219. štev. V Ljubljani, nedelja 12. septembra 1920. P(,ž‘"'°a plažMa ’ 8(l, rostoi za enktai 2 K 1 večkrat popcsi. Vprašanjem glede inscretoV vor dopisnica ali znamka. - Rokopisi se ne priloži za odgp-Dopn».. se trankiraio. — vračajo. ................———— Trumbič doma. LOU. Zagreb, tl. septembra. Danes ob 18. le dospel v Zagreb zunanji minister Trumbič. Na postaji ga je sprejel ban La-Einja. Trumblč Je Izstopil. Voditelju zagrebškega dopisnega urada jo dr. Trumblč na razna vprašanja tlčoča sc jadranskega pro- blema opisal uspeh, ki jo dosežen v pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo glede razdelitve avstro-ogrskega brodovja. Glede direktnih pogajanj z Italijo je Trumbič dejal, da sc moralo razgovori nadaljevati. Revoludfonaroi izgredi pri Sv. Jakobu v Trstu. Trst. 11. sept. V petek ponoči te ortšlo pri Sv. Jakobu v Trstu do velikih izgredov. Demonstranti so. da nrenrečiio napade od strani redarstva in voiaštva v šentjakobskem oredmestui zgradili barikade in zbrali okoli niih ljudstvo k zboro-vaniu. Razburjene duhove so prišli mirit nekateri socialistični vo- ditelji. ki Da niso uspeli. Liudie so razobesili na kandelabrili in barikadah rdeče zastave z napisi »W. Lenin«. »W. ij .comunisino« i. t. d. Ker je razburjenost med ljudstvom za barikadami naraStla. so se vojaške oblasti odločile na intervencijo z orožfem. Poslale so Droti Sentiakob-čanom močne oddelke voiaštva s topovi in avtomobili z municiio. Tj oddelki so začeli preiskovati okolico in streliati iz tonov, na barikade, ki so zletele v zrak. Vojaštvo le nato nastopilo s stroinicami. Mrtvih in ra^ ničnih le mnogo oseb. med niimi več Slovencev. Mnogo oseb. med niimi več Slovencev, ie aretiranih. Vsled teh dogodkov. ic cen. komlsarilat v Trstu prepovedal vsa zborovania in sestanke. Po 22. uri ne sme biti nihče na ulici. Lokali se zapiralo že ob 21. LDU Trst. 11. sent. Agenzia Stefani iavlla: Pri spopadih tekom vČe-raišnlecra popoldneva sta bila ubita 1 policist in 1 civilist. 1 kornoral in 10 civilnih oseb oa ranieitih. LDU Rim. 10. sept. Navzlic vsemu nrizadevaniu. tudi socialističnih vodii. v Trstu mir še ni vzpostavljen Pozorišče naihuišili sponadov ie. kakor poročalo listi Sv. Jakob, kjer orebivaio večinoma Slovenci. Novi ruski sunki proti Poljakom. Berlin. 11. sept. (Izvirno poročilo.) Kakor kažeta vsa znamenia. začenjata Rusi do vfčthievnib boiih poizvedovalnega značaia 53BET.Z Vola-šlio akcilo širšega obseva. Naston svežih rezerv se opaža v rdeči armadi posebno ob Busru. kier si ie na več mestih, izsilila prehod, čez reko in v Oaliciii. kier se ie začela Doliska 'ronta zonet maiati. Berlin. 11. septembra. (Izvirno poročilo.) »Deutsche Alleemeine Zei-tung« poroča, da ie mesto Brodv v Oaliciii obkolieno od Rusov I11 da bo vsak trenutek padlo v niihove roke. Pollaki so poraženi in bfžiio v divjem beeu. LDU Varšava, 11. sept. V odseku Su\valki_so naši oddelki zopet zasedli Krasnopol in Siiehno. Med Kamio-sko, StrumiIo\vo in Buškom se le posrečilo sovražniku do trdovratnem boiu prekoračiti Buv. Sovražnik le napadel Busk od zanada in mostišče od vzhoda, pa se ie moral kmalu umakniti. . .•• .IONESCU O MALI ANTANTI. LDU Dunal. 11. sept. Take Jo-ncscu se ie v Aix les Bains izrazil dopisniku »Excclsioria«: Mala antanta ie maihna v primeri z antanto zanadnih sil. toda sama po sebi velika. Ko bo zeraiepa. bo sevala od Baltskega do Egeiskega m orla in bo obsevala vse zinavovite države vzhoda Začasno tvori nieno podlago zveza Češkoslovaške in Jusoslavita ter ugotovitev skuonih interesov med Romunijo in Češkoslovaško. Mala antanta bi nudita protiutež, ako bi tvorili Nemčiia irt Rusiia blok proti versaillskemu miru. Glede donavske konference ie delal Jonescu, da se bodo Jugoslavija. Češkoslovaška in Romuniia upirale izvolitvi Budimpešte kot sedeža donavske komisiie. SLOVESNA PROSLAVA NEODVISNOSTI REKE. LDU. Reka, 11. septembra. Vse reške oblasti In društva sc pripravljajo za slovesno proslavo proglašenja neodvisnosti reške »regenze*. Tako je predvčerajšnjim Consigllo nazionalo sklical tajno sejo, na kateri so razpravljali o modalitetab ln uspehih reške delegacijo v zvezi s progla-šenjera reške samostojnosti. Za prihod gostov Iz Italije, ki pridejo na to proslavo, so vojaško obtastr podvzele vse korake, da jih primerno namestijo. Tudi reškl uporniki se pripravljajo, da ta dan svečano nastopijo. j( ENVER PAŠA BOL1ŠEVIŠK1 POVELJNIK CET PROTI INDU1. LDU Dunai. H. sept. Po londonski brzolavkj listu »Neue Freie Pres-se « iavlia io » Moskovvskva Wjedo-mostv«. da ie bil Enver paša na željo Lienina in Trockega imenovan za višieva povclinika holiševiških čet. ki so na uohedu proti Indiii. POLOŽAJ V ITALIJI. LDU London. 11. sept. Po poročilu iz Milana vine poslednie upanle. da se konča snornipd kovinskimi de-'avci in tovarnarii Tovarnarii so iz-tali razvlas. v katerem vele. da so zahteve delavcev neizvedne. ter ob-soiaio vlado zaradi niene nedelavnosti. Položa? ie iako resen. Gtalitti ie. kakor poročata iz Rima. naznanil nova novaiania na podstavi koncesij stavkajočim. LDU Milan, 11. sept. Prefekt ie imel s tainikom splošne delavske zveze razeovor. Seie odbora občne delavske zveze še traiaio. Kakor poročata listi se člani odbora prizadevajo. zagotoviti produkcijo. Govorniki so poudarjali, d* se mora za rešitev dežele pomnožiti produkcija. Ker se ie pokazalo, da ustroi delodajalcev ne more rešiti teva problema, se mo- ra Droletariiat odločili, da prevzame odgovornost in oblast. LDU Pariz. 11. seot. Po zadnjih vesteh Iz Rima so narastli delavski nemiri zlasti v Genovi in okolici. Delavci so se polastili še neka! tvornic. Oblastva v Genovi, v Turinu in nekaterih druvih mestih so izdala vo-iaške odredbe oroti vsem eventual-nostim. Za sedal ni inovoče reči. kako se bodo razvili dovodki nadalie. OBNOVITEV ANGLEŠKO - RUSKIH POGAJANJ. LDU London. 10. seot. Llovd George ie danes sprete! Kamenleva in Kraslna. Mislilo, da Drl tem ni šlo za rusko-oolisko vprašanje, marveč za vprašanie boliševiške propagande in za vzpostavitev.trgovskih razmer. GENERAL WEYGAND ODIDE NA POMOČ WRANGLU. Pariz, II. septembra. (Izvirno poročilo.) General \Veygand so no vrne ved v Varšavo, her »e jc po mnenju francoske vlade položaj poljske vojske zboljšal, tem-več se poda h generalu VVranglu, da mu pomaga pri reorganizaciji njegove armado. TODOROV PRI NINČICU. LDU Beograd. 11. sept. Dr. Mom-čilo Ninčič. zastopnik ministra za zunanie posle in ministra za trgovino in industrijo, ie včerai ob polu osemnaistili sprclel bolgarskega pooblaščenca Todorova. kd te oddal Poverilnice. Todorov ie akreditiran ©Pravnik poslov bolgarskega poslaništva naše kraljevine. KONEC KMETSKIH IZGREDOV. Zagreb, II. septembra. (Izvirno poročilo.) Kmetskih Izgredov v Hrvatski je skoro povsod konec. Proge so popravljeno, telefonske zvezo vzpostavljene. Reka. Bilo jo ob prevratu. Vojaštvo Jo menjalo kokarde. Domačini sami, bodisi Italijani ali Jugoslovani, so natikali na svojo uuliormo jugoslovansko trobojnico. Toda to ni trajalo preveč časa. Na Reko je nekega dne privozil v pristanišče laški torpedni rušilec »Sttocco«. Vsa nekdanja mad-žaronsha, t. J. profihrvatska Reka je hitela na molo Adamlch, da ga vidi ln pozdravi rešitelje Iredente. Par dni za »Sttocco« Je sledil težlil vojni brod »Flllbcrto Emanuele«. Konlrcadmiral Rainer sc je peljal v slovesnem sprevodu v staro guvernersko palačo na obisk ln sprejel poklone rešklb oblasti. Edin), ki so se takrat zavzeli za jugoslovansko stvar, so bili Francozi. Kor-vctnl kapitan Durapt-Vlel, poveljnik torpednega rušilca »Touareg« ie skrbel zato, da so je kolikor toliko varovala nepristra-nost proti Italijanski In jugoslovanski stranki na RekL Takrat jo prispel na Reko tudi srbski podpolkovnik Maksimovič. Po dolgih prerekanjih, da H bo na Reki ostala jugoslovanska posadka pod poveljstvom Maksimoviča ali pa prevzamejo varstvo Italijanske čete pod egido admirala Rainerja, je prišlo do obveznega sklepa,' da se umakno Maksimovič s svojimi srbskimi četami v bakarsko okolico, italijanske čete se pa ustavijo pred Reko. Ta sklep, ki so ga medsebojno storil) vsi antantni komandanti na Reki, so pol ure po podpisu prelomiti Italijani. Ko |o odšel parnik s srbskimi četami, so proti vsem dogovorom udrl) v mesto italijanski oklopul avtomobili ln ga zasedli. Od takrat datiralo nasilnosti za nasilnostmi. Ne dcigo časa po tem prekršenem dogovoru so nastopile čete samosilnika t>'Annunz!a. In to čete, Id so se rekrutirale pozneje Iz iiajnižjlh elementov Iz reškega mesta bi okolice, vladajo v zvez) 1 Italijansko mornarico še danes nad kvarnerskim zalivom. Ni čudno, da je to samosllnlštvo Prišlo do najpodlejšlb praktik. D’Annunzije-vlra častnikom se očitajo umazana dejanja. Ljudstvo samo na Reki ni zadovoljno a to divjo okupacijo In jo v nasprotju s mestnim narodnim svetom, ki šteje same člane na končnico -ič« Promet propada. Obshrba mesta s ilvlll |e vsled bližine ju- goslovansko demarkacijske črto nemogoča. Aneksija k Italiji, za katero sc poganja »Consigllo nazloiialc«, jc spričo ljudskega odpora tako nemogoča, da so je celo nezmerni diktator Rapagnctta odločil — faut de mieux — za neodvisnost mesta Reke To je kratek iilstcrljat proglasitve neodvisno reške republike. Kako bo šlo to dalje, sl lahko v kratkih potezah načrtamo. Sedanja notranjepolitična situacija v Italiji no dopušča nlkakih pustolovščin ob nicl*. Dasi stoji brez dvoma ollcijelna Italija za D’Annunzlevimi očeti, sl vendarle drži odprta ta poslednja vrata neodgovornosti za diktatorjeva dejanja. D’Annunzio sam, ki je imel svoj čas edino željo, da poleti v aeroplanu Iz Rima v Tokio ter konča na tem poletu svoje zemeljsko življenje, pa seveda postopa proti nam kakor tudi prati svoji lastni vladi prav kakor kak mono-man (kar po njegovem življenju niti Izključeno ni) ln sili s svojimi ukrepi tudi nas na odločno dejanje. Res je, da naša država te paralltična Izbruhe »največjega« sodobnega laškega poeta pravzaprav še nekaj časa lahko mirno prenaša. Dejanje je tako blazno, da s« mora uničiti samo v sebi. Vendar pa moramo v zvezi z drugimi vprašanji naših državnih meja po tem poskusu, ki ga j« blaznlk D Annunzlo, seveda ne brez vednosti rimske vlade — storil na Reki, skrbeti za to, da nam ne nastopi čisto drugod — pa recimo kar tako: na Koroškem, kakšen drugi D Annunzlo. To je edino na kar nas spominja D’Annunzljeva pustolovščina. Gotovo je, da je Rim nezmožen ta hip za večje zunanjepolitične akcije. Vse to, bar se dogaja na naših mejab, gre večall-manj brez' neposredno direktive Italijanske Vlade. Skrbeti pa moramo, da ae bi te neposrednosti postale taki politični lakti, kakor je postalo rešbo vprašanje. Sama Reka sicer ne šteje ničesar. Odvisna le od svoje okolice. Naj jo prisodi mirovna konferenca sem ali tja, naj jo proglasi za neodvisno ta ali oni Italijanski eksponent, gotovo je vendarle eno: prej ali slej mora biti mesto Reka tudi formalno jugoslovansko. In v toliko nas nalnovejša D’ Annun-zHeva blaznost proglasitve kvarnerske republike ne vznemirja. PONAREJEVALCI BANKOVCEV IZSLEDENI. LDU Dunai. 11. sept. Na DunaJu sta bita aretirana dva ponarejevalca 20 dinarskih bankovcev. 20 DINARSKI BANKOVCI SE POTEGNEJO IZ PROMETA? Beograd, II. septembra. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih službenih krogih se go-vorl, da se bodo 20 dinarski bankovci potegnil) lz prometa, ker se nahaja med njimi mnogo falzlflkatov. POVRATEK REGENTA, Beograd, 11. septembra. (Izvirno poročilo.) Danes ob en četrt na 4. je dospel v Beograd regent Aleksander. BORZA. Curlb, 1!. septembra. (Izvirno poročilo.) Berlin 11.42 ln pol, Newyork 612, London 21.44, Pariz 40.9S, Milan 26.60, Praga 9.60, Beograd 23, Zagreb 5.65, Budimpešta 2.25, Dunaj 3.05, avstrijske žigosane krone 2.50. Dunaj, 11. septembra. (Izvirno poročilo.) Zagreb 246—266, Budimpešta 99 do 109, Prag 426—452, Varšava 105—117. Ce-hcdlovaške krone 422—450, dinarji 1035 do 1085. Praga, 11. septembra. (Izvirno poročilo.) Dinarji 235, nemške marke 121.25, romunski leji 135.25, švicarski franki 1054J5n odtiski bakrorezov: v kotu ie stala tiskavnica s svetlo bakreno ploščo, ki io ic bila kraliica pravkar dovršila. Ob tel tiskavnici ic Marija postala. uprla oko v stekleničico ln Zamrmrala: »Filača liubezni!« Globok drlitlial le pretresel vse nieno bDie: v ničnih lenih črnih očeh se ie zasvetilo kakor blisk. Jezno le postavila steklenko na železni okvir liskavcice. vzela kladevce jn udari- la do nii. Krista! se ie razletel in tekočina se ie razlila: Mania de Me-dicis Da si ie pritisnila roko na oči ter zaihteli' , »Štirideset let! Mola leta so mole jrorie... Oh. branila se bom! Nočem ostati zapuščena! Concino ic moj in ostane moi... Oh. m ari nisem več kraliica? Giuseppa!« Mlada ženska, ki smo io Videli covoriti z maršalom, ie vstopila. »Giuseppa.« ta rekla Mariia de Mcdicis. prcmatruioč drhtenie s.v^ie-ea triasu, »ta eospcdičiia ne more ostati deli časa v Louvrti. Kralicv-ski dvorec vendar ni ietmščnica!« »Zares, madame.« ie odeoverila Giuseppa. kakor bi tipala besede, vsako posebci. »Louvrc le palača Kvečiemu... pod kletmi...« »Ne! Dekle mi ni storilo nič žalega. In vendar mi ie napoti. Nič več te ne maram dedali tu. Počakal tc-dai. dn vse zasDi.no dvorcu nato ca io odpelii venkai. Razumeš?« »Da> madame. In kadar bo zu- nai?« 1*0 f Tl D i (T Lrntvirvf I Tako ie bom rešena brez mnogih komedri. Zalkal nemogoče ie. da bi šlo mlado dekle ob enaistih zvečer samo po ulici in se V ne bi zeodiia nesreča... ne. ne. to le tnovsem nemogoče!« In kraliica le pogledala strežnico. Tisti pogled ie bil strašan. »Povsem nemogoče!« ie ponovila Giuseppa. »Poidi tedal in glei. da izpolniš mota volta.« Ura le udarila enaist in pol. Kralj ie bil odšel v svoio sobo. Dvoriani so se razhaiali. služabniki so upiha-vp.lt sveče. V kralievi igravnici le biio samo še nekai Plemičev, ki so se dtug za drugim zavriali v plašče ter izdihali. Concini ie vrgel laka-iem priigrano zlato in se takisto začel odDravliati. Tcdai pa ie vstopila Leon or a Galigai ter krenila naravnost proti svoieniu soprogu. »Concino,« te zamrmrala, »kraliica hoče govoriti s teboi.« Concino ie naiežil obrvi. vTti lin In iti!« ie DDVZSla Leone- jMtgj!HEBgg BgBHfc flfc »Treba ie. sl!- ra s trdim glasom. - , šiš? Nocoi boli nego kadarkoli do-zdai Zaka! nocoi se začenia konec!« Neonredeliiva groza le padla Goncinilu r.a srce. »Se začenia koneo.1« ie ponovil mehanično. »Concino,« te povzela ona. paleč 11111 dušo s svol im ovni en itn nogica dom, »noooi ostanem v Louvrn!« Vztrepetal ie v bliskoviti slutnji, da se bliža strašni Crenotck. odločitve. Vse sveče razen ene so bile^utr-nicnc v dvorani. V kotu. daleč_ od niiiu dveli. ie. stal sluga nepremično kakor žrd in čakal. Molk le ležal nad mirna. In v tem molčaniu ie zamrm« ral Loonorin glas: , . »Vse to gotovo. Concino! Angm.-leme, Guise in C o ude so v Panzu. pripravlienii stopiti na celo svoiih pomagačev. Prestol bo tistega, ki bo močnejši. Concino. pripravi svoio dušo. nrinravi roka: tvoia ura le blizu!« »Toda on!« le zaieclial Concmt. 'kakor bi se mu vrtilo v elavi. »Krati!« Ob začetku volilne borbe. ■ Vsakomur, kdor še ni popolnoma otonel za politične zadeve, le odleelo. ko ie prišla te dni vest. da so volitve v konstituanto definitivno razpisane na 28. novembra t. 1. Bilo nam ie kakor potnikom na vlaku, ki radi zamude nervozni sede v vatrouili in čakalo. kdal se vendar vlak začne zooet premikati. Ko pride naposled vendar odrešilni sunek, vre en skupen vzklik oddahnienia od lokomotive do zad-niecrn voza. Tako približno se ie zvodilo nam. Zdai se ie naš politični voz vendarle premaknil, stopamo v fazo resnične borbe, ki znači ooeoi razvoia in napredka. Dobro se zavedamo, da bo volilna borba, ki se sedai začenia. bržkone naihuiša. kar smo iih doslei doživeli. Kaka napetost vlada med strankami, se fe pokazalo ori številnih vladnih križale ki smo iih imeli orestaiati vsakih par mesecev. Še boli opazujemo to vsak dan v posrovorih in prepirih, v eovoru in v časooisiu. Vsak politično avilen človek se namreč zaveda. da bodo predstoieče volitve mno-eo odločile: strankam bo šlo za biti ali ne biti karti one skupine, ki si bodo priborile večino, bodo imele priliko odločati o notranii uredbi države, o zakonodai'. o kulturni, trosoodarski soeiialni politiki, kratkomalo o vsei naši biižnii Jiodočnosti. Kaiti doslei ie vladalo naziranie. da sc nahaiamo v staniu nrovizoriia. prehoda iz stare dobe v novo: v konstituanti pa se bodo crradili stalni temelii biižnii bodočnosti. Ustvariai se bo definitivum. Volilna kamoania obeta biti tedai zelo liuta Beremo že o orvih volilnih pripravah posameznih strank, v kratkem bomo videli prve volilne shode, nato orideio brezobzirne polemike o dnevnem časooisiu. stvarni in osebni nanadi itd. Ves politični, narodni, so-dialtti in osebni srd. ki se ie nabral v teli doleih in težkih letih, bo volilna borba izbruhala na dan. Politični nm^Mstl bodo zonet tožili o oosuro-veiosti časonisia. stvar oa bo šla svoio normalno not navzdol in nato vnovič navzeor. Da bi se le Izčistilo ozračie: tacili ie vreden naihuiše borbe. — Eno želio oa nai Izrazimo, mi. ki skušamo, da trezno in stvarno ore-motrivarnn d o vodke. Politične stranke nai se bore z mileišimi ali ostrejšimi orožii. — nikdar na bi ne smele zlorabljati vesel in šlaveriev. ki lahko v današnii situaciji dobe značai. kakor va sivurnost naše državne absti-nenoe ne sme pripustiti. Vsi vemo. kako močno ie voina doba zlasti s svojim zadniim oddelkom omaiala Dodlavo sodobnih družabnih ustanov, vzbniaioč povsod anarhične instinkte. Vemo tudi. kako ie bilo težko obnoviti smisel za disciplino, za orvaniza-ciio zavest državne avtoritete. Vsakdo lahko opa.zuie. kako ie ostala prikrita mržnia do nositeliev reda. discipliniranosti. orvanizaciie državne avtoritete. Tu ie treba opozoriti k poštenosti, teh bolnih mest prehodne dobe ne smemo razburiati. teva ne-razDoloženia z demavoškimi vesli ne smemo naravnavati v nevarno stran. Ker vemo da ie tako oostopanie po- ANTON ČEHOV: Kadost. Bilo ie oonoči. V naivečii razburjenosti in raz-kuštranih las ?e priletel Dlmitrii Kul-darov na stanovanie svoiih staršev iri dirial skozi vse sobe. Oče in mati sta že hotela iti v nostelio. Sestra ie ležala in čitala noslednie oovlavie ne-keva romana. Bratiš vitnnaziici so že spali. Odkod pa? — Vprašata oče in mati začudeno. — ICai ti le? — Ah. teva nisem pričakoval! Ne.Jeva nisem počakovaJ! To ... To-\o cisto neverjetno. Dimitrij vdari v vlaseii smeh in sede na stol. ker se ni movel od radosti držati na novah. — To ic naravnost neverjetno! Ne morete si nredstavliali. Kar zaziiali boste od strmenja! Sestra skoči iz postelie in pride k bratu, zavita v cvrinialo. Tudi virn-nažiici so vstali. — Ka kai ie? Ti .si ves izpremc-uien. — To pride od same radosti, mamica! Sedal me pozna cela Rusiia! Cela Rusija. Prej ste vedeli samp vi. da ie Dlmitrii Kaldarov v Rusiji! kolevii-ski revistrafor. ali zdai ve cela Rusija! Mamica! O Bovl Dimitrij skoči, divja še enkrat skozi vse sobe oa sedey . >. ceni. uspeli obeiaioče. se bolimo, da va bodo stranke prakticirale. Po tem. kakor se bodo stranke obnašale, iih bomo sodili, ne le po končnem uspehu. Tehtali bomo njih poštenost iu nepoštenost, niih notranjo vsebino. _________ Razdelitev jadranskega ferodovja. Med zastopnikoma Italije in Ju-voslaviie. Bertoliniicm in Tromb i-čem se je podpisala 8. t. m. v Parizu ooeodba. ki določa razdelitev iadran-slceva brodovia. TemeLi sporazuma tvoriio sledeče točke: Italiii sc odstopijo vse ladie. ki so bile orei last bivše avstro-otrrske monarhije. Izvzete so nekatere mant-še ladie. ki so potrebne za krajevni promet in ki oreskrbliaio kraie z vodo ter služilo za carinsko obmejno službo. Tudi brodovie. ki je. v ladjedelnicah še v delu. dobi Italija. Italiii ie priznana vsa bivša Avstro-osrrska tonaža zato. ker Jueosla-viia nima pravice do pomorske razdelitve. Del bivšeua avstro-oerskeva brodovia. k! ni pripadal državljanom bivše monarhije. &© razdeli med Italijo in Juvoslaviio po votovem kliuču. tako da dobi Italija z nedovršenimi ladjami -~vred 800.000 ton brodovia. Juvoslaviia oa 115.000 ton in tri ladie. ki so pristale v italijanskih lukah še za časa italiianskc uevtral-nosti. Čiščenje v Prekmurju. V zadniem času so oostale naše oblasti v Prektnuriu vsai nekoliko boli enereične. Madžaronski hujskači se pridno zasleduieio in marsikateri škodljivec ie že ooslan preko meie. Vendar še mrvoli raznih sumljivih elementov« ki še vedno rovarijo natl-homa proti državi. Nedavno so raztresi^ čez noč po Murski Soboti letake ki so bili orinešeni z Madžarske in v katerih se ščuva prekmursko prebivalstvo proti iueoslovanski državi češ da ie tako nemarna, da se niti ne oobriea. da bi imela orekmur-s1 - dežela uvodne prometne zveze z ostalo Slovenil® ter dovolila prosto trsrovino z nio. V teh besedah te. žallbosr. tudi ne-kai bridkih resnic. Skraini čas le. da se uredbo prometne zveze in s tem dvivne deželo iz životarienia. Čas ie tudi že. da se dovoli Prekmuriu prosto treovino z živino. Ne vemo. kako pride do teva. da imaio samo posamezniki in obovateli liudie pravico nakupovati živino in si s tem služiti ovromne denarje v škodo vseva prebivalstva. ki mu ie baš živinoreja vlavni produkt. Huda šiba božia za Prekrrmric ie tudi nonareien denar, ki kroži v nrav veliki množini. Oblastem se ie posrečilo dobiti v roke eneva Izmed nai-frdših tihotapcev s tuio in nonareieno valuto. Priiet ie bil na madžarski meii: ori niem so našli nič mani kakor za uol mili tona kron naševa oo-nareieneva denaria. Soloh ie v Prekmuriu tihotapstvo zelo razširieno: dela se kar na debelo. Temu ie vzrok pač to. ker ie naša meia nroti Madžarski in Nemški Avstriji 'v ešibko zastražena. Zastražene so samo vlavne ceste vse d ra ve 219. štev. noti. brda in vozdi so nezastražetu ki tihotapci skoro neovirano hodiio sem in tja. V Murski Soboti pa ie stražnikov in orožnikov dovoli in še preveč. Madžarski napisi so v celem Prekmuriu popolnoma izvinih. Murska Sobota n. or., ki ni imela pred ckuoaciio niti eneva slovcnskeca napisa. nima danes niti eneva madžarskega. Tu in tam še vidiš napise, ki so slovenski, a v madžarskem pravopisu. Sčasoma se uredi tudi to. Na splošno se položai orecei bistri, vendar na ie potrebna avitaciia. Naši nasprotniki avitiraio nroti nam na vse movoče preteče, mi pa lenarimo Razen ene sokolske prireditve se doslei še ni stoj-ilo nrav nič v agitacijske svrlie. V Prekmurje ie treba poslati acil-no učiteljstvo, zavedno duhovništvo, ki bi šlo med liudstvo. orireialo shode in odpiralo liudem oči. ki so mu iih Madžari zakrili. Liudstvo ie zelo primitivno in pridobi ca samo tisti, ki bo delal zani. __________ Joneseu v Aix les Bainsu. ■V Aix-les-Bains ie dospel romunski zunanii minister Take Jo-nescu. ki bo ostal tam za časa sestanka med c. Giolittiiem in francoskim ministrskim Predsednikom Mil-lerandom. Nato bo odpotoval v Pariz in London. Vrnil se bo sredi oktobra. Do tedai bo ooravlial posle zunameva ministra ministrski predsednik cenera! Averescu. Sestanka v Aix-les-Bains se udeleži torei na tih način tudi Romunija. Kakor znano, išče Italiia zaslombe ori ostali antanti dede ureditve iadranskeva soora. Angleška naklonjenost ii ie bila zavotovliena v Lucerna v Aix-les-Bains ere za pridobitev Franetič. Udeležba Romunije oa kaže. da se bodo obravnavala še drnca delikatna vorašania ki so v zvezi z balkanskim problemom. — Poljska in Litva. Varšava. 10. sept. Litvansko ministrstvo za zunanje svari ie brzoiavilo ooliskemu ministru za zunanie stvari Sanlehi. da litvanska vlada ne bo umaknila svoith čet oreko že obiavlienc črte. Predlaga. da bi so ustavile sovražnosti in sešla odposlanstva v Marienpolti. da bi se določila demarkaciiska črta in da bi se tam mocla rešiti tudi druca snorna vprašanja Saoieha te 9. septembra odgovoril da ucotavlia potiska vlada kršitve nevtralnosti oo Litvancih in da ie Poliska z nastopnimi pocoii pripravljena k pocaia-niem: 1. Pocaignia ne smeio določiti nove demarkacijske črte meia med Polisko in Litvansko mora potekati na ozemlju bivšeca euvernementa Suivalki. kakor io je določil vrhovni svet v Parizu 28. decembra 1919. či-car odločitev ie edina zakonita nod-laea clede meineea vorašania med obema državama. 2. Litvanska se zavezale, da bo popolnoma nevtralna v rusko-ooliskj voini. Poliska bi smatrala za kršitev nevtralnosti, ako bi rdeče čete korakale preko Litvanske ali oorabliale litvansko ozemtie kot bazo. Kot kral pocaiani oredlaca Kalvarijo, ker ie blizu poli- — Pa kai se ie vendar zgodilo? Sedi že enkrat! — — Vi živite kot divie živali, ne citate novin in ne vodite računa o tem. kako se v niih piše. Kako sem srečen ! O Boc 1 Samo o slavnih ljudeh se piše no novinah. a zdai te tudi o meni neka! napisanega. — — Kai praviš? Kie? — Oče prebledi, mati oocleda v ikono in se prekriža. Gimnazijci skočilo in nrilete v sami nočni sraici k bratu. V časnikih oišeio o meni! Zdai ve zame cela Rusiia 1 Mamica, shrani to številko za sopmin 1 Bomo brali še večkrat ! Pocleite samo! Dimitrii potecne zadnio številko časnika iz žena. ca ooda očetu, mu pokaže s prstom na mesto, ki ie bilo z modrim svinčnikom podčrtane Berite! Oče vzame očala. Tak berite že enkrat! Mati oocleda zopet na hišno podobo in se prekriža. Oče začne čl-tati: »Ko ie 29. decembra ob enaisti uri zvečer koleeiiski recistrator Dimitrii Iuildarov. Ali vidite? Ali vidite? Naorei! »... koleeiiski recistrator Dimitrii Kaldarov stopil iz neke krčme oiian v mali Kovaški ulici in nahajajoč se v piianem staniu... — Da. v takem staniu sva bila laz Semfou Petrovič,,, iVse te točno opisano... Ali nadaliuitc samo! Da-lie! Le noshišaite! »... in nahaiaioč se v piianem staniu. se snodtakne in pade pod konia nekeca kočiiaža. ki ie stal tukaj z vozom. no imenu Ivana Drotova iz vasi Durikina. Juhnovskeca okrožja. Konj preplašen, ie zdirial oreko Kuklarova in ie šel čez nieca s sanmi v katerih ie bil rnosk. trcovec Stepan Lukov. Potem ie divial no ulici, ju so ca neki služabniki komaj zadržali. Kulda-rov. ki ie bil naiprei brez zavesti, le bil prenesen na ooliciio. kie.t ca le pregledal zdravnik. Udarec, ki ca je dobil v zatilnik ..« — Nič nevarneca. oče! Naprej! Berite naprei! »...’ dobil v zatilnik. le lahke narave. O tem dogodku ie napisan zapisnik. Ranienec je dobil zdravniško oomdč...« -• Zdravnik ie odredil, da se zatilnik n a šk ropi s hladno vodo. Ali ste zdai prebrali? IČai? Nc. kai takega! Zdai poide to no celi Rusiji! Dajte mi časnik nazai! Dimitrii vzame časnik, ca zviie in spravi v žen! —-Zdai hitim k Makarovu, da mu pokažem... Potem moram pokazati še. Ivanickemu in Nataliji Ivanovni ter Anisimu Vasiljeviču. Mudi se mi! Zbogom! Dimitrii dene kapo na glavo in od- skih čet. Poliska vlada se Se enkrat zavarule nroti napadom na polisko ozemlle. tembolj, ker hoče. daiii bilo pošteno nrliateUstvo podlaga za po-cafania. lDU. Beležke. Izv irrno. Včeraišnie »Jutro« poroča — izvirno. seveda — da sc ie predsednik Masarvk' izrazil v oficiielnem razgovoru s papeževim nuncilem proti ločitvi cerkve od države: in sicer, novdaria list. ic ta iziava republiki-neca predsednika v nasprotju s politiko vlade. Prav radovedni smo. če ie čeho-slovaškj predsednik res tako brezobziren oroti svoiim ministrom, da se una v oficiielnem razgovoru postati ultramontanec. Pa »Jutro« bo že vedelo. »Valutno pitanje više ne postoi!.« V predrznem zaunaniu na kratko oamet svoiih bralcev le izvlekel Iovenec« v svoii volilni kampanii zooet enkrat valutno vprašanje. Vali krivdo seveda na Politične nasprotnike. slika klerikalce kot edine zagovornike našeca stališča. Navala naslovni stavek, ki stoii baie v proračunu ministra Stojanoviča. Kaj ima res svoie bralce za tako neumne. da misli, da so res že pozabili, kdo ie orvi izrekel to definitivno obsodbo krone? Bil Je to pobratim in zaveznik dr. Korošca Jankovič, finančni minister v Protič-Korošče-vem ministrstvu. Pa kai iim to tnari. Samo. da si ohranilo mandate. In če se jim to cosreči. se bodo zooet klmb carini, monopolu, davkom in valutni reformi zvezali z istimi neso-ciialnimi Srbiianci. katere danes grde in obtožuleio. Neverjetna odločnost. LDU Milan, 10. seot. »Corriere ciella Sera« potriuJe vest. da ie srbska vlada naznanila zavezniškim vladam, da se orotivi priznati italijansko reccnisteo v kvarnerskem zalivu, t. j. na Reki. Res. zelo blage besede. Prav ta* ko kakor nam ie svoičas v »Narodovem« podlistku — II — pripovedoval o svoiih doživljajih v Parizu, ko Je oosetil z dcnutaciio našo mirovno delecaciio. »Po pisarni delegacije švigajo graciozne pariške strojepiske, cigare havanke normia mežki bi mu človek rekel, da ie An-clež^ (sicer res vseca spoštovanja vredni g. Shvegel on. ur.) iti nad vsem tem aparatom vlada kavalir gospod Vesnič — po niecovt bradi bi mu človek deial. da ie pariški bon-vmant —■ ne na domačin z balkanskega Polotoka. Kdor ne verjame da ie nasa stvar v dobrih rokah, ta ie sieoec ali na slepar!«... Hudo ie. ampak potrebno ie pogrevati ob taki priliki tudi take spomine. D' Annisnziiev sin. D’ Annunziiev sin (inati pri"cezi-nja Gravina). ki se imenule Gabriel Cruillas da framavilla a mgre. Je obtožen skunai z nadporočnikom Cal-Ion Mazerom poskusa zavratnega umora na pianistki Mariii Blencini. Sm ie zbežal k očetu na Reko. Oče D Annunzio ga ie lahko vesel, ker vidi. da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Brez neresnice ne ere »Slovenec« z dne 11. sept. 1920 poroča v očividnem namenu, da ie kongresu Svobodne Misli v Pragi prisostvoval tudi predsednik republike Masarvk. To na ni res. Masarvk ni bil na kongresu navzoč, nač oa so ca prišli obiskat in pozdravit odposlanci s kongresa na Hradčane. Pameten recent. Češki minister financ dr. Engliš Is v Mor. Ostravi imel predavanje, kier ic delal, da ie smisel finančne politike ta. da imaio liudie lesti, da moreio primerno stanovati in bit! primerno oblečeni. Brez teca le vsaka vlada zaman. Recept, ki bi ga bilo treba naši beocraJski vladi prebrati, ker on? ravno nasprotno misli. Odkod prihaja materija! In vojaštvo ra Roko. LDU. Reka, 10. septembra. Opaža se, da Italijani dobivajo legionarje in materija! za Reko vedno na ta način, da parnike, določene z driiRa mesta, dirigiralo na I^eko. Te dni Je prišel semkaj genovski parnik »Cognc*, ki je bil natovorjen s svilo, av. tomobili, letal! in avtomobilskim materlja-lom v vrednost! več deset milijonov lir. Jugoslavija. To blago Je bilo na videz dirigirano * Ameriko: ker pa so se v Catagni ukrcali na parnik reškj legionarji, so prisilili parnik, da je svojo pot namesto v Ameriko izpremenil na Reko. Stvar ie tembolj čudna, kar pošilja Italija avtomobile In aero-piane v Ameriko, kier Je toliko takeg* blaga, da Amerika sama ne ve, kaj na* pečne z njim. Razna poročila. Donavska konlerenca preložena. LDU. Pariz, 10. septembra. Ker je romunska delegacija odšla v Atx Les Balnes, da konferira s Take Jonesculem, sc Je donavska konferenca preložila na 16. t m. Vest o predstoječem sporazumu v Italiji. LDU. Rim, 10. septembra. »Tribuna* poroča, da se Jc menda v gospodarskih vprašanjili dosegel sporazum. Gre samo še za to, da se najde formula, ki bi zadovoljevala obe stranki. List meni, da Je kljub zapletenemu položaju upravičena nada, da bodo težave v najkrajšem času odstranjene in da bo stavka končana morda že nocoj ali pa jutri zjutraj. Madžarsko priprave. LDU Budimpešta, 9. sept. Državni upravnik Je sklenil ustanovili generalni Štab. Namerava obnoviti tudi volno šolo. Sestanek Milleranda z Motto. LDU Pariz, 9. sept. Kakor poroča »Echo de Pariš«, se namerava ministrski predsednik Millerand po konferenci v Alx les Bainsu sestati s švicarskim zveznim predsednikom Motto. Porazgovori se bodo naj. brže bavili z novo uredbo železniških in vodnih zvez, z nadzorovanjem boljševiške propagande ter z vprašanjem svobodna cone visokosavolske. Angleška vlada In rudarji. LDU London, 9. sept. Konferenca meh zastopniki vlade in delegati ni Imela uspehe Boji v Mezopotamiji. LDU London, 9. sept. Vojno ministrstvo javlja iz Mezopotamije, da Je 4000 upornikov obkolilo poškodovan oklopnl vlak in pobilo posadko, ki se ie Junaško borila do zadnjega. Belgijski ministrski predsednik Dcia-croiz je izjavil na sestanku, ki ga je imel z Millerandom, da Belgija pod nobenim pogojem ne bo priznala sedanje ruske vlade. Glede stališča, ki ga zavzema Belgija v rusko-poljskem konfliktu, se Delacroix popolnoma strinja z ukrepi francoske vlade. To svedoči tudi pogodba, ki se Je podpisal/ med zastopniki obeh držav. Gospodarstvo. HDU Curih, Borza. 10. sept. Dimitrii dene kauo na Mav© in od- ! 8« 1® posadili hl|' vmasroslavno 'm ves radosten na i poskušnjo. r&' v sebno. krasno Devize. Berlin 11.40, London 21.57, Pariz 41.10, Milan 26.60, Praga 9.50, Beograd 22.50, Zagreb 5.60, Budimpešta 2.35, Varšava 0, Dunaj 2.65. LDU Dunaj, 10. sept. Devize. Berlin 536, Curih 4150. Valute: Nemške marke 532, švicarski franki 4125, francoski franki 1775, italijanske lire 1150, angleški funti 865, ameriški dolarji 245, češkoslovaške krone 427—453, novi jugoslovanski dinarji 1035—1050. LDU Praga, 10. septembra. Devize: Beograd 243, Dunaj 22.12, Zagreb 60. Valute: Jugoslovenski dinarji 239, avstrijske Icrone il.12, * ¥ Tobačni nasadi v Prekmurju. Leto« Je posadilo v Prekmurju precej tobaka za poskušnjo. Tobak uspeva izvrstno. Po-nspev* m srtovib. ki imaio dobro, prerahljano in gnojno zemljo. Ponekod so tobačne liste že obrali. Pridelka pa ne bo mnogo, ker je bilo mnogo tobaka pokradenega in deloma tudi že pokajenega. + Francosko - poljska trgovska pogodba. Listi poročajo, da sta Francija m Poljska sklenili trgovsko pogodbo. Poljska bo dobavljala Franciji posebno les, sladkor in predivo, dobivala pa bo od Francije tekstilno blago, metalurgične pn> Izvode in gnojila. + Nova tvornlca za železnino se ja otvorila v Bclovaru. Izdelovala bo plug* brane, cevi, vijake, matice Itd. ’+ Varaždinsko mesto je prodalo parno kopališče v Varaždinu zasebnemu kupcu Sanlaku pod pogojem, da kopališče ne smo prestati z obratom. Pošljite naročnino ? 219, štev, v- ■„..&» ..*» Dnevne vesti. — »Italijanska zagata.) V vče-raišniem uvodniku čjtal v četrtem odstavku druei stavek: Giolitti le izdal instrukciie. nai orožniki (ne oa sovražniki) in policisti ne nasto-naio oroti revoluciionariem. — Ureditev uradniškega vpraša-uia. Kakor poročalo iz Beograda, se ie začela naša vlada baviti z ureditvijo uradniškega vprašanja in izboli-šnn?a njegovega materiielnega stania. Cas ie že! Draginia zoDet na-i 'iut. Pred kratkim še so sicer cenc i ..m predmetom nekoliko oadle. : i danes ie že zopet vse uri sta-r to se nravi Dri živahnem na-r dčaniu cen. Želeti bi bilo. da se vnrašanfe ne samo obravnava in obravnava. temveč tudi ugodno reši. — Razmere v orožništvu. ^ V, zadniem času sc Doiavliato pritožbe o nezadovolinosti. o številnih izsto- , nih in odpustih ter celo o dezerta-ciiah med orožništvom. Akoravno so te pritožbe v mnogih slučaiih pretirane se mora vendar priznati, da ie nezadovoljnost orožnikov v številnih slučaiih upravičena. Orožniš-tvo trni danes v pravem pomenu besede nnmanikanie. Plače so neverjetno nizke: Narednik (prelšnii okr. stražmoister in stražmoister I. razreda) 7. n. nr. 25—30 službenimi leti ima 150 dinarjev, podnarednik 130 dinaricv. kanlar (prelšnii podstraž--mojster s 15 in več službenimi leti) 115 dinariev in poskusni orožnik 100 dinarjev mesečno. Da ie s takšnim denarjem nemogoče izhajati, ie dovoli iasno. Poleg tega Da orožniki nimajo mnogo drugih ugodnosti, ki so ii!i imeli v stari Avstriji. Merodajni faktorji se opozariaio. da nai ne pozabljalo tako popolnoma na stan. ki •vani bo še dolgo časa zelo potreben. — Ircniia. Pred kratkim so bili obsojeni v Murski Soboti triie mad-žaroni dva odvetnika in en notar. Kaznovani so bili vsled nabiranja podpisov za ogrsko republiko, ki so iili skrival nabirali med prebivalstvom Dva sta bila obsoicna na net dni za nora. eden na na 10 dni. Ali kakšen zapor ie bil to! Dobili so na razpolago eno izmed nailenšili sob tukaišnie soduiie in od predstojnika so dobili dovcUenie. da sineio dobiti od doma DOStelie. hrano, tobak itd. Predstojnik ie baie deial. da ie inteligentne Hudi nač težko pahniti med — cigane! Ali nismo preveč kavalirski? — Za dobrovolicc. Ministrstvo sooi Jalne politike obiavlia nai dobro-volici. ki bi od ministrstva hoteli dobiti dobrovoliska potrdila, radi tega nikar osebno ne orihaiaio v Beograd, ker bi s tem nikakor ne pospešili izdale potrdil. Vsak nai Dričakuie odgovor ministrstva na svelo orošnio doma. — Kinematograf v Prekmurju. Po Prekmurju kroži potujoči kino »Svoboda«, Id ]e prinesel nekaj življenja v tiho Prekmurje. V zadnjem času se je nastanil v Murski Soboti v Ditrichovl dvorani. Kino »svoboda« je last slovenskega podjetnika, žal pa, da so reklamni letaki, ki jih Izdala dvojezični, filmi pa slcoro izključno nemški. NaSe ljudstvo pa ne pozna nemškega jezika, zato so nemški napisi popolnoma nepotrebni. — Pohvale vredno pa le, da ie te dni proizvajal kino film »Krasota slovenske zemlje«, ki Je razkazoval naš romantičen Vintgar z bistro Radovno. Ljudstvu je film zelo ugajal radi krasnih slik in radi slovenskih napisov. — Blagovni promet s Koroško. Odsek r7 preI,rano v Ljubljani na- znanja, da se bo vršila v bodoče kontrola Maga iz Jugoslavije v cono A in obratno na črti Jcsence-Ljubelj-Jczcrskl vrh-Dra-vograd. Blago Tž Jugoslavije v cono A mora biti krito z odpremno Izkaznico ljubljanskega odseka za prehrano, blago Iz cone A v Jugoslavijo pa z odpremno izkaznico nase plebiscitne delegacije v Celovcn Mi pa okrajnih glavarstev v Borovljah ali Velikovcu. V teh slučajih je blago carine nrosto, v vseh drugih pa se Ima postopati 0 carinsklh predpisih. kmot,JskI 50,1 v st- meseca novembra ^ za5et,{0m kmetske fante, kI J^ ^ scca septembra 1921 v n, konca meze. sprejem do 1. okfcbra J?V„T DT°Sn,° stvo državne kmetijske šole v St r'Tvn^tc1I_ južni železnici. Natančnejši podatki1 °b »Uradnem listu« 104. — Popisovanje in žigosanje vojnih »n predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki bi se moralo vršiti 6. t. m., »o vsled nepričakovanih zaprek vrši šele t. nt. , ~ Razpisane službe. Pri Invalidskem’ oudclku poverjeništva za socijalno skrbstvo sc osnuje pododdelek za odmero in naka- 2mi POko]nIll> invalidnin in preskrbnin. J se razpisujejo službe: 1 oficljala V raz »J?*?*1* eneEa kanollsta v XI. čin. •• h oficiiantov ln en* pomožne nisar« niške moči. — Na državni fčalnl gimnaziji y Novem mestu je razpisana služba na-mestnega telovadnega učitelja. — V službenem področju delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je razpisanih več mest davčnih izterjevalcev. — Natančnejše v »Uradnem listu« 104. — Za nadaljiio Izobrazbo absolvlranlh zdravnikov je razpisal Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro 4 ustanove. Po ena j ustanova se podeli zdravnikom, ki bodo na kakšni inozemski univerz! nadaljevali študije iz socijalne higijene, bakteriologije, epidemiologije in rentgcnologljo. Več v »Uradnem listu« 104. — Pogreb nadkomisarla Meže v Ptuju se je vršil včeraj dopoldne ob 11. url. Truplo pokojnika se je prepeljalo na pokopališče Hajdln, kakor si je pokojnik sam Izvolil. Nagovor pri pogrebu je imel komisar dr. Senčar. Pogreba se je udeležilo okolu 2000 ljudi, med njimi vsa ptujska društva in vojaška četa iz Ptuja. — V septembru Jo najlepšo na Klopln-skem Jezeru, Koroška, hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba popoldne. Ib končala s 5:1 v prid Raoldu (polčas 2:1). Pri icri ie obojestransko prevladovala zastarela taktika suvania žotre na daliavo. Sodnik Je bil e. Fridan. Občinstvo le bilo zelo številno. Danes popoldne se vrši revanžna isrra. Tatvine. Francu Olnserjii. zaposlenemu pri železnici, stanujočemu na Meliskl cesti 34 ie 10. t. m. zvfe-čer ukradel nekdo y gostilni Liud-skesra vrta iz iopiča 5875 avstrijskih in 150 naših kron. Razen tetra mu ie vzel tudi železniško vozno.Icsriti-niaciio in več drncih listin. — 54-lefni zasebnici Mariji Wolfschutz stanu loči v Čopovi ulici 13 le bila ukradena pletena ženska torbica s približno 3000 K v 100 dinarskih bankovcih in s svežnjem kliučev. Stare grešnike, ki so se za časa avstro - ogrske sužnosti Izražali: »Vse Slo- vlna; dne 21.? W«lt«r Defganz, roparski umor In Josip Podrgajs, roparski umor. —< Navedeul slučaji pa še niso vsi, ampak Jih' bi prihodnje dni še nekaj razpisanih. NAPREDNI INTELIGENCI! Volitve za ustavotvorno skupščino so razpisane. Čas ic. da opredelimo stališče k ustavnemu problemu. Vabim napredno inteligenco vseh strok, ki Jih zanima vprašanje, kako bodi uravnana uprava v naši državi da se udeleže v nedelio dne 19. septembra 1920 ob 9. url dopoldne v mestni dvorani v Ljubljani sestanka, kier se bo razpraviialo o ustavi. Debato uvedejo referati načelnika dr. Saeadina. prof. dr. Vošnlafca in okraineea elavaria dr. Steske. Razprava se bo eibala do naivec okoli obseva ookraiinske in okraine avtonomije in o tem. kako ustvariti vence pobesimo na kostanje!«, ima zapo- j tak stik s Pokraiinsko in okraino dr- Ljubljana. ministrstva = Povodom vzpostavitve srbske patrilarhiie se vrši danes do vseh srbskih pravoslavnih cerkvah in samostanih svečana služba božia 7, blavodat eniem. V Liuhbani se vrši cerkvena svečanost ob 10. uri predo. v evaneelski cerkvi. Ob tel priliki bodo stale čete naše voiske v volni opremi do Gosposvetski in Dunaiski cesti dio hotela »Slon«. Na vraču bodo oddali ob tei priliki 21 strelov: včerai popoldne so ustrelili enaist-krat. — Zunanji minister dr. Trumbič in dsleeat dr. ŽcJsrer sta se včerai okoli poldneva nehala skozi Liub-liano. — Javna seja občinskega sveta ljubljanskega se vrši v torek 14. t. m. ob 17. v mestni dvorani. — K stanovanjski bedi nam piše stanovalec iz Kolizeja: Pri nas bi lahko še Jcalca potrebna družinica dobila kotiček, če bi nastopil stanovanjski urad bolj strogo. Neka mlada gospodična na pr. ima lepo sobo s štedilnikom, ali je ne rabi drugače kakor zvečer. Vrhu tega stanujejo v isti hiši, ena nadstropie višje, njeni stariši, ki bi lo lahlco imeli -Hi sebi Pred dnevi si je priborila neka druga dama, ki že lina eno sobo ln, čeprav je sama, Sc eno sobo. Tik poleg nj pa se stiska v tesnem brlogu rodbina 4 člani . . . — Sesianek tobačnih trafikantov se vrši-♦torek 14. t. ni. ob 7. ur) zvečer pr! »Zlati ribi«, Stritarjeva ulica 7. — Jeiočnik. — Podružnica »Organizacijo kciiier-sklli raduika« v Ljubljani se jo zaradi nezadostnega števiia članov razšla. Na zborovanju, na katerem sc je proglasil razpust podružnice, se ie izvolil pripravljalni odbor, Id naj ustanovi »Organizacijo hotelskih, : niških in restavracijskih uslužbencev v ''•liani*. — Moka za lep. Obrati, ki rabijo pokvarjeno pšenično moko št. 0 za lep, naj javijo to takoj z navedbo množine mestnemu tržnemu nadzorstvu. — Aretacija tatu. Organi kolodvorske policijske ekspoziture so aretirali v Spodnji Šiški nekega Osvvalda, ki je ukradel na Grosupljem nekemu trgovcu manufakture v vrednosti 18.000 kron. Oswald tatvino priznava. — Moško kolo Je ukradel neki neznan zlikovec Iz veže gostilne pri Ančnlku v Spodnji Šiški. Kolo Je znamke Klnte In le črno pleskano. Maribor.. Prepovedana knjižica. Komunisti so rar§iriali v Mariboru fcniižico »ProErram in statut komunistične stranko v Jugoslaviji« 7, rezcluciia-mi sprejetimi na strankinem kongresu v Vukovaru. Kniižica, ki ie izšla v založbi knjigarne Tucovič v Beogradu in Je natisnjena pri J. Pa-ličku v Kočeviu. ie polna protidr-žavnega hulskania in blatenia. Policija ie knjižico do nadaHnJesra prepovedala. Na Javnih Jn meščanskih šolah v Mariboru se vrši vpisovanje 16. in 17. t. m. Pouk prične 20. t. m. Pri mariborski Glasben! Matici prične redni pouk 15. t. m. Pouk se bo v letošnicm šolskem letu razširil tudi na rožna eodnla. ki se doslej niso poučevala. _ Tukajšnja okrožna gradbena sekcija razpisuie odstranitveno delo starega lesenega mostu čez Dravo. Kolkovane ponudbe le treba vložit! m‘ Dr* om^nieni sekciii na O viaiuem glavarstvu. Podjetniki mora io položiti pri finančni deželni bla-aoon1 vY L hib Mani kavciio v znesku 4000 K. Podrobne iuformaclie dale gradbena sekciia. Nogometna tekma med mariborskim Raoidom ln J. T. V. (Inns-bnickfir Turnvereln. Sportabteilnne) v Mariboru, ki se ie vršila včerai slcne tvrdka Scherbaum. Med njimi je neki možakar iz Brežic, ki še tudi danes ruje j proti naši državi, čeprav mu diši Jugoslo- j vanskl kruh. Hči tega renegata je nastav- ■ Učna tukaj nekje kot nemška učiteljica, k! : je seveda prava liči svojega očeta. Zalcas j sc neki dopusti, da nam potujčenc! še nadalje potujčujejo našo decol Vse ljudi, k! rovarijo proti Jugoslaviji, ven Iz države! Osebam, ki jim ne prija pri nas, končno s tem le strežemo. Vlom. Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje mestnega zdravnika dr. Frentza v Vrazovi ulici 2. Skoda se ne da oceniti, ker ie oškodovanec odsoten. Izvršitve vloma Je osumljena prejšnja zdravnikova kuharica. €eK;e. O celjski carinam! sc čujejo od prizadetih strank ved n e pritožbe. CarinartUško uradništvo postopa napram strankam zelo negalantno. Dalje se dogaja, da carinama ! zavlačuje zacarinanjo blaga in morajo razni trgovci plačevati ogromne stojninc 2e- j leznici. Tako sta morali te dni dve podjetji plačati 23.000 dinarjev stojninc žci. upravi, ker carinama n! pravočasno zaca- { riuaia blaga. Kdo bo to plačal? Samooh- : sebi je umevno, da konzument. 2e Iz lju- j bežni do ljudstva naj carlname poZeno K 1 star‘b cenah. vragu. j Sadni trg Je zelo Živahen. Češplje, ka- V Celju se namereva ustanoviti govor- ’ ter,h so ,e konzumiraio velike množine, niška šo!a, spojena z nadstrankarskim s posta,aI° rcdkc- medtem ko prihajajo prvo- krožkom. Kakor se govori, bo prevzel j vrs*ne 'mušice na trg. Zelo se čuti pomanj- vodstvo g. Lužnik, znani starosta tukajš- j kanie laic in pen,tnIne- vz,,c toleriranju žavno upravo kakor tudi s strokovnimi pokrajinskimi uradi (tehnične direkcije, finančna, zdravstvena, šolska uprava), da bo ob enem varovana iniciativa samouprave in zaeo-lovlieno konvergentno delo avtonomije in vseh panoir državne uprave. Naš sestanek ni političen, temveč strokoven. Prosim obilne udeležbe. Y LJubliani. dne 10. sent. 1920. Dr. Grecor Žerjav, s. r. LJUBLJANSKI TRO. Silno podraženje prašičev v Hrvafskl je zeio neugodno vplivalo na cene svinjskega mesa In masti. Mast se Je podražila sledeče: slanina 46 kron, riba in sal 48 K. Producenti kranjskih klobas čutijo podra-žeje v toliko, da jim mesarji, kateri prodajajo po večini le slanino in mast prašičev, ne oddajajo več prašičjega mesa po 22 K za kg kot preje, marveč po 24 do 26 kron. Domači kranjski prašiči še ne prihajajo na trg, kar zelo ovira Izdelovanje klobasnlh izdelkov. Cene prašičem v Hrvatski 5e niso stabilizirane. Vsi ostali mesni produkti so ostali na njih beguncev iz juga. Maksimalne cenc na našem trgu so začasno^odpravljene. Upamo. ,da se bodo se* , 0 treba segati po ponovnem dolo-fekslmainih cen. Draginja mesa v Celju. Cene mesa se v našem mestu ne ganejo z mesta In Je draginja istega še vedno neupravičena. V Petrovčah prodajajo n. pr. icp0 govcle meso že po 18 K, dočim stane pri nas Se vedno 22, 24 in celo še 26 kron. Prizadet! činitelji bi lahko že enkrat podali Javnost! natančne račune, zakaj pri nas ni mogoče znižati mesnih cen, daslravno se Je to 2e skoro povsod zgodilo. S celjskega trga so zadnje čase zganila vsa jajca. Niti v mestu niti v celi Sa-venjski dolini ne moreš kupiti niti enegu iajca. Če sc pa katero leje dobi, ga moraš plačati po 2, celo po 3 krone. Neverjetno, kako so gotovi jajčni baroni temu pridelku navili cene. jajca po 90 vin. Ima v izložbi neka celjska inanufakturna trgovina. Ljudje ss čudijo, kako da tvrdka prodaja jajca tako po ceni. Pošiljajo po par jajc za poskušnto. i cen od strani nadzorstva. Jajca so se dovažala v veliki meri po kmeticah lx Dolenjskega. Podraženje prevoznih stroškov pa onemogoči potrebni dobiček kmeticam za vožnjo s košaro Jajc iz Dolenjskega In nazaj. Perutnina je slino redka. Divjačina prihaja še redko na fr*. Divji zajec se plačuje od 43 do 60 kron; poljska ierebica po 14 do 16 kron. Konzuni tnokc ie reduciran na neoblio-den minimum. Pritožbe radi pokvarjene moke prihajajo še vedno. Vsled pokvarjenih primesi, četudi so primešane v malenkostnih množinah, so pokvari vsa moka. Cene sladkorju so prispele že na 64 kron, posamezni trgovci jih skušajo naviti še višje. Mnoge zaloge Iz meseca junija in julija, ko je blia cena še nizka, prihajajo šele sedaj na dan. Živila, ki se importirajo Iz Trsta, se, prodno pridejo do konzumenta, neverjetno podraže. Olla ln riža st navaden človek ne more več kupiti. auub *- mummiammim omm LmHjjanska porota. Roparji Iz ljubljanske okolice, ki so se .. ... predvčerajšnjem zagovarrali pred poroto, Te so res dobrc._ Ako jih pa človek kupi j so bm obsoleni siodeče: Jože Skubic. Ivan potem večjo množino, pa so vsa smrdljiva in celo prazna. Radovedni smo, iz katere zaloge in od katerega navijalca cen prodaja omenjena tvrdka jajca. Sigurno je. da Je bila ta zaloga kje skrita, čakajoč boljših cen in se je nazadnje skvarila. Slovenske brzojavne klico je južna železnica uvedla že pred letom dni in sicer v območju vsega slovenskega dela države. Zanimivo pa -je, da se na progi drž. žel. Celje-Labud uporabljajo še danes, dve leti po prevratu, nemški brzojavni klici. Kako je na drugih progah, ne vemo. Kaj neki delajo činitelji, ki bi imeli to zadevo urediti Odkladanje smeti ob cestah na periferiji mesta se še vedno vkljub oblastnim Skubic in Ignac Sojer na 20 let ln Ivan Mazi na 15 let težke ječe. Obtoženci so sprejeli sodbo z nasmehom brez protesta. Tatvina tračnic. Pred poroto sta se zagovarjala včeraj Valentin Erjavec in Vinko Kosmač z Ježice, ker sta ukradla v noči na 30. junija iz skladišča državne železnice več tračnic v vrednosti 8800 kron. Prišla sta vsak s svojim vjgpm tja, naložila tračnice in JIH odpeljala^rotl Ljubljani, toda med potjo jih Je zalotila policija. Valentin Erjavec je tudi priznal, da ie v družbi z Janezom Dečmanom in Francetom Peršinom si prilastil meseca novembra od Lucije Peršln 8—9 vreč brinja, katerega so potem ome- prepovedim dogaja. Tako odkladajo neka- j t aJTŽSS tcrl brezobzirneži smeti kar ob takozva-nem kapucinskem mostu, kjer potem raz- I širjajo neznosen smrad. Želeti bi bilo, da bi • naši stražniki malo pregledali to okolico j v nočnih urah in take brezobzirneže od- i dali na kraj, kjer bi prejeli zasluženo ka- '■ zen. ; Invalidni shod se vrši danes ob 14. ur! : v hotelu »Union«. Pri jesenskem porotnem zasedanju pri j celjskem okrožnem sodišču, ki se prične ; jutri 13. t. m. pridejo v razpravo sledeči ; slučaji: dne 13.: Stefan Bincl, Janez Dolinar, tatvina; dne 14.: Jakob Goleš, Anton Podgoršek, tatvina; Neža Mlinšek, detomor; dne 15.: Franc Ribič, § 127 kz.; Baltazar Pristovšek, posilstvo; dne 16.: Ludvik Lužar, Jurij Povalej, tatvina; dne 17.: Ivan Drame, uboj; dne 18.: Franc Velkavrh, dožef Geržina, Franc Zelič, tatvinaj Aprovizacija. Telečje meso. Vnovčevalnica za živino la mast« v Ljubljani oddala je za jutri t. j. 12 t. m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo In sicer: Ahlinu, Kastelicu, Makovcu, Rihtarju star. In Hamu Matij! po 3 teleta; Žganjarju Jožetu, Žganjarju Antonu po 2 teleti; Gutniku na Viču ter Breceljniku po eno tele; le Janež in Javornik sla dobila po 7 telet. Kilogram sprednjega mesa t?o veljal 18 K, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ po en kilogram mesa. Šport m turi stika. Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije. Tekmovalci in funkcijonarji morajo biti najkasneje ob pol 14. url v čolnarn! Ljubljanskega športnega kluba. — K tekmi je prijavljenih 64 plavačcv, med njimi jugoslovanski prvak v skoku Kavšek in Jugoslovanska prvaka na 1000 in 100 m Reš In Jakil; poslednja dva plavata izven konkurence. dn« 20.: Rudolf Horjak« Maks 2vlža], tat- f semo Jutri Peršin in Dečman se bosta morala zago varjati pred kazenskim senatom deželnega sodišča. Valentin Erjavec je tatvino pn-znal, Kosmač pa ie rekel, da mu je Erjavec dejal, nai gre z njim po tračnice, ker jih je zelo po ceni dobil. Erjavec in Kosmač sta bila obsojena vsak na 4 mesece težke jcče._ Tatvina v ljubljanski artiljerijski vojašnici. Na to so prišli na vrsto Oskar Žnidaršič, Maks Žnidaršič ln Dragotin Martinko, ki so meseca julija t. 1. ukradli v avto-delavnicl dravske artiljerije v ljubljanski predilnici 4 avtoplašče, vredne 11.000 K, in 6 gumijevih cevi vrednih 400 K. Policija Je te predmete našla 16. julija v kleti Josipa Tudine v Spodnji Šiški. Obtoženci so bili zaposleni kot delavci pri podiranju predilnice. Do zaključka našega poročila se še razprava ni končala. Obsodbo grin«- S oko! stvo. Sokol II. še enkrat vabi na javno telovadbo odseka na Škofljici, ki se vrši danes, dne 12. t. m. Zbirališče ob pol 2. popoldne na Grabnu. Priglasi se lahko tudi še n* dolenjskem kolodvoru. k Sokolsko društvo v Medvodah obhaja 12. t m. proslavo obletnice svoje ustanovitve. Zveze z vlaki so ugodne; prihod dop. Iz Gorenjske, opoldne Iz Ljubljane. POZIV NA ORGANIZACIJO HIŠNIH POSESTNIKOV V KRALJ E-o VINI! VABILO NA SHOD! Pretekla so že skoro štiri leta. odkar se nad našo itnovino ln našimi družinami vrši teror in samolastno pravo na nodlaari od vlade izdanih naredb s katerimi se kršiio in pazilo imperativne odredbe ustave in zakonov te zemiie. ker se iim no priznava, netro oooolnoma iemlic Dravo zasebne lastnine. Mi nimamo miru niti v svojem roistnem domu. kier živimo s svolo obitelio odvzeta nam ie vsaka pravica razDolaeania z našo imovhio. na hišne Dosestnike Da se nalaeailo vedno vsi yečil državni davki in doklade. in mi stoilmo pred neizoeibniin nroDadom. ker svoiih domov rte moremo niti več vzdrževati niti DODrav- To zlo utecne traiati skozi leta. ako sami ne bomo stonili naiienercič-1 neie in takol na branik našesra Drava, ki nam ie z ustavo in zakonom zasi-eurana Da bi se nristoDito k Dooolni orea-njzaciii hišnih posestnikov v celi kraljevini. se ie no inioiiativi uorave zveze beosrradskih hišnih posestnikov dRe 15. aveusta trl. v Kazini v Beo-mdu vršila skupna konferenca, na kateri so bili tudi delesrati ostalih zver in društev hišnih posestnikov iz kradievine. na kateri se ie sklenilo, da se bodo v več večiih mestih državo sklicali shodi in se bo protestiralo Droti nezakonitosti, ki se vrši nad o rij vatno Dosestio državljanov, in pri tei priliki se bode sklenilo oreanizirati tudi v drumiii mestih slične orcaniza-ciie hišnih posestnikov, kier še ne ob-stole. Določil se bo zlasti sporazum tudi v tem. kakšni, stališče bodo zavzeli hišni nnsestniki v državi o priliki bodočih volitev v Narodno predstavništvo in za kake zastopnike bodo cla-sovali. Pridite vsi brez izieme na skupščino. ki se bo vršila v sredo, dne 15. septembra 1920 ob 4. url Doooidne v veliki dvoran! hotela »Union* v Ljubljani. Iz mesta Liublianc. niejra predmestij ter okolice nai nride na ta ve-levažnl stanovski obrambni shod prav vsak hišoi posestnik, ne vlede ali ie že naš član ali ne: iz vseh mest in večiih kraiih Sloveniie pa nai se odpošlje vsai večia deputaciia in ravno isto nai napravijo obstoieča društva hišnih posestnikov. Vsako društvo in mesto pa določi no eneua ali dva zastopnika ki so, eotovo udeleže sicunne seie isti dan ob U. uri dopoldne na verandi hotela »Union«, na kateri ustanovimo in odobrimo že pripravljena pravila »Pokrajinske zveze hiš-nib no.scstnikov za Slovenilo v 1-tubliani.« Shoda se udeleže odposlanci iz Sr-bile in Hrvatskeca in so nani povao-lieni eosoodie narodni poslanci m vladni zastopniki Hišni posestniki! Z uprav ninceo-broino udeležbo pokažimo in iasno Doveimo. da ie konec naše potrpežljivosti in brezpravnosti in da ne zahtevamo nič več in nič druzesra. kakor nam po ustavi in po zakonu zajamčene pravice. Zy&z>i hi Prvo društvo hišnih oosest-nikov v IJubllanl. k. na steklo, zid itd. 1*i*g»«• seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5: Ljubljana, Klciivcisova c. 19. vseh vrst, od preprostili do naj-finejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov FRANC CERAR v STOSSU pošta in žel. postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T e r š a n v Prešernovi ulici št. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. ■— Potrebščine za šivilje, krojače in čevijarje. Miloš Meža Dobavi se vsak teden več vagonov živega apna pol. nadkomisnr. Ptuj, dne 9. septembra 1920. Uprava ^Jugoslavije" v Ptuju la apiio po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno in debelo FRANC PODLAJ, trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. Vojaška nilca štev. 10 opozarja cenjene trgovec, gostilničarje itd. v mestu in na deželi, na svojo bogato zalogo raznovrstnega sira, kakor: bohinjca, lylslta, trapista, romadurja v i cenah od K 36-— do K (14-—. Oddaja se v vsaki množini. — Jednako ima v zalogi najfinejše čajno maslo. 1515 v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone „A V A‘* tovarne, Laško. STAMPILJJb ANT. ČERNE]) £ LJUBLJANA. )/ gj —rr fror.V- Keftles Beteiskaiii žagana, tria Trstje so' dospeli Sv. Pelia nasip 7.1432 Nova partija postavljena na doni na debelo in drobno se dobe pri: Srebotnjak, Kolodvorska ul. 31. Telefon inlcrur. 10-55. Brzojavi: „SIilpe|u Zagreb Maribor. Antračcn črnilo. — boisko črnilo. Kovinsko rdečilo. — Gumi arab. v plram. steki. — Razne barve za Stampilijc. Modiilna esenca za perilo. »Svitol* čistilo za vse kovine. kemični izdelki. A. Krmelj, Ljubljana, Opekarska cesta 31. Cene kooknrecčcel Zahtevajte ceniki I Pariš-Ljubljana J@ nalboilii Gradbeno podjetje ing. Dnkič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. •* Iz kavčuka Ciril Sitar . LJUBLJANA a-J proti dobri plači sprejme takoj: 1517 BtnThena tvrdka IVAN OGRIN, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 8. Luksus-avto Izjava p| Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice. || ^ Telefon žitcv. 532. Telefon štev. 532. gg || Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta 3. Bi Naj večja jugoslovanska izdelovalnica || moške, deške in otročje obleke. ggs Samo na debelo. 1516 Samo na debelo, j® P@i©r Šolske potrebščine, pisarniške potrebščine, vse vrsie papirja, vse vrste trg. knjig, vse vrsta razglednic, vse vrste clgetcf. fzfir]#, vse vrste stročnic, vse vrste zvezkov, vse vrste pis. mar, šohkc te iice in pisalciU, vse vrsic svinčniki, radirke, razpošilja ra tlitifcna in debela Ljubijaca Luuaj. c. G./I. Z&odgeY0j je priloiiti znamko. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsako- vrstnegn blaga za moške obleke, povrČ-nike in suknje, dalje vata za krojače v ■camm-; mmiMMo