jHi!~-:	'	*	*	-	-v'	,	' j/ ' ,	'	• ..... '	-	•
naxTt	AwiawMU m *** o* wrnmn wt, mm mi at THEPQgTorr,ce « »ow To*, m. t. By Order Hi q» itwMgrt^jrrgtm^GoM^
P^^Er7] r^T AC MAPnnA -sr^r- j
I—^»1	List slovenskih delavcev v Ameriki.	1 M'°00 1
ITKUKFOM: 3f7f COETLANDT._Entered u Second Claei Matter. September 21. 1908, at tin Port Office at New York. N. Y„ wider the Act of Congress of March 3, lm.	TELEFON: 4687 CORTLANDT«
MO 1M - «TEV 194.	NEW VOEK, TUESDAY, AUGUST 1?, 1919. — -TOREK, ]9. AVGUSTA, 39J9._^__VOLUME XXVIL - LETNIK XXVII
PRIZORI Z mm VICTORY PARADE V LONDOHU. "
Cardorna in Salandra
pred sodiščem
ITALIJANI ZAHTEVAJO KAZEN ZA NESREČO PRI K0BARI. DU. — MOŽA STA BILA PREPRIČANA, DA BO VOJNA KONČANA T F, KOM PAR MESECEV.
Rim, Italija, 18. avgusta. — Kot se je izvedelo danes, bo zahteval v italjanskem parlamentu voditelj socijalistov, Turati, kazensko preiskavo proti generalu Cadorni, ki jc vodil itaJjanske arraaro ob času italjanskega poraza ob Piave in pri Kobaridu.
Razeu obravnave proti Cadorni bo zahteval slično postopanja tudi proti drugim.
Rim, Italija, 17. avgusta. — Senator Frassati, l:i je bii med nuni javnimi možmi, ki so najbolj hrupno in ustra:no zahtevali kaznovanje oseb, ki so bile zvezane s porazom pri Kobaridu, le izjavil danes, da bo zahteval sodnijsko postopanje proti prejšnjemu ministrskemu predsedniku Salandri, ker je sleduji baje v političnem r-ziru odgovoren za nesrečo, katera je zadela italjansko armado i i rok nemških in avstrijskih čet.
Soglasno z izjavo Frassati-ja je izbral Salandra Cadorno za najvišjega poveljnika, kajti oba moža sta bila prepričana .da bo voj | na končana v štirih mesecih. Ko je bila armada pozneje poražemi, j ni hotel Salandra odstraniti Cadorne.
(Frasspti na i se z drngimi italjanskimi imperijalisti prime y.i j nos ter stavi pred sodišče eelo imperijalistično bando. ki je spravna
j Italijo v vojno Italija ni šla v vojno iz plemenitih nagibov kot _
; Amerika, ne da oprosti svoje brate, ki so šo ječ al i v avstrijskem j suženjstvu temveč da se polasti zemlja, ki niso njene in zasužnji jugoslovanski narod, ki naj bi priišel s tem iz dežji pod kap. Italia ni niso še nikdar zmagali, kadar so bili sami ter jim ni nikdo pon.^-• gal in vsledtega tudi sedaj niso zmagali oni, temveč ostali zavezn-!ki z Ameriko in Jugoslovani vred, ki so zapustili bojno črto ob Pin-ve reki ter sedli na limaniee, ker so verjeli priliznjenim in sladkim
i.KVAilum Ttaliio \
Spopad med Rumunci in Čehi
iz severne ogrske poročajo o silnih spopadih MED rumunskimi in če&kimi četami. — angleški MONITORji v Budimpešti. — obravnava proti poveljniku
RDEČIH GARD.
T I
Budimpešta, Ogrska. 18. avgusta. — Iz severne Ogrske poro'ri-j:> o obupnih spopadih med čehoslovaškimi četami ter Rumnnri. <*>-Iii so baje zasedli rudnike v Balgotarjan, severo iztočno od Budimpešte.
Pristaši nadvojvode Jožea so danes priznali, da so Kumund obljubili svojo pomoč pri ustanovi jen ju vlade Jožefa. Splošno p»*e vladuje mnenje, da ima sedanja vlada reakcijonarne načrte. V prv". vrsti se povdarja dejstvo, da ni delavski kabinet zastopan v sedanjem kabinetu.
Opaziti je močno gibanje za ustanovljenje zvezi med ogrsko i'i rumunsko vlado, a dosedaj Ogri se niso sprejeli načrta.
■ Poročajo o nadaljnih pogromih v južnozapadni Ogrski in isto jc opaziti tudi v Budimpešti, čeprav v drugi obliki
Včeraj se je pričela kazenska obravnava proti poveljniku Rdečih gard, Janasiku, katerega dolže, da je odredil «»ksekncijo trist j oseb v Durka Pentele. Številna trupla umorjenih žrtev so pobrali i:-. Donave. Našli so tudi truplo nekega prejšnjega kabinetnega mi: i-stra, katerega so ubili boljševiki. Bdeči so ubili samo v tem kraj i 95 oseb. Generalni pravdnik je naprosil javnost, naj objavi ime^a pogrešanih, oseb.
Oblasti so aretirale več kot 3000 oseb, ki so bil« v zvez! s pr< «no vlado.
Več angleških monitorjev je dospelo v petek v Budimpešto, <la s t razi jo parobrodstvo po Donavi.
Zavezniki zastopniki so se dogovorili z Rumunci, vsled česar so slednji obljubili, da bodo prenehali z rekvizicijo živil v Budimpešti in okolici. V teku par dni so Rumunei odvedli iz Budimpešte 63 železniških vozov, ki so bili polni živil.
Amerikanci ne bodo Se nadalje pošiljali hrane, dokler ne bode prepričani, da Rumunci v resnici ne bodo več odvažali živil, namenjenih za Budimpešto in okolico. Prepričati se hočejo najprvo, če se bodo Rumunci v resnici držali novega dogovora.
BARANTANJE
i NA OGRSKEM!
1 - i
Rumuni so stavili Madžarom no-j vt predloge glede premirja. —S
Velika agitacija proti Jožefu.
Pariz, Francija, 18. avgusta. Budinipeštansko časopisje pravi. (I«i so Rumuni predložili ogrski vladi nove predloge glede premirji; "O tozadevnih predlogih so tudi zavezniki obveščeni.
Poročilo tudi dostavlja, da ogrska vlada ni hotela sprejeti no-bene modifikacije predlogov izza sklenjenja premirja meseca no veinbra lanskcpgi leta.
Budimpešta, Ogrsko, 17. avgu sta. — Večina Madžarov odločno nasprotuje nadvojvodi Jožefu ter proti židovskemu gibanju, katerega je začela stranka z ime nom "Pomagajte Orski!"
Kljub prepovedi zavezniških "piicralov Rumuni neprestano re kvirirajo.
j Na prošnjo zavezniških generalov so Cehi in Srbi vstavili svo jt prodiranje v o«rrsko ozemlje
Načelnik ojrrske vlade, nadvoj I voda Jožef, je danes odločno de mentiral poročilo, da mu je pi-| sal bivši avstrijski eesar Karol
IV tem pismu mu je baje Karol rekel, naj toliko časa vlada Ogr ski. dokler se on ne vrne. j Nadalje so Čehi silno nezado ■ \ oljni s stališčem, ki ga je zavzel nadvojvoda Jožef. ! Zadnji teden se je mudil v Bu I dimpešti incognito romunski kralj Ferdinand. Sem so dospeti štirje madžarski monitorji, na katerih je bila angleška posadka Poveljeval jim je podadmiraJ Troubridge_
DOBRA LETINA.
Dunaj, Avstrija. 18. avgusta .V Jugoslaviji. Ukrajini, Čefki it-sovjetni Rusiji je izvahredno do fcra letina. Veliko žita bo pa oni r-enesa na poljih, ker primanjkuj« premoga za poljedelske stroje.
Neboljševiški Ukrajinci so po vabili Poljake, naj jim pomagajo zavzeti Kijev. Za plačilo bodo do bili vse žitne zaloge, katere so boljševiki nagromadili v tem me stu.
BIVŠI KAJZKE JE BAJK Vi VAKRM.
liragan, Holandsko, 16. ar-
NOVO JUGOSLOVANSKO
MINISTRSTVO
-
Prestolonaslednik Aleksander je za prisegel sledečo gospodo :
Min. predsednik: Ljubomir Da vidovič.
Minister prosvete: Pavle Ma-tinkovič.
Finančni minister: Vojislav Veljkovič
Zunanji minister: dr. Ante Trn m bič.
Železniški minister: Milorad Di -iškovič.
Pravosodni minister: Kost a Timot'jevic.
Minister gradbe: Velislav Vu-lovič.
Notranji, minister; Svetozar Pribičevič.
Minister pošte: Edo Lnkinič.
Minister za nauk in bogočast-je: Tugomir Alanpovič.
Trgovski minister: Albert Kramer.
Poljedelski minister: Franjt/ Polak.
Vojni in mornariški minister: general Tladž»f'.
Kekonštrnircijski minister: Vi-t»tiir Korae
Minister prehrane.; Viljem Buk-šrk.
Minister za gozdove in rudar stvo: Anion Kristan.
Kot s»> vidi. imamo Rlovenei Jp dva ministra* Antona Kristana in Alberta Kramerja. %
-	DENARNE PO&ILJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma sanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na GoriSkem i d tudi ns Notranjskem po ozemlja fci je za-aed#no po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za vtako poiiljatev, toda za kake m o goee zamude ▼ izplačilo ne more bo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir	$ 6.80
100 lir	$ 13.00
000 lir	$ 64.00
1000 lir	£28.00
Denar nam poslati je najbolj« po Pontic Postal Money Order all p« po Ne# York Bank Draft
TVKDKA FRANK IAXSXK,
n oiiflwim mm I
jft poslalo italjanskemu j*enatu poziv, v katerem protestirajo pro-V temu, da mirovna konerenca podpira srbske čete, ki imajo sedaj zasedeno Črnogoro.
Protest izjavlja, da sejejo Srbi v Črnigori korupcijo in teror z odobren jem zaveznikov Jn da počenjajo grozodejstva, ki so huj-ča kot grozodejstva Kurdov v Armeniji.
Črnogorski narodni poslanci zahtevajo, da se Srbi umaknejo in da si določi Črnagora sama svojo usodo.
iwsaiwsarcBsa iw^rosssiro?^
nista. — Kljub ofieijelnim poro-, 5ilom, da bodo zavezniki sravni bivaega kajzerja pred sodišče, je 'plošno znani, da se ne*bo kaj-^erju ničesar hudega pripetilo in la si zavezniki ne bodo preveč! prizadevali izvršiti svojo namero.
ČRNOGORCI -
PROTESTIRAJO
_ ♦
lin; Italija, 16. avgusta. — Petnajst črnogorskih poslancev
VOJNA Z JAPONSKO? i
Millard je izjavil pred senatnim odborom za zunanje zadeve, da je
vojna z Japonsko vrjetna.
Washington, l>. C.. 18. avgusta. Tomaž F. Millard, znana avtoriteta glede zadev daljnega iztoka, ki je pričal preti senatnim odborom za zunanje zadeve, je izjavil, da bo Šantung uravnava v mi-, lovni pogodbi v danem slučaju lahko povod za vojno med Združenimi državami in Japonsko.
Millard je rekel, da ni to le njegovo osebno mnenje, temveč dc» soglašajo v tem oziru žnjim še številni drugi izvedenci, med njimi tudi profesor Williams z vseučilišča v Californiji, ki je bil eden izmed ameriških izvedencev na mirovni konferenci.
Dostavil je, da je slavno pro t«*stno pismo generala Blissa smatrati za znamenje, da bo prišlo do vojne med Japonsko in Združenimi državami, če bo Japonsko do bila Šantung. To pismo je bilo pisano, še predno je bil Šantung prideljen Japonski.
— Cene bomo imeli vojne v naslednjih desetih letih — je rekel Millard — bo postal led tako te-nak. da bo pokal vsepovsod. Do vojne bo prišlo pod to ali ono pretvezo.
Rekel je nadalje, da se bo razširil po celi Kitajski val protituj-skega razpoloženja vsled sklepa mirovne konerence. Pri tem pa l»o igral tudi boljševizem svojo tilogo. Rekel je. da bodo Kitajci morili misijonarje ter uganjali druge zločine. (Via Azija se bo obrnila proti Združenim državam ir- to vsled uloge. ki so jo igrale v zadevi Šantunga.
Millard je pojasnil vse to povsem odkrito in brez pridržka. Ni dolžil državnega departmenta, k' se je pustil povleči za nos ter tudi ni karal vlade radi napačnih obljub, ki jih je dala Kitajski.
Tudi ni imel ničesar proti pred srdniku Wilsonu. o katerem je rekel, da je bil edini mož v Parizu, ki ji i j&iislil. da Japonska glede te stvari le blufa.
LESNI ALKOHOL POVZROČIL
SttftT DVEMA OSEBAMA
Včeraj so v New Yorku na Washington Avenue aretirali sa-lonerja Nat hnjana Allowitza in njegovo siprogo. ker sta prodajala lesni alkohol. Dve osebi sta u-mrfi, ker sta pili to pijačo.
DVOBOJ XSD MEHIftETMA POSLANCEMA.
Laredo, Tex., ii. avgusta. — V Milini mehiškega mesta sta se d vabo jeva la mehiška pDfclanei Vittoris Oriandi in Louis Espino «. lasteetila sta vsak po iest strelov, m« m nihče zadet, .
• Cena kronam vedno pada
Pofiljsme denar na Kranjsko, fetajersko, HrvaUko, r Slavonija Bosno is fiereefevina popolnoma zanesljivo in solanjim razmeram primerno tudi hitro.
tarifen* *» garantiramo n vsako poifljatov, toda n kake ! f oče zamude v izplačilu no moremo prevzeti nikake obveznosti. Bed a j pdPjemo v staro domovino, n s primer:
100 krm..... $ 3.85	1.000 kron .... $ 85.70
30C	...... $11.66	5,000 kron____$172.50
«» Bra« ...... $U^0 1; 10,000 kron .... $338.00
Detiarn^s Mslsti je najbolje po D—etlii Portal Money Order ali pa po Miff »oarfc Bank Draft.
- - -Jk	711XX BAKB1B,	,
S 'I^^hHBBI	*	B^w VmS v. mm
.iiimuu^i^iiiHJa^ - p«*- ■ — — - ——--mmm 9mm» m* a*
I a j, MaKN^E ." m	•. "L w. až ^
VOJVODOM IN ŠKOFOM
SE TRESEJO HLAČE!
__— \
SEDEM MILIJONOV delavcev na angleških otokih JE PROTI m možem. KI nosijo podedovane naslove' IN ftkorovske časti. — malo je manjkalo, da niso nekega ftkofa pošteno pretepu.	1
__I
London. Anglija, 17. svgusta. — Vojvodi in škofje marajo izriniti. Tako pravi pe v prečni mož na angleških otokih, Izro.:-'::| morajo »»vujs xeutljisea ter iti po širnem »vetu, s trebuhom za km i liotu.
V frlcn j«- le trideset vojvod, ne vstevfci prii-» iz Wales. NVj-ftsrrjši vojvoda j«- oni iz Norfolka, koj**ga naslov je bil ustvarjen l.1 — Nadalje pa je najti dva nadškofa ter 21 škofov, ki dob'-j vajo na leto place od f15,000 do #75,000.	j
Najti je tudi 39 marki je v, kojih naslovi temelje na podedovii-j m ju. ne pa na zaslugi.	. |
Vsi ti dedni velikaši in ne-dedni cerkveni možje štejejo le 95 mož. a Ijuitujejo milijone akrov angleška zemlje.	j
Troti tem 95 možem btoji sedem milijonov delavcev in farm< r j j**v, ki nimajo sploh nobene zemlje. Boj se je pričel ter ni niti najmanjšega dvoma glede kom'nega izida.
Zadnji nastop vojvod pred trrbunalom delavskih voditeljev ka-/«», kakšna izpremeinba se je izvršila v javnem mnenju. Pred dev. timi leti bi bila tako stvar sploh nemogoča.
Pol ducata vojvod *o privedli pred tribunal s prav tako mat«-številnimi rerimonijami kot da so povsem navadni Zemljani. V« • *odi so bili prisiljeni ugotoviti obseg svojih dohodkov t*r prizna ."., da »o njih naslovi le stvar tradicije.
Neki bojazljiv majhen vojvoda je priznal, da lastu,»e	j
iJ00, katera vrednost obstaja povečini iz posestev in da je s1e«i;;jr dobil pred par stoletij neki njegov prednik od kralja, ki je bil 5e deček...
Vsi vojvode «o se na tej značilni inkviziciji opirali na svoje praviee ter se borili z izzivalnimi odgovori, kar je bila z iijih strt-ni velika taktična napaka. Očividno so pozabili, da ni suverena sile' v Angliji aedsj kralj, temveč zbor 21,000,000 volileev, med katen l«i je le —trideset vojvod.
Tčinek tega spopada med vojvodi in delavskimi voditelji je b\ t 'ektričen. Eden izmed dostojanstvenikov, lord Esher, ki se odlikuje. po svoji modrosti ter državniški umetnosti, je napisal majhni, brošuro glede problemov sedanjega časa ter jo posvetil Robe- u Smillic-ju. delavskemu voditelju.
— Izbral sem si Mr. .Smillie-ja — je rekel.__Ver Je, v kolilo-r
morem »oditi, voditelj nove demokracije, v koje roke bo padla najvišja kontrola glede usode naše dežele.
' Velika razlika obstaja med vojvodi in lordi. Vojvodi so rojer.!. i>e pa imenovani. Lordi so pa imenovani, ne pa rojeni. Skoro vsak Anglež postane lahko lord, če si najprvo pridobi veliko premoženj«: ter postsne nato vladi zelo koristen ali pa zelo nevaren.
Sovražnost med narodom se ne obrača proti lordom, temveč le proti vojvodom in škofom, kajti ti so pravi lastniki zemlje. Niso finančniki ali industrijalci kot so povečini lordi.
Le maloštevilni vojvodi in v še manjši ineri škofje so igrali tekom vojne junaško ulogo. V boju pa je padlo, šestnajst članov zbornice lordov in 162 sinov lordov jc zadela ista usoda.
Vojni *ekord angleške cerkve je vs<? prej kot junaški. V prvem ?asu vojnt; so bili številni duhovniki v veliki meri pronemški. Ko j v prišla konškripcija. si je znalo angleško sveeeništvo zagotoviti popolno izvzetje.
Preteklega tedna je bil neki angleški Škof skoro tepen v neket.v angleškem parku. Ljudje so mu očitali njegove veiike dohodke in njegovo palačo. Pobegnil je, kajti zbal se je jeznega naroda.
Ti visoki uradniki anglikanske cerkve niso *.rav nič podoVi ameriškim škofom. Oni so državni dostojanstveniki in zakonod.i jalci. Imajo velilta zemljišča ter dobivajo plačo od države. Oba na 1-škofa imata pri državnih slovestnostih prednost pred ministrskim predsednikom, kojega mesto je pred onim vojvod Ti vojvodi in tkofje so iste baše ljudje. Nobenega opravka nimajo z industrijo ali! trgovino.	- SB '
Oudno je videti, a kljub temu resnično, da bi odhod teh vojvod , in škofov ne prizadel niti kapitalistov in finančnikov na eni strani in tudi ne kraljeve družine na drugi strani.
Kralj in kraljica se brigata za padec vojvod prav tako malo kot j *ta »e brigala za padec earja. Njih vojni rekord je vse preje kot njiia j v korist in kar «e tiče mladega priča iz Wales, bi slednji gotovo po j s+al pni predsednik če bi dežela sklenila, da postane republika.
j—pa ,M ,, . n aj........pi| J)___________gg—H—B^M
...	T	•
a GLAS JNTA.D A *
•Mk-	Oni M NMhM 9	^ I
^ SLOVITO ruBLumwa OOMFAR 19
1 ^anuili^iŽ ftfiiirt ""jl^MaM^iSriwt'otr. t??-'
—-- ■■ ■	-w*------ i
PIHA»jiAaoDA" 1«**» mt to ll ifcif »*m>.»"">lj>.
■s M* lato Mili M m iimiH ta ZA pol Uto as awto N«v Točk U M
Ouh«4 ...................... HM zm Cetrt Btm. mm. mm*m K«v T«rfc»lH
5r ££t m i"v: 55 z* ^ ...................
h M dU H MU N«W Tort HM Za Evrop« »* c*lo teto ........U-COj
™""_auMMMB«——	~	—^	j
.	..n.-%«.	• L A • n A W O O, A	/
. m* ^	cvois« * pmh^.I	•
Iv < tnrr day ««pt Sunday« aa* UM	' _aufc+crlption ymriy 9AM.
DodM bras podpisa ta oMbnoatl m m prtotoCuJnJ*. Dmomr umi — MmomII poAUjatl po Money Or&r. ._ Hrt mmtmtmM toata saraCalkov prtMdmo. d* m nam tudi M iJMl _,_aajd—	-^^-j
-O L A 9 NARO^iV " * M Oarttaait JUnfc Boroudi of Manhattan N«w I« GMr. *-T*Mmi M7S CartlanfiL
1) o p i t i
NjgtoPA.
KTEIZHH
Xek milwanski list -je velik za-govornik pravilno pošiljanega <ie carja. Za vse kurze ve, in cen m . spominja daleč nazaj. Tudi trpinom v stari kraj pošilja. Če bi pošiljal malo previdnejša in po boljših kurzib, bi lahko dospelo v domovino par tisoč kron več, za ' katere so se bili rojaki vsled neprevidnosti odpošiljalca odškodo-v&nu
* * *
Nikar ne tarnajte, za božjo voljo, če zaslužite samo osemnajst dolarjev na teden. X" je vendar več kot petiudvaj&et tisočakov na leto. Samo škoda, da le v kronah.
*	a *
Če kdo vpraša urednika Glasi
kaj je s kištami, pravi:
Vprašajte jugoslovansko vlad«.
in protestirajte glede tega. • " * *
1" redni k očita Glas Naroda, da trosi neresnične vesti v javnost, ker je zapisal, tla sta bila Šneler in Zakrajšek dobro okrcana pri glavni seji.
Brzojavke smo priobčili kot smo jo dobili. In kot se je izkazalo. ni človek, ki jo je poslal, lažnjivee.
*	* * ,
Glasilo je naprimer priobčalo razne brzojavke iz Pariza, ki mi bile kljub vsem kopirajtom kilavi. jalove in neresnične.
* * *
Le glej. t'igaival da ne boš j»o preteku enega leta, zastavil vse svoje šibke moči, preklical vse. ker si mojster v preklicevanju. pljunil v svojo lastno skledo tei /mhrepenel po sestavljanju ogla
sov za kroiiee in šifkarte.
*
Kaj Marna. Ypres in Vezuv! Ves ta sunder in ropot bi ne bil ni."- proti tuljenju, če bi enkrat, samo za hip. zabolela Cigareo n« umnost!
* *
Človek, ki bi hotel dostojno od govoriti Cigaretu. bi se moral tri dni prej dodobra najesti fržoliee
. ter četrti dan odgovarjati...
* # *
Da. nek ameriški Slovenec je bil imenovan v neko narodno zastopstvo. To je prednost J. R. Z., s katero se ne more S. N. Z. postavljati. V domovino bo odšel, ko 11111 bo dala stranka, katere
^lužagiiik je, svoje poverjenje.
* * *
Marušit"-. Vošnjak e bella eom-pagnia so odšli brez poverjenja ter vsled tega grdo lažejo, ko b«> sedičijo v domovini v imenu auu-
riškega slovanstva.
j. *
Duhovnik. samostanski brat, publisher. izdajatelj, izdajale«-, avtor, šifkartaš. agitator, šofer.
urednik, duhovni vodja, učitelj, politik in zdražbar.
Vse to opravlja Kazimir, vse to je združeno v njem. Pa preraču 'najte, koliko dobi na teden, če mu vsak posel nese samo po pet dolarjev.
* * *
Zdravniki se nameravajo orga jnizirati v delavsko unijo. Dose-!«taj še niso povedali, če zahtevajo
večjo plačo ali krajše ur«-.
* * *
Med nami so čudni ljudje.. Naj jim reee Vošnjak : Osel ima želeli«' dlako! Vsi hkrati bodo vstali Ur prikimali:
— Pa še kako zeleno!
# * *
Lahko je med človeškimi bitji vstanoviti republiko, toda težje j«- najti člaveška bitja, zrela za . republiko.
—- .. ■' 1 . "
Jugoslovanska	Kaiol, Jednofa I
_ n
UcUnovljeu tela IS9S - Ul orporirutt leta 1900.
Glavni urad v 5LY, M1NN4
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVaNŠKK. box 251. Con«msuirb. Pa.
Podpredsednik; LOUIS BALAST box 10« PmtI Avt, Lor."^ O tal C
Tajnik: JOSEPH PI8HLER. Ely Minn.	* I
Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH. Ely. Minn
Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS COSTKt.LO. Batlda. CoM.	1 I
VRHOVNI ZDRAVNIK:	\ 8
Or. /O0 V. GRAHBK BU B. Ohio St. N3. Pi tla bur» h. P*_	- I
NADZORNIKU	v I
fOHN GOUŽE. Ely. Minn.
ANTHONY MOTZ. »«41 Are. M. 8a ChicMro. nL
(VAN VAROGA. S12< Natrona Alley Pittsburgh. P*.	'J
POROTNIKI:
'3REGOR J. PORENTA, box 1'«. Black Diamond. Waah.
LEONARD SLABODMK. box 4S0. Ely MittU.	' "" I
rOHN SIJPNIK. 8. h. box Xi. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:	^ I
fOSEPH PI A17TZ. Jr. U2-?th SC Ca-lumet, ftilah.	' I
rOHN MOVERN. 624-2nd Ave., Duluth. Minn.	- * I
HATT rooORELC. 7 W. Madison St. Room «0« Chicago. «IL	\ I
združevalni odbor:	* i
SUDOLF PKRDAN. «02« St. Cl«ir Ave. NE Clevaland. Otio	^ 1
•fRANK SKRABEC. Stk. Tda. SUi box 63 Denver. Colo.	* I
1REGOR HREŠČAK. 407-Sth Ave., Johnstown. Pa.	~ ~ I
Jadnotlno rlaailo: G1.A3 NARODA.
Vsi dopiBi. tikajoči m uradnih «ad*v kakor tudi denarna pnŠUJatve naj M JOfllUajo na »lavnega tajnika Jed note. v«» rritotbe pa na credoednlka porotn««* »bora. Na oaebna ali neuradna pisma od Btrant Članov ae ne bode oairalo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota s« priporoma vsern JuRoalovanom sa obl-pn pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Conors** l<-j.tvicJ. V blaRB-J-ll Ima. kro« $M>o 000 (tristotsoC dolarjev). Bolniških podi>or. poAkodnln In amrt itn Je Se Izplačala do Sl.600.000 (en miljon In pol doloxjev).
Bolniška podpora Je centralizirana. Viak opravičen potnik al fa avaat da
lobl podporo, kadar jo potrebuje.
r	J^dnote »e nahajajo po rnznlh naprednih slovenskih naselbinah
tam. kjer Jih *e nI. priporočamo vstanovltev novih. Druitvo se lahko vstanovl • < člani ali članicami.
Za nadaljna pojasnila se Je obmlU na |Urn<>n tajnika
. V s*vr-mi Mirnesoti jo žrlezni-i |ak:i stavku Kfr vlaki ne <1 »hajajo
jmnek.Mi vstavili deJo. Posebnof j počiva dela pri odprtih rpdnikili kjer nalagajo v železniško vozovi is» parm> lepato. Mnopro rojakov je |hUIc na fan:.-: v Dakoto, na se {nekateri 2..» vračajo, ker je baje i {lam težko dobiti delo
Jaz s** sedaj nahajam v (.'his-; tholaiu. >liun., kjer dnevno obisku-! jjt ni holuišoi.jo, v kateri leži moja. st-.slr;i dni je srečno prrstai;« jjit variUi operacijo na no«ri V !k»1-| juišntci je vsak dan kakih 1U do 35 , «»jh raeij.
Zadnji čas se mnogo piše o lil/ ! koiiVi-m-iji J HZ. L*ri tem mi priha-ja na mkel Mr. Tmšt, ki je svoj ,čjs kazal neko nfejx>r rekoč: * Mi iuto prisilili laškega poslanika, da jje prt črt jI nameravano mejo unil , Italijo in Jugoslavijo.*" Sedaj vi-,<limo, kako }o je prečrtal. Kjt- so Ifetnlaj vsi oni apostoli, ki tako jpot-tni prodajali sladke hesede* jI la"aui s« • hili in i/^ito ste delali. Tako se izoreminja svet. Napeti j lnoi an o v v* sile, da rešimo, če se j »ploli d^ še kaj rediti.
Matija Pogorele. ' i
' San Francisco, Cal.
l'icd kratkim je tukajšnji slo-vt-sisk: župnik Rev. Frank Turk por ičil i««jaka Jakob Pajniča z Jožef o tioi^e Ženin je doma iz' l<oškega potoka, nevesta pa iz, Urasta pri Dragatušu. Po poroki je bila Kratka zabava pri rojaku i'-oo, Kudoltu (.Zaradi stroge .?en-j/.tu«'. ne sinem povedati, da je bila j t udi moja malenkost navzoča. * l.c iprebitro nam j«- potekel «xlnierje-; j ni čas, in novoporočenea sta s-j pinlala v bližnji Kiehmond, kjer l^e ženin zaposlen ii: kjer se mi-j>iila stalno na»*liti. Novopor«jčen-_ icema želimo mnogo sreče!
Zadnj** čase se je že več Sloven-1 jtev naselilo v omenjeni Uieluitond j i-i k*»t kižc. s.obeta omenjenemu mest u precejšnja bodočnost Kri-' !\ ii*o b» pa delal nagemu krasnemu San Kraiiriseu, če bi ga prezrl, ozi 1'Mina naš tal^oiiueuoyani ••Sloven-' iski «ilih**, kj.-r ima vtr* Slovencev i svo ja domovja in kjer se človek tako dofačfcra [»očmi Naš dobro' >.!iani Vojak in gostilničar g. Mar-, tin Judidč je ravnokai ilogotovil > krasno moderno hi*c, ki bo delala čast našemu hribu
J. I.artol
^Opomba uredništva- Vaš zadnji dopis zato ni usletlal belega dno. ker ^ ga, ž:.l. nismo dobili Sploh se' nam je čudno zdelo, da so dopiNiiiki iz i'an Franeisra, ki su preje vendar tupataiu kaj pori*, ali, take naenkrat umolknili.) |
Pismo iz domovine
Slovenski vojak Anton Olažari v New Vorku je dobil iz V vile o<'.: Moje sestre pismo, ki je v vseh) •zirih jako značilno. Na kovertij namreč dva itnlianski znamki pn tisnjeni s čisto slovenskim pe čatom '"Dolenja Koš:mar\ Pismo v?	:
Ljubi moj brat.—
Vsak dan pričakujemo od tebe, kakega pisma. Prosimo te*, piši večkrat Dosedaj sta pisala samo! ti in Leiiartov Jože. Ali kaj veš kje je liakulčenov Tož«»! Vsi Si> zanj v velikih skrbeh Odkar je j»odpi^an mir. je pri nas jako lepo.. Na občino prihaja vsak me^re t«<-i liko živeža da ga niti porabiti ne moremo. Iz naših krajev .so s«' skoraj vsi vrnili srečni in zdravi Samo MarUuževega Toneta in Sini-' novejja Jožeta še ni domov. Očeta i so začele nio«"i zapuščati. Vsi bi tei radi vi<Ie!i prihrani kaj denarja i in pridi domov. Prosim te od go j v««ri mi hitro, ker težko čakam: tvojega pisma.
Tvoja sestra
Marija Glažar. -
NADVOJVODA JOŽEF JE MO SAL DELATI.
Milan, Italija, 17. avgusta. — >advojvoda Jožef, sedanji načelnik ogrske vlade, je povedal načelniku nekega ogrskega lista, da se mu je pet mesecev pod vlado Bele Kuna zelo slabo godilo. S svojima dvema sinovoma in hčerjo se je moral skrivati od vasi do vasi ter si služiti svoj vsakdanji kruh s težkim delom. Največ se je b&vil s tesanjem in oranjem.
Pozneje, ko je obolel, mu je Kun dovolil, da se je naselil % svojem lastnem gradu. Nočindatr
J' White Valley. Pm.
m
Ker skoraj vsak dopisnik začne o delavskih rajtmertth, boni tudi jaz. Tukajšnji preuiogorov Del-mrnit obratuje adaj bolj slubc.' , Vzrok je, ker delavcev primanjkuje. Jaz pa mislim, da. kapitalisti tako hočejo, ker zdaj so nam.še (Mivo vzelL Včasih so rekli zdrav-j i iuki. da bolnik ne sme pokupiti
IimJHMie pijače, ako prav samo mka boli, drugače je pa popolnoma zdrav. Zdaj bodo pa že rekli/ Ja ne sinejo preveč ali uič inevi jesti. Saj ua tudi ne bodo ino^ii, ako bodo ceoe »le tako kvišku.
. i
Nadalje naznanim rojakom, da
sem pri.'-el trgovino z groeeiijo in!
i t«-mperenčuo pijačo ter >e pripo-j
jročam za obilen obisk. Lansko le-
tn ]6. oktobra s*tui bil zlmiel za
4'uiiluem*o in sem bil bolau do *bj
aprila 1*1 i'J. Potem sem delal
kompauijski šilit zunaj 4 ineseee.
Preti •>. tedni me j<* zopet pričelo j
boleti v prsih in zdravnik mi je:
j i-ekeJ, da ne smem težkega delaj
(delati. Zatorej »eni se odločil za
trgovino.	—
I	^^
Pozdrav vse ni rojakom in roja-' 1 kiujam sirom Amerike.
George Previe. 1 liax 125,' : Export, S- K.. Pa
Ely, Minn.
Vsak čitatelj lista najprej po-V'Jeda na drugo stran po dopisih ter hlafetno eita in uevoljno (nllozi j lUt. Zakaj 1 Ko vidi, da ni i/, njegove naselbine nobenega dopisa priobčenega v listu. Kdu»je temu! vzrok? Citate 1 ji sami, ker nočejo! nič dubivga in poučljivega posve-j titi listu. Tudi jaz sem eden izmed enih in vendar sem se odločil poročati iz naše elvške naselbine, j letina nam prav dobro in bo-l^ato kaie do setLij. Vsj iziikda,' tla bo vsega v izobilju. Med ti iuj 7. a v ustom je bil viharni piš in| tudi debHa toča je padala vmes, pa k sreči ni napravila prevelike škode.
i
j 7. veseljem konstatiraui. da toliko borovnic še -,vet ne pomni, kakor jih je letos. Se ve, za nas de-j lavet je to nekaj izvanredhega in i ki 11st nega. Kotnaj piijčakujepio. j da napoči nedelja. V jutro se po-J iK'ljeim» v host o nabirat burovni-ee, zvečer se pa z veseljem vrne- j rnc domov z bogatim plenom, kar j je nam z 4 pripjmeeek.
I Ta vsa rabuka pa preveč nc u tiaja uašeteu mlademu duhovniku, ; ker ljudje nj obiskujejo v nedeljah službe bo/je in se rajši napotijo v hosto nad ta črne. Ta mladi j m • '/. se >c pričel na vso moč jeziti, | ker ni cerkev obiskana, kak«»r bi uurala biti. a borovničarji nada-, Ijujejo Nvojo pot. Jaz pa pravim Vi, uiladi duhovne, nikar se preveč ne razburjajte, luhko Vam Vaša jeza škoduje. Mi bomo vseeno | borovnic nabrali, da jih bomo I meli na raz|>olago za vsakovrstne jedi in pijane. Kar smo zamudili J , !>o:uo pa ]K»zimi nadomestili, ker itak pozimi ni za drugega, kakor k službi božji zahajati in delavske napredne liste čitati. Piosim, o-jliostit^!
[ Kaj je se novega ? O ja. ži* vem ! V naši naselbini, ki je že čez trt-|d«s,;t iet stara se je pričelo nekaj kuhati. Slavni Elyeani si mislijo kar v kratkem postaviti dva Sb» vel »s k a £)<»ina. To jc pa že nekaj novega, kaj ne, čitatelj! K stvari Prvi pravijo, da se bo njih Dom . imenoval Narodni Delavski D.»m i No, ta beseda Še :ii preslaba, če se; jiifr urc^in'-i. Seveda, potreba je dobre akeije in naprednih moči . Slo bo. sauio ne pozabite na slogo. ^V ^Jogi je moč? Drugi Dom. ka-fkor povedo, se bo imenoval Katoliški Dom No, Kaj bi pa temu re*-fcel! .Zaenkrat ne vem gotovega s kakšnim namenom se misli j zi;radi4 i. Vzrok, di ne vem. je ta ; ker se ne vdeležujem svetih maš ida bi slišal, kaj i^aš niladi ozna-TiiHjejo raz leeo. Pozimi bom bolj ' natanko vedel o celi aferi. Seveda ij moram pripomniti, da za tem ^r mom zajec tiei. Naše babniee pravijo, da bodo staro cerkveno poslopje podrli in novo zgradili. To bo njih Katoliški Dom. Je že nekaj jia tej stvari, sem odgovoril moji sitni babuici. ter sem še dodali,' da proxtor ali zemlja, kjer stara cerkev stoji, je last družbe : in da je tudi še en drugi gospodar čez ecrkfcv. Oua mi pa odgovori, da ue bo nihče vedel in vprašal Jaz sem pa molčal in še molčim ' ter premišljujem, kateri Dom ho boljši, Katoliški ali Delavski Domt
Pqgdiyr, jaea. jwebno y bo-
- ■ . , -
Oster jezik prejšne cesasice
" -. . _
Žita. prejšnja avstrijska cesarica, ogrska kraljica in biiSša gospodarica dunajskega Hofburga, je stavila svojo majhno, a najbrž Še vedno dobro obuto nožieo na predlog — ki je bi' najbrž zelo dvomljiv, naj se vrne v glavuo mesto. Kazptrloženje duha, ki je do-vedlo do te odklonitve, je razvklno iz njene pripombe:
jr
-- llofburg je bil za nas pekel...
Dosti je vzroka za domnevo, da se^prejšnja cesarica ni lagala, ko je izgovorila te besede, llofburg je bjl v resnici — pekel. Ni jbil V a pekef le za Žito. Bil je tudi pekel za-'stevrtrie narode, katerim so vladali iz llofburg*» brez vsakega ozira na voljo teh narodov.
llofburg je bil pekel preti skknjenjem premirja ter bi bil Šr. veliko bolj |Hxlob<-n peklenskim i>okrajinam v spričo sedanjih ra<> :ntr 1'pamo pa si domnevati, tla bi opustila Žita svoj skrajni odptr proti temu mestu ter bila voljna pričeti zopet z gospodinjstvom v Uofbtirgu. če bi bilo mogoče skle^uiti najemnipsko pogodbo glede Ilolburgu* .-nosečo potlpise mirovne konferouce.
Enostavno dejstvo — za katero pa «1* osebno edgovorua lepa prejšna cesarica, — je to. da so prišli Hofhurgi iz navade.
S«« vedno je najti veliko število Hofburgov. raztresenih po E*-. ropi v nerednih intervalih. Ni treba dosti brihtnosti da spozna-el »-vek vno mIo plime, ki se j«» dvignila proti zdovom vseh Hofburgo--po eelem svetu.
Tudi Pariz je imel tvoj Hofburg. Izkazal se je kot veliko peklo z$ soroduiro Zite. Marijo Antonijeto. Za Marijo Antonijeto je imela nadaljna sorodniea Zite, Marija Lujira, par zelo neprijetnih ur v i*t*m jAmškem Hoflmrgu.	•	-
Val modernega duha je odnesel potsdamski llofburg obenem r onim na Dunaju. Ta val gre še veduo nAprej ter ogroža tudi še preostale Hofburge.	r * '
. . - 7/
Mehiške zmešnjave
' Mehiški band iti so vjeli dva ameriška zrak<»plovca častnika iti tapretili. ds bo«lo ubili .svoja jetnika, če ne bo do gotovega časa iz-plaeana svota $15,000.
Ta najnovejša vest predstavlja najboljši dokaz, da je imel S»aš državni department prav. ko je naslovil svojo ostro poslanico na \isdo Carranze, ee je sploh mogoče imenovati to Viado
Kot višek nepretrgane serije napadov od strani roparjev trr (oboroženih bandi'ov na ameriške državljarte** ki veše svoj legitimni posel v Mehiki, — napadov, katere so preveč pogosto spremljali tudi umori, smo videli sedaj naslednji izvanredni dogodek ravi c onstran Rio Grande:	'	* f
Dva ameriška ivijatika. poročnik| Davis in PeU-r^on. f.ta bila onstran meje prisiljena pristati na mehiškem ore ml jo. V navadnih oko) išeinah in če bi obstajala v Mehiki resnična vlada, bi se lahko vrnili avijatiki na ameriško ozemlje in državni department In dal iziaza svojemu obžalovanju radi neprostovoljne 4'invazije" mehiškega ozemlja. S tem pa bi bil celi dogodek tudi sklenjen. * V sedanjem slučaju pa je prish) drugače.
Ena izmed potujočih tolp ustaskih bantlitov. ki hodijo po Mehiki kot trume gladnih volkov, se je'polastila obeh častnikov ter akuša w*daj pretvoriti v kapital priliko. Zahteva veliko svoto ter preti z, usmrčenjem obeh častnikov, ee bi se ae-izpobulo njih zahtev.
Oblasti v S3 Paso so seveila storile vse korake, da ustrežejo ilem zahtevam, kajti to je edina pot, ki je mogoča \ spričo sedanjih Farmer.
Dogodek kot tak pomenja zelo nesrečen razvoj naših od noši.-jih z Mehiko. Pospešil je namreč eas, ko bo Amerika, soglasno z h Jjav« državnega departmenta na Carrauzo, prisiljena sprejeti -i— "drastično izpremembo" ▼ svoji politiki napram skrajno neprijaz-rerau sosedu.
nu&A^.
Kaj je dokazal Kolumb, ko je postavil jajce na en konec?
I »;i mi liila jajca v njegovih idneli tako poceni, da si je mogel dovoliti z njimi tako šalo.
MOŽJE!
Vsaka holi'zcn upliva na eliivrški ustroj, imhciia pa ta ko kot oslalii.jeua možka nior. Tak elovck jezno jj;U*Ha in se mu v. »»"-i l)<«n* npvolja. Tak r love k iiua siinto smrt v mislili. Tak elovek nima mož ko mori in ne mor<* uživati vesel ja življenja, ker je oslabel. Tak človek se hoee v jezi samo prepirati ter se eliti nesrečnega.
SATMARIN
je edino zdravilo, iz katerega bodo vaši yivei erpali ono kar potrebujete, to je žtv-Ijensko moe.
1 steklenica $1.00: ste-kleiiiee $2.80; <» stekleliie za po]>oliio ozdravljenje $."">.00.
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St. CLEVELAND, 0HI0-
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
Zdravljenje bolnih z Bolgarskim krvnim čajem
| Na tisoče onih. ».I »o trpeli valed fe-' loddmh. krvnih, revmatičnih boleznih In bolezni v drobu ie okrevalo ter ae po£u* , tiio zdrave in vcaeie. kar »o vzeli »mo 1 poskuini zavojček teoa čudovitega člat-j Iželiičnega zdravila. Za zaprtje." bolesten | qlavobol. izgubo teka, nespečnost lipe.
havanje. krvne In ledične bolezni, ae ne ' more nobeno zdravilo primerjati z Bol-■ qar»kim Krvnim čajem. Vsaka drutina naj bi vedno Imela pri rokah zavojček. ' da bi ičitila družinsko zdravje. Jaz bon. ' poslal avojo veliko druiinako ikatljo, poM 1 nina plačana in zavarovano, za	ail
i tri ikatlje za »3.15 ali iest ikatelj za
SS.25. Naslov: H. H. von Schllck. P resi J dent Marvel Products Company 9, Mar-'vet Blda.. Pittsburgh. Pa.
ČIKAŠKA POLICIJA
IN ANARHISTI
Radikalci so naskočili 200 malih gostilen. — Pridobiti so hoteli na svojo stran natakarje.
Chicago, 111.. Is. avjruMa. —I I'olicija j<» v <irii/.lii il.Mrk.i ivi»v ! >lra/.ila tlaiifs skoro 200 n-sfa-vrantov in uiaiijšili	j l«-n
riioiujison. Weefrhaiu in Messin-sisU'im»v v «loli'n,it'iii iiM-stu ,»«» hitki /. rrvolvi'rji. ki si> pusku siili i»*k«iin pi'oteklf n«M*-i v/.<-ti / uiskoiii t«- ri'Niavrarijr.
\ «•«"• kt»! sni strelov jr padlo.
n<» uniformirani poliristi in «1 rkfivi ><knšiili |>r<'prr>-it i napa<l •u- m'ko gostilno. Iri blokr stran
grlavur^a stana |. \V. \V. lik tovorni voz. poln agitatorjev, meti katerimi je liila tmli rna ztriiska. je povzročil najvrv in--re<la.
Agitatorji so skušali* pregovoriti natakarje v teh rrstavrantih, naj se priilružijo I. \V. \V.. nakar j« prišla polirija t»»r pregnala i/-'^retliiike.
K'-r niso iloliili pri/.nanja oil ("'ikaškf delavsko feilrraeijr. so številni nezadovoljni natakarji i:aprosili J. \V. W. v.a pomor, na nekem sestanku, ki se je vršil ver-raj /.veter. Nekateri izjavljajo, da se je tejra sestanka vdelcžil tudi Haywood, obsojeni voditelj 1. W. \V., ki je bil pred kratkim izpuseen iz jere proti jamŠ«*'ini.
Organizacija je obljubila svojo pomoč ter sklenila uporabiti sa-1
Lota/.o.
Na sestanku je bilo čuti odkri-. te p ret nje, tla bodo pognali z <1 i -namitom v zrak številne gostil ne. Tekom izgredov je bilo st«»r-! j<.tie le iiihIo »kotle in polji ija je' aretirala štiri ljudi.
!
Brzovlak Belgrad—Pariz.
--I
■T * -
Za dva ali tri dni prienc voziti med Belgradoni in Parizom novi l-rzovlak. ki l»o imel vse tri raz-i ret le in V»<» vozil |»r»-ko Tr>la. Mi-, lana iu Turina. I >«> se<laj se jo | u.oglo potovati v al'riz samo v, prvem razredu, vsled česar bo n«»-| \i vlak na razpolago tudi u1k»z- : nejšim slojem. Vlak odide vsak dan iz Belgrada ob 21.
POJ1IXIL0,
peta« ffaMM Cilaafcli Ii-Ifwi ta kr«)*« pilil* Mtm m m	njria IVAM PAJK, M MAIN HTUR.
CONDUDOB, h, DtUU bute ptitmm Msg*
aAa	M MAA .^MMi
MHBI -<W W
frim mo PO ONO.
V.-	v	" '
K^m^nnwnaqnHBHHnp *
" C0SULICH "
Črta -
DIREKTNA POT V PATRA S
IV TRST. Potniki te lahko vkrcajo v tem ali onem pristanišču.
Parni k ARGENTINA krog 30. .nvq PRES. WILSON krog 20. sept. BELVEDERE krofi 23. sepr.
Parniki odhajajo s pomola 7, 41. St., Brooklyn.
Za cene In drua* eodretoneeti aa obrnit« na:
PHBLF8 BROŠ. * <30.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Bait—7 PUoe, Mm York.
ROJAKI, MAROČAJTE 8E HA "OJJLM KAROPA *, NAJVEČJI SLQFKKSKI DMKVNIK V ZSJl.
parlanutatu. se bo bavil v glav^' nem z notranjim položajem, ki-r je o mednarodnih vprašanjih že razpravljal minister za zunanje zadeve Tittoni v senatu. • i .,
TO a NEKAJ DRUGEGA.
i Gospodinja: — P red no od vezem tega psa, mi odgovorite to:
-j — Ali ste eden izmed onih boljše viko v T
t
Potepuh: — Ne gospa. Jaz sem čisto navaden bum.
| Gospodija: — To je nekai difi-
1 ^JSS«^'?®'	tajt
Italjanski ministrski svet.
w —
"II Rest o del Carlino" objavlja brzojavko iz Rima glede zadnjega ministrskega «veU, katere-^a so se vdeležili vsi ministri. — Ministrski .svet se je bavil s posameznimi programi, ki jih je sest;, .vilo vsfcko ministrstvo za politično, go^poldarsko in financijelno
I
Idelovanje nove vlade. Obsežno se Jje razpravljalo o vprašanju dra-jginje, n»dalje je min. svet prou-eil vprašanja o raznih potrebnih reformah, \ katerih bo govoril' min. predsednik v svojih vladnih: izjavah v seji zbornice poslan-!
' šm m^^s^mik »rimi s
Inžinirska zbornica
. - ■ • e.. t iPT,AS NAKOPA. 1!». AVtt. 1919
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v Ameriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in'praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
f^'ik • "S? ~
Razširjen
je po] vseh slovenskih naselbinah od Atlantika do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za celo leto za mesto
_	A	New York	$5.50
Za pol leta	$2.50 ^ ^ ,eta	$3>0o
Za četrt leta	$1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga za svojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York City
. ..jg • . - . *
■	1 '	1 ■ -	■	I. II .1 ■	_
Drobno
Irik bosta izginila iz njene uprave in na njihovo mesto bodo stopili inžinir učitelj, delavec in kmet. Zato pa bi bilo na mestu, da današnji inžinir povsem dru-' ga če misli, kakor pa advokat in notar. Naš socijalni pot nas vodi
I' i/ izkoriščanja in v izkoriščanje in zato delajmo bolj pametne načrte, kakor pa je načrt za izžema-i nje našega ljudstva. Pozabiti ne i smemo, da smo kot civilni inži-.'nirji in geometri v človeški dru-i žbi ravno tako malo opravičeni, r kakor privatni advokati in pri-
■	vatni notarji in da smo mi vsi L(privatni in mivilni prvi na vrsti . jsocijalizovanja, ko se bo naš pro-
> lttarijat zavedel svoje moči in1 , svoje sile.
ln to jc mogoče bližje, kakor si -J mi sami mislimo. Podpihuil bo •Iveter in odnesel vse .naše komore i' i »i zato jih rajše ne ustanavlja j-: mo!
J Morda se bodo moji kolegi en ( (lili, da govorim tako o ižinirski j komori jaz, bivši svetnik inžinir- ( ^»ike komore v Trstu. Ti vojna.: , moje trudapolno življenje, vse
■	moje študije so me v tem času | marsikaj naučile. Kdor se "pa v
Itej vojni ni ničesar naučil, ta pride gotovo v bodočo šolo našega ^it: svetovnega proletarijata in bo • imel priliko, da tam nadoknadi I ■ to, kar jc sedaj zamudil.
»' Našim delavcem in našemu t kmetu pa povem, da je vprašanje i kast a rskih . komor tudi njegovo!
■	proletarsko vprašanje in ne samo: vprašanje dotičnih stanov.
t Živela svoboda in obveznost • dela!
i !
Drag. Onstineič.
ti hišo, ali inžinirji gotovih kate-f gori j ne. Vse polno tehničnih deli je bilo pridržanih posameznim' tehničnim strokam, čeprav so jih študirali vsi drugi inžinirji. Pri tem pa je smel seveda ta dela iz-1: jvrševati vsak drugi neinžinir,' vsak stavbeni mojster, vsak krč-! mar, vsak vaški trgovec.	j
| S socijalističnega stališča mo-j n*mo torej zahtevati odpravo vseh komor sploh, pa iniinirske tudi' iu zato je ni treba ustanavljati.' Pa ne samo to, ampak zahtevati moramo tu odpravo vseh naslovov ii: predikatov, kakor n. pr. 'doktor* in 'inžinir', vseh diplom in J viseli spričeval. Dela naj kdor zna. I Za vse delo zahtevamo svobodno konkurenco. Komore, diplome,' spričevala in naslovi ščitijo samoj nesposobne, sposobnim pa so v o-{ viro. O, koliko je doktorjev v na-1 ši upravi in na neštetih drugih' mestih, ki bi se prav lahko in brez vsake škode dali zamenjati z na-1 šim tovarniškim delavcem, pa so samo zato na teh mestih, ker so doktorji. In marsikateri naš jav-' ni aparat bi bolje, vestneje in1 točneje fukcijoniral, če bi sedel i ne tistem mestu naš tovarniški delavce, ali pa pošten kmečki fant.	I
Pa tudi dosti iužinirjev bi lah-j ko zamenjali na njihovih mestih1 z manj kvalificiranimi, pa bolj sposobnimi delavskimi močmi. | Inžinirji in geometri stojimo J bližje našemu delavskemu in j kmečkemu trpinu kakor drugi stanovi, pa bi bilo prav, da se tu-' |«li bolj približamo njegovemu duhu. Policijska buržoazna država stoji danes na robu svojega življenja in jutri jo bo zamenjala
strokovna delavske. Jurist in kle-
_______
Leta 1913 je bil končno prodrl 1 v avstrijskem parlamentu zakon-'] ski načrt za ustanovitev inžinir- ; skih komor v Avstriji. Na podla-ji gi tega zakona je bila še istega i leta dekretirana ministrska na- 1 redba, ki jeu stanavljala inžinir-1 sko komoro za Kranjsko, Pri-( morsko in Dalmacijo s sedežem v ; Trstu. To je bila "stanovska u-[ stanova", ki je imela vse tiste\ 4'lepe naloge", kakor jih imajo advokatske, notarske in drujcc take zbornice in se je delila na tri sekcije: na nemško, slovensko) in italjansko.
En del bivše Avstrije pa je dobil drugo ime, če se ne motimo' S H.S (beri kakor hočeš, rečeš cija je danes daleč proč od nas, pa cija je danes daleč roč od nas, pa i tudi drugače se jc formelno, na zunaj, marsikaj spremenilo in za-tr- danes zakon o iužinirskih ko- i morah sicer ostaje, potrebna pa. j* nova naredba, da se ustanovi 1 inženirska komora za Slovenijo i Tukajšnje gradbeno ravnatelj- < stvo je poverilo vodstvo priprav- i« Ijalnih del za to komoro trojici ; iužinirjev in geometro^r in ti so( tudi izdelali osnutek naredbe ini tako je — po mojih obvestilih — i si v ar že čisto godna in inžinirska komora na vratih.
Toliko v splošno objektivno in < formacijo.	;
Sedaj pa se hočem potruditi. ' da bom mislil o tej inžinirski komori najprej in samo kot čisto huržijski inžinir-interesent, nekoliko nacionalistično pobarvan. :
Ako se je ta naredba že mora-'1
la pripraviti, zakaj se je pjbite-,
gnilo k temu delu samo tri eivil-j1
# ne tehnike f V Ljubljani nas je
Hit-nda petnajst — in to smo prej-!'
kone sploh v*i v Sloveniji — in t
smo vsi na tej stvari več ali manj
ir iz različnih strani interesirani. j
Ali morda zato, da bo ta nared i
ba taka, da bo inžinirska komo-1
ra dobila žnjo takoj tudi delo. i
**»»veto stanovsko nalogo*', bon-!
ti se proti nji T Ne. Zato, da se in-j
iimrska komora spravi čimprej j
v tir. Ne dvomim o dobri volji in'
iskrenosti vodilnega mesta, kei »• •• i. . 1 ga poznam, ali po moji sodbi ta
hitriea v tem slučaju vendar-lej
U' bila na inestu.
Zakaj neT
Eto zaksj ne: Poleg gori nave-1 d»*n*-sra razloga imamo še enega; vprašati se namreč moramo — dotedaj mislim namreč še vedn* kakor mora misliti dober naro-Ltlen burioar — ali je ta komora sploh na mestuf V naši deželi ima j mo par civilnih inžtuirjev in geo* j metrov in ogromno tehnično de-j lo Ali se kdo boji konkurence j nešolanih delavcev f Jaz mislim da je to smešno. Poleg tega pa o vtramo s to cokljo napredek delu in pa one, ki potrebujejo tehnično delo, katero bi v neštetih slučajih lahko izvršile druge, manj kvalificirane, pa vseeno dobre in j sposobne moči.
Amerika je vzor kapitalistične iu kapitalistično - izkoriacevalne države, pa živi brez inžinirskih. advokatskih in notarskih zbornic Inžinirskih zbornic nima tudi bur- ; žoaznoreakcijonarna Švica, pa vendar živi V prvi je industrija razvita do 67 odstotkov, v drugi do 75 odst.: konkurenca je o-gromna tam, pri nas je pa ni.
Tako, sedaj pa s soeijalislični | m> možgani:
Inžinirska zbornica bo, kakor j s«, tudi advokatske, notarske inj vse druge zbornice, aparat za is-<; mozgavanje ljudstva, pri nas, VI glavnem: za tzmozgavanje našega
11
kmeta. Vsaka taka zborniea pred-ji stavlja uzakonjen kartei, ki pred pisuje pod kaznijo jednotine ee-; | ne za posamezna opravila karte t, liramh članov. Ta kartei je tem,« hujši, ker je vsak inžinir, vsak advokat, vsak notar primoran.ij pod kaznijo izvrševanja svojega j poklica, pod kaznijo svoje eksi- i »fence, svojega vsakdanjega kru j ha. da m> temu kartelu pridruži Advokati, notarji, iniiniri, geo- i metri, morajo biti vpisani ▼ «vo ]
je respektivne komore, drugače j ne smejo izvrševati svojih poki i- ] esv. Te komore pa jim potem j prepiaujejo regolativ ta delovna < stroške in oni se morajo pod ka 1 snijo držati po komori diktiranih,] cen. Oni morajo izkoriicevati i i ljustvo po formularjih in po tak-ji tu dirigenta komore.	1
Ali ne samo to: Komore tudi j opredelja vajo ^ kompetence med j | H>wn«tii!iiii strokami in v tea J oz i ril sta bila bivši zakon in biv- i
naravnost klasične. Zidar je imel i
WTLMII MMMviti	•	.
napravili eten m z«ia t
Na kr. drž. višji realki v Ljubljani
sr* napravili od 7. do 10. julija zrelostni izpit sledeči: Agnola i Anton (z odliko), Detela Leo, Dovič Josip, Freyer Rihard, FaJ-diga Vlado ( z odliko), Gregorii Rudolf, Gratrijan Dušan, Hart-J man (Jvido, Hribar Mirče, Haut-jrihar Janko, Hibernik Enperl-■ bert, Knez Tomo (z odliko), Koželj Venčeslav (z odliko), Lilleg Milan, Luzuik Zoran (z odliko), Melihar Stane, Milavec Egid, Oset &imen, Papež Oton, Planin-šek Stanko ( z odliko), Poženei Janko, Hainer Frane, Rebek Bal-[ domir, Skala Kari, Skrbinšek i Vlado( Skubic Karlo, Štrekelj Zvonimir ( zodlil^), Pancig Vi-j I jem. Tonja Ivan, Trnkoezy Sipo, Turk Stano, UrbaneiČ Valentin.
Pogreb žrtve umora v Tržiču.
14. julija zvečer ob 17. uri se ie vršil pogreb 12-letne Milado Brejla, katero je pohotni morilec Seidl 11. julija ymoril. Udeležba občinstva in šolske mladine je bi-la velika. Nad 200 mladih deklic v obeli h oblekah je spremljalo mlado žrtev k zadnjemu počitku.
Zaaačeni ponarejalci poštnih nakaznic.
Ljubljanski policiji se je v zad-ujih dneh posrečilo aretovati 5 mladih zlikoveev, ki so skozi zadnje mesece ponaredili veliko število poštnih nakaznic in jih zna-ili spraviti v promet. Nastavljali i "*o te nakazniee na razne pošte pod naslovom 41 Vinko Sršen, šofer, poštno ležeče____" in imenovali potem kak kraj na Kranjskem. Posrečilo se jim je na ta način ogoljufati poštno upravo za okoli 70,000 K- Poštne pečate je prav spretno ponarejal neki Karol Lavtar, poštni pomožni sluga, j denar pri raznih poštah na Kranj-;skem pa sta dvi<?ala neki Vinko jSerien, doma iz Mengiške Loke, ter neki Joško petrič iz Ljubljane. Svoj delokrog je potem Lavtar prenesel v Maribor, kamor je bil prestavljen in tudi tam je našel v osebah nekega Leopolda Florjaneiča, Janko Hudovernika in Vatroslava Laha, prva dva iz Ljubljane, zadnji iz Maribora, prav spretne pomagače. Tekom dobrih 4 tednov so namreč tamkaj ogoljufali poštno upravo za 114,600 K in ves denar skupaj po-I trosili z zloglasnimi ženskami po rasnih kavarnah in gostilnah. Policija je zasledovala storilce skozi kake 3 tedne, slednjič pa se je j posrečilo dognati vsaj približno Sršenov opis, nakar ga je izdala njegova podobnost in je tako prišel v roke pravici. Storilci vse1 do dejanje enodnšno priznavajo. Ob prihodnjem porotniikem sa-
* ■ - * .	* u.
sedanju bo dobil vsak svoje plačilo.
»
Zagrebško pivo pijejo lahko tudi abstinenti.
' * Narodna Politika' * poroča : i Pred nekaj dnevi je prišel v Za-!
greb gospodarski strokovnjak in! profesor kemije na višji gospodarski šoli. Analiziral je pivo zagrebške pivovarne, da določi, koliko alkohola se nahaja v tem pivu. Rezultat ga je zelo iznenadil, ker jc v pivu, ki ga je analiziral, našel 0 odstotkov alkohola. Seveda se je takoj zavedel situacije if rekel, da ni potreba v Zagrebu ustanoviti tovarne brezalkoholnih pijač, ker dobavlja zagrebška pivovarna pivo, katerega lahko pijejo tudi abstinenti.
Pri nekem aretovancu so se
našli sledeči predmeti, kateri izvajajo najbrže od kake tatvine. 1. 1 srebrn novee izza vlade Marije Terezije leta 1774 v veliko sti starega goldinarja, na eni strani d vogla vi avstrijski orel, na drugi prekrižani butari (t), v vsakem od nastalih 4 polj ena krona. 2. srebrn tolar v velikosti 0-kronskega tolarja izza vlade Franca II. iz leta 1793, na eni strani glava Franca II., na drugi prav podoben ornament kakor pod 1. 3. šmarna petica iz leta 1794 z glavo Franca II. 5. srebrn tolar, na eui strani glava Frid. Avgusta, kralja Saksonskega, na drugi strani grb, okoli njega napis: 'Zehn eine feine Mark 1811'. b. Približno enak tolar na eni strani z glavo Friderika II. Av-j gusta, kralja Saksonskega, na drugi strani grb, okolo njega napis: "&hn eine feine Mark 1820*'. 7. Dvajsetiea iz leta 1832, na eni strani glava Franca L ces. avstr., na drugi z dvoglavim orlom. 8. 2-kronski novec iz leta 1912. 9. 1-kronski novec iz leta> 1915. 10. Ena možka srednja veli-; ka srebrna ura, remonter, eden pokrov rimske številke, precej veliko na belem pasu, okolu vsih kazalcev m al bel kiog: med kro-. gom in ~te* Ikami ter ob zuna-j njem robu številčnega pasa ru-. men pas, od kojih je notranji o-krasen s cveticami. Na zadnji strani ure tj. j na pokrovu je u-rezan konj., ki dirja od leve na desno. Ura ima na notranji strani pokrova zaznamovano številko (katera se za sedaj ne imenuje). 11. 3 bankovci po 50 K, 13 bankovcev po 20 K, 1 bankovec; po 10 K, 1 rdeč bankovec po 2 K, 1 višnjev bankovec po 2 K, 2 bankovca po 1 K.
H Sod moke
isi:"1-	__________
M , IZ "THE NORTHWESTERN MILLER".
---
Ceno moke vspri.'o rene za (tirnico po $2.26 pro bušelj bi lahko izrirund v*ak solan-ek, ki se je uaiačil seštevati in mnržiti, kakorhitro je bila .»prejeta postava, ki je določila zajamčeno ceno za pšenico. \ sak uradnik v Washington«. ki bi vzel svinčnik v roko, bi lahko izvršil isto priprosto nalogo.
Ntkaka tajnost ui obstajala, a po sprejemu predloge in po do-1m* en ju posameznosti /.a izveden je te postave, so se oblasti v Washington u naenkrat p.-»«'-♦■ le zavedati dejstva, da je eena enega soda
moke neprimerno visoka, nakar so sklenile, da mora nekdo trpeti m t0* * * *
Ljudje, ki dobivajo stalne plače, ki ne pripadajo k unijam in ki niso v stanu stavkati za viRjr place kot profesorji, duhovniki, uradniki ter mo/.ki in ženske z določenimi in omejenimi dohodki.
ti sti spoznali, kakšna Imi r«-na moke, a v času, ko se je razpravljalo o predlogi za z*janjče»je eetie pšenice, se je te ljudi ignori-j «*alo. Farmerja je tr»l»a navdušili in IwHlriti, da bo pridelal veliko! pŠ«-niee in denar je bil edina stvar, ki je imela zanj privlačne j
Ko so zastopniki mogočnih zavezniških unij protestirali proti j visokim ži\ Ijcnjskim stroškom "»'r zahtevali potem ko so dobili najvišjo pla« i ki je mogoča, naj se te življenske stroške zniža, tedaj pa je 'nla slvar fSovsem drugačna. Nekaj je treba storiti ta k« j i f i Washington s.- prebudil ter je pripravljen, da započne v. drastično ak«-ijo.
* * *
Prva stvar je najti kozlja, na katerega bi se zvrglo vso krivdo! in ker je moka **na glavnih življenjskih potrebščin, ijeprav po- \ Tiitx'1« neizmerno maio izdatkov v primeri z drugimi živili, kajti en sod ali ii arij za»lostuje človeku /a eelo leto ter povzroča vsled te«;a eelo ob sedanjih visokih e«*nali velikanske izdatke manj kot štirih eentov na dan. je bila izbrana moka za žrtev.
Farmer j« ki dobi	za en hušelj pšenice, s«* seveda iguo J
rirn Nikiio v Washiiigtouu l»i >i ne drznil dolžiti farmerja profi-tii-stva ali .l"bir*kalovst\a, a mlinar in pek nista izvzeta in na ta! dva mora p»>ti glavna sila prvega divjega navala.
Tu so številke, temelječe na cenah v Minneapolis!!: i* 2.2*» ••■tm bušlja pšenice.	,
l'w «te\ ilo fmšljev. ki so potrebni za sod moke. . „______
#10.17 stroški pšenice v sodu moke. •f 1 20 izdelovalni in prodajalni stroški.
$11 37
$ 1.7", odšteta krma. proizvedena iz pšenice po $2.26 bušelj.
$ 9.62 stroški soda moke v mlinu.
60 stroški *,at»oja.
fi!) t ivorn i na v N'<".r York.
7"> vozninski stroški v u^stti. / $ 1.2 » plaea podrobnega prodajalca za prodajo in dostav-j 1 jati je
$12.91 cnii so«la mok»- za konsutnenta.
•	a	»
•	I ^
V oA|wt»»d |cmn se predlaga, naj kupi vlada moko direktno od!
Mlinarjev po -Ss IN) za simI, pri čemnnr bodo imeli mlinarji "lep do-! Liček" tMšt naj se dva dolarja ter prodaja moko k on sum en torn j po $6 00 pro sod.	_ j
Nadaljm sijajni predlog je ta, da naj kupi vlada pšenice od < firmerjev /« eeno >'_'.2ti pro bušelj, trpi izgubo enega dolarja pr»i' luištju ter proda žito mlinarju po $1.26 bušelj. Vzemimo, da bi bilo ji treba fiUO.OOO 000 busljev pšenice za prebivalstvo Zdmženih držav Vlada Združenih držav l»i v takem slučaju izgubila $600,000.000 j i l<a lelo in k.insifineiiti bi dobivali moko za naslednjo eeno:	1
$ 1.2t» -ena bušlja pšeniee.	i
41 • število tmsijev, ki so potrebni za sod moke.	!
$ ."».67 stroški »i pšenico v >-<»dti moke.
$ 1.20 izdelovalni in prodajalni stroški.	'
___ i
$ 6*7	Hj gSMf
$ 1.11 *«iši»'ta kima, proizvedena iz pšenice j>o $1,26 bušelj.
$ 5.76 e« na soda moke v mlinu.
60 stroški zaboja.
69 'ovornins v New York.
75 vozninski stroški v me>tu.	[J
f 12"» ] ia< a podrobnemu prodajalcu za prodajanje in dostav-'' ljanje.
$ 9.0ft evtia soda za konsnmenta.
Celo v ti ketn slučaju ki bi pomenjal velikansko izgubo za via ■ do, bi btla ii'itk« h*- «ial»*i"- <«l še-.t||, dolarjev pro sod in s t*»m tudi po«itieno tako z«žHj«-na stara, a že pozabljena štmea kruha za pet '1 eentov.
T It * . •	BI
\ isoki "vijenj>ki stroški niso nikaka bajka, temveč živa res : ni^H Vslfil t«"ga jih tudi ni mojcoče odpraviti z različnimi bajnimi k)a<-rti. Vivnki življenjski broški so legitimna posledica vojne.! K mgres jih ne more zmanjšali potom zakonodaje iu višje plače bodo te stroške še povečale. Y!adno lastninstvo, ki pomeni večje ol» ta-t uje, gotovo ne bo odpravilo. Visoke življenjske stroške! je mogoče zmanjšali in skrčiti le z varčevanjem, z ekonomijo po sauneznika, s previdnim izdajanjem denarja za stvari, ki so dejan aki potrebne m z zn žanjem davkov.
l<ov na kozlja. kateremu naprtiti krivdo, je gotovo zanimivo preganjanj«* »asa, ki pa ne bo ni«'-e*ar doprineslo. Mlinarji ne morajo delati rPiifii«* mok»* iz drage pii-nirc in j»»-ki ne morejo peri wticn^« kruha iz »Ira^«* niokt*. napravljene iz drage pšenice in vsprieo vi«okih stroškov za delo ter \ spričo uporabe primesi, ko jih vrednost m* je p*slvojila in potropila tnl leta 1914 naprej.
' • ' II
Tega ui mogoee storiti. \ laida se lahko polasti ter obratuje vsa i p4rni'iia MkladHH*a,	mline. jx-karijp iti prodajalne na drobno1
po e»dih /4£rw*ertiU državah. \'l nla lahko stavi na mesto praktie-j mh trgo\eev politik« ter ua mesto praktičnih delavcev profesorje in teoretike, p kljub vsemu temu ne more ničesar opraviti, če sja tie pernica t!52.26 pro bušelj. To je človeška ne možnost. lie eiidež Ptore kaj takega napruviti in kongresu manjka božanstva, ki je «dino v at an m proizvajati čudeže.
Po.1 ogr-jem >o »rdaj moka in možje, ki jo proizvajajo. Na Kre o i »a je nešteto dokazov, ki dokazujejo, da krivda ui na strani mlinarjev, 'vdaj obstaja nekako 7000 velemlinov, ki vsi str&.«tno t« k ni nuje jo med seboj. V te obni ui nikakih t matov, nikakih kom ttinarij in ti'kakih dogovorov med go*j>odi in ni je Nile na svetu.. Iti bi bila tW.fi tiiočna, da prisili človeka da prtnlaja svoj proizvodi m manj kot znašajo njegovi stroški. Dajte mlinarjem ceneno pše-is^eo »n proizvajali bada eeneno moka. To je vse.
■ an mi BAttaAUMa mm	* t__a m w a s Tk a**
MPPPVmMHst ail'■»win w w	w m	m m m v m *
^tjiiji j • ali ii^rTr afiffa^ tyoa^sw v^aw^at. zaBaHavakab
NAHODA. 19. AVO
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPOR1RANA
5. JULIJA 1906 vSg^&SJ 27. OKTOBRA 1906
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB:	4 f
Predsednik: JOHN PEKEC, 4459 Wash. St., Denver, Golo. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, Lead vile. Colo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4bC4 Wash. St., Denver, Golo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC. 4485, Logan St., Denver, Colo. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Cest nut St, Lead vile, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM. 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH, 508 N. Spruce SL, Coto. Sprlnaci. Colo. GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Cokx
POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 120« Rerwind Ave., Pueblo, Cola JOHN KOCMAN, 1203 Mahren Ave., Pueblo, Colo. FRANK CANJAR, 500-501 — 45 Ave., Denver, Cola
ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANK BOTTZ. RR. 2, Bo* 132, Pueblo. Colo. F^ANK MARTINJAK, Box 250, Ely. Minn. PETER GESHELL, 4464 Wash. SL, Denver, Cola
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. H. 8. BURKETT, 4487 Washington St., Denver. Colo.
OLA8 NARODA. 82 Cortlanrit Street, New York. N. T. Vas denarna
na kazni re In vse uradne stvari se poMljaJo na f). taj-alka, pritožbe na predsednika al. nadxorneza odbora, prepiru« sadev* pa aa predsednika glavnega porotnega odbora.	I 4
Italjansko-francoske diplomatic-ne kolobocije
Dolgo so skušali prikrivati ofieijeltii kropi — slasti francoski — široki prepad, ki je že zdavnaj zijal med prijateljstvima teh dveh dežel. Se le oh padcu Sonnina, ki je bil oče te zveze, so začele pacati maske in začelo se je pisati odkrito — ne samo v italjanskih listih — tako odkrito, da se je samo čuditi, da se je dalo vse. to tn-ko dolgo prikrivati.
Ker pa v Italiii niti nc vedo natančno, kdo .ie pravzaprav pripeljal deželo v to desolatno situacijo, so v začetku zmerjali vseprek: Francijo, žumalistiko, Sonuina. Zanimivo je zlasti, na kako prisrčen način sc je poslovil "Secolo" od Sonnina:
—	Sklenil jc londonski pakl, zavlačeval napoved vojne Nemčiji, delal protisbrsko politiko in je v decembru leta 1916. skoro razbil (ilianco v Atenah, ker je podpiral. Konstantina proti Venizelu; — vstavljal se je odposiljatvi italijanskih čet v Macedonijo, nikdar ni hotel slišati o razbitju Avstrijo in se upiral rimskemu paktu; po strani je pledal zavezniške čete na naši fronti, z eno besedo, vsa štiri leta vojne se je zdelo, da ne misli na nič drugega nego na svoj ozki in nezaupni narodni egoizem....
Francije pa si je privoščil "Resto del Carlino":
—	Usodepolna ura za Italijo prihaja, ura ko bo po vsaj začasnem obračunu s pronagano Nemčijo predložila račun zmagovita Ita lija. Povedati je treba zaveznikom, da ni nobene odločitve, dokl>r •li rešeno vprašanje italijanskega miru. Veljava Italije, ki je velika danes, bo jutri večja. Od zaveznikov je odvisno, če bo ta sila njih prijateljiea aH sovražnica. Italija je danes edina velesila — Francozi vedo to — ki ima armado, ki jc materijelno in duševno zdr» \a in ki edino lahko postane takoj strašno politično središče vseii
narodov, ki jih teži anglosaksonski mir...
To jc bil mig s kolom in jasno je postalo, da bo izzval protiod-govor, ki ga Italija v svoji nevrasteniji nc bo vesela.
Z ozirom na silo italijanske armade je odgovoril maršal Haig in
rekel dobesedno:
_ Italija ni naredila kaj prida v vojni iiu je. bila po kobari
škem porazu zaveznikom v breme. —
Po političini strani sta Italijanom prav odkrito odgovorila Per-tina v "Eeho de Paris" in Gauvain v "Journal des debats", ki piše:
_ Xe bomo žrtvovali nobeni kombinaciji naših slovansko-an-
^losaških zvez. Kakor je izjavil Clemonceau v Saint-Quentinu bo živela naša zveza z Ameriko in Združenimi državami tudi po vojn«, tvorila bo os naše diplomacije. Anglija in Amerika sta nam prihiteli na pomoč, ne da bi bili stavljali pogoje in barantanje. Že vsled tega jim moramo ostati zvesti. Kaj bi počeli, če bi stali sami z hjani proti Nemcem? Italijanski časniki nam povedo jasno: Plačati bi morali vsak korak, vsako intervencijo, (»ospod CHolitti pa bi — ♦riumfiral. Proti sebi pa bi imela vse narode, ki nam zdaj zaupajo, i-'n so se vojskovali za nas in imajo iste ideje kot Francija. '
Tako opleta uradna Italija okrojr sebe kot slepec s palici in menda sama pričakuje, da jo reši usoda iz te situacij-1, iz katere je ne more rešiti italijanska vlada.
Na obeh straneh Gobi puščave je najti velikanske črede gazel. Te gracijozne in kot blisk hitre živali lahko prehitijo vsak avtomobil v trne težavnem ozemlju. — Opaziti je tudi velike trope orl-iv, kanj in krokarjev in kuščarje jc najti povsod, tudi v najbolj suhih delih. Nekako 75 milj od Urge in nato v severni smeri je najti neko žival, slično ameriškemu bobru, | katero love domačini radi kožuha. 1 Urga, glavno mesto Mongolske je nad vse zanimivo mesto. Prebivalstvo mesta zuasa >t ekako 60 tisoč duš, ki obstaja iz lamov, budistov, ki so posvetili svoje življenje veri ter nekako 4,000 Kitajcev in 2,000 Rusov.
Takozv. "živi bog" ali Hutuk tu, tretji v vrsti med svečeništvom lamov, stanuje v nekem svetišču nekako eno miljo od mesta. V njegovi posesti se baje nahajata prvi avtomobil in prvi gramofon, ki sta bila privedena v Mongolsko.
Domačini predstavljajo neizčrp ljv vir zabave za potnika. Njih slikovita noša, i-ad vse petsro-barvna mora imponirati vsakemu obiskovalcu iz zunanjega svet«'., in to tembolj, ker so posestniki teh oblek možj^. ki v resnici vzbujajo rešpekt.
Mongol skuša črpati iz življenja kar največ mogoče veselja. Kadar ga zasači smrt, vržejo njegovo truplo — psom Na Mongoi-^keni ui nikakih pogrebnih eer! monij. Kadar :.:mre kak človek, ne zanima njegovo truplo niko-| jrar ve»". Psi in volkovi se tep- jo in trgajo za meso in kosti ostane-' jo tam, kjer jih puste psi ter se belijo na vročeni solncu.
Kakorhitro bo ta pot sistematično urejena in razvita, bodo zjrra jene nove ceste in ustanovljena bo redna tovorna služba.
Ta nova služba lm otvorita sko ro neomejene prilike za pov« »V-' nje trgovine med notranjo Kita jsko iu Sibirijo t<*r razvila bofjatc , pašnike ter poljedelsko ozemlje krog Kalgaua in 1'rge.
Skoro trije tetini časa bodo prehranjeni potom te nove transpor-taeijske službe v primeri s sede-! njo karavansko službo med Kal-sranotn in Urgo. Na stotine milj bo izločenih od sedanje poti preko j Vladivostoka ter dolge, vijugast 3 in nezadovoljive poti preko Ilir bi n a. Mukdena in Kijatke.
Obsežna in dobičkanosna sibirska trgovina s kožuhi, ki je šla preje v Nemčijo, bo lahko obr , njena na Kitajsko po t^»j krajši in bolj ekonomski poti. Veliko rusko trgovino s «"ajem pa bo mogoče še
nadalje razviti.
_
i Zverinski umor v
»p v« v
Trzicu
V petek, dno 11. pr. m. je »z-| vršil delomržni Leopold Sevdl v Tržiču na Gorenjskem nezaslišci. • umor. Tega dne popoldne je prišel Seydl, rojen na Štajerskem, k pospe Brela. soprogi delovodj«* pri tvrdki Kozina, v Pristavo pri Tržiču ter ji ponujal sladkor. — Pripovedoval je. da ima sladkor spravljen nekje v gozdu ter nami-gaval. da bi šla hčerka ž njim v j gozd ter prinesla sladkor domov.
Gospa Brela nič hudega slut-č, je poslala hčerko Milado z Sevd-lom po sladkbr. V "Flisovem bor-i štu"* je Seydl Milado najbrže zlorabil. Dekletce se je seveda bra-I nilo. a zločinec ji jc zadrgnil vrat I s tanko verižico in se z vrvice. Odvsel ji je tudi uhane iz ušes.
Ko Milade le ni bilo domov, so bili starši zanjo v skrbeh ter so jo 3i iskat. A ni je bilo nikjer. Pri-; Sel je večer, minila je noč, a — 'hčerke ni bilo domov. Raznesla se je govorica, da je Milada v Duplets. Oče se poda tja, toda nak-Ijučje je hotelo, da se je srečaj z Seydlom, ki ni hotel nie vedeti o IGladi. Drugi dan ae je bil odpeljal
'Su ■'SuSM. hTI
Gobi puščava in tmistika
Na sredini m^d Pekinom. gi«iv-nim mestom Kitnjske ter lrkut-skom v Sibiriji leži puščava Gobi, polna peska, suha. brez vegetacije in zapuščena. Na zunanjih robovih te puščave ter preko njih sc potikajo mongolski nomadi, koj'h vojno razpoloženj*1, prav posebne navade, slikovita noša in jahaška umetnost jim je pridobila odlično mesto v zgodo-.ini in literaturi, »veta.
Iti preko puščave Gobi se jc smatralo do zadnjega časa za velik dogodek — za podjetje, kate-ga se more lotiti le močen, junaški in drzen človek. Uspešni potnik jc postal vsled tega prave«:ti junak v očeh manj drznih in — manj izurjenih potnikov.
Povesti o nevarnih doživljajih posameznih potnikov, ki so vpr:-zorili potovanja preko Gobi pušč«i ve, so stvar preteklosti, kajii vsakdo, ki ima	v zlatu, to je
namreč eena potovanja in ki želi nekaj doživeti, sede lahko v I »it -iek avtomobil v Kaiganu ter pr-i tie pet dni pozneje varno v Urgo. glavno mesto Mongolske.
Kitajska železniška komisija je po številnih poskusih z avtomobili različnega izdelka postavila v službo med Kalganom in Urgo T..1
Buiek avtomobilov in njih delovanje je bilo tako uspešno in dobič-kanosno, da je naročila komisija 6."» nadaljnih avtomobilov, ki bodo kmalu stavljeni v službo.
Pričenši o<r Kalgana. kam:>r lahko dospe človek po železnici iz Pekina. vozi sprevod avtomobilov skozi najbolj težavni del divjih gorskih prelazov. Hitro potovanje je nemogoče, kajti poleg slabega i stanj apoti se dvigne cesta, ki vodi na mongolske planjave za celih | 11.000 čevljev v manj kot triu**-' setih miljah.
Kakorhitro dospe eesta na vrhunce planote, nekako trideset milj od Kalgana. zagleda potnik r»bšimo ravnino. Ta valovita rav- j tiina se v bližini Taliila umakne verigi golih gričev, visokih tri ti o , štiristo čevljev, ki so brez vsakega znamenja življenja z izjemo karavan, ki gredo preko njih.
Meti Pou-Kion«r in Ude, v razdalji nekako dvesto *in šestdeset milj od Kalgana, pride potnik navzdol v velikansko pešiVno kotlino. resnično puščavo Gobi.
Tu je potovanje izvanredno žavno. Kolesa avtomobilov so po gosto popolnoma zakopana v vročiti drobni pesek. Tudi obroči na kolesih se kaj hitro obrabijo in to vsled drgnenja z ostrim pe- ( skom.
Iz Tu**rina pa do kanea potovanja so ceste dobre in 155 milj meti to tot'ko in Urgo ne nudi sko j ro nikakih težkoč za potovanje z avtomobilom, z izjetno prekoračenja To-la reke. 669 milj od K:d-gana ter le nekaj milj od Urge.
Naravne tež k oče tega potovanja večajo nadalje vroči vetrovi, pogosti peščeni viharji ter poma*-j kanje dobre pitne vode. Raz«-n v Gobi puščavi je najti vsepovsod) svežo votlo na razdaljo dvajsetih do petindvajsetih milj, a voda je pogosto nezavžitca, kajti kamele iu goveja živina s«* koplje v mla-kužah. ki obdajajo vodnjake in smradljiva voda iz mlakuž priteče pogosto nazaj v vodnjak.
Mongolske "jurte" ali gostilne so bile ustanovljene ob celi razdalji. Dve gostem se nahajata v i vsaki izmed štirih počivalnih postaj — celo potovanje traja nain-; rK* pet dni — in ena teh je za pet uike, druga pa za domače vodnike.
Potovanje se ponavadi prične , ob vshajanju solnca ter traja do večernega mraka. Z izjemo zimskega časa so dnevi suhi in vroči, noči pa izvanredno mrzle, vsled česar je potovanje ponoči nemogoče.
Po celi poti srečuje potnik n*-' prestano karavane, — velike spre vode kamel in ponijev ali pa pri-proste vozove, težko obložen«! z blagom. Kože, volno in druge si-, birske produkte spravljajo po tej poti na Kitajsko in velike kara-rmmt » Petama gredo hIran Urge
Narodno predsta?-ništvo
Bclgrad, 14. ju!i.ia
V današnji seji ;»os|:(riee Peter Vuk-anovič vpraša uiiui«tra za prehrano in oonavo zemlje, kaj s,-,ie storilo za ]>ožgane iu uuičoiic j vasi v Topliškem okrožju, da s * nanovo po/.idajo. — Minister tli I Korošec »nl^ovaria, da jc niinistr-|ski svet odobril, da se tla kmetom na razpolago los, ostali materijal 'pa se sct,';ij dovažo.
P daiieo Iv j m SuMiik (.lu.^o»šlo-vnnski klub) vpraša ministra za jji t.mvt v zad"?vi jirodukcijc' pre Mino;, i'lavi, da sc žclczni>ko rav-lUit-Jjstvo v Zagrebu brani redno Vračati vagone, ki i/.važajo pre niog v i/ prem»ig!»viukov v Slr.ve n:ji. tako da se tekutu dv-h mese-j'ov ni vrnilo 11"»8 vagonov — Mi nist« r \ ulovi'* odgovarja, da !>•> nkr« m! v>" potrebno za čimprej šnje vračanj«* vag«»:iov.
Isti po?iljinv vpraša ministra za ipr »met glede [>ost«>pauja madžar-skih železniških iradnikov na llr-Ivatskeni ter navaja primer., ki se i je <t*»g« -!il pri vlaku z živili za i (••'^pmlar^ko Avtzo v Ljubhmi.
i	Pom bito dr/"ii bil neki uradnik v Novski, ki ni hotel dati znatne nja za odhod vitka diugač»-
\ inad/.ard^.-in jeziku V Novem SjkIu so morali plačati namesto G '»r'»u za vozn.- listke 100 kron. Vr-I'litega vlak moral čakati 29 ur. Na nclci postaji je vlak stal 6 ur. lici je službuj«>*-i iradnik sjial Na pvvmtku je isti madžarski urad-t i!: zahteval, da morajo iw»»»omh n!a*:it! vozne listke, četudi so jih /.• plavali v Novem Sadu Došlo !-i sk«nr. do pr-tepa. Medtem s« est ali itslužlienei izjavili, da inia iiiadnik sini > namen, izvleč* otl j otnikov denar. V Sisku ni bile delavcev, da bi nalepili premog, \ "I« d « esai je .norril pomagati pri nalaganju cel » neki n:ttlporcH uik
Miiustii Vulovič odgovarja d i so mu te žalostne razmere znane tla bo 1 ii«I* :,diedil strogo preiska vo. toda ua /a!»ist i»e -nore i/me-
ii	jat i vseli madžarskih uradnik»iv Nadeja sc. di b«-do železi livarske šob* v I UI gradu. Zagrelm in Ljubljani si* i o ino 'le odpomoči pomanjkanju ž« l-.-zuiškega uradni štva.
Po<iauec Sibšnik pripominja, da
imamo v Sloveniji dosti železni earj»v, ki bi n<«i^li prevzeti službo ua liivatskcm, a izjavlja, ti: sc zadovoljuje z odgovorom mini-it ra.
Poslance tir. Fran Novak («!e m« krat j vpraša finančnega mini-stia vied-' carinskih t.vril »v Pravi. da iuia Sri»ija avtonomni in 1» »ytHlheni tat if :n da se je na ei io 11'.* m!jc razširil ianio avtonomni tarif.
Iinaneni minister odgovarja, da >e d m ga." c ni moglo p »stopati Uet je ig'dbeni tarif v-itil Srbijo i?', njeno industrijo pred avntro-i>grs|;iai uvozom toda Slovenija nc ni^re treno*no citati brez uvoza nemško avs*rijskih strojev iu sure viu
Poslanec dr. Novak prosi fi-iauč-ne<4a ministra, naj tdredi znižanj« nt primernih carinskih tarir«iv ter upošteva iitter«rs? prodaeentov ši j k«>nsumentov.
Minister Nin<-i-'- odgovarja, da le t«dictlil korake, da se zniža ca lina /a str-»je. toda za ostalo b!a i ^o nc more tega storiti, ker potrebuje drsava velikih pokritij za državne potrebe.
Poslanec Šota Kostič vpraša mi-l.istra za pravosodje, ali je izve-jdena preiskava proti javnemu bi-b-žniku Ladislavu Janezu.
l*«'Hlaiiee lv.» <Jr:son«»po vpraša -i^t»*ga ministra ali je odrejena preiskava priti članom uprave ! Ninske oličine ki sr za ča«a vojne delovali z denuncijai ijansi proti iiar«(flno čutečim ljudem.
Minister za pravosodje dr. Trif kovic da na ta vprašanja zadovo-Uujočc odeovore.
Predsednik Narodnega pred-Mavništva dr. Draža Pavloviv naznani, da j«- v imenu zborniee br-jzojnvno čeititnl krt«!ju Petru. Nadalje naznani, di je danes fran-!enaki narodni praznik iu prosi Narodno predstavništvo, naj sklene, da se odpošlje brzojavni pozdrav predsedniku francoske republike.
ojm obveznostim. — Na predi«? poslanca Nestoroviča %e vrne zakonski predlog odseku v ponovno ! ]»r«u čc vanje
Predsednik zaključi sejo in od-: redi prih-tdnjo sejo ra sredo 16. julija z dnevnim redom: Drn?o eitanje zakonske predloge o Ijub-Manskein vsenčiliVrn; prvo čitanje zakonskega ua'rrtd o porotah.
čitanje zakona o odvetnikih in no-*.a-j«h. Zakonski načrt se »pr»»jn»e
s 115 glas«>vi proti 11 glasovom.
F it-i de se na drago točko dnev-itega reda r Drugo čitanje zakonske pn-dloge .-i moratoriju. — Po-sbiuc* Timotijevič predlaga iz-prenicinbe v ual-^tu pmti onim tvrdkam in trgovcem, ki se skušajo namenoma odtegniti denar-
^-o^A Zdravilo z* vse snt-[ N&StLZjf cnlsrae boUni js
v&m Piin-Eipcller
HB^j neprskosljiv.
<1	Pazite na znak
V	SIDRO.
V	)\	Po vseh lekarnah m j^C^^fPp 35c in 65e ali pa
■r JpiSte na
F. AD. R1CHTES a CO. , MH« BmJw«r. W>w Tjrii
r niki le s težavo
Zločinec se izgovarja na domače prepire, ki jih je vedno imei v rodbini. Umor je žalosten, grozen pojav, ki jc kljub temu, da je zločinec alkoholik, vendar skrajne obsodbe vreden in kaže na pro-palost zastrupljenega alkoholika, ki naj je postal že zaradi socijal-nih razmer ali naravne dispozicije alkoholik in zločinec.
——————»II — —■■«! |	j
E0JAKI, NABOCAJTE SE NA "GLAS NARODA"» NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
letel na Seydla. Orožniki so mu bili za petami ter ga aretirali.
Seydl pa ni hotel povedati, kje je njegova zrtva. Ko so ga ofož-niki gnali, da jim pokaže kraj zločina, jih je namenoma vede! v drugo smer, trdeč, tla se ga je dc kle zbalo, mu uteklo ter padlo \ globok jarek, kjer se je najbrže ubilo.
Slednji so pa vendar našli mrtvo Milado.
Ko so orožniki gnali Sevdla zo pet v Tržič, ga je hotelo prebivalstvo lineati. Red so vzdržali orož-
A^/^rm^« / Do danes je b3o izdanih 1796 Potna* Listov (PASoSEV)
Jtffc Preskrbim SP*t*i X*st PaŠOŠ
J^k^ MATIJA SKENDER
rCvKE//) JAVNI NOTAR
^^A^^^^^BSf'	Za Ameriko in Stari Kraj
522T Butfcr St» Pttlb^iBfl^ Psu
Nemir v Evropi 91 I
"* \ ______;
Naslednje vrste predstavljajo vsebino poroo-la JKv^bie komisije National Industrial Conference Boards, ki je obiskala Anglijo, Francijo in Italijo.
da proučili industrijalui položaj v teh deželah. % _______ '
V	deželah, katere smo obiskali, je bilo opazili velik iudusrri-jalen nemir in preiskali smo valedtega temeljne vzroke tako splošno razširjenega nezadovoljstva. Po mnenju komisije je najbolj praktični vzrok nezadovoljstvu zvišanje živi jonskih stroškov
Iinlust rijalni nemir v Evropi se je izražal na različne nači«e. Delavski razred m* je temu odzval soglasno s stojim sozijalnim stališčem. Črta razlikovanja me»l radikalci in zmernimi je postala bolj ;a»na in izrazita.
V	Aneliji, čeprav so delavci povečini organizirani, je vendar najti veliko število konservativnih delavcev, ki imajo temeljni re-*pekt ra postavo in red Čeprav so se jih mogoče dotaknile revol;«-cijonarue ideje, nasprotujejo vendar direktno vsakemu strmoglavijo« ju obstoječega aoeijalnega, reda. Najti pa je manjšino in najbrž vidno rastojočo manjšino, ki je tako podjetna kot hrupna. — Ta manjšina nasprotuje mirnemu in hladnemu prevdarku ter je sprejela bolj radikalen revol^cijonaren program. Ti ljudje skušajo uveljaviti takojšno |nmarod.?nje bistvenih industrij ter splošno demo-krattčno kontrolo tako industrije kot države. Zagovarjajo drastične edrrdbe oltdačenja kapitala in popolno izpreriembo v lastnic-st%-u zemlje.
Radikab-t in zmerni med angleškim delavstvom se razlikuJeSc prav posebno v njih metodah akeije. Zmerni so pripravljeni poslovati in nastopiti soglasno s pravili in ustavami njih unij. Voljni so dose« -1 svoje cilje potom gibanja od stopnje do stopnje Oni niso »a neposredno "direktno" akcijo.
Najbolj tipične zastopnike radikalnega delavstva pa je najti \ "Trojni sveži, ki je sestavljena iz organiziranih delavcev wed p:v-mogarji. transportnih delavcev in železničarjev. Bila je ta Troj;.a nveza. ki je dovedla do industrijalne krize v Angliji tekom februa •-j« in marca tekočega leta. To je danes nevaren '-iement v Angliji ter ga je treba spraviti pod kontrolo, da se prepreči industrijulno nezgodo. (To je mnenje komisije.)
\
Socijalisti v Franciji.	"
V	Franeiji obstaja sieer mogočen socijalistični element med delavci, ki ima več poslancev v zbornici, vendar pa je glavna delavska organizacija oficijcluo priznala ekonomsko razmerje med pla čami ter produktivno uspešnostjo.
Vojna je združila Francijo kot ni liila združena še nikdar preje Kljub temu pa obstaja velik indust rijalni nemir .n radikalni vodi S * 1 ji se bo« I o mogoče polastili obširnejše kontrole ter ogrožali indu-strijalni red.
Italjanaki radikalci.
V	Italiji so delavci povečini neorganizirani. K*;t v Angliji pa se Italjanski radikalei zelo aktivni in drzni. Obvladujejo unije ter v slučaju nesoglasja ponavadi kontrolirajo bolj konservativni element. V splošnem je očividno. da je v Angliji, Franeiji in Italiji velik odstotek delavskega razreda proti metodam nasilja ali akcijo proti po stavi in redu. Čeprav hoče skrajni radikalizem .luvsti do splošnih stavk in naei ionalizaeijo. se vsled tega vendar lahko sklepa, da boljševizem ne bo v stanu proizvesti resnih nemirov in motenj v teh treh deželah.
V	Angliji kontrolirajo nove delavske organizacije, ki so nastale v zadnjem času — radikalei. Duh. ki stoji za tv*mi radikalci. je duh revolueije. Voditelji, ki vodijo ta radikalni razred, ga poživljajo, naj se odloči in odtrga od omejitev bolj konservativnih deft vskih organizacij. Ti ekstremisti priznavajo odkritosrčno, da je
njih cilj neposredna kontrola industrije.
Kaj pa delodajalci?
Komisija poroea nadalje, da so delodajalci v Evropi vedro bolj zavedajo resnosti celega položaja v industriji. To je prav p«-sobno resnično z ozimui na Anglijo. Najti skušajo metode, kako l»i mogli povoljno rešiti probleme, ki so se pojavili.
Eden njih prvogovornikov je rekel delavcem:
—	Vi ste v popolni zmoti glede stališča delodajalcev v sedanjem stanju težkoč in nemira. Številni delodajalci so pripravljeni ili \elikn dalje v izboljšanju pogojev. p<m! katerimi delate, kot si tn;-»lite vi.
Angleški delodajalci — tako se glasi v poročilu — so očividu? deloma krivi obstoječega nezadovoljstva med svojimi delavci. Pi t d vojno se niso zadosti brigali za delavske razmčre ali za splošno t'.V lifoe iu za uaziranja uslužbencev.
Vlada in delavske razmere.
Tudi vlada je aktivno posegla v spor. Ko niso mogli priti delodajalci in uslužbenci do sporazuma, so poklieali na pomoč vlado. --. ^"lada, kot tretja stranka, je pogosto izvedla velik pritisk na deb; dajalce, da so ugodili zahtevam delavcev. Številne ».rilike so se iu*. dile ambieijcr.nim politikom, da se povspnejo na višje mesto.
Po luucnju komisije je ruijti med radikalci politike, ki skušaj j organizirati za seboj najbolj revolucijonarne delavce.
Komisija je prišla do prepričanja, da ni zakonodaja, tikajrč.j se rešitve delavskih problemov, zmanjšala splošnega nezadovoljstva Mnenje komisije je nadalje tudi to, da ni najti rešitve teh problemov v nobeni obstoječi organizaciji.
—	Napaka je — soglasno z našim naziranjeni — domnevati, da se bo enostaven stroj za skupno razpravljanje izkazal kot splošno zdravilno sredstvo. Za vsemi temi predlogi leži najbolj važna in osnovna stvar, namreč duh in pripravljenost obeh sttank: da se porajata.
Povečana produktivnost — edina reiitev.
Resnična rešitev leži — po mnenju komisije-— v povečani pr<-du k ti vnesti. Poročilo polaga prav posebno važnost na to točko ter priporoča nadomeičenje ekonomske
teorije o omejitvi produkcije z odkrit« sodelovanjem dela in uprave.«
biI° prejšnjo pomanjkanje dela ie poslabša-j

Driska
i
t
i ** \ vzraksvslsd vMvaaia nasrstacaw-
, 4jsali zalagava. Vmkm slučaju i js to znak mazanja. ki is balsatok. ; in as pnjataa. Ustaviteja Rabita
g-------rl_
ijcvniS
Diarrhoea Remedy
fSartroro Zdrav-lo sopar drisko). Njsna vrednost js pr«iskuiena v zdrmvijanju driska, colics, poletnih potoib. fclodftiih krisv in raznih notranjih narsdor. Dobro js za. c-troks in odrasla. CsaaWcin te .
* * . .
Apel
Pred kratkim je Jugoslovansko Republičansko Združenje objavilo apel deželnovladnega odseka za socialno skrb Iz Slovenije s prošnjo, da se pomaga ublažiti in kolikor mogoče odpraviti bedo otrok v domovini. Nekatere organizacije so se našemu pozivu že od-z-ale in pričele v svojem delokrogu s primerno akcijo. Medtem pa je eksekutiva Jugoslovanskega Republičanskega Združenja stor»:a korake, da se doseže čim zidatnejši uspeh iu je v ta namen stopila v tesnejše stike z American Jugoslav Relief Committee v New Yrvr-l u in z Živilsko administracijo Zedinjenih držav. Zadnja vzdrž i-o t.uli poseben oddelek za otroško oskrbo v Evropi.
Dcputacija naše organizacije je dobila pri obeh instancah ugod ftc informacije in položi! se je temelj za tesno s»nl lovanje. dokler bo trajala ta akeija.
Ameriški jugoslovanski odbor, ki sodeluje z omenjeno živilsko upravo, in ima vsledtega najboljše pogoje za izvrševanje svoje va-ioge. je v Jugoslaviji ustanovil odsekov. stoječih pod vodstvom ameriških častnikov in sodelujočih z jugoslovanskimi oblastmi.1
Za Slovenijo je glavna postaja v Ljubljani. Za prehrano in os-KHk> otrok in mater pred porodom in po porodu so ustanovljene postaje večinoma po šolali, in obse-: tega delu je tako velik, da znašajo streški ameriško jugoslovaiisl cga odbora poprečno lt) tisoč dolarjev na dan. Kljub tem ogromnim str«»škoiu nameriva odbor nadaljevati svoje delo vso zimo.
Ameriška živilska uprava gre odboru po najboljših močeh na roko in le tako je sploh mogoče zadoščati ogromnim potrebam.
Eksekutiva Jugoslovanskega Rep. Združenja 'se je vnovič prepričala. <ia ne more nobena osamljena dobrodelnost posameznikov :r-'dontestiti take organizirane in končenirirane ak *ije. ki omogoč", i!a se z enakimi sredstvi dsoeže mnogo večji uspeli in reducirajo M roški na najmanjšo mero. Dolar porabljen v taki smotrerii akciji zaleže trikrat toliko kakor izdan, če i udi z najboljšim namenom v privatni dobrotvornosti.
Zaradi tega je eksekutiva od svoje struni sklenila, da se v vsej tej akciji pridruži Ameriškemu Jugoslovanskemu Pomožnemu Odb> ru in priporoča vsem organizacijam, da store enako.
Mr. Riekard. nevvvorški zastopnik Mr. Hoover ja, je naši depu-t.aeiji obljubil, da obvesti takoj brzojavno vodstvo ameriškega c-d-• ora za otroško pomoč v Parizu o storjenih korakih s prošnjo, da •topi zaradi tega v stik z deželno vlado za Slovenijo in poskrbi, če je potrebno še za tesnejše sodelovanje z njo.
To se je tudi zgodilo iu zastopnik naše eksekutive. br. Et!;in Kristan je dobil od Mr. Riekarda sledeče obvestilo: l>ragi g. Kristan:—
Takoj po Vašem zadnjem obisku ft m brzojavil g. Hooverju in mu sporočil o pismu, katerega ste prejeli oci deželne vlade za Slovenijo, iu mogoče v kratkem prejmemo odgovor, ki bo pojasnil sorodstvo med to in našo organizacijo.
Vaše spoznanje o koopcraeiji me je zelo ojunaeilo ir. navdušilo. Navsezadnje vendar vsi delamo za skupno stvar, medtem ko bi posamezni apeli ra različne namen samo stvar zmedli in odvrnili tiste, ki bi drugače radi pomagali iu prispevali eni centralni skupini.
Zelo me veseli, da moremo računiti na Vašo inteligentno pomoč v tem delu iu želim Vas *e enkrat zagotoviti. da je naš edini namen pomagati.
Z iskrenim pozdravom in poštovaujcm
(Podpis) Edgar Rockard, Ameriean Relief Administration, •» European Children's Relief.
Ameriško Jugoslovanski Odbor apelira za pridobivanje sredstev ua AMERIŠKO javnost brez obzira na narodnost iu vero in le tako mu je bilo doslej mogoče pokrivati ogromne stroške, ki pa še vedne naraščajo. To bo odbor nadaljeval.
Jasno je. da ne bi bilo Jugoslovanom samim z ozirom na njih j število in na njih večinoma ne presijajue gospodarske razmere nik-Idar mogoče zbrati takih svot v svojem lastnem krogu, in zaradi te-j «_a ne uiore nobena drugačna akeija prinesti takega rezultata, ka-jkor delo omenjenega odbora. To je glavni razlog. »Ia hoče Jugosln« i vansko Republičansko Združenje NE LE SAMO ''ODPIRATI TO i DELO, AMPAK DA PRIPOROČA TUDI DRUGIM ORGANIZACIJAM. NAJ STORE ENAKO.
Ameriško Jugoslovanski Odbor razteza svojo akcijo po vsej Jugoslaviji, iu ker so razmere po ostalih jugoslovanskih deželah p:t-hližno enako žalostne kakor v Sloveniji, je nad v.>e priporočljivo, j da se v tem delu združijo VSI JUGOSLOVANI. Od naših in Jugoslovanskemu Republ. Združenju pridruženih organizacij pričakuje-| oio s polnim prepričanjem, da bodo v tem oziru storile, kar je v i»ji-' hovih močeh. Vse v ta namen priposlane zneske ho e ksekutiva poši-I ' iaia omenjenemu Ameriean Vugoalav Relief Committee v New Vo? ; ku in bo vse njegove vesti, izkaze in obvestila dajala vsem našim i glasilom na razpolago.
Naše organizacije in zastopnike prosimo, da označijo vsak v ta namen nabrani ali darovani znesek Z OPOMBO. D.V GRE ZA Otf-KRBO OTROK V DOMOVINI, da se prepreči v«aka pomota. Vse prispevke lahko pošljete na tajnika JRZ., — A. J. Terbovec, 3639 | 26th St.. Chicago, 111.
Za izvrševalni odbor Jugosl. Republ. Združenja
A. 8. Skubic, pom. tajnik.
HENRY J. SCHNITZER STATE RANK
ENA NAJSTABEJdlH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO GARANCIJO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGINALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI tel« potovati v staro domovino, ki i«ie poslati denar ali kateri letalo opraviti katerakoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo n« na, §o banko, kf slu«! svojim rojakom te preko 25 iet v popolno cad-wot I-etvo. polteno In elpurno.
VacaTRAHOMA NAVODILA IN POJASNILA tfeM vsakdo takoj v materinskem Jeziku.
Henry J. Schnitzcr State Bank
141 Waahmftaa Street	New York, ft Y.
ima "nega sina v ameriški merna-j riei I);ina j.- bila Primoi-s!,.-^a. Indehaia j.- že več let n;* zlatenici i
lVgrcb s»r j« vr> 1 11. avg. »
I'mrla je v (Jl-Mville Indničiiii i' Agncs K uhelj stara -t* let. kojnie.i zjipušea stili od 11 do 17 let nI are otroki' ter dva brata i" Iv- scsiri v Aucriki, doma p< očeta L'oiita je bila vasi Žv« če lar;t lliu;e. Pr*p:id.da i e 1; druj itvu Srrii Maiije staro t««r- k dru stvu liiooLlui. pripadajočemu k ' SM'J. Pogreb se je vi>il II avi;.J
Pevsko druVvo "Soea" priud dm- 7. m m*, s v-, »j koncert
I/. Francije so j,< povrnil dne 11 '
a v:* slovenski vojak Marcus A
liraleli Zaduj" njegovo bivališče;
v Fi.-.m-iji bihi inesTo |.:i Man**
]i- pripelj i! naš koi,*nj:
Aki junak svojo mlado žeHco
Fram ozinjo, s kater«, -c jjoroi- !
v Franeiji. Njeg»va mat; in bra-
tje so jo spiei-'li z v-likiin vcnc-
l»cm - 1/. Francije s^ je p«.vrnil . i lutli «<plo^iio znani t "levelandeau
Fran1: lvrašovce Ui je b i z v« se
1 / e i • i sprejet *hI velikega števila •ijegovih prija^lj-v. — Iz Fran eij" .i»- vrnil olK-eznani n.ja\ J«,sip lleititriuau
\' sitilo 1-1 avg. je umrl v New but g u John Pilit ar. ^tir 70 bi d«oua :: l'i io-"-k>;v»ua na Dolem--1, m Uit je član samostojne« a, društva >v Vida. Zap".»š a tukaj} £ h -ere iu sina. ki se nahaja pri vo'.ikih o
Dne 21. avg. se bo vršila v Col-l;i,mi lu nIovcšu i- » tvotilev Slo v<-!tskega l>otoa. Progran te nivo ril ve je !»■»:, in	znto je nr>;i-
; i da s,- n iC.i rojaki v velikem št»-vilu vdelcžo te slavnostne otvo-rii v«.
I>ne IS t _ avg. piindi dtuštvo' ' Prešeren * .st	piknik.
I.i se bo \'r«!i na prostorih JSN I »«,:■! i. K-r i"» na t*'tn p kniku ob i
jlo il !>re m iie[>ris.ljene zabave
izato so .-»rojeni Slovenci vljudno
t vabljeni.
____
Z IT A IN ZAROTA HABSBUR i
|
ŽANOV.
_ ,
i
Pariz, Francija, 17. avgusta. —j I Dostojanstveniki prejšnjega reži j ima so ponovili svoje prošnje, na.i Iprevzame prejšuji avstrijski ee
>u»r Karol aktivno iilojro v avstrij ! skill zadevah, soglasno s poroči i lom, ki je prišlo semkaj iz Curi-ha. <;lasi si-, da s»» prejšnjega nu>-'iii»iha izpra.ševali o tem predme-! tu še p redno se je polasti Jožef! vrhovne oblasti ua Oyrskem.
j
Zadnja razrava <» tem je bila precej tlol^a in odposlanci so sku--tli dokazati prejšnjemu cesarju; I in kralju, da so njegove prilike j !>oIjKe vsled tega. k»-r se je polastil nadvojvoda Jožef vrhovne o-iMasii v Rudiinpšeti. On pa se jej •;aje obotavljal iu vsled tega ni piišlo do nobenega sklepa. Po koofei i-nei je rekla prejšnja ee-j sari.M Žita. ki je bila navzoča:
— !>osti imam tega govorenja. •rospoda. Hofburp je bil za na ji* pravi ;»ekel. Storili snio svojo dolžnost do konca ter vsled te«ra «lf»sti trpeli. Vsak povratek je ne-leogoč.
(Tako je rekla Žita. kateri se niso .smilili stradajoči miljoui n*. Dunaju, ter po celi Avstro-Oj?r-ski. Stavimo pa lahko tisoč proti eni, tla bi se Habsburžani kaj hiti o vrnili, kakorhitro bi se jim nudila primerna prilika. Iste hi-navseine. katere so se posluževali preje, si- poslužujejo tudi sedaj »er čakajo le na trenutek, ka bodo i.io?rli planiti po svojih nekdanjih žrtvah. Povratek Habsbnr za nov je v reaniei nemogoč in v tem om Im ZaU isrto prmr).
neg« duha. Iz franeoakega položaja se lahko posname nauk. da S3 najboljše služi delavskim interesom potom sodelovanja z upravo, da se zagotovi na ta način največjo uspešnost v produkciji.
Poročilo komisije pravi koneeno:
— Delodajalec mora prevzeti vodstvo. Z ozirom na vodstvo se' veliko pričakuje od njega. Napraviti mora načrte za preprečer.je pritožb ter kazati pristno in nehlinjeno zanimanje za pravičen si-' jtetn plač, za zdrave razmere v delavnicah, aa primerna stanovanja delavcev ter za dobrobit občine, v kateri se nahaja njegova uprav;; J Če bo v resnici skušal dvigniti standard življenja svojih uslužben1 ccv, kot bi tudi moral, ae bo moral pečati ne le z vprašanji plač iu' materijalnih nagrad, temveč tudi z zadevami, ki bodo pospeševale' inteligenco, motalo in značaj me«.	I
j Pa tndi od strani delavcev bo Mm takega razpoloženja, če se
telj, navdiuen sodelavec in pospc>j
v;i!»-lj Zastopal je Slovence pri-,
raznih tujih organizacijah kaaar_j
J'* bilo Md-a. ter si tako tudi prij
tujcih pridobil ugled. Kot dober i
j p"/iiavatelj razmer in angleški ga,]
j jezika in kot n->t:tr je marsikaie-j
liviiiu rojakupomagal v poti^bi — *
| na jvečkrat breziJačuo. Na pod-"j
ilagi tega je njegov odhod mora l
j smatra i i za splošao izgubo za na- i
.selbino.	l|
! . ■ (
Znano Uarinonie dvorano, ka-j
i li ro j»,- vodil do zadnjega julija J ra.mk l,eo Za k rajši k, je prevzel i sedaj rojak Anton Magister, take" da je dvorana še vedno v slovenskih rokah	[
Te dni se je mudil v Milwaukee^, r.ijak Jožel Radelj i.', so-edn.iega mesta Kacine. Ku se ji peljal domov z clektiičuim vlakom mu ji.1 bilo med | h.-t oni ukradenih iz žepa,"
I i
ti Kovač je bil oropan ponoči ;d črin-a Franka Thomas, kuteri mu je vzel denarnico v kateri j>: bilo $V:tO. Na klic za pomoč jej prišel ridar ki je črnca aretiral j l»aje ima na vesti več ropov.
Virginia, Minn.
V	n-ki gostilni mehkimi pija , čami je bil napaden Paul Pašič ni( pretepen, da se nahaja sedaj v . b'<!mšniei Obenem nui je biln u-1, kradeuib £J1.K>. Zločince iščejo ' riti. i
Mrs S ICukavina in Mrs Mar-!, ga rt! a C»/.^nič sta bili kar.tiovanil vsaka na >!(»» in strošk«-. ker r i »e pregrešili /.oper prohibicijsko postavo. ^le*it ■ denarne kazni za-' in"ieta o»!služiti v ječi vsaka *K» dui Njun zastopnik pa so je pritožil proti tej obsodbi.
Ton v Mešiniu Peter Lenivič sta plačala vsaki -nI^.'HI zaradi nei.i i mernega obnašatuja, ker sta Uitie-J lila sko/i okno. kjer sta stanovala.'
Nashwauk, Minn.
Neznani lopovi so napadli letii-__»:i V. Siitiša 1er ga oropala' za H? 1700 v gi 'lovini kateri denar! .ie inifl pt,iicstc'*eni s seboj. Sviti"; j«- bil ustreljen v glavo, da ie t i - f inrl na !:eu nies^a. Zločin i>reis!;ti-{ ,«ejo s.'i iti V zadnjem r-a^-n si- j.-s pripetilo ver ropov v te- okolici,? ker nimajo oblasti časa loviti piv. 1 vih zločincev, ampak love one. ki» se pregreši'	prohib . ijs!ii po- |
stavi.
Fmrl je TJlctn: Marko V-ijovič' v boltiiši.ici v Hibbnigti. Truplo-.»e lule prepeljano v Nashwauk
Hibbing, Minn.
Aretiran je bil H S;(.»;i ker je sireljj:I v mestu. K:iznovan j« ;>il| na	in s*roške.
Dat.iel Uublič. l i je bil gostil-'jtiear. sedaj je p-i farmer v (!.-uso!i; ilaki je ustr-li! svojo :»»»in» nod prepirom. Krogi j a ji je prodrla' pljuča ter i'.s?opi!;t ua hrbtu iu jc zelo malo upanja da bo okrevala. Uiiblič j - bil aeetiran. | i " d!»; so inieJi .ukajšnji Hrvati'
jo, ua kateti so skleuiH da po-| st«v:jo hrvatsko cerkev, ki b*» stala f-O,0«HV V /v si s cerkvijo bo
šola Zadevo vodi liev. j Stori"-.
j
Cleveland, Ohio
V	Ratidtllil je že več tues, u vi oolna Mary fJorišek, h r- i d.brej poiMiainr Math, (ioriškove družine.'
Pri družini Jo>. Hočevar na Sli.j cesti v Nevvburgu se je ustavil no-j ki border, ki še ne sue veliko nn -j ?.a iu iiiuhii, pa" pa zahteva točno postrežlM: pri pijači Ime mu .je I Irurv
Pii John lirusu na 152. ulici v Ci-llinwondu je hottl neki črnce! p»oioi*i vlomiti v njegovo grocerij-* >l;o prodajalno. K-iis je začni ro-j pot in ko je .šol gledat kaj to po-1 točili, jo j»- či*n»k iiairlih nog od-
kutil.	r
Mrtvo so našit v njenem stanovanju Mrs. Mary Celesnik. V "e , llt-;ck 7 avu. zv»-čer so bile pri nji še ilj-ne ljrijateijiee. v ]»etek zju-' tri»j pa je bila žena mrtva. Pokoj-r.ica jo bila v Aianiki 11 let in'
Calumet, Msch. \
I*ar ur |>«i rojstvu je umrlo no ,vorojeno dete Petra (iašperiča iz M«M-eo!e. 1'okopano je bilo 6. avg.!
v' torek 5. avg. zvečer je odšla i/ Ca I u meta s svojo hčerko Miss • Frances občespoštovana gospa j Agues li Vertin iz Pine St. Od ' P-ilnvala j,- v Cleveland. O., kjci) biva večina njenih otrok. Z jdlio-1 dom .Min. Ver Um je r;lunii-tskaj slovenska naselbina izgubila enoi svojih najbttlj čislanih oseb. Na »Calumetu je bivala nad 40 let i »Zn ana je bila v društvenih in dru žabnih krogih, ki jo bodo težko pogrevali. Naši f.»rna -erkev iz-' , gubi v njej uničen steber. V bli-fiiui svcic družine v '.'levelandu upa preživeti svoje stare dni Od številne družine pjkojuega Math 11. \i-riiua ostane sedaj ua Calu-metu same še najstareji sin John, 1k upravljal pese>4vo.
lK'iroita Mieh.. so se tudi' •»orasi začeti vračati. Te dui sta ■lo^pcla nazaj '.i»»o. Hrvat ml iz »tKceole in John Rožič ud. iz l.au riuma Ta zadnji je nastopi! sluz-' bo kierka v Philliosovi prodajalni oblek na Houghtonu.
Zvesclili smo se p« vratka Mat!' ] Kobera ml . ki j - prišel te dni i/ Ibtroita Bival .ie tam dva mesera, P« skusil raznu dela. a končno je -peznal. «!a so na Calumetu ravno tako lahko >i vi kakor v Detroit u Na. pi.vraiku ira je spi »vnl jala, njegova gospa soproga ki so je mniJibi tam zadnja dva tednu ua obisku.
Iz ManMioiie. Micti.. s»- j,- vrnili KiH-jau. Tudi nienin se na 'i.alumetu bol| dopaJe ko' pa po ' koii'ri
Iz l)< uglasa. Ariz., je prišel na Caliiiat t John I.akner na obisk j svojih sester Mri. Maiv Mežnar ill Mrs Louis Srebrnak. Tu os!a ne par ti-dnov, potem se bo pa •♦odal v siaio domovino na Vrh j pri Vini -i.
JoL'.l tlosfiic?! iz Yellow Jaeketa .e tudi »-deli starejših naseljen-e«'v,. pa tudi on je dobil potovalne, mrzlieo. })nc ,"». avg. je «xlrinil k j svojemu sororluiku Math. Spraj-, «-arju v Allegiu^i v spodil jem Mi-ehivanu od taui jo je pa mahnil proti D trr.iiu. kjer bo poskusil svojo srečo z delom v tovarnah. Spret-djal ga je njesrov uajstareji: vu J.»liii .vko *<.' mu bo dopadio v I), tioit'i. b» Npomladi vzel eelo tlru/.iuo tja.
Iz Milwaukee. Wis., so se te dni vrnili -led.-i bivši <'aluuietčj.ri. John (»i šie John Starihii. Joseph Vogrin iii Math. Saje. Tem bo b.,-je sledilo >• ve* l»*ugih Calumet čaiiov, ki seuaj bivajo v Milwaukee
Na »«l isk svoje matere Mrs Mary Mežnar je prišla iz Duluthu,' Minil , ujeua hči Anni«*.
Vt. dvat.nleuskih iHteituieah pri svojili starišUi Mr. in Mrs Mike Sume na 7. ee>ti s»- je vrnila Miss *i:ilicrii;e Suni-- nazaj v Chicago !
Mali in v< liki slovenski eerkve-' m pevski zbor sta imela din- 5. avg. izlet ua Kagle Harbor. Vre-iih j« i>:Io krai'io in cela drnžb.1 n«- je ob skali a" i obali tiorenjega jiz* ia u::, nit^io zabavala Izleta ni- je udeležil I udi t*, župnik. i
Niid/.oi ui odbor ^!ov. Kat. P<mI-: po rile Družile j" imel te dni preji <1 tinn'-e«*-ii:li računov. Iz sklepa ia.'-uiiov je La'.vidno, tla je Družba' v Hii.-tiičncm stanju napredovala ' •iotovina znaša $t»7*_>8.1."».	i
Meseni hlitgajnik naš rojak Mr. M at b. 1". Ivo be nazuanju, <bi so daečiK* knjige sedaj izg*.tovljene iti da je čas, «da se plača tax. !
Milwaukee, Wis. 1
Noš splošno znani rojak l^-o Za-krajšek, zidnja leta upravitelj Jlannouie dvorane je zapustil tu-kajšnj«« naselbino in <e prest lil v! New York, kjer je odprl agencijo' /a p-trobordu«; listke itd. Ž njim je naselbina iz j*ubila vnetega dela*. ea na društveneu*. polju, klasti
naša dramatika ga bo težke pi ' gre šala., nj*j je bil on ustanovi-
Slovenske 'novice
P^ ■ J---1
p gozdni! romar !
_ r&AVOona mBAL oabkikt, FKKBT.
tir	-
Xe "Oil* Naroda" prerod«! O P.
I	-
11	(Nadaljevanje.)
Do vodnjaka, kj*r naj bi družba prenočeval«, je bilo le par ur jfir in vsled tejra »ta morala dva sveža konja zadostovati za Dou btefana in senatorja.
Slednji se je kmalu pojavil pri vrat »h koče, v kateri je držal svoje sieslu .di opoldanski odpočitek. ki je nujno potreben v tem tropietiem podnebju. Istočasno j-p riael tudi I>on Štefan iz svoje ko. e. Oprav je bil <rak ie vedno vroč, je človek vendar nekoliko H.je di bal kot Z ju* raj.
—	Caramba! je rek«d senator. — je to je ogenj, katere*« vdi iuivani, ne pa trak. I e bi ne bila koča gnezdo škorpijonov iu kač. bi rajae o«ta! do verera v njej kot pa se podal zopet na solnce.
H temi Ue*ed«m. je splezal senator poeasi ua konja ter odja bal a IKm štefanotii naprej. V nekoliki razdalji j»ta sledila Kueiljo i« Rumba n eeli sprevod so zaključili služabniki, ki so vodili ta tile.
Hvrii gozd, »ko/i knterega se je pomikal sprevod prvo uro. je preeej omilil vro« »no. Kmalu pa so priali iz gt»z<la na planjave, ki so bile v»deti nepregledne.
Ni ga b««lj žalostnejra pogleda kot je pttfrled na te jrole, bele |Mikrajine. k.ier je zamrlo vse rastlinstvo v »led pomanjkanja vo de (»orje oiftiiu. ki se izgubi v teli pustinjah! C'e ni njegov meh * vodo dobro napolnjen, ee ne pozna poti, katero mora hoditi, bo kmalu pove-e« »tevun onih. ki so žalostno poginili na teh stepali od žeje, med n*bum tu zemljo, ki sta na enak način neizprosna.
Torej je re>. kar so trdili, — je rekel senator proti i>ou ( Štefanu. — da ste bdi že enkrat v tej deželi?
—	Gotovo, — je odvrnil Aiečiza smehljaje. — Kavno rad i te fa, ker *em bil že t»i. sem občutil požel jen je, da pridem še enkrat. Kaj pa me je napotilo, da sem se vrnil, je s' nost, katero vam bom pozneje pojasnd. Skrivnost pa je taka, d« se prične onim, ki jo čaje jo, vrteti v glavi, če niso junaških možje močnih sre. Ali b bili vi tak mož, go*|»od senator? — je dostavil Španec, ki se jt • zrl n« senatorja z mirni m in hladnim pogledom.
Senator je komaj prikril razburjenje, ki se ga je lotilo. Oba jez lera sta jahala nekaj minut naprej molče. Zmedenost senatorja nt ušla Špancu, ki pa je zopet pričel.
iMkier T>am vsega tega ne povem, ali ste- voljni slediti mo .i nt nasvetom ter popraviti svoje premoženje z bogato ženitvijo. ki< ;cro vam bom preskrbelT	•
—	Brez dvoma. — je rekel Mehikanec, — čeprav ne razumem zanimanja, kt ga imate do mene.
—	Ta je moja stvar, ter tudi moja skrivnost. Jaz nisem eden enih, ki predajajo kožo medveda, ki še živi. Kakorhitro vam bon? mogel reči — Don Yineente Tragaduros y Despilfarro, jaz imam ato tisoč pijastrov »Jote, ki so vam na razpolago ua eno besedo od
—	potem vam bom diktiral svoje pogoje, katere bost« podpisali
—	Ne iWern ne. _ je rekel senator, — a priznavam, da iščem zaman v si ojem spominu tako dedinjo kot jo upate dobiti zame. j
—	Ali ;.ozuate hčerko bogitega posestnika Haciende del Ve-nado. L)on Avguština Pena, pri katerem bomo jutri prenočili t
—	O, — je vzkliknil senator, — je ta mora imeti najmanj en j aid joti dote, kot pravijo ljudje. Bedasto bi bilo misliti na to____
No, no, — je odvrnil Don Štefan, — to je trdnjava, ki se bo udala kot vaaka druga, če se jo dobro oblega.
—	Glasi se, da je hčerka IPma Pene lepa!
—	Krasotiea.
—	Torej jo poznate?
Pred štirinajstimi dnevi setu imel čast poljubiti njene lepe
bela roke.
.Vnator se je o*rl na Španca s presenečenim izrazom.
Ali .c bil« Hacienda del Venado mogoče cilj vaših perijo j dj mh in skrivnostnih potovanj, o katerih so govorili v Arispe?
—	Povsem Mania*.
—	Ah, sedaj razumem, — je o vrnil senator s premetenim iz razora. — Lepe oči hčerke so vas vlekle k očetu.
—	Na Iiapačui poti ste. O * je bil enostavno le bankir, iz ko j-fa zakladniee seiu oluiovil zlatnike, kadar so pošli.
Ali to lu.ti danes vzrok, da delamo tak ovinek na pot.! V Tuba c ?
—	JMuaia, - je odvrnil Španee, — a jaz imam še neki drugi ei'j, ki iuia za predmet nekaj, o čemur se bova nekoč pozneje pogovarjal*	r
—	Vi .te zame skrivnost o-i noge do glave, — je odvrnil senator, — a vendar zaupam vaši srečni zvezdi.
V tem oziru imate prav. Le od vas bo odvisno, da dobi valut Začasno zatemnela zvezda nov blesk.
tolnee se je bližalo zatonu iu potniki so bili le še dve milji od , vodnjaka, ko so pustili za seboj puščavo, katero smo opisali. Poja-'i vi»o se je nar gumijevih dreves, a pri tem se je pričelo že močno . mraČiti.
Naenkrat pa s- je konj Don Štefana ustavil ter dvignil ušesi, delajo te živali vedno ob pogledu ua predmet, ki vzbuja njih I, Irah. Konj senatorja jc storil a uiti Španec, niti senator ni- 1 ata mogla ničesar v »deti.
—	To je gotovo truplo kake mrtve mule, — je rekel Mehika-
Jezdeca »ta pognala konja, ki sta morala naprej. Tedaj sta za m pazila truplo nekega konj«, kir je ležalo na pesku. Tako srečanje je zelo običajuo v deželi, kjer je najti v suhem letnem času vodo le'i na velike razdalje iu potnika bi ne posvetila mrhovini nikake po ij •»mosti. če bi ne bil konj o*~d!an. Ta okoliščina pa je pričala o:, izvenrednem dogodku.
Kueiljo je medtem dohitel oba jezdeca, ki sta stala pri mr- 1 tvtm konju.
—	Ej, — je rekel ter pričel pozorno motriti mrhovino. _ U- 1
•Higi vrag se mora nahajati v dvojni »tiski, kajti izgubil je konja in svoj meh za vodo.	'J
Konj je moral res naenkrat pasti, kot zadet od strele in jea it dee ni bil v stanu v/ravnati ga. Pri tem se je raztrgal meh ss.it vodo.	I
—	Ne bo trajal/ dolgo m srečali bomo jezdeea, ki je ravno-^ tako bolan kot njegov konj, — je rekel Kučiljo, ki je preiskal mr-j kovino. — To me spominja, da sem sam žejen.
35 največjim mirom je popil požirek vode.	j{
Sledovi človeka, vtisnjeni v peaek, so kazali, da je nadaljeval j; T** svojo pot in vse je kazalo, da je 11a koncu svojih sil. kaj -fa sledovi niso bili tako izraziti kot oni človeka, ki je pri polni j i
MOČI	"""" ' .	t
__	1 -	i >
\aa ta zna men fa niso ušla K učil ju. ki je spadal med one Iju j|
di, v kojib očeh so jrotova nema znamenja jasna razkritja.
V resni«: m dospeli potniki par minnt do nekega človeka. kj[ k*1 da l'***	sjamnik mu je popolnoma pokrival j r
. ^IJkSNABCm 19 Am Wlfl
--— . , m
NAZNANILO.
Ely, Minn. Vsem r»vjakom in rojakinjam ,ter podpornim in političnim dru i štvt.ni na KI v in okolici s-? vljudno] naznanja da se viši shod za Slovenski Dom v nedeljo 24. nvgu«ta
t b J uri pop.tldne v Opera I(cu«e dvorani Na tem shodu bodo ua ' s-opili razni govorniki, kateri h.,-" do tj«iv»-»Ijtli uauien Doma. Rese vali se bodo načrti za Dom Ik» v-j lilt v odboru itd. l»Ia«rovolite'se' vdel-žiti ]olnoš* jv;Tho *ln |h;vejte ti.di vaše mnenje, .da tako preji d.»M./.eino naš «-ilj.
Frank Msrtinjak *
R:d bi i vetlel za naslov ANTO NA MIH VIČ. doma od Zurk občina Osilni-a. 1. nisko -io skupaj delala v P".ekeus. \V. Va j Pj-omiii. kdo ve zri n j etrov na->!'»v. naj mi naznani ali naj s,. . pa sam javi. — loh?» P-jje, fi 2. Mt.iuan Ci'y. Miss.
. ;«>-2i—s \
PROŠNJA IZ DOMOVINE.
Žužemberk, 31. julija p.ipl. Hlagorodni Sakscr'
Po vrnivših se ameriških nasc-l.iencih. ki so v zadnjem času do sp.-li v stara domovino, sem izve-tltla da na« se pri Vas oglasim za poizvedovanje po svojcih P»lago { v »lite mi. i>rositn, izvedeti kje >t to,*a>ni^ nahaja moj mož PMTMli-SIMflC Nikakena g!a*u 111 •» njem. Pisal mi je zadnjikrat ene liarto datirano 13. ;-.vgusta 1916 ki sem jo prejeki šele minulo leto. Njeuov naslov se je trla-dlr Peter
SinK-ič. 13021 St Clair Avenut: Cleveland. Ohio, toda po pripovedovanju nekega vrnivšega se i/se-lj« uca'se je !»aje premaknil v Mon titiia Ave, Natan'*uoga naslova pa ui-em megla izvedeti. Sem v vrli kih skrbeh ker ni nič glasu. Mo lain surbo'i za 6 nc-doletnih ne pieskrbljcnih otrnk katere pre-i fivljam z delom svodih rok. s šiva nj. tu. kar pa mi iia.pravlja mnogo trpljenja iv. skoro ne morem \eč zdrž.iti Pros'm Vas tot ej, blasro rodni	hI. blagovolite poizve-
d« t; za mojega moža iu mi tu-sem -poročiti, za kar Vam iskrena nva-| la * Z odličnim spoštitovanjem belt žiiu vdana
v Ko^a.ija Slničič.
Žužemberk. Jugoslavia.	Kranjsko
{1 !l-*20—J? ^
Izvleček 22. seje eksekutive JRZ
Dm 13. avfutU 1919. (Tiskovni odaak J. K. Z.)
1 ni rano in s.>g!a.^no «pre5eto špre-tj« t«. je-ti;di etio^la^nti da «e pred-iloži sklep ekst-kative central nem u '.Hib. »ru v ».dobi en je I lir ra')i'*nih virov je oosneni.iti,!
i se nahajajo jugoslovanski j jiroMovolj« i v domovini v pre«-e.!-' lšujib stiskali, ker so preganjani1 J Is. v buli kot begunci. U lavnemu i uradu se naloži, da i»oizve natunč |m jše o e<li stvari ter poroča na! prihodnji *eji da se ukrene nekaj glede ponn*či.
{ Debatira se o šolstvu za stro-k«»vifi nicbraženje naše mladine ,v Ameriki ki naj b: pozneje ko-j 1 isliln d'. inoviui z upeljevatij. ni moderne, praktične !ehni!«e vi stickali. Glavni urni !»re-J j me nalogo, <la pre-kmi list»»i
vseh strokovivh šol v Združenih državah.
j Prif-e.diija seja se vrši v soboto (dne 1C avgusta ter se peča iz-. ključno z i ševanjem vprašanj' «l«*de konvencije.
! —— . FRANCOSKI TOBAČNI MONOPOL.
Paris, Francija, 17. avgusta. — Neki ameriški kapitalist, — kot poročajo listi, — je zagotovil f-aiicoski vladi letni dohodek tisoč iniljonov frankov za tobačni monopol, ki naj bi prišel vsled tega v roke tega ameriškega kapitalista. Francosko finančno ministrstvo je zavrnilo to ponudbo kljub tej sijajni ponudbi.
i'Spominjamo se časa, ko je neka angleška kapitlistična družba stavila vladi pokojne Avstro-Ogr-•»<e, da hoče plačati ves javni in državni dolg v zameno, da ima dotična družba izključni privilegij prodajati po Avstro-Ogrski ■»ol. Avstrijska vlada je seveda v j svojo lastno korist odklonila ta i prtdlog, kojega uresničenje bi ciovedlo do revolucije in vsled te-1 -a je ostalo pri starem, da je na-, m reč imela avstrijska vlada mo-' nopol na proizvajanje iu razpe , čavanje soli ki pa je bila kljub' teiuu še vedno neprimerno dra-i g«.. Ameriški kapitalisti so posku-' sili sedaj v Franciji, kar so nekot poskusili angleški kaitalisti v Avstriji. a francoska vlada je bila prav tako previdna kot je bila nekoč avstrijska, kajti vsako izrabljanje naroda se sme gnati dt gotovih meja iu nič dalje.
AVSTRALIJA NOČE NEMCEV.:
---
Melbourne, Avstralija. 17. avg.
losla-u^ka zbornica je sprejela amendment k prišeljevalni posta-1 VI —
V amend in eu tu je rečeno, da se' ne sme tekom petih let priselili v Avstralijo noben Nemec in noben potomec nemških starišev.
ŽENITNA PONUDBA.
Fant, star -Hi let h? želim st /na I niti s slovenskim dekletom ml 1«»| do |.-i Katero veseli mala pri i jazua »arma blizu mesta naj mi; I.i*.e in če it mogoče naj ]»t»sljc sli ko l*u ne velji noben izgovor, č- >. ne cs^ret.., imnm mater ali očeta ^ nič ne dč jih vzam ni k -c-bi. ker j:iz sem sam tukaj, nimam lini »enega stu-iMlnika. Tudi vdova / emm o t roč kom ni izUjučetia Naslov: F S, CO Clas Nantda, S2 Lortlandt St., Netv York, N. Y.
111-20— S) — » ----—. i
pkotnja iz sibirije 1
Slavnemu uredništvu
"Glas Naroda"
v New Yorkn
Obračam se na Vas, ako bi bili tako vljudni in dali v Vas eenjeui list ^Glas Naroda", da iščem iz Sibirije, kjer sem pri L jugoslo- i rairskem polku, nahajajočem se v I '"oniskn svoje štiri brate, kateri I m. m- nahajali !eta PJ14. na Ely, I Minn , in katerih imena Mar- j rin Frane. Ivan iu Alojzij Lesar. VMlemačc Potočenovi iz Kota pri fiibnici ua Kranjskem. Cenjene ^»jnke, kateri jih poznajo, prosim Is: jih o po zore ua to prošnjo ali l»a »kc sami čitajo, naj mi ja-rtjo na sledeči naslov:"
Josip Lesar. FeldŠer v Laza re tu 1 jugoslovanskega polka, J
Corod TOM^K, Siberia. |
Navzoči: S*.*«tra Mrr\- Aučin br Jos. Zavertnik. M. Konda W Kii«e. Get». Kukovac. Bosnia k "^takič. 1'rbiti Kristan. F GoJiu« I'taiik K« rže. John Arbauas, M i ji Trkač; iz gl. urada navzoči- br Skubie. MiLajJevič in Zalazuik, k vedi vpisnik.
Pr.-dstdnje se.«tra Aučin. /.; pi-iuk zadnje seje se prečita ter sprejme z malimi popravki.
V|.--n z avile*^« taj.i'ki. ki ji mi tb-pir-tu. pmla tajniško »i«»ri> čil* pomožni tajnik br. Skubie.
Cila se nisnni-odirovor i/. Pariza j-1 Jugoslovanske mirovne deleea .*ije \ ka etei.i podi„ajo vse meje i so že določene dt» dan« s. T< ;»i"nio j<- otbrovor na naš kabel ka*« ic^a smo jiut pt.slali or»-d ča-'iii z vprašanjem, da uaj sts.ro -ij«j, kolikor jim jo znano o nu jal •fugosla^-ije.
Pječita m* pismo t»d letske so *:ali<4i<'*iie stranke, v katerem sc l:\aljiiji-j i za |x«slano lcopij«.( nu luorattdunia Jugoslovanske ?to •i."Iik» liemokratične stranke na tirauccske socialiste ter sc priptt z t v boil^če. \a«ial;- poroča tajnik da del.i ickhim^.cijauii za income tax vi t» napreduje in da se je priia-»!•» /t- \.?!iko število romki v ki • > pieplačaii davek; v celoti st- j<-•Jlavib« rcklam;icii za preko
| HU00.U0.
Ill al Ktbin Kiistau poda poro ile s\«je p«tti v N<w York pri Amtrivau Jugoslav Relief Com-mtie«' in * oročilo !.i.;.ij!ie:»-j 'ispe
»a t l(velaud>kega Jugoslovanske-..« dneva. Miss Reis iti Mr. Hic-anl pri American Jugoslav Bt-i*l i ommitt«e v New Yorku sra tibširuo poročilo glede de-ovaitja njih relie!a v Jugoslaviji, r imajo 32 postojank, katerih •.i.-t je v Ljubljani. Omenjena or-; Tti/aeija porabi *l<i.iM.».00 na J:mi i. i prebran je van.v otmk v Ju-slaiiji Z \es«.'ijeiu nas po/d rav-I J .Jo ter pulijo za našo koojK*ia-•j«i Kazuiotrivala so »e razna
''tl*lm, « katerimi bi se doseglo . r litjveč ter najhitrejše in u-:ij-»•jX*>»R*jše za odpomtič v domovt-ij Mr Kiekaid je takoj poslal
•	..»nI ^ domovino iu *por.«Čil b«o%eij- \i komhiji v Ju^o^laxiji,
s,.- j., ua apel slovenske vlade ru odj»oiu«K> a>irotelik že p«> Ivze-«i akcija po Jugoslovanskem l»e
•	ililiraii-k.tn Združenju v /vezi Aiucricau Jugoslav Relief ( tilth
. it— v Ni v V. iku. Pri newv«.r-
•	■ em relief komiteju so omenili, i i s«^ st tjs prijavili nehi Sloven-i /a k«w»|i«racijo iu obljubili de-»rno pomoč, .i Jo danes š'.* uiso
txpol.iili dan«; Ijesiedo.
Ju**osl*«%auski dan v L'levelan-
■iii je liati vse pričakovanje sijaj-iii us|*.l. I lila je tiska mufižtea •iiovencvv, da jih Cleveland še lic jM'Uini. IV m je spoznati. je
•	t ih r* pubhkaiiške ideje po|xiliio-
i' .-t pieplavil mesto Cleveland iu d i »tojijo trdno /a naše praviee I "r Zavertnik peroča da je >x pod vzela vse potrebne t- »eake. da st* odpotnor« mladini » domovini, in priporoča, d.-i bi se j»ridmžili akriji American Jugoslav Kelief Committee in da se pošilja ves denar preko njih rok
l o se stavi v pre«Il»»«r iu. a^irci--i.ie so«lasno.- Da se priporočal i setn našim Jt gani/aeijaiu. da de j Lijejo spou/.um no z American' Jugoslav Belit-T Committee v New j Yorku in j>cšiljajo vso pedpeto' preko ujih rok v domovino.
Stavi sc predlog, da se voli v to' pjaeUii odbor, ki ima nalogo, uaj rtwge vsa ta važna vprašanja, kij i.iiujo neposrctlen stik z Američan Jugoslav Relief Committee v New Vi rku Podpirano in sprejo-1 o *No-miuaeijo %j»t-> jutejo ter so soglas-l 10 izvoljeui bledeči: Miss Marv! Atiem, br. Vineent Cainkar, pr.-d-| sednik SNPJ^ br. Stakič, Kuko-J in br. Miltajlovič. Kakor razvidno, so v odboru reprezentirane v»e tri narodnosti: Slovenec, Ur ' vut iu ?Jrb.
SUivi se še predlo«, da se -priporoča "»sem organizacijam izven L h i cage da volijo odbore, ki naj[ imajo podobne naloge. kakor ;-r:nkar v-djeni ».dbor. ter prav lake. skuša, da so representirane vse tri n£:cduo4ti Jugoslovanov.1 Podpirano in sprejeto.	I
i "r. Kristan stavi vredlog, da se dovoli iz blas^aju« JRZ. $500(1.00 r«i pomoč (wisrtdini v domovini, kat
eri denar naj se izroči Anicri j au Jufjlav Relief »Committee v ^ Yorta, di bo a takim kera-dobilo dober vtH, its *mn t:»-
HlrefiJ; f^wrfrtfo afcdjp fod-
Mr. JANKO PUftKO^ ki Je pooblaiSsa pobarati bini Bin* m izdajati prsweijavn^ p• trdila. Rajnka paiM, ^ m grada na rak«.
1 HWilMli flbff-^Mdli -
Dr. Koler
i» Pe— Ae^ PitnUriK trn
f|	Dr. Katar >• m*J-
\ atanJM atov*aakl x anralk. Spacjft-tt«t v Plttaborska. " rf m Ima n-l«tao •i pnkaa v adravU*.
w al« tms mim Jbfe ftstrupDsala
krrl Mrtvi m ga-
rnvlttm m. ki ga Js laumd dr wrmL
WcS G* lakte noaolj«	aMhur-
Om po latasu. v grlu. Iipaaaal* laa botoClB« t koauk, pn411« ta MatO ram bom krt^K« CUtJte. ka- ta to-
•tal nstotfL Kakor SmrnStTil
prvnebuj«	m« «-fctnt.
tmivaC pridi ta ta *u sam ga Um
porrnlL
Hyinnk aH nta kil* mIiiiIb v M nima ta Scir Sna oyrai IJ»
■ni■■nI Mhnrk ki piiiMiiriJ« fca uetn« v krita la fcrbra ta vca^k HM •rt poKaaJa »ali. eedrartm m B*te-M
taklUM. mtuMaa, ttroda la «mga t»>
■m bolesal. ki bmIumS ilil m«-
ata krvi. aadravtm v kratkem Ams
m potrebno Mati.
Uradna am: vaakdaa «11 m tmj So a mev; v patkta a« a al« traj da I. popoidaa: A silnHik ai a Kjatraj «a k imillM
Rojakom v Cleveland, in sploh r državi Ohio naznanjamo, da jih >• v kratkem obiskal nai potnik
Dr. LGRENZjgk 844 Peno
■mm 8LOTKHSKO Ijl fr movommOi muvm	ITQHM
iPsouALsnr j^^Lfii ■ ^
Moira Borni	nttsiMirp, nu
...Moja Stroka Ja adravljMja akntnlk ta knmfiCalk MaL Jas mm It adravtm sad 2B let ter tmam Mtaja v vna Ntaaia ti kar asm ^mwmakmt aato tm moram popninnma nmmtt la vn nsd vala kola—, da vas eodrsvtaa ta vrnem mol ta sirsvfai Mkaat Mjaim prldoM pomika aknlnjo pri adrivljtajs ■nllli
"wn Mtaite ndmUin bt, masaUa la Qm »s MUoa, |a Hto v trta. impaMaja laa kotoBna v kosteh, stan laaa M« kaiamd, oaiabaloat. kaliiit v mehnrja, ladlcak, letina lk kkaa, mnlti^wriiiiMiia, katar, siato SUa, a*tlako fed.
6aOR?Nr644^ av^PtttolMnprP«. igjarr rac sz a^ars^g^g
Oglasi naj ^ MIHA KENDA, mi-" zhr po puklieu. Išče ea njegov br.:t Anton Kenda, begunec iz Dre/.ni?e št. 49, Kobarid. Pri-morsko. Ou poroča, da jim je doAi porušen, iu prosi, da se naj brat oglasi, ker mu bo sporočil več novit; od doma. Oglasi naj s.* na naslov: Marv Erman 7^1 S. Canal St. Milwaukee, Wis.
ad 10 -S)
Had bi izvedel, kje je JOŽKI-' lllIEXOYKr. Doma je iz Zabič pri liiiski Bistiiei na Notranjskim. Pred tlemi leti je bil nekje v ii-xasu. Prosim cenjene rojak«.*, c-e kateri ve za njegov naslov, da mi naznani, ali naj sc j»a sani o'^la^i svojemu zetu: J.isepli Skerlj. Ilox 540, Sheffield. Pa.	(16-1:1—8)
POTREBUJEM SLUŽKINJO.
V >ltižb»i sprejmem dekle nli žensko sridnj»j ata ros t i za spl'i«nu h tlelo. l>r«ui*ia «estoii i/ šti-i !. l>. Tudi ženite v ni izključena. Duller tlom za pravo gospodinjo. moj nas'ov sc je obrniti na uredništvo **C»laa Naroda". Co rt i and t St., New York, N. Y.
US-19 -S>
Kje >-e nahajajo trije br^tie .TA-NKZ KRANv'K in JOŽ K MI'K SK ; 1 loma s » iz Male Strmiee, ob«'-iiia šuiarjeta lia Dolenjskem. Podpisani seni do!»il pistuo od "čela teli treh sinov, ki bi rad izv-ilel za njih naslove, ker ga skrb., kako jj ž njimi. Pr-d :». leti m- bili v^i v CMevelandu. Ako kdo ve za njih naslov, naj mi blagovoli ua/uuuiti, «li pa če ka*eri i/.m.*d ujih bere !a oi-las, Urit obiue name iu jaz mu bom spot »»čil, kaj vaš oče želi od v;is. ali mu pa sami pišete, kje da it.- -- Jacob Martinček, - 132:1 W. t>0. St.. Chicago JIl.
(Iti 19—S>
R;.'tl l»i izvedel za svoja dva brata J' 'UNA in KAP4-ETA BAČ-XIK. doma iz Ra\-ne na Blokah. Za enega slišim, da je nekje v Ouiahi, Nebr., m druji je neUje v Hlinoisu Cenjene rojake pro-s tii. ako kateri ve za njun naslov, da mi ga naznani, ker jima imam vei važnega poročati, ako pa sama ta oglas č.itata. naj jia ^ama zglasita svojemu bratu L»uis l*ačtiik. 1121 K 60 St. Cleveland. Ohio. (16-19
Prosim e»»njeiii} rojake v Združenih državah, da 1 ■ i mi blaijovo-lili naznaniti naslov IOŽEFA (KO L AR. Doma jc iz Obrovetr.i na Piiiuorskem. Prerl 6. meseci se .'t nahajal na Mabie, W. a ši-tl.ij <em sli&al, da sc uahaui nekje v JSirdi, Mieli.. Ako ka-teii roja k« »v ve, paj mi naznani.
kar Imiia zelo hvaležen, ali naj s<* sam javi. — Jot; lleigec, 1J..X 65, M aide. W. Va.
(III 19—8)
VAŽNO ZA POTNIM.
Vse one rojake, Id bo namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanakdffa konzulata, da se za nedoločen ča« ne bodo izdajali potni lini sa Slovence in Hrvate. Zato naj ostanejo na svojem mestu, dokler ta odlok ne bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pa. ki ima. jo že jugoslovaiuki potni lift, lah-ko potujejo, naj pa nas najprej vprašajo za pojasnila,
IŠČEM DOBRE DOOAEJE
Imam dober les v Texas, ki le* ži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljie cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 358 Lewis St„ Memphis. tuul
Slati Fran "iška Kalin in sestre JuH:n Kalin, dome h Vipave, ( iš."eta svojo hčer oziroma sestro M ART JO omoženo KRASNA j Nj.-n mož j- doma iz p.udanj in biva nekje v Xdru>e:.ib. dr/a. j Sestra Jtilka je učitelj i-n v J Pod k raju nad Vipavo m prosi, I tla se ji javi ali na i»pni naznani .1 sedanji naslov. — \ ptavništvo • :ia« \ar»»da. CoitlanJs St.
j New York. N. Y. (P120_8)
—--—-
• Miei Merič poročena Vahtar iz l.jutoinera ua Spod št:ijersk;fiii iiče svoje•£h brsita MI L1IAR DA M K Ril", ka'eri se je niselil v Ameriki pi-ed !.». leti. Ako
kateri rojakov ve :*a ujeieev našle v. :t;ii i»la<rov«»li *inzn:ir.iti , njegovi ses'ri. ali naj ^e pa ^aiu , Ovd:i*i 11.1 >b*tleči naslov* Allel Vahtar (roj. Merič Čevljarska nIie:i št 2. II. nadstr.. Ljubi jami. Jugoslavia.	<l'l 21—
II=i«l !.i i^veri.d. kje st l^abaju AN" F(.;N" I.IČKN. doma iy. vasi '^v Maitin st. :19 far a Riliemberk. Imam mu za sporočiti od nie-ttoveua očeta in matere i/ >ta-i»K«i kraja. Prosim, da -e m: aii pa ."-e .-cdo ve za nje •jev naslov, naj mi naznani. — J-s.-ph Hirs-a. P.js 747. aru* l	Rielnvood. W. Va.
(19 21—
»	POZOR, ROJAKI?
( -laz i)i rad prodal svoj" premoženje v \ asi Radlek 14 v Jituo-sla\ i.ii Dam poeeni. Pišitt z:i po-dr.ibnosti lastniku: Don Intihar. . l*»ov j:;. Muoville, N. Y.
IŠčem »»'o.'e^a moža .lOŽKFA VI-Cl« . doma iz Brezja pri Cerk-niei na Notranjskem. Že ve«" let ( mi ni nič pisal. Prosim cenjene rojake po širi;i Ameriki da bi m;, ako kdo ve za njearov naslov. naznanil nj<'«ovo bivaii-š»'-e. za kar mu boni jako hvab-?,-na ali pa naj mi sani prše ker ( mu iiiuiin mno^o domačih važ-nih stvari za povedati. Moj naslov io . Marjeta Vičič. p Cerk^ nii-a. Jii'j'islavia. ;di pa nai piše , mojemu bratu: Frank .leruian, 739 East l'ia St., Collimvood. Cleveland, fdiio. M!>-21—
OGLAS
Rt»jake, spadajoče k n;i-i fan sv Siva v Darbertonu, Ohio in okolici, se vabi. da se vdeležijo
farne seje dne 24 avgusta 1919 ob
. 2 uri popoldn Seja bo v eerkve ni um iaui na 207 Center St Za sklepati so važne stvari slede naše fare Za odb»»r. Anton Okoliši) 2'1'i M nore St. ltarbertmi Ohio.
(10 19—6)
Kje je nu j stri? GA^PEU KAX-' Dl'L': liival je nekje v iVnn-sylvaniji Za njegov naslov želi; izvedeli R isi * R uide), c o Glas Naroda. fSJ Outlandt St.. New - York. N Y.	(18-20—S)
POZOR, DEKLETA!
Mladeni:- Slovenee, star 2'» let, izuecn o!«rtnik s *60U prihraiik»»v, v starem kraju z malim d:>Sro ob št.tjcčiin posestvom na Kranjskem th? uri o<l Ljubljane. Uj-jr iniatu tu v hranilnici naloženega deset kron. sc želim seznaniti v svrlu« ž- nitbe s slovenskim djkletom v slaros^i od 18 do 2S let na-jirediieva mišljenja, ki bi bila v slučaju zadovoljna i* i v si ari kraj, ali tukaj da jj veseli živ«.'ti i'.ven ni» sia. -Jaz sem zaposlen v tovarni ';*» histva v drživi Ohio \a željo proii >tr»it;i tajnosti pošljem tudi sliiv« s p"j-;snili. Katero veseli, naj j po-1 sjiko > pojasnili. Za strogo 'ta j'-^'t jamčili:. I.»; resne pouu.lbe j t|i»e,;« mam. Naslov: Slov«;nec, c o <;l.is Naroda. S2 Cortland! Street, i Nen York. \ Y._(lo l.l —«)