POLET
kGLASILO KRŠČANSKE DELAVSKE MLADINE
7w.rn,	"
J •> J - »JJJ85MNA r»R'iOGA . DEL PRAVIC 51. OKTOBRA 1935
f Jože Rutar
Mladinsko zvezo je zadel udarec: umrl je elan nadzorstva tov. Jože Rutar. Nam vsem Ivo ostal kot zgled pravega krščanskega socialista. S svojo odločno načelnostjo, moško poštenostjo in zelezno. doslednostjo, obenem pa s pravo srčno dobrotljivostjo bo ostal nas. delavski mladim kot zgled m vzornik. Težko borno pogrešali na naših sejali m sestankih njegove preproste in dobrotne besede, njegove jasne sodbe in prijetne dobrodušnosti ter dobrega sveta. V svojih dušah si bomo postavili spomenik na njega s tem, da ga bomo posnemali in nadaljevali borbo, ki je postala vsebina njegovemu življenju: boj 7,a zmago krščanske pravičnosti in ljubezni. — Načelstvo Mladinske zveze.
Občni zbor Mladinske zveze
Dne 6. oktobra so se zbrali v Ljubljani zastopniki delavske mladine na občni zbor MZ. Ta občni zbor je bil revija naših mladih moči. Videli smo velike žrtve in napore naših tovarišev, ki so morali orati ledino in sejati seme Mladinske zveze med našim de-
Poročilo predsedniku Jor. Lovrenčiča
Današnjo dobo bi lahko označili ikot doou lusodnlh družabnih presnavljanj tim .prelomov. Vodno bolj zavestno čutimo, tla stojimo na prelomni dveh zgodo vinskih dob. Mogočni zgiradibi kaipitailizma, ki jo s svojimi iM*guibono»ni.mi zmotami in krivicami dovedel svet na rob propada, so se -pričeli majati temelji. Na obzorju se porajajo obrisi nove družbe, družbe, kjer bosta vladala pravica in red. Iz morja -krvi, prelilo v ,suženjstvu in tlačanstvu, bo vstal oči-ftčon rod nove generacije, ki bo pretrgala vse vezi s sedanjim sistemom in gradila n«a novih osnovah. Tukaj jo sedaj naloga mlade generacije, da siKHMiava 'potrebe svojega Časa <i>n sledi klicu nove dobe. Predvsem ipa je poklicana proletarska 'mladima, tla uniča zadnje ostanke kapitalizma in stopi na čelo novih idejnih smeri, tki bodo rodilo nova •gibanja, rušile preteklost in zmagale nad sedanjostjo. Toda, kak An e naj bodo te ideje, kakšne naj bodo smernice im temelji, na katerih bomo gradili novo družbot Ali je treba Sele ipoisik-ati rešilnih f>otov, ali
lavstvom. Doživljali smo velike ovire in težke boje. Toda idealizem in zavednost mladih borcev je zmagala. MZ se danes razvija in raste. Vse njene napore in zmage bomo najlažje spoznali iz poročil predsednika in tajnika MZ, ki sta jih podala na občnem zboru.
naj sledimo raznim demagogom im krivini prerokom, katerih nauki bi nas dovedli v Se večji kaos?
Nam tega gotovo ni treba. Spoznali smo edino veliko im sveto resnico, ki je zapopadena v krščanskem socializmu. Krščanski socializem bistveno obsega pravico in ljubezen, saj brez tetfa mi krščanstva. Krščanstvo ma eni im krščanski socializem na drugi strani, to sta dve sili sedanjosti. Krščanstvo me more imeti uspehov brez tega, kar je dobro v krščanskem socializmu, krščansiki socializem ne brez temeljnih osnov krščanstva. Kadar gre za .izboljšanje človeške usode, se ta dva pojma po>vsem stikata in strinjata v vsem svojem bistvu.
To je krščanski socializem, ki ga je pri nas uvajal i>okojni Krek in katerega nauk ter oporoko je ohranila Čisto in ncipokvarjeno do današnjih dni Jugoslovanska strokovna zveza’
V krščansko socialističnem ivokrebu pa je zevala prav do nedavnega težka vrzel — v svojih vrstah ni oklepal mladine. Vedno bolj pereča je postala -potreba po organizaciji, ki bi vzgajala mladino v duhu načel krščanskega socializma im jo usposabljala za težko borbo za človečanske pravice. Vsako gibanje, ki hoče biti življenjsko, iki hoče graditi bodočnost, mora
j
imeti za seboj mladino. Mladina je tista, ki daje pok ret u novih aid in ognja. Je kakor kri, kii dovaja vsakemu pokretu hrano i’ii ži.vljenje.
Zavedajoč se teh dejstev in gnani po tej nujni potrebi -smo osnovali v okrilju .ittiZ mla-ddnsko organizacijo: Mladinsko zvezo «)>SZ. — Pet nas je bilo. Ki smo polagali temelje. Družila nas jo edina miisel in vera, da mora imeti naša istvar usipeh. Ta vera nam je vlivala pogum in voljo za delo. Mnogi .so gledali naše gibanje z nezaupanjem, drugi so se nam po-smeliovali. Zalibog so se našli med njimi ljudje iz lastnih vnst. Toda naše delo .in uspeh sta opravičila na« obstoj in utrdila zaupanje. — Zdrava misel je hitro našla pristašev. Mladinski pokret smo zanesli v najširše plasti prole-tanijata: med -delavce, kmete, intelektualce, zasledujoči pni tem edini cilj:	združiti v svojih
viistah vso proletarsko mladino, vse one, ki na lastni .koži čutijo gorje (krivičnega reda, in jih vzgoj.ili v bonbeno avantgardo ikršvausko-socia-1 is tiču ega /pokreta. Hočemo borbenih, doslednih in samozavestnih ljudi:	doslednih v odločeni
smeri. Mladina mora biti nositeljica doslednosti. M.lad človek, kii n.i dosleden ina spoznani poti, je le imitacija mladosti, samo mlada posoda brez vsebine.
Doslednost iin samozavest sta jpogoja, brez katerih ni mladosti, ni moči im ne zmage. — Oboje pa bomo dosegli le, če bomo rastlii v .spoznanju naše misli in se utrdili v .prepričanju pravilnosti <iu odrešilnosti krščansko sociali stičnega potreta in verovali v zmago naše ideje.
Kakor je iz razvadin poganskega rimskega imperija, ikii je moral ipropasti ravno zaradi krivičnega gospodarskega in družabnega reda, vzrastla odrešilna luč krščansK-a, je ista tudi sedaj i>oklicana, da ustvari na grobovih sedanjega reda večni red Pravice in Resnice. V zgodovini človeštva se porajajo vedno ene in iiste -stvari. Človek se je v svojem napuhu in ogabnosti odklonil od večnih zakonov božjega (Prava in si samolastno, po svojih lastnih interesih sebčmoist in samoljubja mrejal družabno življenje. Padlo je človeštvo v doibi riimsikega imipenija in se dvignilo zopet v zgodnjem srednjem • veku, oplojeno -po* naukih ‘Kristusovih. Padlo je zopet v dobi renesance im humanizma, in jMvzneje v dobi gospodarskega liberalizma iin individualizma. Človeštvo .se je utopilo v na j-iuuj«i temi materializma, kjer se teptajo naj-elementarnejše človeške pravice in .višji etiičjii cilji človekovi. V najbrutalnejši obliki .se je uresničil Hobbsov stavek: Homo homini luipus
—	človek je človeku kakor volik. iZma.teria.liizi-ran človek sedanjega reda vidi le svoje lastne smotre. Tuje mu je trpljenje in beda bližnjega. Bližnji mu je le predmet izkoriščanja. V«e mu je usmerjeno le v 'pridobivanje čim večjega dobička, ki gre na račun siproletariziranih mas. Denar je zasužnjil vso bi t nos t Človekovo. Denarju se morajo pokoriti v.se človeške in božje zapovedi.
Ta miselnost je oknžila vse človeško ravnanje An delovanje. Ustvarila je kaos, ustva.ri.la je gospodarsko, družbeno, versko, kulturno in moralno ikrizo.
Bistvo in jedro vsemu zlu tiči v materialističnem iin Liberalističnem .pojmovanju, v ne-KjMvznavanju in neupoštevanju dolžnosti in naravnih pravne človeko.vih, v odklonu ml večnih božjih postav.
Radikalno ozdravljenje dr užlbe vidimo le v duhovni preobnovi človekovi in v iKvvrnitvi v večni red pravice in ljubezni, kaikor jo hoče lx>žja «T>ostniva in evangelij.
Mesto egoističnega individualizma vzgoja v duhu občestvenosti, -kjer bo vladala enakost, pravica .in ljubezen, kot jo je nčil Kristus.
Mesto .golega uživanja in hlastanja zgolj jk> tuzemskih mater.ielnih dobrinah — spoznavanje iin vrednotenje višjih etičnih ciljev Človekovih.
Dosledno se hočemo boriti za večne božje ideale, za uresničenje vekotrajnega gosi>odnr-(jk<!ga, morailnega, miselnega reda v današnji družbi.
To so naloge in cilji, .ki .si j,ih je zastavila Mladinska zveza. S to mislijo hočemo prodreti v najširše kroge proletarske mladine in jo vzgajata v tej smeri.
Centrala MlZ se je dalje prizadevala, tla bi dala svojim skupinam enoten program in ,na-trin dela. V obiskih delegatov centrale, v okrožnicah in dopisih ter v »Poletu« smo dajali snov za .sestanke iin enotno usmerjali delo. V .se naše delo, ipa naj si bodo to predavanja, tečaji, dramatika ali šport, nam mora biti usmerjeno le v nagraditev člana v duhu načel krščanskega socializma. Dramatika, šport ali tamibnriranje nam ne more biti samemu sebi namen. Ne gre nam zato, da -bi vzgojili dobre igralce ali dobre športnike, gre nam le zato, da vzgojimo iklen ikader dosledne -in borbene kršč. soc. mladine. Vise drugo so le <pota v dosego tega cilja
Prizma)tl moramo, da je našlo naše prizadevanje mnogo uspeha. .Mnogo sikupiu je razumelo naše hotenje in čuti se, da Je prišel v nje ipravi duh iMiZ. Te skupine IkhIo ostale vedno naše trdne postojai.ke, ki bodo dosledno vztrajale ipii začrtanih nalogah.
Predobro se zavedamo, da je bilo naše delo v preteklem poslovnem letu sempatja pomanjkljivo. Treba bi bilo še dosti več obiiskov -im> 'lKksamezni.h skupinah, potreben bi bil tečaj, predvsem pa lastno glasilo ali pa vsaj »Polet«, ki bi izhajal kot priloga »Pravice , toda v širšem obsegu — redno vsak .mesec. Sedanji »Polet * ipa še zdaleka ne more ustrezati vsem potrebam. Toda težavno finančno stanje, v ikate-rem smo -se nahajali, nam je onernogotilo razširitev . Poleta , kaikor tudi izvedbo marsikaterega drugega načrta. Pomisliti moramo, da nismo bili dosedaj .deležni nikaikih ipodjpor. Bili lsiuo navezani izključno le na članarino. .In še to smo prejemali le od nekaterih skupin, iker .se mnogo članov v svoji malomarnosti ni zavedalo .svojih dolžnosti.	•*"
Dal Boj?, da bi bodoči od bor delal v ugodnejših finančnih raizmierah in uresničil naše želje in potrebe, .katerih ni mogel 'uresničiti sedanji odbor radi pomanjkanja denarnih .sredstev,
iVendar >pa moramo prihiti eno! Kljub vsem težavam .in zaprekam, ki so se nam stavile na pot, se nam je -jiosrefiilo utrditi maš pokret in smo .s svojim delom opravičili svoj obstoj Želeti bi bilo samo, do bodoči odbor nadaljnje v začrtani smeri in zbere v svojih vnstah vso proletarsko mladino im jo združi v enotni fronti, v bor.bi za ureisničonjo naših idealov.
Poročilo tov. tajnika priobčimo v prihodnji fitev. »Poleta«.
Sklepi občnega zbora
1. Centrala Mladinske zveze priredi v jeseni tečaj za člane iMIZ.
‘2. .Mladinska, zveza bo .skupno z Jugoslovansko strokovno zvezo in Študijskimi krožkom »pomladi organizirala kongres krščanskih socialistov.
3. Mladinska priloga »Polet« bo odslej izhajala vsak mesec.
Novi odbor Mladinske zveze
iNa seji dne liR. oktobra je .bil ikon stilni ran novii odbor Mladinske zveze takole:
Predsednik: Jožko Rozman, podpredsednik: Ciril Pavlič, tajnik: Tone Fajfar, odborniki: Anton Toman, Niko Kuret.
K novemu delu
Prvo leto bojev in začetniških težav smo prestali. Čaka nas novo veliko delo. 'Združiti l>omo morali vse sile im .krepko za«taviiti iplug v naše nezomne delavske njive. Naša Mlati inska zveza mora .postati napadalna četa krščanskega socializma. iS svojim življenjem in
N
borbo bomo morali delati i>ot za 'zmago Kristusovih načel ipra/vi6noshi in Jjubezjii. Postavljati bomo morali temelje, n.a katerih bo stail pravičen, Kristusov družbeni red. Pripravljeni moramo biiti ua velike žrtve, zakaj materialistična in kaji>italiiwtn6na družba Ik» .proti prodirajoči ideji .krščanskega socializma in ujemi m nosilcem vrglo v boj vse .svoje sile. Poslati moramo apostoli in ne bomo 86 baJii, če .po-stanemo tudi mučenci .pravičnosti in Ijmbezuii!
Delavske prireditve
Skupine, ki imajo na razpolago oder, maj na visak način skušajo uipnizariiti »Bofitjaiua diz predmestja«, ki je iaSel v založbi l-judiskdh dfif«r
(Nitko Kuret). S ito dramo bomo ljudem ipribližali n suše ideje i n j i m ipokazali pravo «o«ia.l;no shnan krščanstva, »JJoštjian rz predmestja« je visoka ipesem ikrščaniskega socialiiznva, zato ga nobena »knipina ne sme dapnistiti is svojega ipro-graina.
Pred kratkim je ipreteklo lfl let oil smirtii •lanezia Ev. Kreka. Proslaviti .moramo njegov spomiin! V centrali •pripravljamo gradivo za Krekovo .proslavo. V teku nekaj dni ga bomo poslali vsem ts.kuipi.nam Miladiin-sikei zveize, kji naj ga uporabijo še to jesen.
Skupine MZ! Naročite knjige naše književne založbe »Krekove knjižnice«.
Prohletstvo 20. stoietia
Brezposelnost. Pred nekaj leti neznan pojav, neznana beseda.
Danes milijoni v brezupu čakajo svita drugega dne. Milijoni mladih rok, ki se jim hoče dela — vsakdanjega kruha — pa so jim vrata v ustvarjajoči svet zaprta.
Stari svet govori, da je sodobna mladina nekam zaprta v samo sebe, da v nji ni življenja, niti potrebnega stvariteljskega duha, da je brezbrižna, površna.
Pa pri tem ta stari svet nič ne pomisli, da je življenje naše mladine neiprimemo težje kot je bilo nekoč. Da so včasih mladci brezskrbno, veselo lahko živeli in se veselili svojih mladih dni, brez brige, kaj bo jutri in pozneje — ni jim bilo treba imeti brige, kje in kdaj bodo dobili zaposlitev.
In danes? Vse zasedeno. Nikjer mesta za mlade, pridne roke. Pa naj imajo v žepu pomočniški izpit ali inženjersko diplomo, naj bodo še bolj usposobljeni in pripravljeni za poklic, kateremu so se posvetili, ko pride dan, da bi nastopili delo — vsepovsod sama praznina in za nje ni mesta. Prekletstvo, ki ga je Bog izrekel nad prvim človekom
v raju: »V potu svojega obraza boš jedel svoj vsakdanji kruh«, za nje ne velja.
Pa vendar je svet za vse dovolj bogat — človek sam ustvarja in gradi nova čuda — pa r.e, da bi sebi in svojemu drugu olajšal življenje, marveč nosi s tem sebi in drugim vedno večjo nesrečo — novo brezdelje.
Ali je to potrebno? Ali res ni mogoče drugače?
Za vse bi bilo dovolj dela in kruha — samo v srcih ljudi se je naselila strašna sebičnost, egoizem, pohlep po bogastvu tega sveta. Nič zato, če ob vsem tem bogastvu, v preklinjanju svoje usode poginjajo v uboštvu in lakoti milijoni, nič zato, če so oni vse to bogastvo ustvarili. Srca onih, ki vse to posedujejo, so ledena in mrzla. Rogajo se svetu, vsej morali, kulturi in krščanstvu — za nje vse to ne velja — za nje je vse to bajka — tu gre samo za denar, pa naj se ga drže krvave srage, denar je, in z njim lagodno, lepo in brezskrbno življenje.
Vi vsi trpeči in ponižani: strnite se v eno mogočno družino — preobrazite in preobli-čite obličje zemlje — da bo človek vsaj v potu svojega obraza lahko sebi in svojim služil vsakdanjega kruha.
Razmetane njive čakajo
(Pismo mlado igeneracije stari.)
»Odkrilo ,si priznajmo, današnja dejavnika mladima nam ne daje ijnisob-miih upov ... a današnja mladina, posebno delavska, je k;ikor brez načrtov in brez -zanosa ...«
»Naš delavec«, ipr.iloiga »Slovenca« z (line č30. okt. 1935, v članku »Raizorane njive čakajo«.
Hiili so časi, ko je mjladtn.a iprekdpevala od zanosa, ko je bila iiolma plodnih in brezplodnih idealov, k i jo rada žrtvovala, n okuj od svojoga bogastva. Bili so čas i sončne mladosti. To jo bilo takrat, ko ,ste bili mladi vi 'vsi, ki danes očitate mladini brezdeluost in brezbrižnost za vse. In ipondarjaitc: d el a v h k a m ladin«! Študentu Ili velike skrbi za kruh, ali p n vsaj u ip a na bodočnost. Vajenec u.pa na svoje )m>-inoeništvo, mladi ljudje upajo. Imajo vsaj zadnji košček temelja, na katerega lahko stavijo svoje vzore, načrte i.11 hotenja.
Delavski mladini je pa dames vv.eto tud.i 'to, kar je /.a človeka s-]>odobno življenje roaj.nuj-
nejše: brej upa gileda v temo ;pred seboj. Nikogar ni, foi 'bi 'pokazal malo luči, v katero bi verovale množice. Današnja aniadiina je izšla i7, strahotnih let 'vojne, »nežna detinska leta« so ji tekla v družbi stradeža in ubojev, granate in izdelki za človeško morijo so jj bile iprve igrače. Preživela je gnusne politične gornje, ikjer so laži-vodnlki silili množice, da so ll>riseg.alB na njihov sebični evangelij. Učeniki in vagojmikii so .nas okuževalii lin ,izrahljali Lutra in Krista, Kanta im Tomaža Aikvinsikega, Marksa im rVoltalreja — .vise v svoj namen. O, pa so .padle zaveze z oči, mladina je spregledala ■— ailii so čudite, da je ne umrete več navdušiti za .svoje »ideale«. Ko ne zauipa po ‘tolikih blodnjah .niikomnir v oči Mii se le čnidimo, da nismo v taik-i rmzmetainostii ]x>*lali vsi Amitl-ikristi. Zato verujemo v dobro plat človeka.
Verjemite, mladina je ibila, je, im .bo Idealna. A svojih idealov ne ipri.pustii ljudem, W so jo hoteli zvoditi. Ali je .morda svetovno vojno, politične pnikuoije in današnji Ikaos ustvarila mladina! Kdo ipa je 'postavil svet aia
Kilavo? Generacije pred današnjim mladim rodom.
Kmet je razrušil svoj dom, rar.bil -družimo, aadolžil -svoj grunt, »potem je ipa šel nad sina z bičem v rokii: ».Luimp si, ne veš, kaj sta Ki'u-nt in dom, nikdar ne boš ničesar imel in nikdar mjičasar sbor.id.«
Tako, se umi ■zdi, se ipoč-enja danes <z namn.
In kakor je sin onega ikimeta pustil očeta, KTUiiit in dom in je odšel v sosesko .ter si 'pozidal nov dom 'in si trdo pridelal nov grunt
—	lako ibo storila mladina. Prišel bo čas, ko bo 'zavalovilo in si bomo postavljali grunt in dom, vzore in načrte, 'ko si bomo poiskali ipota, ki nas bodo vodila ik -soncu in ilnči. Verujemo v to in naša vera nam bo pomagala.
Danes je ipa tako: Ne »razorane njive« (ker •jih ni nihče oral), te ni'več razmetane in razrvane njivo čakajo vodini ikov, ki bi Zibrali vse zbegane množice in bi z nesebično besedo stopili med nas. Da — razmetali in razbili ste nas — zdaj se pa zgražate nad nami, ko smo
vendar samo sledili vašim zmedenim stopinjam. Podzavestno smo zaslutili propad, zato so mam omahnile roke din zgubili smo vero v vas. iNi med nama vodnika, ni med nami, Kreka, ■ne Cankarja, nobenega mogočnega oblikovaivca časa iin dobe, ničesar velikega. Vse je tako malenkostno, da bi se zjokal nad revščino, ki se uanes — (poveličuje. .Kje si, unož, kje isi, niiisel, ki bi zavzicia vse množice, da bi v strnjeni vrsti sle rza teboj i
Le tega nam .manjka: silniih vodnikov, ki m z nioejo -svojega dejanja (pokazali pot h Kristam Inči in ljubezni, Kristo v ega učenca nam manjka, ki bi izgnal -prekupčevavce in kramarje ir/, (templja lil očistil hram molitve. Kladivarja nam manjkia, k.i bi razbil vse malenkostne namišljene velikane -današnje dobe. Samo \lega nam mianjka m le tisti, kii bo nesebično nastopil to pot kot »Boštjan iz predmestja«, le tistii bo ipotegiril .množico .mladine za seboj. Učeniki morajo verovati im živeti svoj nauk, tla bodo učenci verjeli.
Razgled po skupinah
Zalog: Naša skupina se lepo razvija. Tedenske sestanke imamo redno, na katerih predavajo domači tovariši. iZa razvedrilo smo uvedli šah. Ustanavljamo pa tudi tainiburaški zbor, k,i bo v kratkem začel delovati. ;Na sestanku, dne 8. oktobra, smo se 'Sjpommiili 1K. obletnico smrti našega nenadomestljivega dr. Janeza Ev. Kreka z opisom njegovega življenja, kii je bilo vse posvečeno slovenskemu ljudstvu. Nabavili smo za naš lokal tudi njegovo sliko, ki naj nas večkrat spomni tega velikega moža. — Tudi slavnost jo doživela maša mlada skupina. Poročila sta se maša zvesta tovariša Ravnihar Janez z gdč. Bezlaj Marijo in naš »tajnik Sevšek iSrečko z gdč. Šircelj Marijo. Mladima -paroma -želimo obilo »reče, zadovoljstva ii.n božjega blagoslova.
Rečica pri Laškem. Po daljšem odmoru je Mladinska zveza v Rečici zopet pričela z rednim delovanjem. -Določene imamo (redne sestanke vsako »prvo »in tretjo -nedeljo v mesecu ii.n sicer ipojpoldne. V nedeljo 20. t. m. je bil -prvi sestanek, ma katerem smo tudi izvolili novii od-bor iiK>d iprodsed-stvo-in tov. Kaludra Franca, ki je prišel od vojaikov. Kakor vso kaže, -bo tudi v naši skupini nastalo novo življenje. Pristo-
pajo tudi novi člani. Pričeli bomo z (igrami. Siknb za dopisovanje v «iDelav»ko Pravico prevzamejo za to določeni tovariši. 'Osnujemo si knjižnico, za katero naročimo knjige Krekove kuj ižnice.
Kranj. V .soboto 12. oktobra smo imeli občni zbor M ladinsko zveze. Izvolili smo- -nov odbor, ki jo takle: predsednik Cegnar Mirko, podpredsednik Mejač Franc, tajnik •Verlovšek Milan, blagajničarka Justi -Štrukelj, odbornika Marjan Rogač in Pei>ca I-zgoršek. — Zdaj, ko se je pričela sezona za društveno delovanje, smo spet .poživili tudi naše odseke. Tov. Hudovernik je -prevzel dramatično delo, tov. Marjan Rogač bo skrbel za spor trni odsek, tov. Ivan Škerlj ibo vso svojo »ile vrgel v prosipeh naše godbe, ki se že prav .pridno vadi, .tamburaše bo pa tudi -poslej vodil tov. Tine Gregorič. Kljub temu, da se moramo borili z velikimi težavami in ovirami, .se naše mlado sile tega ne bodo ustrašile in šli bomo preko vseh ovir krepko na delo za zmago 'pravic delovnega ljudstva. Ob mladini se je že .marsikdo razbil glavo; upamo, da .bodo 'tudi naši naisipTotmiki doživeli isto razočaranje.
Slavka v tovarni „Šešir“ v Šhof:je Loki
Stavka v tovarni »šešir« traja /e od 10. oktobra dalje. Ne vemo, ali je zloba ali pa nepoučenost, dejstvo je, da so hoteli nekateri krogi vzrok stavke spraviti v zvezo ne z razmerami, ki vladajo v tovarni, ampak z razmerami izven tovarne. Vzroke stavke smo pojasnili v zadnji »Delavski iPravici«. Kdor pa pozna razmere od blizu, bo vedel, da je naše članstvo v Škofji Loki v tovarni »šešir«, predvsem pa njegovi voditelji, tako resno, da je v resnici zlobno natolcevanje, če kdo trdi, da bi bila stavka naročena.
Da bi se stavka likvidirala, je banska uprava v Ljubljani razpisala razpravo, ki se je vršila dne 23. septembra v prostorih okrajne izpostave v Škofji Loki. Razpravo, ki se je pričela ob pol 3 popoldne, je vodil g. načelnik Legat. Prav iskreno se je trudil, da bi se obe stranki sporazumeli. V tem pogledu sicer ui dosegel
uspeha, ker so zastopniki podjetja odklanjali vsako regulacijo plač, češ, da je podjetje ne prenese. Vendar pa je bil .napravljen korak v tem, da je mogoče stavko likvidirati. Po večurni razpravi je namreč delavska delegacija sklenila, da bo priporočila delavstvu, da sprejme tale predlog:
Če da podjetje strokovnjaku, ki bi ga določilo delavstvo, na razpolago vsa sredstva, da more ugotoviti resnični položaj podjetja in če bi ta strokovnjak potrdil, da^ so navedbe zastopnikov podjetja resnične, bi delavstvo odstopilo od svoje zahteve po regulaciji plač.
Ta predlog je delavstvo na sestanku soglasno sprejelo in s tern obenem dokazalo, da ima veliko uvidevnost za podjetje samo, zlasti še, ker je sedaj, še bolj kakor prej, vsa možnost rešitve spora v rokah podjetja.