnik g. dr. Kartin zlomil obe nogi pod kolenom. Na levi nogi ima zlomljene obe kosti, na desni pa le eno kost. Drugim sopotnikom se ni ničesar hudega zgodilo. G. načelnika so še ponoči pripeljali v celjsko bolnišnico Želimo mu, da bi kmalu okreval! c Dve hudi motoclklističnl nesreči. Motociklist nikoli ni dovolj previden. To opažamo dan za dnem, ko vidimo, kako motociklisti drve z motornimi kolesi tako, da skraj ni dnva, da se ne bi zgodila motocikli-stična nesreča. Tako je padel 18 letni trgovski pomočnik Korošec Zvonko iz Loč na cesti blizu Poljčan in si prebil lobanjo. V Čretu pri Celju ie padel z motornega kolesa pri železniškem prelazu 31 letni šofer Pirnat Mihael iz Zavodne pri Celju. Pri padcu je dobil hude poškodbe po glavi in kolenih. c Morilca Grebenška in brate Žgank jc orožništvo izročilo v zapore celjskega okrožnega sodišča. c Razbojnik Alojz Rogan uSeL V nedeljo popoldne je prišel v Lebičevo gostilno v Gaberju moški, oblečen v temno obliko. Dolgo časa je sedel v gostilniški sobi, tako da so si ga lahko vsi dobro ogledali. Skoro fih je postalo strah, ko je eden od družbe zatrdil, da je ta mošhi vodja dr/ne razbojniške tolpe, ki jo je izsledilo mariborsko orožništvo, Rogan Alojz, zaradi katerega so bile obveščene in alarmirane vse policijske stražnice in orožniške postaje v Sloveniji. Poklicali so stražnica, ki je kaj kmalu pritekel v gostilno in zahteval od Rogana legi!:macijo. Rogan pa fe skočil iz gostiVie in jo popihal po cesti proti okoliškemu pokopališču in skozi gozdove. Stražnik se je podvizal in teke! ncltaj časa za razobjnikom, dvakrat tudi streljal nanj, a Rogan je bil hitrejši in je izginil v gozdove, kjer se gotovo še sedaj potika. Celjsko orožništvo je obkolilo gozdove. c Aretacija. Celjski orožnik g. Oterepcc je aretiral na Sp. Hudinji včeraj dopoldne 37-lctnega kleparja Petelinška Antona, ki se mu je zdel sumljiv. Po aretaciji je Pctelinšek priznal, da se dobro pozna z razbojnikom Roganom Alojzom in da sta skupaj pred meseci pila v Mariboru. Sumijo, da je Petelinšek v kaki zvezi z Roganom in so ga obdržali v zaporih. Priznal je, da se že 17 let klati okrog, vedežuje, se norčuje iz ljudi, obenem pa popravlja stare ure. S seboj je nosil bogato zalogo srebrnine. c Več reber si je zlomil 44-lelni posestnik Kovše Ivan iz Nove crkve, ko je padel z voza, s katerim so zdivjali splašeni konji in ga prevrnili. Iz Julijske Krajine Vrsta požarov in drugih nesreč. Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. Pri nas pa moramo, žal, dodati, da je bila zadnje dni prav pridno na delu. Le poglejmo nekaj dogodkov. V Morskem pri Kanalu so v neki avto nalivali benrin, ker je bil čisto brez njega. Tam okoli je postajal 14 letni Josip Blažič, menda s cigareto v ustih. Nepričakovano je iz cevi brizgnil curek bencina prav v fanta. Bencin se je vžgal in revež je bil takoj ves v plamenih. Hitro so ga zavili v plahte ter tako zadušili ogenj, a nesrečnež je bil že tako opečen, da ga skoraj ni bilo spoznati. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je poldrugo uro zatem umrl. Enajstletni Janez Fajt iz Renč se je šel kopat v Vipavo. V hladni vodi mu Je postalo slabo in tudi plavati ni znal kdo ve kako dobro. Ker ni bilo nikogar blizu, ki bi mu pomagal, Je utonil. — Tudi granate iz svetovne vojne še niso končale svojega uničevalnega dela. Npki Ernest Pittana, star 32 let, je v Podgori našel ročno granato, ki se mu je v roki razletela ter ga težko ranila po rokah in na vratu. Zdravniki upajo, da ga bodo rešili. — 25 letni Rudolf Žagar iz Kanala pa se je ponesrečil na motornem kolesu. Vozil se je po cesti iz Gorice proti domu. Na nekem ostrem ovinku se Je vozilo prekucnilo in vrglo lastnika v skalo, kjer si je zlomil roko, razbil lobanjo in pretrespl možganp. Sedaj je v bolnišnici, a se ne ve, kako bo z njim. — V Vrtovinu pri črničah je te dni ponoči nastal ogenj v hiši posestnika Oskarja Preglja. Uničil je lesene delo hiše in več stotov sena. škode je za 3000 lir. — Isto noč je v Lokovcti pri Čepovanu zgorel senik posestniku Antonu šuligoju. škoda znaša nad 5000 lir. — Nekaj dni prpj pa je v Podlanišču na Cerkljan-skpm strpla udarila v hišo posestnika Janpza Štu belja. Ogpnj, ki ga je povzročila, je upepelil sko raj vso hišo, mnogo kmetijskega orodja in nad 300 stotov sena. škoda znaša okoli 40.000 lir. Badoglio v Gorici. Zadnje dni septemhra bo v Gorici veliko zborovanje dosluženih topničarjev Udeležili sp ga bodo zlasti tisti vojaki, ki so v avgustu 1916 pomagali pri zavzetju Gorice. Po vabili so tudi maršala Petra Rsdogti«, ki je obljubil, da pride. Praznih naše prosvete v Izlakah G Medija-Izlake, 20. avg. V nedeljo »ta Fantovski odsek ZFO in Dekliški krotek v Izlakah dobila novo zastavo. Za to priliko sta obe organizaciji priredili celodnevno prireditev, ki je zbrala v Izlake velko množico juditva iz vsa te lepe doline od Zagorja do Trojan. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo je prijazno prevzel predsednik senata dr. Anton Korošec, zastavi pa sta botrovala ga. Jesenšck in g. minister Snoj Organizirana mladina je dopoldne v dolgem, pisanem sprevodu pod vodstvom domžalske godbe korakala mimo »Obrezije« v cerkev sv. Jurija na griček, kjer je bila sv. maša jn blagoslovitev nove zastave. »Na Obreziji« so sprevod opazovali številni ugledni gostje, med prvimi minister Snoj, ki so od blizu in daleč prišli, da pokažejo svojo ljubezen do te mladine, ki je iz mal'* početkov dvignila slovensko katoliško prosveto tako visoko. Ljudstva pa se je zbralo toliko, da je bila lična podružnična cerkev vsaj dvakrat premajhna. Med sv. mašo, ki jo je daroval g. seme-niiki ekonom in zagorski domačin g. G ros, je cerkev odmevala močnega ljudskega petja, ki ga je lepo vodila domžalska godba. Po sv. maši je g. ekonom Gros ob asistenci zunaj pred cerkvijo blagoslovil zastavo. Obredu je prisostvovala vsa pod-šentjurska mladina in okoliški odseki, na pokopališču pa se je zbral gc»t venec ljudi, glava pri glavi, in bil je prav ganljiv prizor, ko je g. T o r k a r, predsednik društva, s primernim nagovorom izročal novo zastavo zastavonoši. Nato je zastava za-plapolala nad množico, ki 6e jc v strnjeni reki vlila na Jesenškov travnik, kjer so darovalci in dobrotniki odseka zbijali svoje želje v drog zastave. Zastava je prav lepa in so vsi tisti, ki so pomagali odseku do nje, lahko ponosni na to zunanjo pridobitev katoliške prosvete v Podšentjurju. Načrte za njo je naredil g. prof. Kregar iz St. Vida, izdelale pa so jo v svoji umetni vezilnici šolske sestre v Ljubljani. Na eni strani ima sliko sv. Mj-haela z napisom »Kdo kot Bog«, na drugi strani pa je slika nadškofa dr. Jegliča. Po slovesnosti zabijanja žebljičkov je bil na istem prostoru ljudski tabor, s katerega sta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju in Ni. Vis. knezu namestniku, ki sta bili obe sprejeti z velikm navdušenjem. Ko je godba na to zaigrala državno himno, 60 vsi na slavnostni tribuni vstali, množica pa jo je poslu-ša.la odkritih glav. Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi pokrovitelju prireditve g. predsedniku senata dr. Korošcu, ki sc prireditve ni mogel udeležiti, pač pa jo jc brzojavno pozdravil, dalje g. banu dr. Natlačenu in vsem, ki so z večjimi darovi omogočili nabavo zastave. Nato je zbrani množici izprcgovoril g. minister Snoj, ki je takorekoč oral ledino katoliške prosvete v tej dolini. V letih, ko je bilo prosvetno delo v naši ožji domovini še v povojih in se je bilo treba boriti z velikimi ovirami, je hodil iz Zagorja in organiziral doraščajočo mladino. Ves ta rod ga je v nedeljo kot svojega prijatelja od mladih nog pozdravljal. G. minister je v svojem go-voru cbujal spomine na tisto dobo in spodbujal množico, naj ostane zvesta tistim načelom, ki že desetletja prevevajo našo mladino in so povzdignili slovenski narod na to visoko kulturno stopnjo. Govoril je u ljubezni do kralja in države in < tem v zvezi tudi de)al: »Zavedajmo pa se tudi, da bo ta zemlja ostala naša, ostala slovenska le, če bo naša država močna. složna. Le v okviru močne Jugoslavije nam je zajamčen obstoj, razvoj in napredek. Zato delajmo tudi na tem, da bo državna misel, misel močne in složne Jugoslavije, med nami čim močnejša. Danes vsi čutimo, da je to bolj potrebno kot kdaj koli. Vsi odgovorni činitelji se trudijo, da čim prej urede naše notranje razmere na temelju bratskega sporazuma. Prepričan sem, da bo do tega sporazuma prišlo, ker mora priti, ker zahteva to interes Slovencev, Hrvatov in Srbov, ker zahteva to interes države. Na zunaj pa je naše geslo: »Nič t n j e g a nočemo, nič svojega ne damol« Hočemo ostati nevtralni, dovolj smo krvaveli, zato vojske nočemol Branili pa se bomo proti vsakomur, ki bi stegnil roko po zemlji, ki je n a š a I« Za njim je izprcgovoril urednik »Slovenca« g. llija, ki je govoril o pomenu zastave kot znamenju našega občestva in o dolžnostih, ki jih imajo do zastave vsi tisti, ki za njo hodijo. Nato je v imenu navzočih županov pozdravil množico zagorski župan g. Prosenc. S tem je bil dopoldanski del prireditve zaključen. V opoldanskem odmoru so zastopniki fantovskega odseka v Izlakah izročili g. ministru Snoju diplomo častnega članstva — v znak zahvale za njegovo nesebično delo, ki ga je kot eden izmed prvih prosvetnih dclavcev toliko let opravljal v tej dolini. Diploma je lično delo akad. slikarja Gor-jupa. Po tej ganljivi slovesnosti je g. minister s svojo družbo ogledal jodno kopališče »Medija«, nato pa poslovne prostore številnih zadrug, ki delujejo v tem kolišu. Ob tej priliki so v6i priznavali, da je zadružništvo tu v najlepšem razvoju in deluje v vsestranski prospeh kraja. Saj je na primer tako razvito, da kmet v mlekarski zadrugi z mlekom plača, kar je v nabavni zadrugi potrošil. Popoldne 60 bile litanije, ob katerih se jc spet cerkev na gričku napolnila do zadnjega kotička, nalo pa je bil na Jesenškovcm travniku telovadni nastop, ki je potekel v največjem redu in so bile vse nastopajoče skupine deležne splošnega priznanja. Kot dokaz dobre organizacije in velike discipline naj omenimo samo to, da so se posamezne točke na telovadišču vrstile po določenem redu druga za drugo, tako da telovadišče nikdar.ni prazno. Ko je ena skupina ob splošnem odobravanju odhajala, je druga že prihajala. Po telovadbi 6e je razvila prosta zabava, ki je trajala do mraka. Ves čas je pri prireditvi sodelovala domžalska godba. K krajevni zanimivosti naj omenimo še to, da so bili na telovadišču na slavnostni tribuni za odlične goste stoli iz Valvazorjevih sob na gradu »Medija«, ki jih je požrtvovalno dala na razpolago sedanja lastnica tega gradu. Smrtni žarki še ne raznašajo smrti Že dolgo razburjajo tehnične kroge vesli, da se je tu ali tam posrečilo iznajti »smrtne žarke«, ki na daljavo ustavljajo stroje, povzročajo eksplozije in ubijajo ljudi. Toda ako si zadevo ogledamo od blizu in pod vidikom današnjih tehničnih možnosti, se nam pokaže, da je najbrž še daleč čas, ko bo mogoče na daljavo ustaviti kak stroj zoper voljo njenega upravljača. Radio pač dokazuje, da je stvar »v načelut ali teoretično možna, obenem pa spet prav radio dokazuje, da se praktično »smrtnih žarkov> še ni treba bati, ker pač niso — smrtni. Prijatelje tehničnih novosti kaj rado zapelje radijski sprejemnik, ki nam dan za dnem kaže, kako z lahkoto se energija nevidno prenaša na velike daljave. Kaj rado ob tem opazovanju uide izpred oči, da je energija, ki jo sprejemnik ujame, silno majhna v primeri s tisto, ki jo je bilo treba pognati v eter ozračja. Četudi bi oddajna postaja delovala z energijo 500 kilovatov, niti najbolj občutljiv sprejemnik ne ujame toliko energije, da hi premaknila najmanjše pe-resce. Največji del vse v ozračje vržene energije se razkropi na vse strani neba. Le delce te energije ujame sprejmnik, in še te je treba za zvočnik okrepiti. Tu je največja težava »smrtnih žarkov?, zlasti pod vidikom vojskovanja. Noben sovražnik ne bo nastavljal posbnih anten in ojačevalcev, da bi ujel nevidne žarke, ki prinašajo konec njegovemu letalu ali ladji. Nasprotno, ako bi se kaj takega bal, se bo obdal z vsemi mogočimi sredstvi, da mu te nevarne energije ne bodo mogle blizu. iSmrtni žarki«, kakor so danes na glasu, ne prenašajo energije, ampak le — »signale«. Ako v letalu postavimo sprejemnik, ki oddana slabotna znamenja sprejema, ojači in potem sproži kako sklopilo, ki v stroju napravi »kratek stik« ali zažge eksplozivno 6nov — potem se pač more z gibanjem gumbov z oddajne postaje smrtnih žarkov pahniti kako letalo izpod oblakov na tla. Toda — v letalu mora biti sprejemnik! Na tem načelu sloni brezžično vodstvo ladij in letal, ki danes že ni nobena skrivnost več, toda to še daleč niso — smrtni žarki. Smrtni žarki torej zahtevajo čisto drugih poti. Treba je prenesti energijo, ki posili uniči električne zveze, raztopi kovine ali v telesu ustavi življenjske funkcije. Taki žarki bi morali iti v ozračje po čimbolj ozki poti, da se ne razprše na vse strani. Danes pa niti najboljša oddajna postaja še ne more poslati skozi ozračje kak tak pravi žarek. Valovi se takoj ob oddajniku razprše in v obliki lijaka, ki je čimdalje širši, gredo skozi ozračje. Tudi na kratke razdalje ni mogoče radijskih znamenj poslati tako. da bi jih ne mogel ujeti nihče izven črte med oddamo in sprejemno postajo. Ako bi se uresničile te sanje radijskih inženirjev, bi to pomenilo v življenju človeštva večjo revolucijo kot radio v sedanjem obsegu I Iznajditelji. ki so spoznali, da energije ni mogoče vreči v ozračje v enem samem ozkem žarku, iščejo načinov, kako bi po ozračju razpeli tak žarek, ki bi samo v določeno smer prenašal energijo. Podrobnosti seveda vsak iznajditelj drži kolikor mogoče tajne, toda vse kaže na to. da poskušajo v ozračju »ionizirati« ozko stezo, po kateri bi tekla energija kot po nekaki žici. Ta »žica« naj bi bili delci zraka, ki so trajno v določeni smeri pod gotovini vplivom in se tako »utrjujejo«, da bi mogli prevajati energijo. Tu najbrž tiči vsa skrivnost te iznajdbe, kakršna nai bi kdaj bila in o kakršni se danes toliko govori in piše. Tehnična sredstva so vsak dan popolneisa in ni mogoče reči. da se tudi komu ne bi kdai posrečilo. Pa tudi. če se kdaj reši vprašanje prenosa "»'ikih »o<»rg'j skozi ozračje, je ie vedno odprto vprašanje, kako bi se ta iznajdba mogla uporabljati v vojskovanju. Kaj se bo zgodilo, ako taki »smrtni žarki« — ki niso samo radijski valovi, v kakršnih se danes noč in dan gibljemo — dosežejo sovražno letalo ali ladjo? Ali bo motor prenehal delovati, ali bo municija eksplodrala, ali bo pilota ubil? Recimo, da se posreči tako oddati energijo 5000 voltov — kako naj ta energija gre skozi telo pilota in pokaže svoj učinek! Pri usmrtitvah na električnem stolu, kjer so rablju vsa sredstva na razpolago, se morajo posluževati posebnih vlažnih elektrod in kožo na smrt obsojenega obrijejo. da gre vse »gladko<. Sovražni pilot pa ni tako vdan kot na smrt obsojeni, ki sede in čaka, kdaj bo rabelj spustil tok. Nekatere tudi zapeljujejo najnovejše skušnje s kratkimi žarki in vročino, ki jo povzročajo. — Kratki žarki v gotovih okoliščinah zvišajo telesno temperaturo, toda bolnik mora ure in ure ležati pod posebnim aparatom, kjer je iz neposredne bližine izpostavljen ploham kratkih žaS-kov. Sovražno letalstvo in lirodovje pa kratkih žarkov ne bi sprejemalo tako željno. Kakor hitro bi spoznali naravo novega napada, bi se obdali s kako obleko, ki deluje kot izolacija in »smrtni žarki« gredo mimo iskat manj pripravljenega. Na ma jhnih ž iželkah se je to vznemirjevanje etra posrečilo. Danes v nekaterih deželah s takimi kratkimi žarki čistijo polja in nasade, ki so iih napadli majhni hrošči ali drugi majhni zajedalci. Pod vplivom teh žarkov, ki jih pošilja nad nje poseben oddajnik, se malim živalicatn zviša telesna temperatura do tiste stopnje, ko se v njih ustavi življenje. Seveda kratki žarki tudi človeka umore, ako jim je izpostavljen dalj časa in iz neposredne bližine. Toda za take načine človeštvo že ima cenejše in zanesljivejše priprave: revolver, strojnica... . V četrtek. 17. avgusta, smo poročali o veliki železniški nesreči, ki se je zgodila v Nevadi v divjt sotesti reke Humboldt. Najrazkošnejši ameriški brzovlak »City of San Francisco« je skočil s tirov in več voz se je zvrnilo v prepad. Po najnovejših poročilih je 23 mrtvih, nad sto pa ranjenih. Slika kaže pogled na prednji del vlaka, ki je prevrnjen še ostal na progi. Šport zadnje nedelje nedeljo premagala Concordija s 3:1, izvojeval neodločen rezultat. Slavija (V) : Gradjanski (Belovar) 3:2 (2:2). Železničar (Zagreb) : Ilask 4:1. OAK (Graz) : Kapid (Maribor) 5:2 (1:2). V Iahkoatletskem troboju v Zagrebu je zmagala Ljubljana V petek, soboto in nedeljo se je vršilo v Zagrebu lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo mest med Belgradom, Zagrebom in Ljubljano. Prvi dan so vodili Zagrebčani z velikim naskokom, drugi j dan je Ljubljana zmanjšala ta naskok na 7 in pol j točke in zadnji dan so naši fantje zmagali ter .si J ponovno osvojili dragocen pokal. Posamezni rezultati zadnjega dne izgledajo takole: Tek na 400 m čez zapreke, finale: 1. Skušek (L) 57.5, 2. Ehrlich (Z) 58.7, 3. Banščak (B) 61.1, 4. Marčič (Z) 61.3. Finalni tek na 100 metrov: 1. Kling (B) 11.1, 2. Stefanovič (B) 11.1, 3. Javonovič (B) 11.3, 4. Ra-čič (L) 11.3. Trk na 800 m: 1. Kaiser (Z) 1:58.4, 2. Goršek (L) 1:59.7, 3. Nabernik (L) 2:01.1, 4. Murau (L) 2:02.5, 5. Cošič (B) 2:03.4, 6. Bakač (Z). Štafeta 4X100 m: V tej disciplini si je Ljubljana priborila važne točke ter dosegla prvič vodstvo po točkah in ga obdržala do konca. 1. Belgrad 44.1, 2. Ljubljana (Kačič, Polak, Lončarič, Gabršek!) 45.1, 3. Zagreb 45.4. Tek na 5000 m: 1. Kotnik Jože (Z) 15.35, 2. Košir (L) 15.39,6, 3. Flas (Z) 16.02, 4. Bručan (L) 16.28, 5. Kvas (L) 16.35, 6. Hornik (Z) 17.03. Met kladiva: 1. Stepišnik (L) 46.62, 2. Gojič (Z) 44.64, 3. Vuk (Z) 43.57, 4. Gujznik (L) 39.93, 5. Hlade (L) 37.12, 6. Razinger (Z) 35.45. Skok s palico: 1. Lenart (B) 360, 2. Ivanuš (Z) 350, 3. Smerdel (L) 340, 4. Bratovž (L) 340, 5. Kosec (L) 330, 6. Bakov (B) 330. Skok v daljavo: Od Slovenrev je uspelo le Mariborčanu Lončariču priti v finale. Klinar se je očividno varoval za štafeto. 1. Lenert (B) 7.00, 2. Djukič (B) 6.68, 3. Šo-štarič (Z) 6.65, 4. Lazarevič (B) 6.54, 5. Lončarič (L) 6.44, 6. Gal (Z) 6.32. Met kopja: 1. Markušič (Z) 61.57 (nov jugoslovanski rekord), 2. Kovačevič (Z) 57.77, 3. Mav-sar (L) 55.78, 4. Gregorovič (L) 54.72, 5. Janderlič (Z) 53.97, 6. Vlajnič (B) 51.67. štafeta 4X100 m: To je bila zadnja in obenem odločilna točka za zmago, v kateri je pa Ljubljana nastopila kot favorit v tej točki in v vsem tekmovanju. 1. Ljubljana (Poljšak, Skušek, Gabršek, Klinar) 3:30.8, 2. Zagreb (Takač, Ehrlich, Marčič, Kaiser) 3:34.8, 3. Belgrad (Cošič, Banščak, Nova-kovič, Kling) 3:36. Končno stanje točk v troboju: Ljubljana 174.5, Zagreb 173.5. Belgrad 116. K troboju so se štele tudi točke dvobojev med posameznimi mesti. Ljubljana je zmagala proti Zagrebu s 118:111. proti Belgradu pa s 124.5:93.5. Belgrad jc premagal Zagreb s 111:109. Po končanem tekmovanju je kraljevi zastopnik izročil kraljev pokal za zmagovalca v troboju predsedniku ljubljanske podzveze geometru Černetu. Nato so Ljubljančani dobili še dva pokala za zmago proti Zagrebu in Belgradu, Belgrad pa je prejel pokal za zmago proti Zagrebu. Nogomet Concordija : Ljubljana 1:1 (1:0). V revanžni tekmi, ki se je vršila na igrišču SK Ljubljane, je naš ligaš, katerega je preteklo mrnmm^mpm 1 . j?-.. .V Nini bo si v zabavo kopaliških gostov Izmislili Na tem lesenem konja viak lahko takole naprave, ki omogoča »jahanje po vodi«, jaha. celo brez sedla io stremen. Boks: Madžarska : Jugoslavija 11:5. Lahka atletika na Jesenicah V nedeljo se je vršilo na Jesenicah lahkoatletsko tekmovanje, pri katerem so sodelovali: Primorje, Ilirija, Planina, Bratstvo, Kovinar in Gorenjec s 36 atleti. Rezultati: Skok v višino, seniorji: 1. Malenšek Jože (Bratstvo) 1.65. 2. Pribošek (Ilirija) 1.60, 3. Košir Jože (Gorenjec) 1.55. Skok v daljavo, juniorji: 1. Bratoš Hinko (Gorenjec) 5.82, 2. Klinar Tone (Planina) 5.47, 3. Vi-ster Marjan (Bratstvo) 5.46. Troskok: 1. Korče Danilo (Primorje) 12.10, 2. Vidic Jože (Planina) 11.51, 3. Pohar Avgust (Bratstvo) 11.45, 4. Medija (Bratstvo) 11.22. Suvanje krogle: 1. Pribošek (Ilirija) 11.4, 2. Klinar (Planina) 12.2, 3. Kajfež Karel (Primorje) 11.2, 4. Mali Tine (Gorenjec) 10.59. Met kopja: 1. Praček Ciril (Gorenjec) 39.10, 2. Kajfež (Primorje) 38.12, 3. 2van Jože (Gorenjec) 34.27. Met diska: 1. Korče Danilo (Primorje) 35, 2; Kajfež (Primorje) 34.88, 3. Praček Ciril (Gorenjec) 30.47. Tek na 100 m: 1. Verglez Martin (Bratstvo) 12.1, 2. Pribošek (Ilirija) 13.2, 3. Jamar Viktor (Gorenjec) 13.9. Tek na 1000 m: 1. Benedičič (Kovinar) 2:57, 2. Pohar Avgust (Bratstvo) 2:58, 3. Jamar (Gorenjec) 3:09.2. štafeta 4X100 m: 1. Bratstvo 52 sek., 2. Planina 52.3, 3. Gorenjec 55.6. Plavanje Dvoboj LPP : CPK V današnjem dvoboju med češkimi plavalci iz Prage in ilirijanskimi, ki so zastopali LPP, so bili doseženi tile rezultati: 50 m prosto: 1. Landkamer (C) 288, 2. Pelhan (L) 29.4, 3. Skarpa (L) 29.5, 4 Švehla (C) 30.02. 200 m prsno: 1. Hribar (L) 3:02, 2. Sehrig (C) 3:02.6. 100 m prosto moški: 1. dr. Wilfan (L) 1:03.2, 2. Landkamer (C) 1:05, 3. Fritsch (L) 1:05, 4. No-votny (C) 1:08. Štafeta 4X50 prsno moški: 1. LPP v postavi Tory, Hribar, Binder, Cerer 2:24.2 (Cerer je preplaval progo v čistih 32), 2. CPK: Nikyna, Novot-ny I., Novotny II., Sehrig 2:38.1. Štafeta 7X50 m prosto: 1. LPP v postavi Cerer, Pelhan. Pestevšek, Skarpa, Lenart, Fritsch, dr. Wilfan 3:25.4, 2. CPK 3:30.2. Wilfan je plaval v 6tafeti 27.4. W'aterpolo tekma se je končala 4:4. Olimpijski dan v Mariboru Rezultati: . 50 metrov prsno; Lampret 41,2; 2. Gala, 3. Fajdiga. 50 metrov prosto juniorji: 1. Potočnik 37,1; 2. Šrol; 3. Repič. 50 metrov prosto seniorji: 1. Zlatič 31; 2. Kr-6tič; 3. Smerdu. 50 metrov prosto dame: 1. Bajde 41; 2. Rižner; 3. Breščak. štaleta 3X50 metrov mešano: 1. Zlatič, Gala I., Škofič 1,58; 2. Smerdu, Lampret, Krstič. Skoki: Državni prvak Ziherl je izvedel prekrasne skoke. Nastopili so še člani MPK Podku-bovšek, Škofic, Košak in Gala, ki so tudi pokazali zelo lep napredek. Na koncu je bila tekma v vaterpolu, v kateri sta igrali dve kombinirani moštvi MPK. Sodil je g. Ziherl. Rezultat 4:0 (3:0). Viktorija, Sušak : Jug, Dubrovnik 65.5:43.5 Rezultati: 400 m prosto: 1. Žižek (J) 4.49,4, 2. Defilipis (Viktorija). 100 m hrbtno dame: 1. Smolnik (V) 1.24, 2. Vi mer (V) 1.30.2. '200 m prsno gospodje; 1. Grkinič (V) 2.53,5, 2. Kon (V). 100 m prosto dame: 1. Krmpotič (V) 1.15, 5. 100 m prost« gospodje: 1. Kurtini (V), 2. Sta-kula (J) 1.03,6. 200 m prsno dame: 1. Boršič (Vikt.) 3.20,6, 2. Orlič (J) 3.22.8. 100 m hrbtno gospodje: 1. Ciganovič (Jug) 1.13,2. 2. Virmar (V). 4X50 m dame: 1. Viktorija 2.19.4 (boljše od jugoslovanskega rekorda). 2. Jug 2.32,4. Olimpijska štafeta 4 X 200 metrov: 1. Viktorij« 9.23,8, 2. Jug 9.32.8, Letalsko zmagoslavje na Gorenjskem Novo letališča jeseniškega aerokluba ja veličastno prestalo preizkušnjo in postalo letalsko središče vsa Gorenjska — Nad 1000 gledalcev Rodine, 21. avgusta. Za dne 20. avgusta popoldne je bil na novem letaliSču jeseniškega aerokluba v Blatih pod Ro-dinami napovedan letalski miting, zvezan s krstom novih jadrilic in z blagoslovitvijo lotaliiča. V sredo, četrtek in petek so trosili avioni letake jn vabila med prebivalstvo po vsem visokem Gorenjskem in vse je pričakovala velike prireditve. 7000 gledalcev Toda nad vse pričakovanje največjih optimistov se je na nedeljo popoldne napovedani letalski miting spremenil v prave letalske dneve, kakršnih Slovenija še ni doživela in morda nobena letalska prireditev v državi. Že v soboto so na novo letališče priletela motorna letala, da stopijo v službo propagande za letalstvo med prebivalstvom. Prijavilo se je nad 200 poletov iz občinstva in še in še prihajajo prijave. Po visokem Gorenjskem so plula letala in oznanjevala veliko prireditev. Vsak je hotel pomahati svoji rodni vasi, svojim znancem, vsak videti krasote naše dežele z višin. Ni čuda, da so ti sinji ptiči privabili na letališče toliko ljudstva, kot ga še ni bilo zbranega na kaki prireditv na Gorenjskem. Na letališču je bilo nad 7000 gledalcev, ki so doživeli edinstveni dan v življenju in odšli na svoje domove občudujoč bogat program in korajžo vrlih jadralcev in drznih ter požrtvovalnih pilotov. Zastopnik Nj. Vel. kralja Ob letališču je bila postavljena tribuna za častne goste, za botre letalom in za pokroviteljstvo mitinga. Z velikim navdušenjem je ljudstvo pozdravilo zastopnika Nj. Vel. kralja g. majorja Vučič-Matošiča, komandanta plan. bataljon na. Prireditvi so še prisostvovali: inž. Tadia Son-dermayer iz Belgrada s soprogo, zastopniki vojaštva in garnizij, zastopnik gospoda bana pod-dačelnik Bizjak, narodni poslanec dr. Š m a j d, zastopstvo Kranjske industrijske družbe, g. Avg. ,\V e s t e n (ki je daroval klubu namesto botre 10.000 din), predsednik Praprotnlk, generalni ravnatelj KID C. Noot ter tehnični ravnatelj dr. inž. H. Klinar, nadalje zastopniki raznih društev in ustanov. Botri sta bili ga. W e s t e n , ki jo je zastopala ga. F r a p r o t n i k o v a, ter ga. Klinar-j e v a. Parada letal pod gorenjskim nebom Takoj za tem se je pojavilo na nebu motorno letalo, ki je prispelo iz Ljubljane in imelo v šlepu privezano jadralno letalo. Nad letališčem je odklopilo jadralno letalo. Motorno letalo se je spustilo takoj na tla, jadralno pa je v krasnih zavojih letalo nad letališčem in se polagoma spuščalo. Napovedovalec je razglasil, da ga pilotira leteči Kranjec gosp. S t a r i č. V elegantnem zavoju se je polagoma spustilo in srečno pristalo na letališču. Ljudstvo je bilo navdušeno nad tem lepim pristankom. Takoj nato je zatrobil rog na hribu Sv. Petra ln naznanil, da se bodo s hriba spustili jeseniški jadralci s svojimi jadralnimi letali. In res sta se na obzorju zasvetlikali dve jadrilici, ena za drugo. Prvo je vodil jeseniški pilot, organizator in pionir jadralnega športa v kraju, gosp. Izidor R u č i g a j, drugo pa pilot gosp. Hrovat iz Ljubljane. Obe jadralni letali sta iz velike višine krasno zavili nad letališče in mirno pristali. Blagoslovitev letališča Ko so bila vsa jadralna letala, šest po številu, postrojena ob častni tribuni, kjer je bila tudi razstava modelnih letal — med temi mojstrski izdelki modelarja g. Ravnika, je prišel na letališče župnik gosp. Gornik, da izvrši krst in blagoslovi letališče. Centar letališča so zaradi ugodnejših zračnih tokov med tem časom določili že v brezniški fari, toda prvi zleti so bili v begunjski župniji. Pilot gosp. R u č i g a j je stopil pred čete jadralnih skupin, ki so bile postrojene pred letali. Dve letali, ki sta bili določeni za krst, sta bili pregrnjeni z državnimi zastavami. Iz vsega tega postroja je odsevalo požrtvovalno, veliko in uspešno delo aerokluba, ki je na svoje uspehe lahko ponosen. Pilot Ručigaj je predal raport kraljevemu zastopniku, nakar se je pričela slovesnost govorov in blagoslovitve. K mikrofonu je stopil predsednik jeseniškega aerokluba gosp. inž. Ciril R e k a r in imel slavnostni govor. Pozdravil je visoke goste, posebej pa je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja gosp. Vučič-Matošiča in ga prosil, da sporoči Nj. Vel. kralju izraze največje vdauosti. Zaklical je kralju in kraljevskemu domu in vsa tisočglava množica gledalcev je priredila manifestarije za mladega kralja. Gospod predsednik se je spomnil mlade žrtve jadralnega športa. Idealnega tovariša Janeza Goloba, ki ni dočakal tega velikega dneva. Župnik gosp. Gornik je blagoslovil letališče in nato šel na letališče in krstil novi jadrilici. Nato je gospod župnik v krasnem nagovoru omenil požrtvovalno delo jadralcev. Prosil je Boga, da blagoslovi to plemenito in koristno delo in želel, da bi bilo srečno. Nagovor gospod župnika je šel k srcu vsem tisočem prisotnih. Prisrčno pozdravljen je spregovoril šef letalskega centra dr. R a p e iz Ljubljane, ki je govoril iz srca v srce idealne mladine. Manifestacije za letalstvo Gledalci si ne morejo misliti, da je program mitinga tudi po svoje težak in nikoli jim ni dovolj točk v ozračju. Na la dan pa je imel dovolj vsak in zahvala za to gre vsem tistim imenovanim in neimenovanim, ki so se žrtvovali za bogat spored. Nad letališčem so zabučala vsa motorna letala (pet po številu) in izvajala nadlete in akrobacije, kakršnih naše ljudstvo ie ni videlo. Gorenjsko nebo je kar grmelo in človek ni vedel, kaj bi gledal. Da pa je bilo še bolj učinkovito, je tisti hip priletelo iz Ljubljane še drugo letalo in vleklo v šlepu jadralno letalo. Ta točka je bila že nad programom. Tudi to letalo je izvajalo krasne akrobacije in v zadovoljstvo občinstva najlepše pristalo. Jadralci so se na koncu po svojem zastopniku pilotu Hučigaju zahvalili Kil), gg. VVestnu, Pra-protniku. gen. ravn. Nootu in tehn. ravn. dr. Kli-narju ter obema gospeina botrama za pomoč. Zahvalil se je tudi predsedniku aerokluba g. inž. Sondermaverju, ki je obljubil, da bodo jeseniški jadralci pri svojem delu podprti. Sploh so vsi prisotni in tudi taki, ki so videli več podobnih prireditev, rekli, da je bila ta prireditev visoko nad vse pričakovanje in da niso mogli verjeti, da bi mogel ta zbor postati pravi mauifest letalske misli. Vsi tisti, katerih imena tu niso zabeležena, vse ljudstvo in vsi posamezniki, hvala vam. Novo letališče je bilo blagoslovljeno. Hvala pilotom, ki ste šli požrtvovalno na roke, ki niste štedili, ki ste dali vse, da je dan Uspel. Hvala vsem, ki jih dopisnik ni mogel vprašati za ime. Boj proti prahu v Ljubljani Nov način zatiranja prahu smo zadnje mesece spoznali tudi v Ljubljani, predvsem so pa dnevniki javnost opozorili na posoljeno Tyrševo cesto ob kongresu Kristusa Kralja. Vendar so se pa poročevalci precej urezali s svojim navajanjem, da je mestna občina za posoljcnje Tyrševe reste porabila 3 vagone soli, ko je bilo za vso Tyrševo cesto treba le nekaj nad pol vagona klormagnezijeve soli. Klormagneziranje je nagel pripomoček za odpravo prahu, ki pa tudi ni posebno trajen, saj je klormagneziranje učinkovito samo tri do štiri tedne, kakršno je pač vreme. Hudi nalivi pa klormagnezijevo sol hitro izpero in cesta spet postane prašna. Mestna občina ljubljanska že nekaj mesecev dela poskušnje z klormagnezijevo soljo, ko peščene ceste posuje s to soljo tako, da porabi za kvadratni meter pol do tričetrt kilograma klormagnezijeve soli. Za VVolfovo ulico, ko še ni bila tlakovana, je porabila 600 kg klormagnezijeve soli v kosih ter je morala te kose najprej v vodi razstoplti. Zaloško cesto so pred nekaj tedni že potresli z drobno soljo, prav tako pa tudi Tyr-ševo cesto do Stadiona. Doslej se je klormagneziranje prav dobro obneslo in bo zato posoljena tudi Vegova ulica in morebiti tudi še Tržaška cesta. Klormagnezijeve sol }e higroekopska, da namreč vsesava vlago iz zraka kakor n. pr. to posebno opažamo pri sadri ali gipsu, seveda pa tudi pri navadni kuhinjski soli. Ponoči klormag-nezijeva sol pritegne toliko vlage iz zraka, da je cesta še čez dan mokra, kakor da bi bila poškropljena. Zato na posoljenih cestah škropljenje seveda odpade in je tako zaradi posoljene Tyr-še,ve ceste mogoče bolj izdatno poškropiti stranske ulice. Kar se pa tiče pohvale, ki smo jo čitali, da je mestno cestno nadzorstvo ob kongresu Kristusa Kralja posebno izdatno škropilo ceste in z izjemno veliko vnemo preganjalo prah, moramo pribiti, da zaradi kongresa škropljenje ni bilo prav nič bolj izdatno kakor druge dneve, edino delovna služba je bila podaljšana za eno uro, kar pa mestno cestno nadzorstvo stori zaradi pomnoženega prometa ob vsaki večji ljubljanski prireditvi. Kloromagneziranje cest zaleže torej samo nekaj lednov, če ni velikih nalivov, in zato pomeni Ie začasno pomoč proti prahu. Učinkovitejša in trajnejša sredstva so pa sprameksiranje in drugi načini utrjevanja cest, ki jih zlasti letos preizkuša mestni tehnični oddelek. Z asfaltno smolo so bile letos obdelane Vilharjeva cesta, Slomškova, Komenskega in Kolodvorska ulica, strmi del Miklošičeve ceste in Marijin trg ter Wolfova ulica, sedaj pa zalivajo kocke na cesti Za gradom, a tako bo zalita tudi Bleiweisova cesta od Tyrševe do Gosposvetske ceste. Gorupova ulica dobi drugo plast spraineksa, Cigaletova uli- V >r a M . t m, « X & 3 ?t mm -. >. »m Skupina francoskih vojnih letal nad knpolo cerkve sv. Pavla v Londonu. Pri tem poletu, ki naj bi bil demonstracija vojaške zveze med Anglijo in Francijo, je sodelovalo 180 letal. ca bo obdelana ln utrjena s polpenelraciio, a način >chclmar< smo opisali žo zadnjič pri utrjevanju Ilirske ulice. Ker je mestna občina pomnožila tudi škropljenje s tramvajskim škropilnim vozom in z novim najmodernejšim škropilnim avtomobilom, preea-njamo v Ljubljani prah tako uspešno in učinkovito, da jo tudi vedno ntanj pritožb, pač pa velika večina prebivalstva rada priznava, da se mestna uprava na vse načine trudi odpraviti prah in blato z izboljšanjem cest. Trbovlje Drnhiia ni bilo pri zadnjem izplačilu rudarskih plač, ampak le papir po 100 in 500 din. Kar je bilo nad 100, se bo pri prihodnjem plačilnem dnevu obračunalo in doplačalo, če bodo prišli do tedaj novi kovanci. lzlel prirede rudniški rokodelci prihodnji torek. Z avtobusom se bodo peljali najprej na Koroško do Črne, kjer je svinčeni rudnik, nazaj grede se bodo ustavili v Rušah in na Fali, kjer si hočejo ogledati velike železniške delavnice. Je zelo velik načrt za en dan. Ljutomer Promet s sadjem. Zadnje dni je opažati velik promet s sadjem. Vsak dan pripeljejo vozniki na kolodvor velike vozove jabolk, ki jih polem nalagajo v vagone. Po večini gre to sadje v inozemstvo. V okolici Ljutomera ter deloma po Slovenskih goricah jc letos sadje precej lepo, brez lis in krast ter kljub poletni vročini in suši še preccj debelo. Tako bodo tudi letos naši sadjarji prišli na svoj račun. Stadion v Ljutomeru, čudno se to sliši, pa je vendarle res. 2c lansko leto ob priliki sedemdesetletnice prvega slov. tabora v Ljutomeru je marsikomu padla misel v glavo, da bi bila dobra, ako bi imeli za večje prireditve lepo telovadišče. Letos se je začelo s temeljitim delom. Vse sile smo združili ter napravili načrt, da sc staro nepraktično telovadišče poglobi, okoli se napravi visok položen nasip, da nam naša Sčavnica, ki teče tik Katoliškega doma in telovadišča, ne bo mogla ob časti povodnji prestopiti nasipa in napolniti telovadišča. Za to delo so določeni gotovi dnevi. Delo pa lepo napreduje. Tukaj jc polno mladine, ki ne stoji samo in gleda, marveč vse dala, vse ima v rokah motike ali lopato, drugi samokolnice, tam zopet vozi kmet s konji zemljo za nasip, skratka vse se trudi, da bi čim lepše napravili ljutomerski stadion. Arena bo imela obliko elipse. Delamo s polno paro, da bodo glavna dela letos končana. Remšnik Te dni smo imeli lepo slovesnost. Praznovali smo 25 letnico mašništva našega gospoda župnika Vida Pavliča. Zgledni pa6tir svojih ovčic, dober voditelj na pro/svetnem in gospodarskem polju, to-lažnik žalostnih, ki daje dobre nasvete starim in mladim, se je v teku 19 letnega službovanja pri nas zelo priljubil pri vseh faranih. Našemu jubilantu ni noben človek prereven in nobena hiša preskromna, da je ne bi obiskal, in mu ni nobena pot pretežka in ne prestrma. Marsikaj se je po zaslugi našega gospoda jubilanta predrugačilo. Ustanovila se je tudi »Kmečko delavska zadruga«, ki ji on predseduje. Kljub raznim nasprotnikom se je začela zadruga prav dbro razvijati. Marsikateri popotnik dobi pri zadrugi poceni okrepčila. Vsi člani zadruge so prav zadovoljni in hvaležni jubilantu. Na predvečer slovesnosti so kmetje zažgali kresove, godba jc zaigrala, domači pevci pa so zapeli podoknico. Fantje so postavili mlaj in napravili slavolok. Na dan slovesnosti ee jc zbralo kljub slabemu vremenu veliko število ljudi mladih in starih, da sc skupno z gospodom jubilantom zahvalijo Bogu za vse podeljene dobrote. Prosili so tudi pri srebrni maši Boga, da bi še dal dočakat našemu gospodu jubilantu 50 letnico mašništva. Pridigo je imel gospod dekan Marko Sagaj. Pri maši sta asistirala gg. Sagaj in Mak. Pevci so krasno prepevali pod vodstvom g. organista Mor-hla Josipa. Vsi smo prosili Boga, da da dočakati našemu jubilantu še 50 letnico mašništva, a jubilanta pa prosimo, da ostane med nami vsaj do zlate maše! Ruše pri Mariboru Kegulacija Ruškega potoka: Vsem Ruianom |e gotovo še v spominu razdejanje, katero je pu-vzročil ob lanski ujmi meseca maja Ruški potok. Občina se |e ponovno obračala « prošnjami na bansko upravo, da bi se svoj čas že pričeta regulacija tega hudournika nadaljevala in končala Pred dvema tednoma so pa z deli začeli. Delali bodo seda) tako dolgo, da bo vsa struga skozi Ruše in do železniške proge uravnana, skozi Ruše beto-nIrana, v podaljšku pa zagrajena s piloti. Regu- l™^™ Vel'a.la 500 000 din- Banovina prispeva 400.000 din, dočim znašajo stroški občine skoraj 100.000 din. S to regulacijo bodo pridobile Kuše na svoje lepoti, na drugi strani pa bo odvrni en a nevarnost, da bi bile Ruše še kdaj poplavljene na način, kakor sc je to dogodilo lani. SLEPEC Detektivska povest 57 »Morda bova morala čakati ure In ure, veste^ je rekel. »Toda za vrtnimi vrati je klop, kjer bova lahko sedela in kadila po tnili volji, ne da bi zbujala pozornost. In,t je rekel s smehom, »če nama bo zmanjkalo vžigalic, nama bo na razpolago neki prodajalec vžigalic tik ob komolcu zunaj vrat.« »Videti 6te popolnoma prepričani, da bo prišla.« »Popolnoma sem prepričan. Tako je bil bržkone tudi Kinloch, ko si je izbral svojo postojanko. In kdo bi mogel dvomiti, če je slišal How-leyevo pripovedovanje o včerajšnji prigodici? Cisto gotovo je hotela govoriti z njim, ko ga je videla kot berača sedeti tamkaj. Prav tako gotovo pa ji je tudi spremljevalec to preprečil, ko jo je bil potisnil v taksi. Howley ga .e opisal kot Meduha. In stavit grem,' da je bil gospod res bled — v tistem trenutku. Samo pomislite! Nepričakovano se je znašel komaj deset Čevljev od Človeka, ki ga je mogel ovaditi kot morilca, ko mu je bila ob strani razburjena ženska in policist tik ob komolcu. Živci? Da, ta človek mora imeti jeklene živce. Vsa sreča zanj, da Kinloch, ki je hlinil, da jc Dick Hollins, ni takisto hlinil, da je slep « »Pa sa; tudi z očrni ne hi bil mogel prepoznati nobenega od njiju,« sem mu segel v beeedo. »Čisto pravilno, a Kinloch je gotovo računal, da ga ho ogovorila, ko se bo prestrašila, videč ga kot berača sedeti ondi. Nedvomno je imel svoje razloge za to upanje in tisto, kar se Je zgodilo včeraj, priča, da je bilo njegovo upanje dobro osnovano.« Zviška Je pogledal name, ko sva stopala dalje. »Niso vam še dobro znane ženske navade. Kadar se ženska odloČi za kakšen gvoj tako imenovani namen, da bo nekaj storiia, tedaj bo tudi storila. Morete jo enkrat odvrniti, morete jo odvrniti tudi dvakrat, ampak prej ali slej, ko boste morali misliti na kaj drugega, ali ko boste samo kam drugam gledali —« Besede so se mu končale z nenadnim čudnim zehajem in hitro je umolknil in me prijel za rame. Ko sem se obrnil, je z drugo roko pokazal Ija. Ob tem času sva prišla za zadosti daleč po cesti, da se nama je odprl pogled na vrtove na trgu. Južni pločnik je kakor po-navadi kazal lepo število pešcev, ki so prihajali in odhajali, a severni poleg vrtov je bil zadosti prazen, da sva mogla žo od daleč videti, da Kinlocha ni bilo tam. »Pa tudi Jenkinsa ne vidim,« Je dejal MoNab, »niti Petersa«, je doda! in stekel proti vrtovom. McNab je dospel na mesto pred menoj. Nisem si mogel misliti, da lahko tako hitro teče. A natančnejši ogled prostora nama je nudil kolikor toliko pojasnila. Res nobenega sledu ni bilo o Jenkinsu in njegovih tovariših, pa tudi o Robertu in Pilcherju ne, ki bi bila morala pleti in okopavati za ograjo. O Petrovi navzočnosti pa je pričakalo samo zeleno barvilo na neki ranti pri tej isti ograji. Razločno sva videla, kje je nehal — ravno na sredi nekega droga, zgornji del je bil namreč sveže zelen, spodnji pa brezbarven in preperel, ob vznožju plotu pa je stal do polovice napolnjen lonec. A vse to sva videla šele pozneje Najprej pa sva zagledala elepčev trinož-nik, ki je stal lam prazen, medtem ko je slepče-va velika knjiga ležala z licem na pločniku. McNabovi štirje pazniki so bili izginili, pa tudi človek, ki so ga bili stražili. McNab je trenutek z napetmi očmi pregledoval pozorišče, na kar je stopil k ograji, potipnl barvilo in nato pogledal konce svojih prstov. »Se vedno je Čisto mokro,« je zamrmral. »Moralo ee je ?ele pravkar zgoditi.« Nato pa je pokazal, kako blizu je bil stol mestu, kjer se je pleskanje nehalo, in je rekel; »Peters je vsekakor imei iepo priložnost.« A videl eem, da je bil McNab močno pretresen. XVIII. Dolgo časa ni McNab ničesar spregovoril. Osupn.eno je roke lahno sklenil na hrbtu in strmel v orodje in razne predmete, ki eo jih pustili ondi slepec in ljudje, ki so bili postavljeni, da bi ga bili stražili. Nekateri sprehajalci, ki so ga videli tako zamišljenega, so se radovedno ozirali nanj, ko so stopali mimo, in se jeli razgledovati okoli sebe, da bi bili videli, kaj je tako obrnilo nase njegovo pozornost. Kazalo pa je, da Mc.Na-bu ni bilo po godu tisto, kar je videl. Ko se je nazadnje obrnil z nekim vprašanjem proti meni, mu je igralo okoli ustnih kotov nekakšno drhtenje, nekakšno nervozno drhtenje, »No, Godfrey,< je izpregovoril, »kaj sklepate po tem?« »Odnesli so vašo vabo,« eem ee odrezal negotovo. On je resno prikimal. »Tokrat ribice res ne ščipljejo od nje. Požrle so jo in jo popihale.« »In vsak čas se bodo vrnili vaši pazniki ter nama povedali, kam so jo bile odnesle. Vse gre po načrtu, ali ne?« sem vprašal »Upam tako,« je odvrnil počasi. »Upam tako. A vendarle se je tu nekaj zgodilo. Česar moji pazniki niso pričakovali. Nedvomno so bili izne-nadenl.« Pogledi so ee mu spet obrnili proti po-zorišču. »Poglejte Pelersov čopič. Z ročajem naprej mu je padel iz roke v lonec. Pa predpasnik jo iniel na sebi. Ali je v njem tekel za njima? Saj ga ni nikjer videti. Tudi motika kaže, kakor da mu je padla iz rok sredi zamaha; in kakor je videti, jo je Pilcher ubral od tod kar z delovnimi rokavicami na rokah, medtem ko je čepico pustil tukaj.« McNab je pokazal na čepico, ki sem jo zdaj zagledal pod nekim grmom na temni preti za ograjo. »Nekaj jih je nepozorne iznenadilo,« sem opomnil. Gledal je po cesti gor in dol. Na najini strani Je bilo kakor po navadi le malo prometa, nekoliko otroških strežnic z vozički in manjše število capljajočih otrok. A na prometnejši strani so ee bili ljudje že porazgubili Bog ve kam in vprašanje je, ali Je v tisti struji sploh kdo opazil kaj presenetljivega. Kakšnih petnajst minut, ki so se morale MoNabu zdeti dolge ko cele ure, sva stopala gor in doi in čakala. »Peter« je zanesljiv mladec,« je enkrat omenil. »še nikoli me ni prevaral. Jenkins je tudi poraben za to in ono.« je nadaljeval in se pri-pognil, da jo pobral Braillovo knjigo na tleh. »Potem takem,« sem dejal, sta jo Peters in Jenkins bržkone udarila za Kinlochom. Vprašanje je samo, kako daleč je od tod do hiše, kamor sta jo mahnila. Prej ali slej se bo kateri izmed vaših paznikov vrnil s pojasnilom.« »Tako je bilo tudi v načrtu,« je odvrnil on samogibno, ko je poravnaval pomečkane liste v knjigi. »A tudi najbolje zamišljeni načrti mišim in ljudem včasih izpodlete. In vsiljuje se mi misel. da mi je tudi tale. Vse kaže, kakor da je bila vaba kratko malo vzeta iz pasti. In to pomeni, da sva izgubila stik z morlicem Ponsohy Pageta — Izgubila stik ravno na tistem mestu kjer h| ga bila mogla upostaviti.« Zaprl je Braillovo knjigo ter jo položil na trinožmk. In čez nekoliko minut je bil tu dokaz, ki je potrjeval, da so bile McNabove slutnje upravičene. Io J? bil mali Peters, ki se je prvi vrnil razgret in zmeden. Njegova potrta zunanjost je jasno govorila o porazu in njegovo^ odk imava-nis, kakor hitro se je srečal z McNabovim pogledom, prav za prav ni bilo niti treba. »Potem takem |o je kar gladko pobrissl?« je vprašal Mc.Nsb. Petere je brez diha prikimal. »Slep Človek, pa vam štirim? T« bo pa res zanimivo slišati, kako.« Glavna kolekfura Drž. razr. lolerije VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova nlira 14. javlja, da so bili glasom teleloničnega sporočila dno 21. avgusta izžrebani naslednji dobitki V. razreda 38. kola: lon.ono din št. 55345. — 80.000 din St. 44977. — 40.000 .lin ;t. 7485, 22393, 30485. — 24.000 015. — 12.000 din št. 25879, 58915, 80694, 98358. — 10.000 din št. 764, 1805, 7000, 19019, 34481, 36322, 37386, 73432, 798<>8 99100. 8000 din št. 5718. 8242, 62935, 63210. 67185, 71415, 79306. — 6000 din št. 377, 2268. 2825, 9602, 23417, 28131, 3-1059, 36521, 41554, 43019, 51259, 53617, 54400, 57438, «0119, 61746, 65412, 65436, 80301, 85500, 93859. 98371. 93634. — 5000 din št. 349. 4573, 11813. 18744 , 25522, 26353, 27817, 32654, 3S945, 46512, 49379, 53759, 56621, 57323, 57647, 58245, 72060, 74001, 79849, 87150, 91473, 91877, 93716. 4000 din štev. 2040. 5312, 56G9, 8544, 8684, 13928, 15760, 19135, 21701, 28543, 28546, 28546, 29364, 30371, 31185, 30920, 38248, 39900, 41013, 410'26, 4148G, 42521, 44051. 44334, 49722, 52759, 54137, 69062, 70504, 75238, 75906, 79990, 83006, 90201, 96222. Prihodnji izid žrebanja bom objavil v čredo, dne 23. avgusta 1939. - Žrebanje bo trajalo do 9. septembra 1939. Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo. Kdor si še ni nabavil srečk Državne razredne loterije, naj pohiti ponje v glavno domačo kolek-turo »Vrelec sreče«. g~ g V M • v * • iluzbe iscejo Sedlarski pomočnik začetnik, Išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13446. (a Kmetsko dekle pridno In pošteno, so želi naučiti kuhati v boljši kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.613. (r Sobarica z znanjem nemščine, stara 22 let. Iščem službo, ev. kot pomoč gospodinji. Hus Matilda. Straža, Novo mesto. (a Mesarski pomočnik z dežele, zmožen tudi sekanja ln vseh ostalih del. liče stalne službe s septembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13376. n Vajenci 15 letna deklica II Pedikiranje odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja h) bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela »Slona« v novem lokalu Izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, za 9 din. CEVI za odvode in dimovode, »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves gradbeni materijal dobite pri MATERIAL LJUBLJANA, Tyrl«va c. 36a Telet. 27-16 Brzojavi: Material Kadar potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na liiocsirvtiiiiliv tiskarne v liublian! Brzojavni naslov: Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA B A K R O T I S K" KNJIGOVEZNICA z malo maturo se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13523. Zaslužek Aranžiranja velesejmskega paviljona oddam. - Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Arhitekt« 13.762. CERNE, Juvellr, LJubljana SVoliova ulica it. t Obrt Mreže za postelje najceneje prt Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 34. (1 MOKA NESTLE je najboljša hrana za otroke ob Času poletne vročine Kauče otomane. modroce, zavese in vse v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno ln po zmernih cenah. Pphar Edvard, tapetnik ln dekorater, Ljubljana, W01fova 12, dvorišče, (r Ali ste ie naročeni na Slovenca * Vsak naročnik zavarovan Denar Hranilne knjižice 3 •/• obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Vnajem Gostilniški paviljon na razstavišču se odda v najem. — Pojasnila daje uprava velesejma. (n Posojila tSSite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite aH pridite osebno. »MoJ dom«, Ljubljana, Dvoržakova ulica št. 8. Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah ln takojšnjemu plačilu. Rudolf Zore LJubljana, Gledališka 12 Zemljišče kupim v ljubljanski okolici, 3000—10.000 m», pripravno za stavbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Okolica 27« 13730 (p Ob smrti našega preljubega očeta, tasta in starega očeta, gospoda KARLA PLANINSKA trgovca smo prejeli toliko izrazov sožalja, da se ae moremo vsakemu posebej zah\aliti. Iz tega razloga se tem potom zahvaljujemo vsem za tolažilne besede, ki so nam bile ob tem hudem udarcu vsaj deloma v uteho Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja, vsem, ki so se od rajnkega poslovili ob mrtvaškem odru in ki f>o ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo stanovskim tovarišem za številno spremstvo ter predstavnikom društev in organizacij. Nadalje se zahvaljujemo oo. frančiškanom za njihovo spremstvo in za podelitev zadnje popotnice. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 23. avgusta ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. 2alnjoča rodbina Planinškov* t imenu vsega sorodstva. Lokal za pisarno ali obrtnika v sredini mesta oddam. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje pod št. 13.795. (n | Trgovina j Izdelke lz trapistovskega samostana: čokolado, likerje, kakao, kakor vse mesne Izdelke Iz Stiške-ga samostana — ter vso špecerijo ln dellkateso kakor: kavo, čaj, olje, poškl sir, sardine ln dr. kupite najceneje v novo urejeni kat. trgovini pri Miklavžu pod Lemenatom Priporočamo se še posebno častiti duhovščini ter samostanskim predstojni-štvom. - Poštna naročila razpošiljamo točno. Kupujemo suhe gobe ln deželne pridelke. (1 OTOMANE kauče, naslanjače vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA« F. NOVAK, Jurčičeva 8. PENZIJON »Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču Zdravo letovišče ob morju med smrekam! in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo. Priporočljivo za družine in častite gg. duhovnike. Otroški & vozički ' ŠP v veliki izbiri * dobite pri UU2LJAIJA Miklošičeva cesta 20 O Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Jakob Zupančič glmn. direktor v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, 22. avgusta 1939, ob pol 3 popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. avgusta 1930 Globoko žalujoči sestri Mina, Vita in brat Anton ter vse ostalo sorodstvo Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor Cenčil