cPZe.
Ameriška Domovina
ei*/ y*ark\ ti1
1 Ork \s P/
' y ' URICAH IN SPIRIT JOOqi 5N IN LANGUAG€ ONLY
HOME'
NO. 76
i>«rvliic Chlc*4*i, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
HORNING N€WSPAP€R
ii
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 13, 1975
LETO LXXVII.—VOL. LXXVII
Azijci dvomijo v trdnosi podpore ZDA Južni Koreji
Predsednik vlade Singapura Lee Kuan Yew je dejal, da Azijci niso prepričani -v trdnost pomoči ZDA Južni Koreji v slučaju napada,
WASHINGTON, D.C. — Predsednik vlade Singapurja Lee Kuan Yew je na TV sporedu CBS “Face the Nation” dejal, da Azijci niso gotovi, da bodo ZDA izpolnile svojo obveznost do Južne Koreje, če bo ta napadena. Po njegovem je gotovo, da se bodo ZDA borile 60 dni, to je toliko časa, kolikor lahko to odredi predsednik ZDA, ni pa gotov, kaj bo nato odločil Kongres.
Po njegovem mnenju je goto-vo, da je Kongres za obrambo Japonske, ni pa prepričan, da je tudi za obrambo Južne Koreje, Pa četudi so ZDA po pogodbi tej dolžne v slučaju napada priti na pomoč.
Lee Kuan Yew je opozoril na dejstvo, da ves svet posluša, ko v Washingtonu razpravljajo o ^ednarodno-političnih in drugih odločitvah. Na to tisti, ki govorijo, pozabljajo... Po njegovem ni razloga, da bi uspel kak rdeč upor na Tajskem, toda tamkajšnji položaj i n ukrepe viade je treba razumeti v okvi-ru tega, kar se j e.dogodilo vin-dokini.
Sen. Mansfield, načelnik demokratske večine, je dejal novinarjem, da ne ve, kaj bi storil Kongres ob rdečem napadu na Južno Korejo, toda po njegovi sodbi bi ameriška javnost nar sprotovala posegu ZDA v Kore-i°- Priznal je pri tem, da imajo k LA pogodbo z Južno Korejo in PDpomnil, da ne verjame, da bi Severna Koreja napadla, “vsaj ne sedaj”.	. ■
-----o-----
Veliki podjetniki niso se prepričani o koncu gospodarskega zastoja
Hot SPRINGS, Va. — Predsednikov gospodarski svetovalo Alan Greenspan in zakladni tajnik W. E. Simon sta razlagala tu skupini kakih 100 voditeljev naj večjih podjetij v ZDA Poglede vlade na gospodarsko stanje. Govorila sta, da je za-st°j verjetno že dosegel svoje dno, da brezposelnost nemara ne bo segla dosti preko 9% in da bo sredi leta prišlo do poživ-Ijenja.
Večina je te napovedi mimo sPrejela, toda v privatnih razgovorih je bilo izraženega v nje Precej dvoma. Nekateri so pri-2nali, da utegne brezposelnost doseči 10'% in da gospodarstvo ne bo tako naglo in v takem ob-Segu na poti navzgor, kot vladni strokovnjaki napovedujejo.
Novi grobovi
Sylvester D. Žnidaršič
Na svojem domu je v nedeljo umrl 38 let stari Sylvester D. Žnidaršič s 4608 Superior Avenue, sin pok. Antona in Antonije, roj. Korošec, brat Anthony-ja, Stanley j a, Marian Marn in Stephanie Sajovec. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen kot pek pri Wagner Bakers. Pogreb bo iz Zakraj-škpvega pogrebnega zavoda jutri, v sredo, ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer d 7. do 9.
Frank Gorup
V Lake County Memorial Hospital West je v nedeljo ponoči umrl, ko je bil nujno tja prepeljan, 63 let stari Frank Gorup s 125 E. 156; St., mož Rose, roj. Toss, oče Mrs. Dave (Doreen) Schley, Dennisa in Mrs. Carl (Gloria) Stuermer, 10-krat stari oče, brat Rudolpha in pok. Antona Gorjupa. Pokojnik je bil član KSKJ št. 169. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo pokojni položen nocoj ob sedmih.
Dr. Saharov in žena
izvedla gladovni štrajk
MOSKVA, ZSSR. — Dr. Andrej Saharov, iznani atomski fizik, “oče sovjetske vodikove bombe”, in njegova žena sta izvedla pretekli teden; tridnevni gladovni štrajk v znak protesta, ko oblasti ne dajo dovoljenja Jeleni Saharovi, da bi odšla na zdravljenje oči v Italijo.
Dr. A. Saharov je prepričan, da bo njegova žena Jelena popolnoma oslepela, če ne bo mogla skoraj do italijanskega strokovnjaka za oči v Sieni. Bolezen na očeh ima še od časa druge svetovne vojne, pa se ji sedaj .nevarno slabša in v Sovjetski zvezi proti njej nimajo u-spesnih zdravil.
V Južnem Vietnamu ponekod le odpor
Na splošno so rdeči povsod prevladali in vzpostavili svojo oblast, vendar obo-žen odpor ponekod še traja.
BANGKOK, Taj. — Radio Saigon je objavil, da se je.doslej predalo že na tisoče pripadnikov bivših oboroženih sil Južnega Vietnama; med njimi tudi 4 generali, priznava pa vendar, da oboroženi odpor ponekod še traja. Zato svari vse “reakcionarne ostanke”, da bodo ostro kaznovani, če se ne predajo1. Baje je prišlo do napada iz zasede na neko vladno kolono na O-šrednjem višavju.
Nova oblast je dala pripadnikom prejšnjih oboroženih sil čas za prijavo do 31. maja. Kdor se dotlej ne bo prijavil, bo resno kaznovan, če ga bodo dobili seveda.
Nova vlada je objavila, da bo izvedla splošne volitve, ni pa za nje določila še nobenega datuma. Ko poziva k združitvi Vietnama, poudarja istočasno, da je treba dajati prednost pomiritvi in ureditvi Saigona. Povsod nastajajo “revolucioinarni komite-ti” kot nova oblast, kot je to bilo povsod po komunističnih državah. šele ko bodo ti "revolucionarni komiteti” opravili svoje “naloge”, bodo uvedli novo, odgovorno javno upravo.
Gen. Tran Varl ,Tra, načelnik vojaške skupine, ki upravlja Saigon, je obj avil, da bo zasegel vso imovino ameriških državljanov, ki so zapustili Južni Vietnam,, ker “ameriški imperializem ni držal obveznosti pariškega dogovora iz leta 1973”.
MRS. L. B. JOHNSON ni vneta za politiko, kjer smatra vsakdo, da ima pravico brskati po privatnem življenju politikov.
Trošarina na gasolin
Washington, d. c. — d0-
odbor za pota in sredstva le odobril zakonski predlog, ki Predvideva postopno uvedbo no-Ve trošarine na gasolin. Za zače-bo omejena na 3 cente, pa
° porastla na 23 centov pri ga-onu’ ’ko bo sedanji gospodarski enkrat trdno za nami.
F Temenski prerok
Lelno oblačno in toplo z možnostjo dežja. Najvišja temperatura 63 P (12 C).
Nixon vedel vse o vlomih v Watergate
WASHINGTON, D.C. — A. P. Butterfield, ki je razkril obstoj posnetkov razgovorov v Ni-xonovi Beli hiši, je dejaj, da je. po njegovem osebnem mnenju predsednik Nixon vedel od vsega početka za vlom v Watergate.
“Za nekaj tako velikega je bila potrebna njegova odobritev,” je rekel Butterfield, ki je poznat delo v Beli hiši in je svojo sodbo utemeljil s tem poznanjem.
Letalonosilka Midway izl ožila letala na Gvamu
WASHINGTON, D.C. — Letalonosilka Midway je koncem tedna izločila na otoku Gvamu 145 letal in helikopterjev, ki jih je naložila ob obali Tajske. Tja so s temi letali prileteli pripadniki južnovietnamskih oboroženih sil pred padcem Saigona.
ZDA so ta letala vzele ponovno v svojo last kljub protestu Tajske, ki jih je na zahtevo rdečih v Saigonu in Hanoiu obljubila izročiti novi vladi v Južnem Vietnamu.
Letalonosilka Midway je odpeljala najboljša letala, pa jih je v Tajski še vedno ostalo precejšnje število. O njih usodi bodo odločili razgovori med Bangkokom in Washingtonbm.
So se Nemci res kaj naučili ir nacistične polomije pred 38 leti!
Kancler Helmut Schmidt je ob Stt-letnici konca druge svetovne vojne dejal, da so se Nemci “naučili svojo vajo iz preteklosti’’.
BONN, ZRN. — Kancler Helmut Schmidt se je ob 30-letnici konca druge svetovne vojne v Evropi pretekli teden spomnil 55 milijonov vojnih žrtev, pa Nemcem svetoval .naj ne pretiravajo v svoji “spokornosti” ob spominu na drugo svetovno vojno.
Ko je na vladni seji govoril za 30-letnico poraza nacistične Nemčije, je dejal, “mi smo se naučili svojo vajo iz preteklosti”. Pripomnil je, da je večina ljudi, ki so sedaj na vodilnih mestih v Zvezni republiki Nemčiji, premlada, da bi mogla v letih pred drugo svetovno vojno igrati kako pomembnejšo vlogo.
Da se Nemci iz prve svetovne vojne niso veliko naučili, je znana stvar. Hitler in njegovi generali so skušali le podrobno dognati vzroke nemškega poraza in skušnje iz prve svetovne vojne uporabiti za dosego zmage v drugi. Niso uspeli, porazu v prvi je sledil še hujši poraz v drugi svetovni vojni, četudi so bili Nemci pri njenem vodenju še brezobzirnejši. ..
Kancler Helmut Schmidt trdi, da so se Nemci iz preteklosti nekaj naučili. V Evropi jih je veliko, ki v to dvomijo in opozarjajo na rast nemškega nacionalizma in znane nemške ošabnosti.
KAMBODŽA UGRABILA NA
MORJU AMERIŠKO LADJO
Kambodianska vojna ladja je streljala na ameriško trgovsko ladjo na visokem morju, jo zasedla in jo odvedla v kambodžansko pristanišče. Ugrabitev ameriške ladje — predsednik Ford je to označil za “dejanje piratstva” — je razburila vlado in Kongres ZDA. Te zahtevajo izpustitev ladje in moštva ter svare pred “najresnejšimi posledicami ’
WASHINGTON, D.C. - Ko je včeraj plula ameriška trgovska ladja Mayaguez s tovorom proti Tajski kakih 60 milj od o-bale Kambodže, pa okoli 8 milj od malega skalnatega otočka, ki si ga lastita Južni Vietnam in Kambodža, jo je ustavila kam-bodžanska vojna ladja s streli, jo zasedla in odpeljala v kam-hqdžansko pristanišče Kompong Som. Na ladji je 39 mož posadke, katerih nihče ni bil pri ugrabitvi ladje ranjen. Predsednik Ford je ugrabitev ladje označil za piratstvo ali pomorsko raz-bojništvo. Njegov tiskovni tajnik Ron Nessen je dejal novinarjem, da ZDA zahtevajo takojšen izpust ugrabljene ladje in svaril, da “bo imelo najresnejše posledice”, če se to ne bo zgodilo.
Ladja Mayaguez je vozila splošen splošen tovor in orožje, ko je zapustila pristanišče Hong Kong ter zaplula proti Tajski. Kambodžanska vojna ladja jo je ustavila v Siamskem zalivu, po izjavi lastnikov ladje 85 milj od kambodžanske obale. The Sea-Land Corporation, lastnica ugrabljene ladje, je izjavila, da ne ve, kakšne vrste orožje je na ladji, da pa je to verjetno lahko pehotno orožje, ker je ladja urejena za prevažanje lažjih tovorov, predvsem kontajnerjev, in ni primerna za prevzem težkega orožja.
Predsednikov tiskovni tajnik Ron Nessen je izjavil, da ugrabljena Mayaguez ni vohunska ladja.
Ker ZDA nimajo s Kambodžo nobenih stikov, so se obrnile za posredovanje na LR Kitajsko, ki ima s Kambodžo redne stike. Preko zastopstva LR Kitajske so ZDA sporočile Phnom Penhu svoje zahteve.
ZDA priznavajo le tri milje obalnih voda, Kambodža pa 12 milj. če naj bi samotni otoček daleč od obale veljal za kambodžansko ozemlje — lasti si ga tudi' Južni Vietnam — potem bi bila ladja Mayaguez, ki je bila v
ličnem tolmačenju bi utegnil biti. vzrok za ugrabitev ladje.
ZDA so poslale včeraj letalonosilko Coral Sea in nekatere druge ladje 7. flote v Siamski zaliv. Predno bodo priplule tja, bo minilo nekaj dni. V teh mora priti do neke rešitve, ker bodo sicer ZDA prisiljene uporabiti silo. V kaki obliki in obsegu bi se to zgodilo, je za enkrat težko reči. V Kongresu je bilo včeraj nekaj pozivov k uporabi oborožene sile proti Kambodži, če ameriške ladje ne izpusti, bilo pa je tudi več pozivo k umirjenosti in trezni presoji položaja.
Precej očitno je, da si ZDA ne morejo privoščiti in pustiti Kambodži ugrabljati ameriške trgovske ladje. Rdeči v Phnom Penhu hočejo pokazati svojo odločnost in neustrašenost in se bodo upirali, če bodo čutili, da jih Peking podpira. Na podporo Sovjetske zveze ne morejo računati, ko so njene diplomatske zastopnike pognali iz dežele in pustili uničiti poslopje poslaništva ZSSR v Phnom Penhu.
Ali se bo spor končal mirno in naglo ali bo privedel do kakih novih, nevarnih zapletljajev, zavisi torej pd Pekinga. Njegova zadevna odločitev bo pokazala, kako tam presojajo novi položaj v jugovzhodni Aziji.
Prevažanje šolarjev težka skrb Bostona
BOSTON, Mass. — Zvezni vodnik W. Arthur Garrity Jr. je izdal načrt za drugi del integracije šol v Bostonu potom prevažanja šolarjev. Skupno naj bi jih v okviru tega načrta prihodnjo jesen prevažali okoli 21,000.
Že proti sedanjemu, manjšemu prevažanju, je bil močan odpor, ki je butnil vedno znova v nasilja in demonstracije. Novi, večji obseg prevažanja je. povzročil večje skrbi in župani Kevin H. White je napovedal priziv na višje sodišče.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer sejo v navadnih prostorih, Po seji bo zabava.
Seja in pobiranje asesmenta—
Društvo sv. Katarine št. 29 Zahodne Slovanske Zveze ima v sredo, 14. maja ob 7. zvečer redno mesečno sejo v SND na St. Clair Avenue (Annex). Od 6. do 7. bodo pobirali asesment, nato pa bodo odšli v Hofbrau House, kjer bo večerja in nato kratka seja.
Bomba uničila hišo—
Včeraj zjutraj ob 4. je bomba eksplodirala v pritličju hiše Daniela J. Greene, 45 let starega bivšega voditelja pristaniškega delavstva v Clevelandu ih vodnika skupine za odvažanje odpadkov, na 15805 Waterloo Rd. Četudi je hiša uničena, je njen gospodar ostal živ in brez večjih poškodb. Izjavil je, da je bombo nekdo vrgel skozi okno in da je bil za to najet in plačan. Druga bomba je bila prislonjena na zadnji strani stavbe, pa k sreči ni eksplodirala.
Sestanek “Slovenian Heritage Foundation”—
V četrtek, 15. maja, ob 7.30 zvečer bo v Slovenskem domu na Holmes Avenue sestanek “Slovenian Heritage Foundation”. Vsi, ki se zanimajo, vabljeni!
Namesto vencev—
Družina umrlega Louisa Ko-steinscheka bo hvaležna za darove za Slovenski starostni dom v spomin pokojnega namesto vencev k njegovi krsti.
Konzulat ZDA v Angoli svetuje Amerikancem odhod
času zasedbe 8 milj od tega otoč- | LUANDA, Ang. — Ostri spo-ka, v kambodžanskih teritonal-	med dvema afriškima sku-
J ^ U r7T>t A	^
nih vodah, po stališču ZDA pa na visokem morju. V tem raz-
HANO) ODLOČILNA VOJAŠKA SILA NA PODROČJU IND0KINE
Področje med Indijo in Kitajsko imenujemo običajno Indo-kitajsko ali kratko In-dokino. Na vzhodnem delu področja prevladuje kitajski vpliv — to velja v prvi vrsti za Vietnam, v manjši meri za Kambodžo in Laos —, na zahodnem pa indijski. Ta je posebno očiten v Burmi, nekaj manj na Tajskem in v Maleziji, katera spada po svojem izročilu, veri in kulturi bolj k Indoneziji.
Dokler je bil Južni Vietnam neodvisen in je užival polno podporo ZDA, je vzdrževal ravnotežje s Severnim Vietnamom in ostale države na celotnem področju so se čutile do neke ‘ mere vame.
Padec Južnega Vietnama, ki mu bo prej ali slej sledila združitev s Severnim, je položaj bistveno spre m e n il. Združeni Vietnam, trdno in disciplinirano povezan pod komunistično diktaturo in vojaško organiziran, 'bo najmočnejša in odločilna sila na celotnem področju med Indijo in Kitajsko.
Vietnam je v vojni dobil o-gromne količine vsakovrstnega orožja, lahkega pehotnega, pa tudi težkega. Dobil je veliko število ameriških letal in s tem ibodo njegove letalske sile izredno povečane. Verjetno bodo močnejše od indijskih, vsekakor pa daleko nad vsem, kar imajo in bodo v
bližnji bodočnosti imele druge države tega področja.
Vietnamski vpliv bo prevladoval v Laosu in Kambodži, katera se je javno izjavila za čim tesnejše vezi z LR Kitajsko.
Za enkrat se prizadeva Sovjetska zveza za utrditev in razširitev svojega vpliva v Vietnamu. Pri tem se opira na moderno orožje, s katerim je Severni Vietnam opremila za njegov nastop proti Južnemu. Trdijo, da mu bo nadomestila izgube, ki jih je v te bojih imel. V zameno bi rada dobila Cam Ranh zaliv za oporišče za svoje ladje in letalstvo.
Cam Ranh zaliv je bilo naj večje ameriško oporišče v Južnem Vietnamu, dokler so ZDA imele tam svoje lastne oborožene sile. Za Sovjetsko zvezo bi bilo tamkajšnje pomorsko-letalsko oporišče izredno pomembno. Omogočilo bi nastopanje sovjetskemu vojnemu brodovju, pa tudi letalstvu, na obsežnem področju Južne Azije in ibi olajšalo nadziranje Kitajske od juga.
Da v Pekingu na take sovjetske namere ne gledajo s prijaznimi očmi, je jasno. Vprašanje je, ali jim bo uspelo sovjetske načrte preprečiti ali ne.
pinama v začetku maja so zakrivili 500 mrtvih in preko 700 ranjenih. Položaj je postal tako negotov, da je večje število zastopstev tujih držav, med njimi tudi konzulat ZDA, svetovalo svojim državljanom, da zapuste Angolo, dokler se tam razmere ne umire.
Večje število ameriških državljanov je dejansko pretekli teden odšlo iz Angole v Južnoafriško unijo, da vidijo, v kako smer se bo razvoj v Angoli obrnil.
Štrajk zdravnikov se širi iz San Francisca
SAN FRANCISCO, Kalif. — Tu štrajkajo zdravniki 12 dni zaradi visoke zavarovalnine proti morebitnim napakam pri postopanju z bolniki. Štrajk se je začel širiti na druga področja in trdijo, da ni izključeno, da bo zajel vso Kalifornijo.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Senatni zunanjepolitični odbor je včeraj izglasoval 405 milijonov dolarjev za vietnamske begunce.
PARIZ, Fr. — Podpredsednik vlade LR Kitajske Teng Hsiao-ping je prišel včeraj na uradni obisk v Francijo. Ostal bo tu 6 dni. Tang je tudi podpredsednik Kitajske Komunistične partije in načelnik glavnega stana oboroženih sil ter tako poleg Mao Cetunga in Ču En-laja najvažnejša oseba v kitajskem vodstvu.
LENINGRAD, ZSSR. — Ameriški rušilec Tattnall in fred-gata Leahy sta kot prvi ameriški vojni ladji po letu 1945 zapluli v uste reke Neve na uradnem obisku ob 30-letnici konca druge svetovne vojne.
BOSTON, Mass. — Sovjetska rušilca sta včeraj priplula v tukajšnje pristanišče, prvi sovjetski vojni ladji po letu 1945, v zvezi s proslavo 30-let-nice zmage v drugi svetovni vojni.
WASHINGTON, D.C. — ZDA “za enkrat” ne mislijo umakniti svoje državljane iz Laosa, četudi je tam položaj zaostren, ko je dejanska oblast prešla popolnoma v roke rdečih in so vodniki konservativne skupine že večinonja pobegnili na Tajsko v strahu za svojo varnost.
JERUZALEM, Izr. — Izraelske čete so napravile nagel pohod v obmejno naselje Libanona in prijele ter odvedle od tam 5 gverilcev. To je bil v zadnjih 4 mesecih prvi tak na-
IfjV; \ T i a -i L'i rf. m i i III'I ri_liA?» •*«<- •v— m o
šiška mmmnm
6117 St Clair Av«. — 431-6628 — Cleveland, Ohio 44163 National and International Circulation
Publish«! daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAKOCNINA:
•	Združen« države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ra 3
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $7.00 na leto
mesece
SUBSCRIPTION RATES:
United State*
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 month* Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 76 Tuesday, May 13, 1975
razum v Londonu nosi ameriški podpis, Amerika pa je odločena držati se svojega stališča.
Intervencija Narodnega odbora za Slovenijo je rodila velik pozitivni uspeh. V rokah ima zatogovilo najmočnejše velesile na svetu, da ta ne ho dovolila siprememb na ozemlju bivšega Samostojnega tržaškega teritorija. Pred tem zagotovilom se bo ustavil tudi italijanski pohlep po tuji zemlji.	L. P,
m


BESEDA IZ NARODA




IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, I1L — (XIIL.) — Rano v jutru 29. decembra 1941 sem se poslovil od očeta in sestre. Oče me je spremil do naše domače kapele. Segla sva si v roke. Očeta nisem videl, da bi kaj imel solzne oči, tokrat mi je s solzami v očeh rekel: “Ne bova se več videla.” Dopoldne in popoldne šem v naglici obiskal le nekaj najbolj zaupnih prijateljev. Oglasil sem se tudi v stolnem župnišču, pri škofovem tajniku prof. Petru Potokarju. Ta mi je ob slovesu rekel: “Povej gospodom v Ljubljani, naj ne uganjajo strankarske politike in se ne grizejo več med seboj. Narodna edinost nas bo rešila.” Ob 6. zv. sem bil že na postaji v Zagorju, kjer me je čakal svak prijatelja. Odpeljal me je na dom, kjer sem prenočil. Skupno smo zvečer molili rožni venec. Drugi dan, 30, decembra, me je njegova hčerka, komaj 8-letna ali kaj, odpeljala k mežnarjevim na Gori pri Litiji. Tam sem prenočil, na Silvestrovo je prišel v podružno cerkev maševat nemški duhovnik. Na Novega leta dan sem odšel v Šmartno pri Litiji. Kovček s perilom sem pustil pri mežnarje-vih na Gori. Rekli so mi, (da je nevarno hoditi okrog s kovčkom. V nahrbtnik sem vzel le
L	~	^	„ -i j m ■ ,	..najnujnejše., V Šmartnem pri
nega bojkotiranja te odločbe od strani komunističnih vlad|Litiji sem ge
Narodni odbor se zavzel za varnost cone B Tržaškega ozemlja v Sloveniji
V pismu iz Slovenije, objavljenem v Ameriški Domovini 17. aprila t. L, podčrtava dopisnik, da je celo italijanska “internacionalna” komunistična partija pokazala “srdito protijugoslovansko usmerjenost, ko je šlo za priznanje cone B Jugoslovanom s strani italijanske vlade. In slišijo se ocene, da bo italijanska partija, ako bo na vladi v Italiji, kar ni izključeno, v soglasju z Moskvo še naprej posegala v Istro in Dalmacijo, ki se jima Italijani v resnici nikoli niso odpovedali.”
Tako pravi resen slovenski glas iz domovine. In dodaja, da Slovencev, ako pride do zmešnjave na Balkanu, ne bosta reševala ne Washington ne Moskva, katerih .interesi se prav na slovenskem ozemlju srečavajo. Tudi ni nikake-ga dvoma, nadaljuje, da bi Moskva ne dala italijanskim komunistom popolnoma prostih rok pri zadušitvi Slovencev. To je mrka ocena položaja, pa vendar ne čisto resnična, vsaj kolikor se tiče Washingtona.
Svest si svoje naloge spričo takega položaja na slovenski zapadni meji je Narodni odbor za Slovenijo že več tednov pred objavo pismo iz Slovenije naslovil na ameriškega državnega tajnika posebno vlogo, kjer ameriško vlado opozarja na to stanje.	(
Kot znano, je bilo v mirovni pogodbi 1. 1947 z Italijo ustanovljeno za Trst in okolico suvereno “Svobodno tržaško ozemlje” pod odgovornostjo in nadzorom Varnostnega sveta Združenih narodov. Razdeljeno je bilo v cono A, ki jo je upravljala anglo-ameriška vojaška oblast, in cono B pod upravo jugoslovanske oblasti. Radi stalnega in dosled
obhajilo, da bi v zvezi z božjim Srcem ostali vedno dobri in pošteni.
Mladinska maša zadnjo nedelj« V aprilu je bila kljub nalivu prav lepo obiskana. G. župnik je prav lepo govoril mladim fantom in dekletom o Dobrem Pastirju, kateremu naj bi otroci, pa tudi mi odrasli zvesto sledili. Berila sta brala gdč. Magda Simrajh in njen mlajši brat Herman. Vsa čast njima! Cerkveni pevski zbor je tudi tokrat lepo postavil. Užitek je, kadar zapoj o pri sv. maši, zlasti pa pri slovenski. — Po maši je bil v Baragovi dvorani pod cerkvijo kratek sestanek. Voditeljica slovenske šole ga. Ana Gaber se je zahvalila vsem, ki so sodelovali pri prireditvi “Kresa” iz Clevelanda; ga. Krista Arko pa je podala finančno poročilo o tej prireditvi. Ga. Ana Gaber se je dotaknila tudi dopisa v AD, ki
gunce v Kambodži in Južnem Vietnamu. Naši slovenski brezdomci kar čez noč so bili izdajalci in nemški kolaboraterji ne le v očeh komunistov, ampak tudi v očeh Anglo-Amerikan-cev ...
*.
Da bi bilo tako lepo vreme in toplo, kakor je danes, pa bo moj “vrtec” kmalu v lepem cvetju.
Lepo vse pozdravlja
“Toti Štajere”
Sfmrenska iihcfigia \n 10-!s!mea
Wickliffe, O. — Zadnjih par let sem z veseljem opazil poživljeno razgibanost med našo, že tu rojeno mladino, ki je aktivno povezana v kulturnih društvih, kot so Korotan, |Cres, Lilija, Mladi harmonikarji itd. Z navdušenjem sodeluje pri vseh naših prireditvah in pomaga, kjer le more. Tako je, na primer, v polni meri pripomogla k uspešnemu lanskemu obisku Koroškega pevskega zbora Gallus.
Ne samo, da je ta mladina pripravljena pomagati, sedaj ti mlajši že prevzemajo vodilna mesta pri naših kulturnih organizacijah. Vtis imam, da so tudi bolj in bolj ponosni, da so slovenskega pokolenja in s tem deležni bogate slovenske kulturne dediščine.
Iz razgovorov z njimi vidim, da se zavedajo, da ni daleč čas, ko bodo morali sami nadaljevati težko in večkrat zelo nehvaležno delo; ohraniti med nji-
ga je napisal g. J. O-k. Nepri- mj slovensko zavest, govorico,
jetno je, če se dopisnik nekam j z viška dotakne učiteljstva slo-! venske šole, ko pravi; “V šoli i naj se otroci uče slovenščine, kakor hitro učne prostore zapustijo, pa njihovi učitelji zunaj z njimi govorijo angleško, kakor njihovi ateki in mamice, dedki in babice, čeprav ■ v slovenskem
ni mogel biti imenovan guverner in ne uvedena ustrezna civilna administracija. Zato je prišlo pod pokroviteljstvom Amerike in Anglije do londonskega memoranduma o sporazumu meseca oktobra 1954, po katerem se prisodi cona A z mestom Trst in okolico Italiji, cona B s Koprom in okolico pa Jugoslaviji. Sporazum so podpisale vse štiri navedene države.
Italijanska vlada ni do danes predložila memoranduma v ratifikacijo parlamentu, zaradi česar zanjo ni legalno obvezen. V svoji vlogi NO opozarja državnega tajnika Kis-singerja na to dejstvo in pokaže na zahtevo iredentističnih italijanskih gibanj, da mora biti tudi cona B pod suvereni-teto Italije. “To pomeni,” naglaša vloga NO, “da imajo ta gibanja v načrtu zahtevati ta teritorij (cono B) za Italijo v slučaju, da pride v Jugoslaviji do resnih notranjih težav. Oborožena intervencija od njihove strani ne more biti izključena, saj bi bila taka akcija v skladu s tradicionalno italijansko politiko zavojevanja.” To potrjujejo italijanski napadi na Etiopijo, Albanijoun Grčijo, kakor tudi na Jugoslavijo, ko so Italijani priključili del slovenskega ozemlja in ga imenovali Ljubljanska pokrajina. Na podoben način sedaj terjajo bivšo cono B zase, kar bi utegnilo sprožiti nevarne komplikacije na tem sedaj mirnem, pa vendar politično delikatnem ozemlju.	/
Na to vlogo je prejel tajnik NO dr. Ludvik Puš od Department of State v Washington!! pismen odgovor z datumom 10. aprila 1975. Pomožni tajnik za javne zadeve C. C. Laise v začetku navaja, da piše po naročilu državnega tajnika Henryja Kissinger-ja, nato pa na kratko povzame razvoj in potek dogodkov na tržaškem ozemlju, ki se krijejo s tem, kar je bilo v tej stvari napisano zgoraj v tem članku. Pismo poudari, da so sedanji status Trsta definirale in podpisale dne 5. otebra 1954 Italija, Jugoslavija, Velika Britanija in Združene države. In dostavlja, da “so štiri sile sporočile predlagano ureditev Varnostnemu svetu isti dan, ko je.bil Memorandum o sporazumu podpisan’’. iv
Vse to ni pravzaprav nič novega in toliko važnega, da bi bilo treba javno razpravljati in pisati o tem. Pač pa sta važna, zelo važna zadnja stavka pisma, ki se v izvirniku glasita takole:	“On the occasion of the signature of the
London Memorandum of Understanding, the United States took the position that it would give ho support (počrtal pisec članka) to claims of.either Yugoslavia or Italy to territory under the sovereignity or administration of the other. The U.S. Government continues to adhere to this pesition.” Ob priliki podpisa londonskega Memoranduma o sporazumu so Združene države zavzele stališče, da ne bodo nudile podpore zahtevam niti Jugoslavije niti Italije po ozemlju pod suverenostjo in upravo druge. Vlada ZD nadaljuje s privrženostjo temu stališču. (Podčrtal pisec članka. )
V uradnem dopisu State Departmenta v Washington!! je torej zapisano, da se Amerika zaveda stališča, ki ga je zavzela 1. 1954 v Londonu, da ne bo podpirala zahtev po o-zemiju od nobene strani, in je odločena pri tem vztrajati. Z drugo besedo se to pravi, da bo'tista država, ki bi iznesla zahteve po ozemlju druge, naletela na Odpor ZDA. To pa ni majhna stvar! Naj si zatorej italijanski iredentisti, ki se-
ogiasil spet pri mežnarju. Bil sem v skrbeh, pa mi je mežnarjev sin rekel: “Kar korajžno. Prižgali bomo pred Marijinim oltarjem lučke za srečno pot.” Kmalu je prišlo neko dekle, oblečeno v črno. Njenega brata so Nemci ujeli in ustrelili v nekem spopadu ob meji. Menda je vodila ta spopad že OF. šla sva proti meji, kako uro hoda. Mimo so vozili nemški avtomobili in tovornjaki z vojaštvom, a se nihče ni brigal, za naju. Na hribu, kjer je stanovala, mi je pokazala hišo, kjer se naj oglasim. Od tam me bodo spravili čez mejo. Bil je že mrak, ko sem se oglasil. Mi niso prav zaupali. Bili so vsi prestrašeni od dogodkov ob meji. Vendar so me sprejeli. Dali so mi večerjo in spet smo molili rožni venec. Spal sem kar na peči. Drugo jutro mi je gospodinja pokazala hišo, kjer se naj o-glasim in povem, da mi pomagajo. Res, kmalu smo bili zgovor-jeni. Neka ženska oglednica je prišla kmalu nazaj in rekla:' “Hitro naprej, nemška patrulja je ze odšla.” Z menoj je šel domači fant do meje in rekel: “Kar tukaj v dolino, pa boste vami.” (Dalje)
Na prvo majniško nedeljo smo imeli pri Sv. Štefanu prav lepo slovesnost. Oltarji so bili nad vse lepo okrašeni. Vsak, ki je bil navzoč, je čutil, da se dogaja nekaj velikega. 21 šolskih o-trok s svojilni starši je zasedlo prve sedeže; v cerkvi. Nestrpno so pričakovali velikega, da blaženega dogodka, ko bodo prvič v življenju sprejeli v svoja srčeca božjega Prijatelja otrok v sveti hostiji, Zveličarja samega. C. sestra Doroteja jih je za to priliko skrbno pripravila, naš župnik p. Tomaž pa je govoril 'tako lepo tej mladini, pa tudi staršem, kakor le on zna. Po masi je bil v farni dvorani za prvo-obhajance pripravljen zajtrk, katerega je oskrbela Our Lady's Guild. Bog daj, da bi ti otroci
pesem, odrsko umetnost, narodne plese, običaje itd.
Z zadoščenjem moremo ugotavljati, da so nesebični napori zavednih staršev, slovenskih sobotnih šol in naših kulturnih društev res vsadili v mnoga mlada srca ljubezen do slovenstva, vere in svobode. Upanje
okolju. Menda se ravnajo po že je, da bo ta mlada in razgibana preživelem, slovenskem reku:' volja še bolj rastla, se utrjevala Žena in črni kruh sta za doma.”|in polno obrodila. Potem bomo Ne poznam prilik v Clevelandu, vsi> ki smo bili na kakršnokoli morda je dopisnik vzel na mu-!način delavni v vzgoji te mlako tudi te učitelje. Pa je skoraj dine’ lahko rekli> da nismo ga-
rali zastonj!
Vzporedno s prebujanjem narodne zavesti, je ta mladina tudi začutila in izrazila željo (“Ameriška Domovina”, 24. aprila 1975), da ob tridesetletnici slovenske narodne tragedije organizira skupne spominske dneve. Zaveda se namreč, da se vrste nas, ki smo preživeli komunistično revolucijo, vedno bolj krčijo. Ne bo več dolgo, ko bo še edino na tej doraščajoči mladini ležeče, da li se še ohrani spomin na desettisoče in desetti-soče slovenskih mučencev iz let grozote 1941 - 1945.
Odzovimo se torej vabilu teh mladih ljudi, ki trkajo na naša srca v najboljši volji in z najr boljšim namenam. Napolnimo do zadnjega kotička veliko dvorano sv. Vida, v soboto 17. maja ob pol osmih zvečer. Na tej spominski akademiji bodo sodelo-Stvu, le Sveta stolica je obsodila vala društva, v čigar vrstah se to nasilje. — Ko letos obhajamo tako uspešno udejstvuje ta mla-30-letnico pokola slovenskih do- dina. Naslednji dan, 18. maja1, mobrahicev, se lahko spomnimo, Pa nai ne bo praznega prostora da se veliki svetovni politiki, v cerkvi Marije Vnebovzete na predvsem Angleži in Amerikan- Holmes Avenue, kjer bo ob dveh ci, niso zganili, ne zločinov ob-' P0Poldne koncelebrirana sv. sodili in ne pri Titovi vladi pro- ^maša za vse žrtve komunistične testirali. Nasprotno: Molčali so 1 rev°luclje-
in še danes nočejo nič slišati o' ReS ^ razveseliivo in vse hva' tem	"	j le vredno, da se naša mladipa v
■	*	[globokem spoštovanju spominja
Dne 3. maja 1945 je bila na ivSeh °nih’ ki 30 pred tridesetimi Taboru v Ljubljani oklicana , slovenska narodna vlada. Mno-iP°lna Z1Vljenja go prepozno! Pok. dr. Lambert
težko verjeti, da bi bili tako nedosledni. Za Chicago pa vem' in to posebej poudarim, da naši u-čitelji in učiteljice, ki so res pravi garači,, saj delajo skoraj zastonj m se od daleč vozijo v šolo, govorijo v šoli in izven, šole samo slovensko. Kolikor vem, tudi starši govorijo vsaj v veliki večini z otroci samo slovensko. Če otroci, ko SO' v družbi s so-učenci ali pa s sosedovimi otroci pri igri, govorijo angleško, jim tega ni zameriti.
*
50-letnico pokola Armencev od strani Turkov so obhajali vr Chicagu živeči Armenci. Okrog en in pol milijona Armencev, brez razlike starosti in spola, je bilo ob koncu prve svetovne vojne poklanih od Mladotur-kov. Nihče se takrat ni zganil in protestiral proti takemu barbar-
Na Slovensko pristavo!
Cleveland, O. — Slovenska j mesta in vasi so danes prepolna spomenikov padlim partizanom, Režim hoče s temi spomeniki nenehno vzbujati spomin na svojo “revolucionarno” preteklost, obenem pa tudi dati izraza čutu hvaležnosti do tistih, ki jim navsezadnje dolguje svoj položaj.
Poklana slovenska domobranska vojska nima v domovini enega samega lesenega križa; na njčnem grobu ni spominskih svečanosti, njej v spomin šumijo samo slovenski gozdovi.
Samo v svobodnem, svetu je ^
Buh, Ivan Rak, Jože Hirscheg-ger, Jelica Hren, Alamija Mer-šol, Janez Mihelič, Zdravko Krajnc, Marija Rihtar, Ančka Benedik, Ana Kamin, Bertel Terglec, Anton Hočevar, Franc Kristanc, Jože Selan sr., Adolf Lunder Jr., Anton Bartol, Anton Nemec Sr., Alojzij Jeršin, Marija CIber, Marija Papesch, Franc Tanko, Janez Lovšin, Jože Slak, Viktor Pogačnik, Franc Graj želj, Vinko Ferkulj, Vlado Lempl, Alojzij Kosem, Janez Štefančič, Alojzija Rus, Franc Lorber, Jože Gross, Marija Kolarič, Franc Hiti, Manca Preša, Ivo Zajec, Milan Zrim, Janez tu in tam spomin na padle in ! Meglen, Jože Malovrh, Peter pomorjene slovenske domobran-1 Rozman, Jože Gazvoda, Franc ce dobil zunanji, viden izraz. En 1 Sfiligoj, Jože Pisorn, Ivana Sta-tak viden izraz spoštovanja do [niša, Marija Dobnikar, Marija padlih in pomorjenih je Spomin- [ Stergar, Franc Lončar, Anton ska kapelica na Slovenski pri- [ Camernik, Franc Stele, Peter stavi pri Clevelandu. Postavlje- jeiar, Jakob Zanutič, Albin na s prispevki VSEH Cleveland- Klamer, John Jaklič, Anton skih Slovencev, ki so sem pris- Majcen, Amalija Peklar, Ivan
peli iz begunskih taborišč v Evropi, stoječa na zemlji, ki je slovenska last in posvečena slovenski, brezjanski Mariji Pomagaj, predstavlja ta kapelica tudi najprimernejši kraj za počastitev spomina naših najboljših.
Ob njej se leto za letom, vse, odkar je bila postavljena, zbiramo v spominu na Vaške stražarje, četnike in domobrance, pa tudi na vse druge žrtve sovražnega nasilja, ki je divjalo preko slovenske zemlje v letih strahot od 1941 - 1945.
Letošnja proslava Vetrinjske tragedije 14. in 15. junija bo še toliko bolj pomembna: trideset [ ton Kutnar, let je minilo, odkar so legli v ;
grob. Dorasla je nova genera-	__
cija; njihovi sinovi, ki morda nikdar niso poznali svojih očetov, so danes zreli možje. Nekdaj krepki, zravnani borci, bodo zdaj morda upognjenih' hrbtov in osivelih glav obujali spomine na svoje, v Kočevskem Rogu,
Teharju in Podutiku pokopane brate - in soborce. Spomin bo ostal živ, dokler ne bo krivica zagrešena nad njimi priznana in popravljena.
Zveza DSPB TABOR iskreno vabi vse, ki spoštujejo' spomin na slovenske domobrance, in na vse, ki so padli v boju proti komunističnemu nasilju nad slovenskim narodom, da se ji pridružijo v spominskih svečanostih na Slovenski pristavi 14. in 15. junija.
v	ZDSPB TABOR
Bizilj, Anton Kuret, Ivo Kermavner, Franc Odar, Jože Senica, Jože Suhadolnik, Marija Prijatelj, Franček Kolarič, Alojzij Šef, Marchello Lumpret, Jože Feguš, Mary Rihtar, Alojzij Modic, Stane Lužar, Terezija Cerar, Marija Zorenč, Ivan Cu-gelj, Marija Princ, Franc Ran-taša, Antonija Koprivec, Rudolf Dermota, Franc Zorman, Štefan Tovornik, Justina Cerar, Jože Štepec, Jakob Žakelj, Ignacij Resnik, Franc Sever Sr., Alojzij Zajec, Leopold Debevec, Romana Novak, Nande Novak, An-
Stane Mrva
¥ spew?
gajo celo v vladne kroge, to dobro zapišejo za ušesa. Spo- j tudi v bodoče radi prejemali sy
leti dali svoja mlada in upov
za najsvetejše
' ideale: za Boga, Narod in D,omo-
•' - i ^	m,,-,	'Vino. Šli so v smrt zapuščeni in
Ehrlich je ze leta 1941 svetoval It • ,	. , T ,	, •
„	, ...	.	, VLLUVai> opljuvam, ker takrat svobodni
naj so oklice slovenska država , -	•	. i "i t
,	. , T ulZdVd!svet se m razumel njihove bor-
- vojo v a o v endonu .. .“ ge manj pa njihove popolne . Va ni P°. 0 ' icu d°venske dr- žrtve. Dejstvo, da naša mladina -.aie, v o viiu og os la vij e in po tukaj, čeprav sama ni šla skozi nav usenih brzojavnih pozdra-1 g,rozote bratomorne revolucije, vn era ja Petra II. (če jih je razume in spoštuje te svete idea-S? °1 ®PreielL je piičel množič-.le, za katere je umiral cvet tani exo us iz Slovenije, pred- kratne slovenske mladine, je pa osem z Gorenjske, Dolenjske, [ poroštvo, da žrtve našega na-otianjske in Bele Krajine na roda niso bile zaman in da je še Koroško. Pot v neznano. Takrat1 upanje, da bo enkrat zasijala ni bilo letal, ki bi begunce pr e-1 svoboda nad našo utrujeno in tr-vazala na varno pred rdečimiiPečo slovensko domovino! razbojniki, kakor so bila za be-	Frank A. Gorenšek
CLEVELAND, O. — Zveza slovenske mladine v Clevelandu priredi Slovenske spominske dneve ob 30-letnici konca vojne, revolucije v Sloveniji, vetrinjske tragedije in našega begunstva.
Spominska proslava bo v soboto, 17. maja, ob 7.30 zvečer v šolski dvorani sv. Vida, sv. maša pa v nedeljo, 18. maja, ob 2. uri popoldan v cerkvi Marije Vnebovzete.
Spomnimo se tudi vseh naših znancev in prijateljev, ko so se že tu poslovili od nas in se v molitev priporočajo.
V spomin in molitev se priporočajo:
Škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman, dekan Matija Škerbec, župnik Anton Merkun, dr. Miha Krek, dr. Vinko Vovk, dr. Hinko Lobe, dr. Jože Bdsaj, gen. Ivan Prezelj, ing. Jože Sodja, dr. Franjo Maršič, Ivan in Štefanija Avsenik, Franc in Marija Lovšin, John in Marija Miklich, Franc in Marjeta Hauptman, Matevž in Lucija Kalan, Rudolf ih Marija Lukež, Josip in Marija Resman, Frank in Marija Kastelic, Alojzij in Marija Cvaj-nar, Roman in Hermina Švajger, Jože in Helena Dolenc, dr. Jože Kovačič, Ivo Česnik, Rafael Žonta, Jože Intihar, Silvester Sekne, Emanuel Grasselli, Jože Cerar, Jože Lekan, Zdravko Novak, Jožefa Gostič, Matija Založnik, Franc Jereb, Jože Kovač, Neža Tomažin, Štefan Duh, Janez Petrovčič, Franc
01 25-letnici slovenskih šmarnic v Kalifernifi
Etiwanda, Kalif. — Dragi Slovenci in Slovenke!
Majnik, Marijin mesec, nas zopet vabi na Slovensko šmar-nično pobožnost v Etiwando. Letos ste povabljeni še na poseben način, ker bomo skupaj praznovali 25-letnico, odkar smo se Slovenci v južni Kaliforniji prvikrat zbrali v Coroni.
Poleg srebrnega jubileja bo letošnja pobožnost imela še sve-toletni pomen. Kot se verni Slovenci zbirajo doma na Brezjah, Ptujski gori in drugih božjih potih, se bomo tudi mi zbrali pred podobo Brezjanske Mafije v naši Etiwandi in skupno opravili svetoletno pobožnost. Kot že tolikokrat preje, nas bo žopet Marija vodila k Jezusu, ki ga bomo s slovenskimi duhovniki vred prejeli med daritvijo sv. maše.
Šmarnična pobožnost bo, kot je že navada, na tretjo nedeljo v maju, to je 18. maja, s sv. mašo ob 12:15 pp. Sv. maši bo sledila šmarnična pobožnost in blagoslov z Najsvetejšim. Vso slovesnost bomo spremljali z ljudskim petjem v slovenskem jeziku. Pri sv. maši se bomo spomnili vseh Slovencev, posebno še tistih, ki so prihajali na to pobožnost in so sedaj že med mrtvimi.
Po. cerkveni pobožnosti smo vsi povabljeni v KSKJ dvorano v Fontani, kjer nam bodo člani in članice društva pripravili okusno kosilo po Zmerni ceni. Tu bo tudi prilika, da se zopet srečamo z znanci in prijatelji ter z njimi preživimo par veselih uric.
Radi jubilejnega leta pričakujemo letos večjo udeležbo. Rezervirajte ta dan za našo slovensko skupnost. Obvestite in osebno povabite še druge soroja-ke, katerih naslovov ne vemo in bi jih radi povabili. Naj tudi letošnja šmarnična pobožnost pokaže našo\ slovensko vzajemnost, predvsem pa zvestobo cerkvi -in Mariji, Kraljici Slovencev.
Nabirka v cerkvi bo šla, kot že nekaj let nazaj, za Baragovo in Slomškovo zadevo. Vemo, da je to tudi Vaša želja.
Prisrčen pozdrav in na svidenje'v Etiwandi 18. maja!
Odbor za Slovenske šmarnice i
Boj proti napitninam Konfereaca • omejiwi
jedrskega orožja zaseda
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Narodna zavest med kanad-sko mladino je precej omejena, sodimo po podatkih povpra-^vanja, izvedenega po naših višjih šolah preteklo zimo. Knjižno podjetje, ki je to povpraševanje izvedlo in ugotovitve objavilo nedavno, je odkrilo 2enimive stvari.
Tako večina dijakov ni vede-S koliko Kanadčanov pripada francosko govoreči skupnosti in M znala imenovati generalnega guvernerja. Večina je Harryja 'K Trumana smatrala za pred-Sednika kanadske vlade, Gene-ral Motors Corporation •- pa za kanadsko družbo. “All in the family” so označili za kanadski televizijski spored.
Tako omejeno poznanje ni ni-fr preveč iznenadilo tiste, ki so fegled izvedli. Splošno zanimale je vzbudilo dejstvo, da je ^ekdo tako povpraševanje izvedi in da so bile ugotovitve tako sPlošno objavljene in so vzbudi-fr toliko pozornosti.
Državno zavedni Kanadčani Sllaatrajo, da je' treba posvetiti Veliko več pozornosti buditvi kanadske zavednosti, poskrbeti *a boljše poznanje Kanade in Njenih posebnosti, če naj se Kanada ohrani kot lastna država, 1)6 le strogo politično, ampak tu-kulturno in gospodarsko. ^Pliv mogočne južne sosede je °lik, da ovira razvoj lastne kanadske “osebnosti”.
*
_ Policija in gasilci so mnenja, ^a je ogen, ki se. je začel na še-sUh krajih v Skyline hotelu na kfrxon Road v Torontu, podtaknil nekdo, ki je tam v službi in bil jezen na hotelsko upravo. Klicni požari v hotelih so bili Cifrkriti tudi drugod. Škoda ni bi-Ja posebno velika, toda taki po-2ari utegnejo postati močno nevarni.
Ontario Fire Marshall ter ga-sHska oddelka Metro in Etobi-c°ke preiskujejo, da bi našli kvivca oziroma krivce, če jih je kilo več . ..
Severni Irski sta obe te kreposti prešli iz navade.
#
Debeluh:	Samo žemljico za
malico?
Mati: Da. Zarebrnice so se zasmodile in. ogenj je segel tudi na posladek, da sem ga morala pogasiti z juho.
*
Južna Afrika je pretekli teden uvedla televizijo. Dolga leta se je vlada temu upirala v prepričanju, da ibo televizija moralno neugodno vplivala. Pritisk javnosti je rastel in končno se je vdala. Pretekli teden so začeli poskusno oddajati na e-nem kanalu. Pri tem šo cene televizorjev nastavili tako visoko, da bodo dosegljivi le izbranim. Črno-beli televizor stane okoli $750, barvni pa celo $1500!' Prenosni televizorji so prepovedani.
*
Kava je nevarna za raka na želodcu, trdita dva britanska znanstvenika. Dr. Brian Challis in Chris Barlett z londomskega University’s Imperial College-a sta v znanstvenem, časopisu Nature objavila izsledke svojega laboratorijskega študija, ki kažejo, da-se klorogenska kislina v kavi povezuje s sestavinami sira, svinjskega mesa in nekaterih drugih hranil v sestavine, ki so znane kot povzročiteljice raka na želodcu.
Zastopniki pridelovalcev kave in njenih predelovalcev zanikajo obstoj take nevarnosti in izjavljajo, da uživanje kave ni neverno, v kolikor ni pretirano.
Oba znastvenika priporočata močno omejitev uživanja kave, prav posebno pa še skupno s sirom in svinjskim mesom ali slanino. V naši deželi običajni zajtrk s slanino, jajci in kavo torej ni tako zdrav, kot se je splošno sodilo.
*
Ko so v nedeljo, 4. maja, obhajali v Sovjetski zvezi pravoslavno Veliko noč, so bile cerkve polne, četudi je vlada pro-
glasila to nedeljo za redni de-Pristaniško delavstvo v Mont-1 lovni dan, ko so praznovali
prve dni maja v brezdelju. Proglasitev nedelje za delovni dan je naletela na splošno obsodbo in odklanjanje ne le med vernimi, ampak tudi med nevernimi1 in versko brezbrižnimi.
1:edu in v drugih pristaniščih Quebeca se ni pokorilo ukazu T°sebnega zakona, sprej etega aprila, in se vrnilo na delo. tožilo je pritožbo pri vrhov-Porn sodišču s trditvijo, da je ^kon v nasprotju z ustavo. ... Kplošna narodna korist vodnikom tega štrajka gotovo ni Pred njihovo lastno in v tem je nova
Vseli tveni minister Robert Andras je dejal, da. upa, da bo zakonodaja vključevala
Vsa tragika položaja! Ko enkrat boljša določila za begunce kot 2ačno posamezne skupine postavljati svoje koristi nad splošno narodne, je dobrobit skupno-sti v resni nevarnosti. Če se ji hoče izogniti ali jo vsaj omesti, mora nastopiti z vso odloč-n°stjo in napraviti red.
i Strajk pri Toronto Hydro ie kil pretekli teden končan, ko je Velika večina odobrila novo ko-^ektivno delovno pogodbo, k; Predvideva 36.8C povišanje pri Plačah tekom prihodnjih dveh
•
V Severni Irski je prišlo do Povih nasilij, ko so pri pokrajin-skih volitvah zmagali prote-jfrntski skrajneži, ki odklapja-i° vsako udeležbo katoličanov PU upravi Severne Irske. Irska J’GPublikanska armada je obja-vila, da obnove take uprave ne k ° mirno gledala. V Londonu šo tudi mnenja, da taka ustava Se-’’urne Irske ni dobrodošla in ''ejemijiva. Treba je torej pri-bvati novih nasilij, novih u-'v ... Napuh in oblastnost
vključena poučevanje o njihovi narodni kulturi.
*
Vodstvi Socialistične in Komunistične stranke na Portugalskem sta pretekli teden izjavili, da bosta sodelovali, pri obrambi “svobode in dosežkov od 25. a-prila”. Poznavalci razmer so prepričani, da je to le taktična poteza, kajti socialisti, ki so pri volitvah zmagali, se ne marajo sprijazniti s sedanjim položajem, ko komunisti prevladujejo v vojaški vladi in imajo prevladujoč vpliv na Gibanje oboroženih sil, ki je dejanski gospodar na Portugalskem.
*
Ko je bila pretekli teden objavljena smrt 83 let starega kardinala Joszefa Mindszentyja, se je čutil ves svobodni svet prizadet. Ko je večina hvalila njegovo vztrajnost, odločnost in pripravljenost na žrtve v boju za obrambo svobode, so nekateri trdili, da je njegov čas prešel in da je njegov trdovraten odpor postal škodljiv. Zato je pod pritiskom Vatikana in predsednika ZDA R. M. Nixona zapustil poslaništvo ZDA v Budimpešti in odpotoval v Rim, pa se kasneje naselil na Dunaju, kjer je tudi umrl.
Bil je vsekakor pokojni kardinal vztrajen, odločen in nepopustljiv branilec svobode in ve-, re, pa tudi vseh temeljnih načel in vodil katoliške vere in Cerkve, kot jih je sprejel v svoji mladosti. Postavil se je po robu madžarskim, fašistom, nacistom in z enako trdnostjo tudi komunistom, ki so ga zato zaprli in držali vrsto let v ječi.
*
Rdeči Kmer, nova. oblast v Kambodži, je pognala prebivalstvo glavnga in drugih mest na deželo, kjer naj se vključijo v poljedelsko družbo v okviru novega reda. Mesta so ostala prazna, ko si njihovo prebivalstvo išče nove možnosti življenja v obdelovanju zemlje.
*
Mednarodni institut za strateške študije v Londonu je v svojem zadnjem pregledu položaja na svetu pretekli teden ugotovil, da je vojaška moč ZDA o-stala sorazmerno nezmanjšana kljub Watergatu in kljub polomiji v Indokini. Odnos sil med ZDA in ZSSR ti dogodki niso spremenili, pravi londonski institut.
LAGODNOST KLIČE SMRT
sedanji zakoni, Ti ne predvidevajo za begunce nobenih posebnih predpisov, podvrženi so splošnim določilom za vselitev.
■ a
Obveščevalni viri v Zahodni Evropi trdijo, da se sovjetska vohunska služba manj opira na redne sovjetske zastopnike v zahodnih državah, kot se ie v preteklosti, zato pa se trudi pridobiti za svoje namene čim več domačinov in jih. vpreči v svoje delo.
V članih Komunistične partije ima brez dvoma najboljše sredstvo za svoje cilje.
'	»K
Vlada v Saigonu je podaljšala čas za prijavo bivših južnoviet-namskih oboroženih sil do 31. maja. Kdor se dotlej ne bo prijavil, bo v slučaju odkritja ostro kaznovan.
Po predlogu šolske uprave v Torontu naj bi se v bodoče otroci, kjer so priseljenci v večini, učdi v prvih razredih osnovne šole v svojem materinem jezi-vedno med poglavitnimi j ku, kasneje, ko bh prešli k an-Va četudi radi.govorimo o gleščini kot učnemu jeziku, pa ,1 in človekoljubju. V naj bi bilo v njihov učni spored
Pol ure težkega fizičnega dela je učinkovitejša zaščita pred srčnim napadom kot ves zmeren delavnik.
Težko telesno delo je še ved-j Prav tako se je po skupinah no najboljša zaščita pred srčno j pokazala razlika, pri primerjavi kapjo, se glasi ugotovitev ameriških raziskovalcev v doslej
najbolj temeljiti študiji o infarktu’ V minulih štirih desetletjih je umrlo zaradi srČnegk infarkta okoli 30 milijonov ljudi. To so po oceni svetovne zdravstvene organizacij e žrtve “doslej največje epidemije v zgodovini človeštva”.
Zdravniki le počasi napredujejo v boju proti tej množični smrti. 2e dolgo je znano, da so cigarete, žganje,, kava, stres, prevelika telesna teža, mastna hrana in nezadostno gibanje poglavitni dejavniki, vendar še ni ugotovljen njihov vrstni red.
Določneje kot prejšnje raziskave odgovarja na to vprašanje izčrpna studi j a, obj avlj ena v medicinski reviji Nove Anglije. Poglavitna ugotovitev: ker je čedalje manj težkega fizičnega dela, se srčni infarkt spreminja v ljudsko bolezen industrijskih dežel.
Sestavljale! študije so ugotavljali zvezo med delovno obremenitvijo in pogostnostjo infarkta pri 6.351 ameriških pristaniških delavcih, ki so bili v obdobju 1951-1972 pod stalnim, zdravniškim nadzorstvom. Raz- Učnega dela je po Paffenbar-
tistih srčnih napadov, do katerih je prišlo brez poprejšnjega svarila in ki so se takoj končali s smrtjo. Žrtve infarkta, ki so umrle ob prvem napadu, so bile pri skupinah s, srednjim in lahkim delom približno trikrat pogostejše kot pri težakih. Bolj varni pred srčno kapjo so celo tisti težki fizični delavci, ki kadijo cigarete, so debeli ali imajo visok krvni pritisk. Čim več težkega dela opravijo kadilci, debeluhi in ljudje z zvečanim pritiskom, tem redkeje dobijo srčni napad. Ameriški raziskovalci sodijo: nevarnost infarkta je o-predeljena predvsem z obsegom fizičnega dela in je “vsaj delno neodvisna od .drugih dejavnikov”.
Težke delavce ščiti pred infarktom količina kakor intenzivnost njihovih storitev. Najtežji fizični delavci med ameriškimi težaki imajo mnogo pogostejše in daljše premore kot lahki delavci, zato pa morajo v presledkih in za krajše obdobje krepko poprijeti.. Prav to pd mnenju obeh raziskovalcev krepi srčno mišico.
Že “20 do 30 minut” težjega fi-
iskovalca Ralph Paffenbarger in Wayne Hale s kalifornijske univerze sta ljudi razdelila v tri skupine:	na težke, srednje in
lahke fizične delavce.
V 22 letih, kolikor je trajala raziskava, je umrlo za srčno kapjo 598 delavcev, od tega 66 s težkim, 107 s srednjim, in 425 z lahkim fizičnim delom. Glede na/ številčnost posameznih skupin je bilo med težkimi delavci en odstotek, med srednjimi dva in med lahkimi okoli osem odstotkov žrtev.
SE MU NE MUDI — Britanski prestolonaslednik princ Charles je tekom svojega obiska v Kanadi nedavno dejal, da nima še izbrane nobene, neveste , kljub vsakovrstnim ‘govoricam,M krožijo v javnosti o dev.v.
Finančni minister John Turner se trudi za prostovoljno o-mejitev cen in plač kot neob-hodno za omejitev inflacije. Izjavil je, da bo morala vlada iskati svojo lastno rešitev, če do konca tega meseca ne bo prišlo do zadevnega soglasja.
Ne izključujejo možnosti u-vedbe zamrznitve cen in plač.
*
Državni tajnik Hugh Faulkner je izjavil pretekli teden, da vlada ne misli določati obsega “kanadskega” dela v časopisih. Umaknitev davčne ugodnosti za Time in Reader‘s Digest — za kanadski izdaji — pomeni po njegovem le izenačenje teh dveh z ostalimi časopisi, ki niso lastnina kanadskih podjetij. Z novim letom podjetja ne bodo mogla izdatke za oglase v teh dveh ČEscpisih odšteti cd davkov na račun oglaševanja. To bo možno samo za čisto kanadske časopise in liste., >
©
Okoli’ 500 jeznih gradbenih delavcev je demonstriralo pred kvibeško narodno skupščino pretekli petek, ko je vlada predložila zakonski osnutek o prevzemu javne uprave treh delavskih unij v gradbeni industriji,-pn katerih je prevladala korupcija. Vodniki unij se temu upirajo in groze, da bodo s štraj-kom preprečili gradnjo naprav za olimpiado prihodnje leto v Montrealu.- Vlada izjavlja, da se ne bo dala ustrahovati.
k
V Ottav/i je bil podpisan dogovor o 500 milijonih dolarjev kredita Sovjetski zvezi na nakup strojev in opreme v .Kanadi.
gerjevi in Halejevi presoji učin, kovitejša zaščita pred srčnim napadom kot cel delavnik z zmerno telesno obremenitvijo. Zakaj to tako ugodno vpliva na srčno mišico, zdaj še ni povsem jasno. Posebno pomembna se jima zdi ugotovitev, da trenutna obremenitev, kakršna je v navadi pri najtežjih delih, stabilizira srčni utrip. Prav zato je po njunem mnenju nenadna srčna kap med težkimi delavci še posebno redka.
Študija je trajala 22 let, v tem času je tehnika s stroji posredno zmanjševala zaščito pred srčnim infarktom. Leta 1951 je bilo v pristaniščih 40, leta 1972 pa le še pet odstotkov pravih težakov.
Belgijski gostinci dvignili velik hrup. — Minister: “šel bom do konca!”
Belgijska davkarija si zelo prizadeva, da bi imela kar najboljši pregled nad dohodki davčnih zavezancev. Vlada je napovedala boj za odpravo napitnin, ki so tradicija, saj jih Belgijci dajejo povsod. Napitnina je vir precejšnjega dodatnega, za davkarijo nedosegljivega dohodka.
Prvi so na vrsti taksisti, ki smejo po najnovejši uredbi prometnega ministra Chaberta računati le toliko, kolikor kaže taksimeter. Hotelirji, -gostilničarji in drugi gostiničarji se upirajo napovedani ukinitvi napitnine.
Zlasti hrupni so restavratorji, katerih cene se skoraj praviloma ne ujemajo s tistimi, ki so nabite ob vhodu, kakor določa zakon. K objavljenim cenam dodajajo še 6-odstotni prometni davek in, obvezno postrežnino, ki znaša 16 odstotkov. Govori se da gostinci goljufajo.
Za zdaj je v ukinitev napitnine privolilo le obalno hotelsko združenje, drugi hoteli pa se na pritisk zaposlenih upirajo enotnim cenam. Nič ne zaleže pričevanje o poniževalnem običaju ih p krivičnosti do drugih davčnih zavezancev, katerih dohod-i ki so znani do franka natančno.
Gostinci grozijo, da bodo šli v druge poklice, kar pomeni, da bo natakarjev še manj. V njihovih očeh so ti “prejemki pod oko” nekaj takega kot letne nagrade, ki jih mnogi gospodarji dajejo svojim nameščencem. Minister'Chabert pa vztraja in trdi, da se ne bo ustavil na pol poti.
Ženske prevladujejo
WASHINGTON, D,C. — Ženske prevladujejo nad moškimi v lastovanju delnic v razmerju 52:48.
Hansi živajši* * Saigon skromnejši in revnejši
HANOI, S. Viet. — Zmagoviti Severni Vietnam se je po doseženi zmagi odločil nekaj sprostiti svoj spartanski način življenja, ki je bil potreben v zvezi z dolgotrajnim vojnim naporom. Napovedana je izbira novih, živih in lepših oblačil za ženski svet, pa tudi večja izbira drugih vsakdanjih potrebščin.
V Saigonu, ki je bil do zasedbe po komunistih živ in poln vsakovrstnega zahodnega blaga in razkošja, se morajo omejiti na osnovnejše potrebe, ko je novi režim odločen vpreči vse v delo za obnovo in odpravo po vojni prizadete škode.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
ŽENEVA, Sv. — Zastopniki 56 držav z vsega sveta so se zbrali ta teden tu na razgovore o omejitvi jedrskega orožja. Tekom štirih tednov, kot naj bi konferenca trajala, hočejo udeleženci dognati, kako uspešen je pred 5 leti dosežen sporazum o omejitvi jedrskega orožja in kaj je vzrok temu, da cilj ni bil dosežen.
Inga Thorsson, švedska pod-tajnica za zunanje zadeve, ki je bila izvoljena za predsednika konference, je opozorila na nevarnost, da se bo jedrsko orožje še dalje širilo in to z večjo brzi-no, če ne bo v tem pogledu skoraj ukrenj enega kaj odločnega in učinkovitega.
Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je pozval udeležence konference, naj poskrbe, da bo mednarodni dogovor iz 1. 1970, ki ga je podpisalo 90 držav, sprejemljiv vsem.
Konferenca je bila sklicana in se je sestala k zasedanju na temelju določila v dogovoru iz leta 1970, da naj se države, ki so dogovor sprejele, zberejo vsakih pet let in pregledajo, kako je ta izvajan.
-----o—-----
Položaj se spet obrača
V začetku tega stoletja je bil premog v 90% vir energije v ZDA, sedaj je le še 30%, pa zopet njegov delež narašča, ko postaja olje drago in ga doma ni dovolj.
CLEVELAND, G,~ MALI OGLASI
NORWOOD RD. DOUBLE
Aluminum siding, full basement, copper plumbing, gas furnaces, garage, redecorated. $9,000.
EDNA AVE. 2 FAMILY
5 rooms each suite, gas hot water heating system, copper plumbing, new modern baths, formica cabinet sinks. FHA-GI. $400 down. Call Joe Lorenz.
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(78)
RADA BI SKRBELA
za starejšega moškega ali žensko na mojem domu. Kličite 341-5689.
(78)
Apartments for rent Call 942-0620 or 431-7140
(76)
FOR RENT
Four unfurnished rooms with bath in double home. Inquire 1176 E. 61 St. Apt. #3.
x(Tu,Fr.)
BLEŠČEČI VITEZ? — Tehnik v posebni aluminijasti'obleki v PPG tovarni v Shelbyju, N.C., pred orjaškim iopilnim ■tankom, v-katerem je na enkrat do 35 milijonov funtov vlaknastega, stekla. Posebna-obleka varuje delavca pred vročino, ki izžareva iz tanka.
NAPRODAJ
Radi upokojitve delikatesna trgovina z licencom C 2, V slovenski naselbini, blizu cerkve in šole.- Za več pojasnila kličite 451-7487 po 6. uri pop.
(83)
EUCLID — CHARDON HILL AREA
three bedroom split, for sale, new kitchen, IVz- baths. 'Fully carpeted. Central air. 2% car garage. Large lot. High 40’s. Private 692-3623.
(76)
V najem
Odda se 5 sob, 2 spalnici, kuhinja, kopalnica in sprejemna sobica. V bližini Richman Bros. tovarne na 55. cesti.
Kličete 531-2745
(76)
Help Wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’* Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarte.rs available.	(x)
Wanted
Man for i lawn maintenance, landscaping. Full or part time. Good pay. Must be good worker, i 486-5493 7 AM or 8 PM
j	. dsi

Karl H. Waggerl
LETO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ	*
Ir
i>oooooooqoooooooooooooooocxaoooooootxx«xsooooooo:j> Jl
Da Aid ga neprestano opazuje okrašena s tea tnobnim spoštovanjem, skoraj r nu ugasne oglje v kadilnici, tako thudo je zamaknjen; zdaj, vidi, k Siko škof hitro potlači zehanje, tedajci čuti David v srcu zbod jljaj. O, David ve, zakaj je škof truden in zeha! Kako je dejal j ponoči? Kakor resnično sem škof, je rekel.
Da jvid je že nekajkrat pregledal trumo birmanskih botrov, nobe iden ni odveč. Toda vendarle j zaupa škofovi besedi. Seveda bi se ne čudil, če bi se na-nagl< pma zgodilo kaj nenavadnega če bi škof morebiti stopil do 1 takega svetnika in z njim spre; govoril nekaj zaupnih besed. Brat Ambrož, bi rekel, glej, tu je! David, botra nima, nihče ga n oče vzeti. Ugodi mi in stopi dol!
Po, maši sedi škof pred oltarjem ha svojem tronu, položi roke di tugo v drugo in tiho moli z zaprffcimi očmi. Medtem se bir-mancli razpostavijo, levo deklice, desno dečki, v dve dolgi Vrsti , od obhajilne mize do stebrov ob vratih. V cerkveni ladji , je pc lino leta in šepeta, tudi mi-pistr antje se uvrščajo; vsak najde svrojega moškega, ki ga prime za r> pko in potegne pred sabo.
Le D la vid še zmeraj stoji sam.
Po časi mu stopa v grlo strah.
Mar j škof spi? Pater Janez že
s cvetlicami. Sonce pada v sobo in slika na steno dvojen križ, pa ta ni mračen, marveč lep in barvasto obrobljen. V tej sobi, čudovito diši, nekoliko po sadju, nekoliko po čistem perilu in sivki.
Najprej pride na mizo juha, zlatorumena kurja juha z majhnimi cmoki. David previdno enega nabode, pa tedajci se mu cmok bliskovito zasuče in hušk-ne proti sredi v škofov krožnik. To bi se ne smelo pripetiti, škof se smehlja in popiha svoj talar
GROWING
WITH
IERRY BAKER
CARE AND FEEDING OF EVERGREENS
posta [vij a na mizo svete posode, olje itn krizmo, o Bog, gotovo je škof ;v svojem stolu od same utruj jenosti začemel, in pozneje mu me bo preostalo več časa, da bi še. .pobrigal za Davida. Človek bi mifral na glas kihniti ali prevrniti! svečnik, meni David. Toda zdjajci škof vstane.
Glajsno in dolgo moli — nič se ne zg bdi.
Stč pi po stopnicah — še zmeraj nač.
.■ Da1 bd je že čisto slep od solza, t edaj ga nenadoma prime hekdi > za roko in ga vede prav Spred tej, pa kdo je to? Škofov bomoimik!
i	I
Ah,| poglejte vsi sem! samo šepetaj t;e in obrnite vratove, David n te more storiti nič drugega, kakoi,* da pusti, da mu voda dere iz oči!. Pred njim stoji škof, bel in bleščeč in čisto blizu, veli-kansl ti sel božji. Vprašujoče pogleida komornika. Kornelij, reče | boter. Tako je njegovo krstn o ime.
Kornelij, pravi tudi škof in položil malemu Davidu na prečo tresočo se roko: potrdim te s kriznjo zveličanja, mir s teboj!
Dayid napihne lica, kajti bo šl :of zamahnil in mu bo priselil krepko zaušnico v spomin na uijlarec, ki ga je zadal Gospodu Kajfa, in v prispodobo vseh krivic, ki jih mora sprejeti nase psak pravi kristjan za svojo ver o. Toda škof ga udari samo s tremi prsti na napeto lice in potem je vse pri kraju. Pater Janez porabi obilo vate in rutic, dokleir ne zbriše Davidovega obraz; a.
Tak:o. Kdo je bil torej naj-sprednji v vsej vrsti, žagar mordsp župan? Nak, David. Kdo uma najvrednejšega, najodličnejšega botra, ki se ne imenuje Jožef ali Matija, ampak Kornelij? Spet David, kajti pisano j»e: poslednji bodo prvi.
A vse to še ni dovolj, David bo povabljen tudi na kosilo, — če je žnpniku prav, meni škof. No, župnik nima seveda nič proti. Samo čudi se že ves čas malemu Davidu, najprej naj bi bil župan boter, in zdaj je celo komornik! Župnik vendar ne more vedeti, kaj se je pripetilo ponoči na njegovem vrtu.
David sedi vase zamišljen med obema gostoma v jedilnici, miza je snežnobelo pogrnjena in
s servieto, potem da cmok Davidu nazaj in mu ga tudi takoj z žlico razreže.
Kar pojej ga, pravi. Jaz imam svojega.
David meni, da bi škof rad naredil dovtip, saj. se drzne kratko in všečno zakrohotati, toda ker ga pater Janez tako preteče pogleda, spet hitro onemi. Tudi sicer ni njegovo obnašanje pri mizi pretirano dovršeno. Zakaj naj bo prepovedano pomagati si
najboljše, forele na primer, ker tem reče tudi on s polnimi usti
1
si je vzel preveč zavite gnjati in ne more kožice pogoltniti. Šele pri pečenih piškah se spusti spet v borbo. Ah, takšno!e pišče, tako belega in nežnega mesa, to je krepilo, božji dar! Celo eminenca pridrži vilice in dene grižljaj pobožno pred oči, preden ga poje. Župnik vstane in natoči vino, z levico si drži talar, da se mu ne pomoči v omaki, desnica pa naliva dragoceno pi-
s palcem, če vilice ne zadoščajo jačo v kozarce. David gleda kvi-več? Saj tako in tako zamudi jšku in čaka, da vsi spijejo, po-
“Na zdravje”, in ves obraz se mu sveti od veselja in kurje masti. Sem pa tja obrača okostje na svojem krožniku in iztrgava iz njegaj mehke grižljaje, ki se dišeče tope na jeziku, hitro, ah, mnogo, prehitro drčijo po grlu. Zdolaj zadene piska v juho in jetrne cmoke, vse to se ■ ji zdi tako znano, piski namreč, in nenadoma glasno zamlaskne iz Davidovih ust. On sam je za smrt prestrašen nad tem nepričakovanim glasom. Bog poma-
Most folks think that all there is to planting an evergreen is to dig a hole, drop in the plant, refill the hole with surrounding dirt and the evergreen will grow Into a healthy, lovely specimen.
Actually, the planting procedure begins before you bring your purchase home. Home gardeners buy about 45 to 50 million evergreens a year, and over half of them die before they’re planted! Select only plants with plenty of soil fn the container; otherwise you may be buying a plant that is half-dead from root shock. I always pick the plants with the largest ball or container. Take care, also, to avoid damage when you handle and transport evergreens. And be sure to plant them the day you bring them home. Many green thumbers let them dry out on a hot driveway or sidewalk.
Make sure the planting hole Is not too small. This will cramp the roots and stunt growth of the plant. Dig a large hole about half again as wide as the width of the container. Don’t plant too deeply or the root system will smother—no more than one Inch deeper than it was planted In the nursery. When the hole is ready, add a large handful of bone meal and Lawn & Garden Gypsum in the bottom of fhe hole. Then half-fill the hole with a 50-50 mixture of grave! and soil. Sprinkle with water but don’t wash away the sides of the hole or alter its base. Completely fill the hole with the mixture of gravel and soil, and tamp the ground firmly in place with your foot to eliminate air pockets or hollow spots that can sink later and expose roots to drying air or cause the plant to tilt.

NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
gaj! reče škof. Pater Janez prinese svoj pogled spet dol od nebes in se kiselkasto smehlja.
Zdaj je odmor, da se bo vse malo posedlo, zakaj tudi torta,
mojstrsko delo kuharice Leri mora še najti svoje primer' mesto. Medtem ko se po stoli udobno naslone, začne škof malim Davidom pogovor.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval* nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pr' kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit« plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim1 tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St. Lorain
ROSEMARY DUH, društvo št. 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St., Cleveland


ČE SE' SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. K Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
PRIZADEVNOST — Billie Jean King, dolgoletna prvakinja ameriškega tenisa, se udejstvuje sedaj kot učiteljica tenisa. Na sliki jo vidimo, ko opazuje igranje svojih gojenk z vso prizadetostjo in prizadevnostjo.
GROSSOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
8RDIN0VJL TRfiOVOM S POHIŠTVOM