PoStnlna plačana v gotovini.
V LMljoDl, v soDolo Dne f. oktoDro 1921.
Leto XLIX.
»SLOVENEC« relia
po pošti na vae strani Jugoslavijo ln v Ljubljani: ta oelo leto naprej. K 240«— za pol leta „ ..„ 120'— za m trt leta „ ■ • » 60 — za en mesec „ .« „ 20-—
Za Inozemstvo oeloletno K 480-. s Sobotna izdaja: a
Za oelo leto ..... K 40 — za Inozemstvo • .. „
Enostolpna petltvrsta (.aa mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . , po K Odposlana Itd. . . po K 9'— Pri več|em naročilu popnst. Ra|man)Si oqlas ^9/9mm 15. Izbaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po praz>
nlkn ob 5. ari zjutraj. Besačna priloga; Vestnlk SKSZ
MT Uredništvo Je t Kopitarjevi nltoi itev. 8/1H, Rokopisi aa ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uradn. telet. štv. 50, oprav«, štv. 328.		Političen list za slovenski naroi	L	Oprava Je v Kopitarjevi al. 0. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 34» za oglase avstr. In češie 24.797, ogr. 23.511, bosn.-nero. 7683.
Svetovna vojna balkanskega vprašanja ni rešila. Mirovna konferenca je pač utrdila in določila nekatere izpremembe v državnih mejah, bistva balkanskega vprašanja pa se ni dotaknila in balkanski narodi še danes zastonj kličejo Evropi in njenim državnikom: Balkan Balkancem! ker prej ne bo miru ne na Balkanu in ne y Evropi.
Važen del splošnega balkanskega problema tvori albansko vprašanje. V Albaniji so se križali nekdaj interesi Albancev s srbskimi zahtevami, srbski z av strijskimi, avstrijski z italijanskimi. Avstrija se je po balkanski vojni ustrašila posledic srbskih zmag in je hotela za vsako ceno odriniti Srbe od morja. Zato se je avstrijska politika postavila na stališče, da Črna gora ne sme dobiti Skadra. Na drugi strani se je bala zopet Itali:« da ne zraste vpliv Italije na Balkanu preko Albanije do avstrijske »interesne sfere . Plod avstrijsko-laškega nasprotstva in avstrij-sko-srbskega sovraštva je bila ustanovitev operetne ^neodvisne« albanske države s Tamoznim >mbretom princem Wiedom na čelu in londonska konferenca je leta 1913. določila novi afbanski državi meje, ki so bile za vse sosede in interesente neusahljiv vir večnih bojev, prask in tihe ri-valitete. Za Črno goro je bila najbridkejša »guba izpraznitev Skadra in negotovost svobodne plovbe po reki Bojani in ta točka igra tudi v današnjem sporu zaradi Albanije največjo vlogo v jugoslovanski politiki.
Po svetovni vojni so srbske čete po nalogu vrhovne iztočne komande zasedle novo demarkacijsko črto med Albanijo in novo kraljevino SHS, ki sega precej daleč preko v Londonu 1. 1913. določenih mej. Ta zasedba naj bi bila provizorična. Albanci in za njihovim hrbtom stoječi Italijani so se pa zbali, da se izpremeni dolgotrajni provizorij v definitivum in so začeli energično politično in vojaško akcijo proti naši državi, da nas potisnejo na stare, nikogar zadovoljujoče meje nazaj.
Po italijanskem nasvetu so ustanovili lAIbanci po smrti Esad paše neko albansko^ vlado v Tirani. Kako daleč sega območje te vlade, je neznano. To je vlada države brez mej. Kljub svojemu mističnemu obstoju si je znala vlada v Tirani priboriti sprejem v Zvezo narodov in velika pogreška naših diplomatov je bila, da niso znali ali hoteli tega sprejema pravočasno preprečiti. Prepozni protest našega delegata pri Zvezi narodov, g. Spalajkoviča, je temu prinesel le oster ukor od strani angleškega zastopnika Balfourja. Danes stoji zadeva tako, da odloča o Albaniji in njenih mejah Zveza narodov.
Kot član Zveze narodov zahteva Albanija meje od 1. 1913. Ako Zveza narodov tej zahtevi ugodi, doživi naša država nov Rapallo, ker izgubi Skatler in prosto plovbo po Bojani in s tem velevažen dohod do morja, .važen zlasti za srbski del naše države.
Sredstva, katerih se poslužuje tiranska vlada oziroma Italija v dosego svojega namena, da nas odrine od te velevažne Itočke, so posneta iz starih poglavij balkanske politike: neprestani vpadi preko meje, maščevalni pohodi, medsebojno stalno klanje, tihotapsko prikrito pošiljanje orožja in municije, čemur sledi izdatna časnikarska kampanja po vsi Evropi, polna lažnivih zavijanj in obrekovanj.
Belgrajski listi poročajo že vsa leta po vojni več ali manj alarmantne vesti o dogodldh ob albanski meji. Mogoče je, da so te vesti nekoliko pretirane ali pristranske; eno pa moremo le z gotovostjo trditi, da Italija podpira Arnavte z orožjem in da jih vodijo italijanski častniki. Iz tega .sledi, da je spor med Albanijo in Jugoslavijo v svojem bistvu le važen del velikega spora med Jugoslavijo in Italijo, in vojiii plunien, ki sc pojavlja danes v Istri, jutri na Reki in potem pri Skadra. neti vodno ena in ista roka: zemlje in kruha lačni Lah!
Zalo jp albansko vprašanje turii naše vprašanje. Mi stojimo s svojimi zahtevami !
po Trstu istemu protivniku nasproti kakor doli ob Skadru, Bojani in Debru. V takih. vprašanjih smo seveda kljub svoji zahtevi po premembi notranje ureditve države s Srbi in s Hrvati na celi črti solidarni, ker gre za skupno hišo in ne le za eno stanovanje v njej.
Spor zaradi Albanije se je znatno zamotal z nastopom angleškega kapitala, ki išče v Albaniji možnost izkoriščanja te dežele in zato zastopa tendenco, da dobi za
izkorišč nja določeno ozemlje kolikor mogoče veliko površino. Angleški funt je težak gospod in uboga laška lira ga gleda precej postrani. To ie važno dejstvo. Mogoče se bo Pašiču, ki potuje te dni tudi zaradi rešitve albanskega vprašanja sam v Pariz, le posrečilo iz tega spora odnesti kaj koristi in rešiti, kar se še rešiti da. Eno je pa že danes gotovo: Naj odloči Zveza narodov karkoli, končnoveljavna ta rešitev ne bo, dokler ne dobe Balkana Balkanci sami.
Belgrad, 30, septembra. (Izv.) O agita-cijskem potovanju Stcjana M, Protiča v Kruševac javljajo, da so vse vesti o demokratskih protidsmonstracijah izmišljene. Demokrati nimajo v Kruševcu sploh nika-kega somišljenika. Res je, da so se trudili belgrajski demokratje, da preprečijo Pro-tičev sestanek z radikalci v Kruševcu s pomočjo policije, toda v tem niso imeli sreče. Dali so sicer nalepiti lepake proti Protiču in poskušali aranžirati demonstra« cije proti njemu, toda nihče se demokratskim pozivom ni odzval, V Kruševcu je pričakovalo Protiča nad 30 najuglednejših predstavnikov radikalne stranke na kolodvoru, ki so mu priredili prisrčen sprejem. Stojan M. Protič je imel nato v največji dvorani v Kruševcu številno obiskano konferenco (shod), na kateri je obširno
razložil svoj delovni program in predvsem zahteval revizijo ustave, da se doseže sporazum s Hrvati in Slovenci, brez katerega ie vsako nadaljnje politično delovanje nemogoče. Iz Kruševca se je nato odpeljal Stojan M. Pretič v spremstvu dr. Ivaniča in več uglednih radikalov v Niš, kjer ie bi! naravnost triumfalno sprejet. Njegov shod v Nišu je bil sijajno obiskan in političnega uspeha, kakor ga je dosegel Stojan Protič, ni dosegel pred njim še noben politik. To poročilo je točno in resnici odgovarjajoče. Vse demokratske vesti, katere razširja nasprotno časopisje, so gole izmišljotine.
Zagreb, 30. sept. (Izv.) Te dni oride v Zagreb Stojan M. Protič, kjer bo nadaljeval svoja pogajanja s hrvaški' i iK-'i:'~«i'mi krogi.
s pregissseSa
Po trianonski mirovni pogodbi pripade Burgenland Nemški Avstriji. Kljub podpisa pogodbe od strani mažarske vlade in ratifikacije pogodbe v ogrskem parlamentu se danes madžarska vlada protivi izprazniti »Burgenland . Ogre podpirajo na tajen ačin: angleška visoka aristokracija, angleški finančniki in konservativni francoski krogi zaradi svojih zvez z bivšim cesarjem Karlom, Italija pa zaradi tradici-jonalnega nasprotstva proti Jugoslovanom. Tudi avstrijski monarhistični krogi stoje na strani Ogrov. Da bi svoje cilje lažje prikrila, je ogrska vlada proglasila, da o dogodkih v »Burgenlandu« nič ne ve, mirno pa trpi, da prosluli Friedrich organizira ogrsk etolpe na odpor proti ultimatu an-tante, dočim se Friedrich sam po zatrdilu ogrske vlade mirno sprehaja po Pesti. Kakor vse kaže, je stvar z Madžarsko resna in treba bo na Karlistično akcijo, ki jo podpirajo vplivni angleški in francoski aristokratski krogi, obrniti vso pozornost.
Budimpešta, 30. septembra. V budim-peštanski ženski ligi je imel bivši ministrski predsednik Štefan Friedrich govor, v katerem je povdarjal, da je deželno-bramb-ni svet v Zapadni Mažarski z drznim dejanjem onemogočil vsako nadaljno mošeta-renje. Kdor bi se drznil stopiti na tla Za-padne Ogrske, bo takoj ustreljen, in naj bo to kdorkoli. Vsakdo naj se pazi priti v našo bližino.
Budimpešta, 30. septembra. (Izv.) Ru-inunska vlada je ob mažarski meji razglasila vojno stanje in ojačila čete. Uvedla sc je stroga cenzura. Ves promet preko meje je ustavljen.
Praga, 30 .septembra. (Izv.) Deputa-cija Češkoslovaške socialistične stranko se je oglasila pri ministrskemu predsedniku dr. Benešu in ugovarjala proti vsaki oboroženi akciji v vprašanju Zapadne Ogrske od strani češkoslovaške republike.
Praga, 30. septembra. (Izv.) Iz Londona je došlo poročilo, da jc poslaniška konferenca sklenila, da sporoči mažarski vladi, da mora Zapadno Ogrsko v smislu ultimata brezpogojno izprazniti do 4. okt. Ker namerava mažarska vlada vpoklicati nadaljnje letnike v skupnem šfevilu 20 ti- j soč mož, je poslaniška konferenca obvesti-
stani®, — £o$£8Rf£|ga kon-— 8f&I$ia p&srecB»
Ja mažarsko vlado, d atega nikakor ne more dopustiti.
Praga, 30. septembra. (Izv.) Prevrat, ki ga je napravil Štefan Friedrich v Zap. Ogrski, je povzročil spremembo politike češkoslovaške vlade. Vendar pa upajo, da, četudi mažarska vlada ne bo do 4. oktobra ko poteče ultimat entente, mogla izprazniti Zapadne Ogrske, bo mogoče obnoviti Beneševo akcijo.
Bratislava, 30 septembra. (Izv.) »Slovenska Politika poroča: Begunci, ki prihajajo iz Budimpešte, javljajo, da Mažari v posebnih vlakih pošiljajo vojaštvo v Zap. Ogrsko. Vojakom poveljujejo častniki mažarske narodne vojske.
Praga, 30. septembra. (Izv.) Mala ententa je prepričana, da je Friedrichov prevrat v Zapadni Ogrski delo Karlistov.
Rim, 30. septembra. Agenzia Štefani poroča: Madžarska vlada je poslala italijanskemu ministru za zunanje posle predlog, v katerem ga prosi, naj prevzame posredovanje med Madžarsko in Avstrijo v svrho prijateljske rešitve burškega vprašanja. Della Torretta je poleg istočasne izjave, da eventuelno posredovanje na noben način ne sme kratiti akcije zaveznikov za zaščito mirovnih pogodb in sklepov ve-leposlaniške konference in z ozirom na to, da temelji predlog na izvedbi trianonske mirovne pogodbe, pritrdil k temu, da se predlog predloži avstrijski vladi, da se ugotovi, če bi sc mogla najti trdna pod-stava za pogajanja. Avstrijski zvezni kancelar je izjavil, da bo z ozirom na zaupanje, ki ga ima do italijanskega ministra za zunanje posle resno uvaževal prošnjo in jo stavil nekatere pogoje, katere je potem Della Torretta naznanil madžarski vladi. Ker je italijanski minister za zunanje posle na ta način poznal obe stališči, avstrijsko in madžarsko, in sodil, da sc da doseči sporazum, je o tem obvestil pariški in londonski kabinet, poživljajoč zaveznike, naj sodelujejo z njim pri hitri iu povoljni rešitvi resnega problema. Veleposlaniška. konferenca, obveščena o stanju stvari, je vršeče se posredovanje ugodno sprejela-pri čemer je obenem naglasila, da posredovanje ne ukine Madžarski izročenega ultimata, čigar rok poteče dne 4. oktobra.
Posvetovanje ml ministru ver. i
!
Zagreb, 30. i cpl. (Izv.) Kot predstav. i nika jugoslovanskega katoliško*™ ep? ko* pflta sta obi« l: al a te dni iranr-i:* v.cr ljub- !
ljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič in dako-vački bi skup Aksamovič. Konferirali so o proračunu ministrstva ver. škofa sta zahtevala, da sc minister ozira natančno na določbe Ustave.
Kralj JMsander se vrne.
Zagreb, 30. sept, »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: »Balkan« javlja: Na podlagi privatne vesti je pričakovati, da se kralj Aleksander v kratkem vrne domov. Eden izmed kraljevih zdravnikov je javil svoji družini, naj mu ne pošilja več pisem v Pariz, ker se namerava kmalu vrniti. To pomeni, da s? počuti kralj Aleksander dobro. Njegova želja pa je, da se čimpreje vrne v prestolnico. Verjetno jc, da odide te dni ministrski predsednik Pašič v Pariz, odkoder se bo vrnil skupno s kraljem.
Zagreb, 30. sept. »Večer« poroča, da
pride Stojan Protič v ponedeljek, dne 3. oktobra v Zagreb.
Kandidata za finančno ministrstvo.
Beigrad, 30. sept. (Izv.) Kot kandidata
za ministrstvo financ se imenujeta Voja Veljkovič in dr. Voja Marinkovič.
Proračun ministra ia vere,
Bolgrad, 30. sept. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o proračunu ministrstva za bogočastje, ki je bil končno tudi določen. Proračun je ostal tak, kakor je bil lansko leto.
Pariz, 30. sept. Ker ata se londonski in rimski kabinet glede rta albansko vprašanje sporazumela, je italijanski poslanik v Parizu Bonin sporočil Briandu sklep obeh velesil, nakar je Briand takoj izrazil, da Francija ta sporazum sprejme. Francija je itak od samega začetka podpirala stališče Italije, upirala se je samo Anglija, ki ie zdaj popolnoma odnehala, kar se tiče Konce in Argirokastra, katera pripadeta definitivno Albaniji, kar pa se tiče severnih meja Albanije nasproti Jugoslaviji, se upa, da Anglija Še tekom današnjega dneva pristane v glavnem na italijansko tezo, to je na meje Albanije iz leta 1913 z nekaterimi izpremembami v korist Jugoslavije, ki zadovoljujejo njeno strategično varnost. Tudi v tem oziru posreduje med Italijo in Anglijo Francija. Sklenjeno je tudi, da Anglija, Francija in Japonska nasveujeta Zvezi narodov, da čuva nad neodvisnostjo in integriteto Albanije, kar pa se tiče otoka Saseno, ostane Italiji.
iazai
Belgrad, 30. sept. »Tribuna« poroča iz Pečuha: Po vsem reokupiranem ozemlju je postal položaj za naše rojake nevzdrž-Ijiv. Vsepovsod mučijo, preganjajo in ubijajo Jugoslovane. Zadnje dni so ubili Jano-ša Gala in nekega Obačaja iz Istvandije, ki sta bežala v Kapošvar. Govori se tudi, da so ubili lastnika tiskarne v Sarezu, kjer je bila natisnjena prokramacija Baranjske republike. Pred par dnevi so ga odpeljali v zapor, kjer so ga mučili. Nato pa je naenkrat izginil. Mažari pritiskajo tudi na Žide, katerim izsiljujejo prispevke za bele garde.
Budimpešta, 30. espt. Iz Revala se poroča, da je sovjetska vlada sklenila pozvati vse častnike in podčastnike starega režima do 55. leta, da jih pošlje na romunsko in estonsko fronto. Dne 20. septembra so tri divizije zapustile Moskvo, ki jih bodo preko Odese poslali na rumun. fronto.
Mir «1 Nemčijo m teiriko.
Berlin, 30. sepl. Na današnji seji zbornice je bila v tretjem čilanju .•prejeta mirovna pogodba z Ameriko. Komunisti so glasovali proti. Za pogodbo so glasovali tudi nemški nacionalci. Predsednik Leebe je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da se je pogodba sprejela in svojo veselje nad tem, da so se zopet vzpostavili prijateljski od nosa ji z An oriko, katero je svetovna vojna za neko j f-as,a prekinila.
Od širše Javnosti skoraj popolnoma neopažen se jc včeraj in predvčerajšnjim odigral v Ljubljani dogodek izredne važnosti za naše gospodarstvo in blagor našega ljudstva. Vršila se jc III. glavna skupščina in kongres Glavnega zadružnega saveza S. H. S. Nad 100 zastopnikov zadrug iz vse Jugoslavije je prispelo v Ljubljano, da poročajo o uspešnem delu v preteklem letu in se pogovorijo o bodočih nalogah, težkočah in neprilikah in o sredstvih, ki še naj podvzamejo, da se zadružna misel čim bolj razširi in utrdi med ljudstvom. Na kongresu so bili zastopani: glavni savez srpskih zemljoradničkib zadruga v Beogradu; Savez srpskih zcmljoradičkih zadruga v Zagrebu; Savez srpskih zemljoradničkib zadruga v Sarajevu; Središnji savez hrvaških seljačkih zadruga v Zagrebu; Savez hrvatskih seljačkih zadruga v Sarajevu; Zadružni savez v Splitu; Hrv.-slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu; Hrv.-slavonsko gospodarsko društvo v Osijeku; Zadružna zvezA v Ljubljani; Zveza slovenskih zadrug; Zveza zadrug v Celju.
Dne 29. t. m. so se vršila predzboro-vanja in so se porazdelili referati; 30. t. m.
Bi se je vršila v Akademskem domu poleg niona glavna skupščina, ki jo je otvord točno ob 10. uri dopoldne predsednik »Zadružne zveze« in Glavnega zadružnega saveza S. H. S. g. dr. Anton Korošec, ki je v prav lepem nagovoru poudaril važnost zadružne misli, ki edina more pripomoči k zboljšanju današnjega neugodnega stanja in pozdravil navzoče, pred vsem goste iz Češke: G. inž. F. Klindera, predsednika osrednjega društva gospodarskih enot v Pragi itd., g. dr. Lad. D v o f a-k a, odbornika Slovanske zemljedelske zadružne komore, prof. Franto H o d 1 i č-k o, podpredsednika kmetskih zadrug v Bratislavi, in dr. F. B u 11 a t a , predsednika zveze moravskih in šleških zadrug v Brnu, g. Mihaela O b u 1 j e n a iz Milana, g. S t i b 1 e r j a , načelnika min. poljedelstva, g. Rohrmana, zastopnika pokrajinske vlade, in druge.
Nato so se prečitali brzojavni pozdravi od Sav. srp. zemljoradničkih zadrug iz Zagreba, Sarajeva in Dubrovnika ter od kongresa akademičnih zadrug v Pragi. Nato je g. dr. Klindera v imenu bratskega češkega naroda z iskrenimi besedami pozdravil zborovalce. Za zapisnikarje so bili izvoljeni gg. dr. P r o h a s k a in dr. N i k o 1 i č , za pregledovalce pa gg. Kralj in L e š i č. Glavni tajnik g. dr. Prohaskaje podal poročilo o delovanju Saveza v preteklem letu. Iz njegovega poročila je razvidno, da se mora vsled nerazumevanja važnosti pri merodajnih faktorjih naše zadružništvo boriti z velikimi težkočarai. Njegovo poročilo je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. Istotako tudi poročilo blagajnika g. dr. Ni-k o 1 ič a. Na predlog prof. dr. G1 a v i n i -č a je bil upravnemu in nadzorovalnemu odboru soglasno podan absolutorij s pohvalo.
Pri slučajnostih je govoril g. dr. Fran-geš, ravnatelj hrv.-slav. gospodarskega društva v Zagrebu, o važnosti železniške zveze z morjem. V vseh državah vidimo, da se največja pozornost obrača ravno primorskim progam. Pri nas se to vprašanje zanemarja. Ozkotirne železnice na morje imajo zvezo samo s premajhnimi pristanišči Metkovič, Gruž in Zelenika, ki že dosedaj niso mogla obvladati prometa. V Bakru pa se mora blago prevažati z železniške postaje po hudi strmini do pristanišča z vozovi, kar cene blagu silno podraži, pa pridelke, kakor sadje, tudi kvari. Zato predlaga govornik soglasno sprejeto resolucijo, da se zgradi še ozkotirna železnica Bugojna—Sinj ali kaka druga do Splita.
Prof. dr. Rudolf Horvat dodatno predlaga resolucijo, da se že napol dovršena
železniška zveza Gospič—Kuin čimprej dogradi, da se tako spoji Hrvatska preko Like z Dalmacijo, in da se zgradi železniška proga od postaje Bakar do Senja, ki bi vezela Bakar, Bakovac, Kraljeviča, Cirkvenico, Selce, Novi in Senj, da nc bi bil izvoz iz Slovenije, Hrvatske, Slavonije in Vojvodine toliko odvisen od reškega pristanišča. Resolucija g. ravnatelja Rudolfa G a 1 j c v a iz Zagreba, da ^e zadruge pri obdavčenju ne smejo smatrati kot kaka spekulativna podjetja, tem 'eč kot obče koristne ustanove in se naj zato minimalno obdavčijo, je bila po debati soglasno sprejeta, kakor tudi rcsolucija g. dr. Frangeša glede diferenciacije tarifnega sistema za poljedelske produkte, kakor za žito in krmo. Končno je bilo na predlog g. ravnatelja J u r i č a iz Osijeka določeno, da se prihodnji kongres vrši v Splitu.
Kongres,
S tem je bil dnevni red glavne skupščine izčrpan in je pričel takoj nato kongres s predavanjem g. Štiblerja o zadružnem zakonu, ki naj se čimpreje uveljavi. Njegov tozadevni načrt je bil ko-nečno s precejšnjimi spremembami spre-iet in jc bila sestavljena tozadevna resolucija.
Predsednik g. dr, Anton Korošec je prekinil ob pol dveh kongres, ki se je popoldne ob tretji, uri nadaljeval in sicer z zelo zanimivim iu temeljitim predavanjem upravitelja G. Z. S. gosp. Mihajla Avramoviča; O zemljoradniškem kreditu. Govornik je v živahnih besedah obrazložil postanek in razvoj kredita in končno prišel k sedanjemu stanju v naši državi. Njegov govor je bil ostra kritika »Uredbe o podeljevanju zemljoradniških kreditov«, ki jo je izdalo ministrstvo poljedelstva z dne 21. marca 1921. Ta uredba, ki je slična onim, ki so jih raznih državah že pred davnimi časi spoznali kot povsem nepopolne in nesposobne, državi naravnost škodljive, bo služila edinovstran-karsko-koruptivne svrhe. Ta uredba ni samo naša nacionalna sramota, temveč tudi sramota za vso državo pred vsem kulturnim svetom.
Za svoje iskrene besede in temeljita izvajanja je žel g. Avramovič splošno in dolgotrajno odobravanje,
Predsedstvo je nato prevzel g. A n t i -č e v i č , predsednik zadružnega saveza v Splitu, ki je dal besedo g. Antonu Kralju, tajniku Zadružne zveze v Ljubljani. G. Kralj je predaval: O varčevanju malega človeka in o oblikah varčevanja. Zanimivo misel in idejo, ki bi se morala čim bolj razširiti med ljudstvom, je g, predavatelj prav temeljito obdelal in je bila njegova resolucija z odobravanjem sprejeta,
^O kulturi dela« so predavali gg, Avramovič, Stjepan J u r i č in Janko L e s n i č a r. Misli, ki so jih gg. predavatelji razvili o večkrat zelo žalostnem stanju našega kmetskega prebivalstva, so na vse navzoče napravile globok vtis in se jc razvila živahna debata, katere so se udeležili gg. dr. Korošec, dr. F r a n g e š , dr. P r e d a v e c in drugi. Tozadevno resolucijo je predlagal g. Janko Lesničar.
Predsednik g, A n t ič e v i č je končno predložil vse resolucije, ki so bile soglasno sprejete, Zahvalil se je vsem udeležencem in predavateljem in jih v prisrčnih besedah pozval na prihodnji kongres v Split ter ob pol 8. uri zaključil lepo uspelo zborovanje,
*
Tekom današnjega dne se podajo za-drugarji preko Stražišča in Krope na Bled, jutri pa je izlet v Maribor in na Falo.
Prepričani smo, da bodo iz naše lepe slovenske domovine odnesli najlepše utise in spomine.
Ponudba družbe »Omnium Serbe«.
Belgrad, 30. sept. Na snočnji seji ministrskega sveta se je pretresala pogodba naše države, ki naj se sklene z družbo »Omnium Serbe« in sindikatom francoskih bank. Odbor ministrov, ki je to ponudbo na prejšnjih sejah sprejel in zahteval samo gotove izpremembe, je na tej podlagi sestavil načrt pogodbe in poročal ostalim članom vlade o temelju, na katerem se vrše pogajanja za sklep te pogodbe, člani kabineta in ministrski predsednik Pašič so o tej ponudbi podrobno razpravljali. Oddala so se razna mnenja, vsi člani vlade pa se v glavnem strinjajo v temeljnem načelu, da nuj se naša vojska z ozirom na gotovo situacijo na bližnjem vzhodu, kakor tudi v drugi Evropi oboroži čimprej. Ker se oborožitev ne more izvesti v enem letu, sloje člani vlade na stališču, da se mora zgraditi tovarna orožja v državi. Ministrski svet se je tudi strinjal v vprašanju radi soudeležbe države glede kapitala, ker kolikor več kapitala vloži v podjetje, toliko
munsko železnico, nato na naši kraljevini mimo Brze Palanke, Donjega Milanovca, Kučcvn, Požarevca in Smcderova v Belgrad. Te dui sc sestane komisija, ki bo imela nalogo preučevati podrobnosti grad-be te železnice. Komisija bo sestavljena iz naših in rumunskih delegatov.
Gornješlesko vprašanja.
Berlin, 30. sept. "Deutsche Allgem. Zeitung« javlja iz Rima: Tukajšnji listi poročajo iz Ženeve, da se gornješlesko vprašanje reši takoj v soboto po zaključku del skupščine Zveze narodov, iu sicer se sprejme angleška teza, ki prisoja Pštino in Rybnik Poljski, a drugo ozemlje prepušča Nemčiji.
večji vpliv bo imela pri njem. Nadalje so proučili jamstva, ki jih ponuja družba • Omnium Serbe .' skupno s pariškimi bankami. Zahtevalo se je, da se morajo državni interesi zavarovati. Dokler bo trajala družba, se bo pospeševal pravilen potek oboroževanja, kakor tudi izdelovanje metalurgičnih predmetov za privatno uporabo v državi in zunaj nje. Posebna pozornost se je posvetila odredbam, ki go-\ore o državni kontroli. S socialnega stališča so se pretresali potrebni ukrepi za zavarovanje domače delavne sile, ki bi bila zaposlena v tovarni. Razprava še ni do-vedla do nobenega definitivnega sklepa. Odboru ministrov se je naročilo, da skupno z generalnim štabom se enkrat prouči projekt.
železniška zveza s^ied Rumunijo in Jugoslavijo.
Eeigrad, 30. nept. Med našo in rumttn-ko vlado se bodo pričela pogajania radi gradbe železnice. Ta železnica bi Sla iz HukareJte najprej nekaj časa v zvozi z m-
Kakor je znano, obstoji v Ljubljani medicinska fakulteta le s 4 semestri. Kljub vsemu prizadevanju' gg. profesorjev in dijaštva, ni dovolila dnzdaj centralna vlada, da bi se fakulteta razširila in izpopolnila s kliničnimi semestri. Tako jo prisiljenih letos nad 50 slušateljev zapustiti fakulteto in se podati deloma v Zagreb, deloma v — inozemstvo .
Z mešanimi občutki spravljamo svoja stvari v potne košare, polni skrbi za bodočnost, trkamo na vrata poverjeništva sa uk in bogočastje za podpore, ki naj bi nam omogočile življenje in študij v tujini. Nehote se nam vrivajo nadležna vprašanja, ki jim zamen iščemo točnega odgovora.
Avstrija nam je bila mačeha, odrekala nam je pravico svobodnega kulturnega razmaha, ni nam dala univerze. Za tistega, ki je poznal sistem njenega vladanja, ni bilo to nič posebnega. Ali da naša centralna vlada tako dosledno zanemarja univerzo, posebno medicinsko fakulteto, to da ipak misliti Gotovi vodilni politiki imajo od zagrizenih strankarskih bojev tako motne oči, da še res ne vidijo eminentno važnih interesov naroda in države. Kulturna zadeva, bodisi še tako umestna, se mora ponižati do strankarske tehtnice in če se ta ne nagne v prilog vladajoči kliki, se mora očrniti in zavreči. Centralizem in ju-goslovanstvo sta po mnenju gotovih krogov, ki hočejo trdovratno monopolizirati vso jugoslovanstvo, identična. Zdaj je centralizem na površju in zdi se nam, (la se gospoda v Belgradu boji, da ne bi bila medicinska fakulteta zavod, ki bi vzgajal mesto dobrih zdravnikov zagrizene separatiste, če ne kaj hujšega. Edino radi tega strahu so našle vse peticije, vse razprave o nujnosti medicinske fakultete v Ljubljani pri centralni vladi gluha ušesa. Zakaj vsi drugi razlogi, ki nam jih je vlada pri vsaki priliki zažrvgolela, d ani denarja itd, za povprečno pametnega človeka ne drže.
Dve leti smo gledali, kako počasi je raslo iz tal poslopje, ki naj bi bilo naš dom vsaj že za obstoječe 4 semestre. Nobenih ugodnih sapic, nobene rose o pravem času, zdelo se nam je, kot da boleha stavba na nepoznani bolezni. Pravijo, da je gradbena direkcija tisti črv, ki gloda njene korenine in spet se vprašujemo, kako to, da se niti pokrajinska niti centralna vlada ne zmenita za to sabotažo že potom zakona ustanovljenih 4 semestrov.
Kar nas je bilo starejših, smo mislili, da se bo z ustvaritvijo lastne, narodne države zboljšalo gmotno stanje akademika, ali zdi se nam, da smo se motili. Gospod, ki ima besedo pri dijašk. podporah, nam je čisto resno svetoval, da moramo biti idealni in naj le malo postradamo. Če bi želodec, poln idealov ,ne bil povsem zadovoljen, naj si pomagamo z instrukcijami kot so si tudi oni! Gospod se na študij medicine razume prav toliko, ko jaz na različne zapletene metode reševanja dijaških prošenj. Sicer pa mora biti to ču-dovitna kura, vrednr, zabeležbe, nevredna pa socialno orientiranega inteligenta.
Take in podobne misli smo mislili in odšli bi na druge univerze % žalostjo v srcu, če se nam ne bi po poročilu deputacije, ki jo je sprejel gosp. kraljevi namestnik, ne razjasnili obrazi. Besede so res besede, ali če da besedo gosp. kraljevi namestnik, mož, ki ima tudi srce za dijaštvo, jo moramo upoštevati in se lahko nanjo zanesemo. Obljubil je, da se bo toplo zavzel za izpopolnitev medicinske fakultete v Ljubljani, kakor tudi da bo upošteval naše želje pri zidavi instituta in podpor. Visoko in plemenito nalogo si je stavil gosp. kraljevi namestnik. Če bo tudi on prispeval kamen k zgradbi tega, za Slovenijo kakor za celo Jugoslavijo važnega zavoda, naj si bo svest, da si bo s tem postavil spomenik, ki bo stal, ko se bodo že mnogi drugi zrušili v prab.
Dijaštvo je v kritiki ostro, v hvaležnosti pa globoko. To je vedel tudi pokojni dr. Oražen, ki je skoro vse svoje premoženje zapustil medicinski fakulteti. Prepričani smo, da se bo zda j vendar premaknilo to važno vprašanje z mrtve točke in lažje jo iti v tujino z zavestjo, da se nismo zaman trudili a dosego tako vzvišenega cilja.	Medicine«1.
Goriška okolica, koncem sept. 1921.
Nisem prijatelj žendarmov. Brezdvom-no je varnostna straža v vsaki državi potrebna. Toda institucija orožništva, kakor jo poznamo iz bivše Avstrije in kakor se zrcali iz tukajšnjega karabinerstva, ima poleg varnostne službe, še drugi važnejši namen: je eksponent vladujočega režima. Noben svobodoljuben, prostomisleč državljan se rad ne brati z ljudmi, ki imajo natančno predpisano idejno maršruto. Za nas, ki nam je bila in je ta maršruta samaposebi nasprotna, so pa hočeš nočeš neprijetni. Vendar pa moram priznati, da sem čutil napram nekdanjim žendarmom več rešpek-ta k a kor napram sedanjim karabinerjem. Bili s'-, i zborni varnostni organi in so znali nekam dostojanstveno uveljaviti svoje stališče. Vslega tega o sedanjih razmerah ne morem trditi.
Tatvine in vlomi so po naših vaseh na dnevnem, oziroma nočnem redu, storilci ostanejo pa trajno neznani. Prišli smo že tako daleč, da ljudje niti nc gredo naznanit, če so bili okradeni, ker vedo, da ne bo nobenega vspeha. Pred kratkim so prirejali razni temni elementi po tukašnjih bližnjih vaseh pravcate nočne pohode z avtomobili, toda varnostni organi se niso ganili. Noč ima svojo moč!
Pred meseci so okradli cerkev sv. Antona v Gorici. Po več tednih so v Vidmu aretirali tatove in jih zaprli...! Kaj še? Vzeli so jih na protokol in potem — izpustili,
V	vsaki naši vasi je lepo število go-stilen. Policijsko uro imamo ob enajstih. Med tem ko se en kvčmar natančno drži ure, kajti pri najmanjšem prekoračenju ga doleti kazen, toči njegov sosed lahko cele noči. Zakaj? Vprašajte karabinerje!
V	vasi se vrši veselica. Oficijelni vspo-red je končan, občinstvo hrumi in pozablja dnevne težave v veseli domači zabavi: tamburaši vdarajo, pevci prepevajo pesem za pesmijo. Nastopijo karabinerji in ostro prepovedo petje, ker so se pele prepovedane pesmi. Nastane razburjenje in vpliv-karabinerjev se zdi neomajno. V direndaju pa povabi nekdo karabinerje na liter najboljšega in afera je — rešena. In eventuelno so potrebne še dve, tri take »rešitve« pred-
no je večer zaključen.
* * *
V	Vidmu se vrši tc dni velika razstava raznih industrijski'.!, obrtnih in poljedelskih izdelkov ter drugih proizvodov italijanskega duha, K razstavi so bile povabl ene tudi slovenske obrtno-nadaljevalne šole iz novopriklopljenih pokrajin. Ker je bilo to vabilo združeno z nekakim namigom od zgoraj in ker so se naše obrtno- naaalj. šole s svojimi lepimi vspehi hotele nekoliko postaviti pred italijansko javnostjo, so se vabilu polnoštevilno odzvale. Toda človek obrača, Lah obrne! Proizvodov naših slovenskih obrtno-nadaijevalnih šol na razstavi sedaj takorekoč — ni. Samo predmete dveh ali treh šol so v docela skrčenem obsegu izobesili, toda še te tako brez vsakega sistema in z očividno malomarnostjo, izdelke vseh ostalih šol, katerih je prav lepo število, so pa skrili v katalogih, ma-
Eah in še Bogve kje. Je in ostane: Lah je ah!
• * A
Akad. fer. društvo »Adrija«, oziroma n'egov kršč. socialni klub priredi prihodnje tedne v Gorici vrsto javnih predavanj, ki jih bodo imeli naši mladi kulturni delavci, Dne 14, t. m. na dan šeststoletnice Dantejeve smrti so se predavanja začela. Otvoril jih je dr. Res s sijajnim predavanjem posvečenim Dantejevemu spominu. Priznani poznavatelj italijanske literature nam je plastično orisal Dantejevo dobo, ki v mnogočem sliči našim današnjim razru-tim razmeram, ter je zlasti opozoril na momente, ki jasno kažejo, da se tudi naš čas hrepeni preobraziti v smislu idej nesmrtnega italijanskega misleca.
Samo da goriški italijanski nestrpneži ne bodo poplačali eminentno kulturnega dela naših idealnih ljudi enako kot tržaški, ki so par dni po dr. Resovem predavanju o Danteju v Narodnem domu pri Sv. Ivanu istega — zažgali?! Chi vivra vedra!
—e—.
Ali je to nova sapica? Svobodomisleno učiteljstvo si že desetletja ubija glavo, kako pridobiti zase ljudstvo. Kaj se ni že vse poizkusilo! Uspehi so pa minimalni in mesto da učiteljstvo med ljudstvom na ugledu pridobiva, je ravno narobe. Da je temu poleg cele vrste vzrokov krivo največ to, da se je svobodomiselno učiteljstvo popolnoma udinjalo proliljudski meščansko-libcralni stranki in da jc strankarstvo zaneslo v šolsko učilnico, lega se je danes začel menda zavedati tudi že »Učitelj-s k i T o v a r i š«, ki v članku o »Šolskih prireditvah« 29. t, tu. piše med drugim: »Globok vzgojni pomen imajo šolske pri-| reditve, ne samo za dtco, temveč tudi za i ljudstvo. Prireditve s skrbno in d i p 1 o -
matično izbranim programom nas bodo še najprei in najlažje privedle do smotra. Na ta način se izognemo ljudskemu sovraštvu, kojega bi si nakopali z ustanavljanjem raznih društev, v katerih bi morali s strankarsko barvo na dan in — v boj. Omejimo v takih krajih, kjer so sprejeli lastno svobodo kot pastorko naš delokrog samo na šolo. Delo, ki ga posvetimo mladini, ni nikoli zagrešeno, kot politični delavci pa dostikrat škodujemo, bodisi, ker nas ljudstvo ne razume, ali — ker smo šli predaleč. Ako si osvojimo mladino, bode šlo tudi ljudstvo za nami in naše delo bo mnogo lažje. Bodimo vzgojitelji poštenih jugoslovanskih značajev in ne vrzimo semena politične strasti v mlada srca in ne izzivajmo ljudstva na boj! Ko človek do-rašča, si sam poišče stranko, ki najbolj prija njegovim življenjskim odnošajem. In če bodo pri vseh strankah sami pošteni, narodno-zavedni značaji, kakor smo lih prijateljsko vzgojili v šoli, ni se nam bati nobene protidržavne stranke!« To je to, kar mi gg. učiteljem že leta in leta svetujemo: vzgajajte dobre ljudi, poštene značaje in blaga srca, ker politični boj_ in vzgoja mladega človeka sta dve stvari, ki se med seboj izključujeta. Sicer pa Bog vedi, ali je ta »Tovarišev« članek odkritosrčen ali pa je le manever? Zdi se, da so se gospodje sami svoje politike ustrašili in zdaj vsaj na zunaj malo »bremzajo«, ker »Učiteljski Tovariš« je v isti številki poln člankov in notic o znani izjavi SLS!
+ Nov čin policajdemokracije. Okrajno glavarstvo v Celju je obsodilo g. Antona Županiča, kaplana v Grižah, radi prestopka protidržavnega demonstrativnega dejanja po § 1 in 3 naredbe z dne 11. junija 1921, št. 126 Uradnega lista na denarno globo 1000 K in 20 K takse ter 14 dni zapora, v slučaju neizterljivosti pa na 64 dni zapora, ker se je na državni praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja po maši odstranil od oltarja, predno se je odpela državna himna. — Znani umotvor gg. Balti-ča, Ribnikarja in Ravnrharja, Obznana za Slovenijo, je izšla 11. junija, kaplan Županič pa je bil po tej obznani kaznovan za dejanje, ki je bilo storjeno 14 dni preje! Nadalje: če se duhovnik odstrani po božji službi od oltarja, še preden je odpeta državna himna, to ni čisto nobenemu nič mar, ker državna himna kakor sploh nobena necerkvena himna ne spada k službi božji. Če ima duhovnik med petjem kake take himne ostati pred oltarjem ali ne, to mu ima predpisati cerkvena oblast, ne pa Baltič ali okrajni glavar celjski. Vlada naj zapoveduje arhijerejem, jerejem, mona-hom, hieromonahom, protjerejem, kaludje-rom in popom, katoliški duhovščini pa v cerkvenih zadevah zapoveduje samo papež rimski in škof. — Končno pa je znano, da je kaplan Županič bolehen; sicer pa je lahko sto in sto razlogov zalo, če mašnik odide, ne da bi bilo treba to tolmačiti kot protidržavno demonstracijo. Sicer pa nobena država na svetu ne pozna zakona, ki bi kogarkoli silil poslušati državne himne; edinole reakcionarna birokratska Avstrija je to zahtevala od slovenske duhovščine v vojnem času, torej tedaj, ko je slovensko duhovščino preganjala kot protiavstrijski, srbofilni element. Najlepše je pa to, da je bil tudi kaplan Županič L 1914. med tistimi štajefskimi duhovniki, ki jih je avstrijska oblast tako kruto preganjala in da je organist zdaj ob vseh državnili praznikih igral državno himno na račun g. kaplaua, ki mu je za to plačeval nagrado iz svojega žepa! — Nič drugega nam ne manjka »nego da je še živ Ivan Cankar, ki bi bil sredi današnjega režima in njegovih tipov ustvaril gotovo svoje največje delo, če bi ga ne — zaprli!
+ Resnica v oči bode. Naš list je zabeležil razgovor g. ministra Puclja z urednikom »Riječk, ki je gospoda ministra vprašal, ali misli slovenska samostojna kmetska stranka zapustiti demokrate in preiti v tabor radikalov. Nato, smo rekli, je Pucelj odgovoril, da nikakor ne, ker vežejo Samostojno z demokrati tesne vezi. Tako smo poročali in nič drugače. Zdaj se pa »Kmetijski list« jezi in pravi, da smo ministrovo izjavo potvorili. Zato priobčuje to izjavo dobesedno: »Ne more biti niti govora o tem, da bi bile te manifestacije (nastop dr. Janiča v Št. Vidu in na Bledu) naperjene proti demokratom, s katerimi vzdržujemo prav tesne vezi. Tu gre samo za to, da vse stranke, ki so sedaj v vladi, izstopajo pred javnost v vseh narodnih manifestacijah složno, ker je treba z ustavo pridobljeno stanja vzdržati za vsako ceno. Ponavljam, da mi ne samo da ne moremo uičesar delati proti demokratom, temveč so nam oni v skupnem protikleri-kalnem boju zelo potrebni.« — Za božjo voljo, ali ni to ravno isto, kar smo mi povedali ,pravzaprav še več! Njega vežejo, i kakor sam pravi, take tesne vezi z demo- i krati, da se od njih sploh ne more ločiti, in sicer ga ne vežejo z njimi koristi kmetskega stanu, ampak boj zoper »klerikali-zemlc Odi tega bodo kmetje seveda siti.
Slabo Vas zagovarja »Kmetijski liste, gospod Pucelj!
+ Hribar pri Pribičeviču. Kraljevski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar je 29. t. m. posetil notranjega ministra, danes pa je bil sprejet v avdijenci pri ministrskem predsedniku.
-f Razmejitev med Jugoslavijo in .Mažarsko prekinjena. Komisija za razmejitev med Mažarsko in Jugoslavijo je prekinila svoje posle, dokler posebna medzavezni-ška komisija ne prouči pritožbe Jugoslavije radi pristranosti te komisije.
H- Proti tujim državljanom. Minister za notranje stvari je naročil vsem političnim oblastvom, naj naložijo vsem inozemskim podanikom, ki se stalno ali delj časa nahajajo v naši državi, da si morajo v treh mesecih preskrbeti pri pristojnih oblastvih onih držav, kamor spadajo, svoje uradne dokumente. Sicer se bo proti njim postopalo po zakonitih predpisih, ki zahtevajo njihovo odstranitev iz države. Stranke naj si preskrbe dokumente v lastnem interesu, da jih ne bodo vznemirjale državne oblasti, ako bi ne imele pri sebi legitimacij in ne mogle izkazati svoje identitete.
+ Član italijanske kraljeve hiše fašist. Italijanski socialistični listi ostro napadajo vojvodo d'Aosta, katerega dolže, da je protektor fašizma in zahtevajo od vlade, da njegovo tozadevno delovanje onemogoči.
-f Kaj ponuja Anglija Irski? Svobodni dominion z republikansko ustavo kot enakopravni člen britskega imperija in imperijske konference: to je v kratkem bistvo angleških koncesij. Anglija zahteva zase le, da v slučaju vojske Irska ne tvori baze za sovražno suhopotno ali morsko vojno silo. Sinfajnovci pa kategorično zahtevajo, da se Irska preje proglasi kot popolnoma neodvisna republika, ki se potem sama odloči, v kakšnem odnosu hoče biti do imperija. Iz katoliških nemških listov posnemamo, da se zahteve sinfajnovcev zde pretirane in da si irsko ljudstvo želi odkritosrčno trajnega sporazuma z Anglijo.
—	Kako se delijo podpore. Poslanec Brodar je izposloval podporo za po toči oškodovane posestnike v Vodicah pri Komendi. Ker je bila od poljedelskega ministrstva podeljena podpora veliko premala, je obljubil posl. Brodarju minister za soc. politiko, dr. Kukovec, podporo 20.000 K in je tozadevni akt že podpisal. Pokrajinski upravi je bila la vsota že nakazana, toda ta je izplačilo podpore odklonila z motivacijo, da so oškodovani prejeli podporo že od poljedelskega ministrstva. Dasi je posl. Brodar ministra dr. Kukovca obvestil o tej podpori, ki je bila razmeroma malenkostna in je minister kljub temu dovolil tudi podporo ministrstva za socialno politiko, je minister že nakazano podporo na famozni predlog pokrajinske uprave zopet ukinil. Kako naj imenujemo to postopanje pokrajinske uprave, ki na tak čuden, nerazumljiv, naravnost škodljiv način zastopa interese davkoplačevalcev v Sloveniji! Končno tudi ne razumemo, ali pokrajinska uprava zapoveduje ministrom ali narobe. Dosedaj smo čutili, da nam je centralizem delil klofute, sedaj pa vidimo, da ima tudi pokrajinska uprava moč, pa samo tedaj, kadar zamore zadati kak udarec, kadar pa bi bilo treba deliti dobrote, pa nima nobene avtonomne moči!
—	Častita duhovščina, voditelji naših organizacij in zaupniki novomeškega pol. okraja se vabijo k važnemu sestanku, ki bo ob priliki ustanovitve »Žup. zveze.: v ponedeljek dne 3. oktobra točno ob 10. uri v Rokodelskem domu v Novem mestu.
—	Kat. slov. izobr. društvo na Rovih ponovi v nedeljo dne 9. oktobra ob 3. uri popoldne zanimivo veseloigro »Navadni človek«. Prvi posetniki naj pričajo, da je stvar vredna pogledati. Pridite tudi okoličani na prijazna Rova! Na svidenje!
—	Prireditev »Pevske zveze«. Lansko leto ustanovljena »Pevska zvezam združuje v sebi že nad 100 pevskih zborov ,ki poglabljajo v ljudstvu čut za pevsko umetnost in s svojo pesmijo blažilno nanj vplivajo. Mnogo teh zborov se morda ne more ponašati z velikim številom pevcev in pevk, tudi v umetniškem prednašanjem ne stoji na višini velikih, izšolanih mestnih koncertnih zborov, toda njihovo kulturno delo, ki ga vrše med ljudstvom ni nič manjše, če ne morda večje! In če si je »Pevska zveza;^ svojim glasilom »Pevcem;:, z okrožnicami ter z osebnimi stiki in nasveti naložila nalogo, vsem pridruženim pevskim zborom pomagati do čim večje usovršitve njihovega stremljenja, je to nad vse važna kulturna naloga. -— V nedeljo, dne 9. oktobra bodo ob priliki občnega zbora P. Z. nastopili nekateri pevski zbori večinoma iz ljubljanske okolice, ne zato, da bi tekmovali z velikimi koncertnimi zbori, temveč z namenom, da pokažejo, kako delajo in kakšne uspehe dosegajo v glasb, umetnosti na deželi. Obenem so taki pevski nastopi za nastopajočo, pa tudi za tista, ki si šc nc npajo nastopiti v unionski dvorani, močna vzpodbuda za nadaljnjo delo.
^ Spored bo sledeči: Ob pol 10. uri sv. moša v frančiškanski cerkvi. Pojo vsi združeni zbori. Ob 10. uri občni zbor v veliki dvorani hotela Union s predavanjem ravnatelja dr. Jos. Mantuanija o zgodovini slovenske narodne pesmi. Ob 2. uri popoldne pete litanije v frančiškanski cerkvi. Pojo vsi združeni pevski zbori. Ob 3. uri v veliki dvorani hotela Union nastopi pevskih zborov posamič in skupno. Vsak zbor nastopi z dvema pesmima, vsi skupaj tudi z dvema. — Vstopnina k popoldanskim nastopom: sedeži I vrste 5 D, II. vrste in balkon 3 D, III. vrste in galerija 2 D, stojišča 1 D. Predprodaja v trafiki hotela Union. Ljubitelji petja in vsi ,ki se zanimajo za delo P. Z., najiskreneje vabljeni!
—	Srbski in hrvatski profesorji na Bledu. V četrtek zjutraj smo drage goste spremili na Bled. Naše gore so bile prekrasne. Po postaji Radovljici smo zagledali Triglav. Pred Žirovnico smo gostom pokazali Vrbo, rojstno selo Prešernovo. Živo jih je vse to zanimalo. Prebili so na Bledu samo par ur, ali te so bile — kakor so vsi zatrjevali — lepe. Ob sprejemu na kolodvoru Bled je profesor Živanovič z ginje-nim glasom vzkliknil, kako srečen je, da je videl ožjo domovino Prešernovo. Ob 4. uri^ popoldne smo bili že spet v Ljubljani. Večina kolegov se je takoj odpeljala naravnost proti Belgradu. V pozdrav smo jim zaklicali: Na veselo svidenje na III. kongresu v Ljubljani drugo leto!	■
—- Vprašanje na pokrajinsko upravo. Pokrajinska uprava je izdala dne 14. septembra 1921 nastopen razglas: Sporazumno s komando Dravske divizijske oblasti in z gospodarsko komisijo pokrajinske uprave za stvarno demobilizacijo se dovoljuje lastnikom onih posestev, ki leže na jugoslovanskem državnem ozemlju, da odstranijo s svojih posestev bodičasto žico, ki jo je svoječasno postavila italijanska vojska. Žica se mora odstraniti pod nadzorstvom občine najpozneje do dne 31. decembra t. 1.; dotično županstvo je za pravilno odstranitev odgovorno. — V Ljubljani, dne 14. septembra 1921. Zastopnik pokrajinskega namestnika: dr. Baltič. — S tem je dovoljeno posameznim posestnikom, da odstranijo iz svojih posestev bodičasto žico, katero je popustila italijanska vojska. To je vse prav lepo! A sedaj nastane vprašanje, li smejo posamezni posestniki to bodičasto žico tudi zase obdržati ali pa jo morajo izročiti demobiliza-cijski komisiji, kajti odstranitev take žice visoko v gozdih stane veliko denarja. Delavci zahtevajo za to neprijetno delo najmanje 70—80 K na dan. Žica sama na sebi pa je že močno zarjavela in nima niti polovico vrednosti tega, kar odstranitev stane. Če bi moral namreč vsak posestnik odstranjeno žico izročiti demobilizacijski komisiji, bi s tem imel jako veliko škodo, ker bi moral plačati drage delavce in kqr bi moral končno plačati še občinam stroške za dotično nadziranje. Vsa žica pa sedaj po preteku tolikanj let niti polovico tega ne bo vredna, kakor bodo znašali ti stroški. Imamo dokaze zato, da je nek po-setnik ponudil delavcu vso žico na svojem zemljišču proti temu, da jo odstrani, a do-tičnš delavec je to ponudbo hvaležno odklonil češ, da si ne upa toliko zaslužiti kakor bi stalo delo. Pokrajinska uprava naj bo torej vsaj toliko ljubeznjiva, da pojasni občinstvu: 1. da sme dotični posestnik, ki odstrani bodičasto žico, isto tudi za se obdržati, 2. mora li občina, ki nadzira odstranitev žice, to brezplačno storiti, ali kdo nosi stroške za nadziranje občine. Prosimo jasnosti .
—	Glasilo samostojne kmetske stranke o nadučitelju Lapajnetu. »Slovenec:; je objavil članek o izletu v Srbijo, ki ga je priredila, kakor pojasnjuje »Kmetijski list«, kmetijska družba in je navajal, kako je tam cerkljanski nadučitelj Lapajne pred Srbi napadal slovensko duhovščino. Zadnji »Kmetijski listž naše poročilo v polnem obsegu potrjuje, pišoč: »Res je, da se je med izletnike urinilo nekaj ljudi, ki bi bili storili boljše, da so ostali doma. Toda ti niso naši pristaši, temveč demokrati in njih neumestne govore so naši ljudje pošteno in temeljito zavrnili. Tako je čutil nadučitelj Lapajne potrebo, da je udaril j po SLS in njenih pristaših ter da je na nedopusten način grdil našo duhovščino. Toda že v Smederevu jo nustopil zaradi tega proti nadučitelju Lapajnetu tov. Sancin in v daljšem in temperamentnem govoru branil čast napadenih ,tako, da so Srbi j spoznali, da govori iz nadučitelja Lapa j- i neta le politična strast. V vsem je govoril ; nadučitelj Lapajne le dvakrat in obakrat , dobil zaslužen odgovor in čul tudi v vago- i nu poštene lekcije.« — : Kmetijski liste ' potem vprašuje »Slovenca«, ali bo to res- j niči na ljubo objavil? Z največjim vese- [ ljeni! Saj če je g. Sancin duhovščino bra- > nii, je dal le čast resnici — glavno pa jc za nas, da je naše poročilo o slavnoznanem g. cerkljanskem nadučitelju potrjeno.
—	Opustitev poletnega poštnega ura da Sv. Janez oh Boh. jezeru in otvoritev poštne liabiralnice Sv. Janez ob Boh. jezer«. Dne 1. oktobra 1021 sc opusti poletni poštni urad Sv. Janez ob Boh. jezeru in se zopet otvori v Sv. Janezu ob Boh. je-
zeru občina Boh. Bistrica, poštna nabiral-nica z uradnim nazivom Sv. Janez ob Boh. ježem. Nabiralnica je v okraju poštnega urada Boh. Bistrica, kateremu je tudi podrejena. Zvezo bo imela vsak dan razen nedelj po selskem poštnem slugi s prej imenovanim poštnim uradom. V okolišu nabiralnice so ti-le kraji in selišča: Ribi-! cev Laz s hotelom Sv. Janez, Sv. Duh, Polje in Laški Rovt.
—	Zanikrnost nekaterih državnih ura. dov. Zadnji čas so pošle nekaterim okr.1 glavarstvom knjižice za potno dovoljenje v inozemstvo (passeporti). Državljane, ki jih morejo dobiti le od pristojnega okr. glavarstva, pošiljajo od okr. glavarstva v'' Ljubljano s potrdilom, da nimajo knjižic.'' mesto da bi si pravočasno knjižice preskrbeli. V Ljubljani pa morajo prosilci hoditi po dva ali tri dni od polic, ravnateljstva do vlade m nazaj, preden dobe naprošeno' knjižico, ce jo sploh dobe, ali pa jih celo zavrnejo nazaj na okr. glavarstvo, katero lili' seveda zopet pošlje v Ljubljano. Ako 'pa jim oblast izstavi drugačen potni list, jih; zavrne obmejna oblast nazaj domov, ker so le predpisane knjižice tam veljavne. Na ta način državljani trpe škodo, da zamude po vec dni, plačujejo drago vožnjo od Pon-' cija do Pilata in stoje cele • poldneve za-' stonj pred uradi. Kdo je kriv teh šikan in te škode ki uničuje patriotizem v ljud-< stvu? Ah tisti, ki izdajajo neizvedljive ukaze, ah oni, ki ne preskrbe pravočasno knjižic? Upamo, da bo vlada napravila red m poučila krivce, kako je treba služiti svo-j bodnim državljanom in varovati ueled" države. 6 „
, ~ NoJa odvetnika. V imenik odvetnikov od*« vetnisko zbornice v Ljubljani sta se vpisala so," spoda dr. Rudolf Krivic in dr. Franc Kloar
. - ^of ob/tniki! Pod tem naslovom sma pnobcili pred 2 dnovoma notico, da rabi tre Cer.' knica samostojnega mesarja, kleparja in slikarja' Dobili smo informacijo, da to ne odgovarja resnici ker ima trg Cerknica navedene obrtnike že tam in se ti nimajo veliko dela. - Toliko v vednost aa ne bo nepotrebnih stroškov.
.. ,.T ,D.raSa šolnina. V Nemški Avstriji so po-višali šolnino na 1000 n.-a. kron, za inozemce pa na oOOO n.-a. kron.
—	Odbite zahteve mažarskih visobošolcev^ Skupina mažarskih visokošolcev, ki so sedaj naši1 podaniki, je pri prosvetnem ministrstvu prosila za dovoljenje, da bi šli na budimpeštansko univerzo da dokončajo svoje nauke. Ministrstvo je njihovo prošnjo odbilo.
—	Kako se skrbi ia šole r Vojvodini. Ravnateljstvo gimnazije v Subotici je že večkrat zaprosilo za potrebno vsoto denarja, da da očistiti in prebarvati popolnoma zanemarjene sobe. Ker so od pristojnih oblasti prišli vedno odgovori, da i novca nema«, so dijaki morili sami nabrati potrebno vsoto, da se je to delo izvršilo.
Koliko ujetnikov jo šo v Sibiriji? Pred kratkim se je iz Sibirije vrnila švedska delegacija. Ta delegacija objavlja sedaj, da se nahaja v Sibiriji še okrog 20.000 vojnih ujetnikov, od katerih pa se polovica sploh ne misli več vrniti, temveč se hočejo stalno naseliti v Sibiriji. Ujetniki so večinoma Po-. Ijaki, Ukrajinci in Mažari in tudi Jugoslovanov ja še precej.^ Nemca ni skoraj nobenega.
—	Francoske potujoče knjižnico. »Neue Ziiri-cher Zeitung; poroča, da se je v Franciji osnoval odbor, ki namerava omogočiti deželam s slabo valuto čitanje in uporabo dragih francoskih kn''igj Komite namerava s pomočjo dobrohotnih prisp kov ustanoviti fakozvane potujoče knjižnice (bil thecjues circulantes), ki bi imele vse' najnovejše daje znanstvenih del, ki uaj bi se visokošok omenjenih dežel izposojevala.
—	Nesreča ua grosupeljskem kolodvoru. P 26. septembra je šel iz vlaka na grosupeljski staji v restavracijo potnik Anton Kresse. Ko je t čez 1. tir, je prezrl čistilni jarek, ki je v tem ti/ Jer jc padel v njega. Kresseta so poteguili iz jarl Tožil je, da čuti bolečine v prsih.
—	Železniška tatvina. V Logatcu je bilo uki •leno iz voza F. S. št. 175.104 100 kg flanele. vre« ne 13.000 kron.
—	Zaradi nedeljskega pretepa na Igu se bi moralo zagovarjati pred sodiščem 15 ižanskih fan tov, od katerih si bo po ižanskih navadah gotovo vsak preskrbel zagovornika. Posledice pretepa bodo zato br?z dvoma silno drage.	'>
—	Ako kupujete hišo, posestva, se obrnilo ua Gofepodarsko pisarno dr. Ivan Cerne, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, kjer ste najbolje postreženi pri prodaji hiš in posestev, kakor tudi njih
upravi.
351,S
štajerske novice.
š Gradbena družba :>flitrozid« v. Mariboru. Dne 30. sept. popoldne se je vršil v Mariboru občni zbor gradbene družbe Hitrozid'. Ravnatelj Križnič je pozdravil goste, posebno župana Grčarja. Na zadnje-, ga je posebno apeliral, cla podpira delovanje zadruge in jo priporoča tudi vladi. —> Župan Grčar je izrazil svoje veselje nad, ustanovitvijo te prepotrebne zadruge in je obljubil svojo pomoč. Družba Hitrozid«. poskuša poživiti tudi zadrugo : Lastni dom«, katere namen je, postavljati svojim članom cenena stanovanja. Družba zgradi v najkrajšem času veliko tovarno za izdelovanje materijala na Teznu. Postavila bo več vzorčnih hiš ter bo zgradila v enem letu 50 stavb.
š Vojno ministrstvo je po dolgem času sklenilo, dn odkupi od mariborske mestne občine vojašnice. S tem bo Mariboru dana možnost, da med drugim takoj zgradi stanovanjske hiše za svoje nameščence.
š Stroge kazni. Novo občinsko sodišče v Mariboru je obsodilo mesarja Ruperta l. \'!erhassa, ki je prodal 30 dkg mesa za 12 kron, na 1 mesec zapora in 25.000 din. robe; mc.-arja Fr. Hohneca, ki je prodal 45 dkg mesa za 16 K 40 vin., na 1 mesec zapora in 25.000 dinarjev globe; trgovca Vinka Hmelakn, ki kupil 60 litrov dalma-
tinskega olja po 68 K, po listih ga je pa ponujal po 90 kron, na 8 mesece zapora in 10.000 dinarjev globe ter zaplembo olja.
š Iz Velike Nedelje. Vreme imamo lepo, še prelepo. Dan nn dan jasno nebo in oolnre še zdaj močno pripeka. Trgatev sp je deloma že pričela te rbo glede kakovosti kakor glede kolikosti najlepše uspela. Mošt je slajši od strdi in najstarejši naši očanci ne pomnijo tako sladkega mošta, kakor je letošnji. Drugače pa je s poznimi poljskimi pridelki. Zelja ne bo. repe tudi ue, koruza je slaba, ajdo je morila suša, naposled .ie pa še to, kar je prilezlo iz tal, slana pokončala. Na mnogih njivah so jo kar pokosili. Ni se izplačalo, da bi jo bili želi. To je hud udarec za naše ljudstvo, ker ima toliko polja z ajdo obsejanega. Otava je bila nlaba. na pašnikih pa živina tudi ne dobi toliko kot druga leta. S strahom pričakuje kmet zime, kako bo prekrmil živino.
Primorske novice.
(i. Anton Berlot, dekan v Kanalu, je bil 29. septembra v škofijski palači v Gorici ustoličen za stolnega kanonika.
Tržaške ladjedelnice zaprte. Stabili-mento Tecnico Triestinoc in ladjedelnica Sv. Roka naznanjata, da se oba zavoda od 29. t. m. dalje zapreta, ker vlada noče izplačevati potrebne podpore za izvršitev brodovnih programov. Od tega dne dalje so odpuščeni vsi delavci razun stražarjev in vsi uradniki. Prava katastrofa!
Ladjedelnica v Tržiču je znižala plače svojim delavcem za 20 odstotkov. Za vzrok navaja konkurenco inozemstva, kjer se kompletna ladja izdela cenejše nego stane v Trstu samo sirovi material za ladjo! Vrhtega primorske ladjedelnice ne zdrže tudi ne konkurence ladjedelnic v Italiji sami.
Velik delavski boj grozi celemu Pri-raorju, ker so zastopniki kovinarskega delavstva iz Gorice, Trsta, Gradiške, Tržiča, Izole, Milj, Lošinja, Kopra, Pirana in Rovi-nja 28. t. m. sklenili, da ne pristanejo na predloge industrialcev, da naj se mezde znižajo.
Javna oblast v Trstu je poslala v ladjedelnice veliko število karabinijerov, ki so zasedli vse prostore, da preprečijo morebitne nemire. Pred ladjedelnicami stoje vojaški avtomobili.
Okrožnico šolskim vodstvom je razposlal generalni komisar Mosconi, v kateri opominja slovanske učitelje v Primorju, da razširjajo med prebivalstvom znanje italijanskega jezika in kulture? (najbrž fašistovske).
ORGANIZACIJA JAVNIH NAMEŠCENCEV, SOMIŠLJENIKOV S. L. S. V LJUBLJANI
Prva zabavna prireditev
ne vrši
danes v veliki dvorani hotela »Union«.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. '•C
Spored:
Oeklamacije, komični nastopi, petje srečanje, šaljiva pošta, vinska trgatev itd., itd.
'rj prireditvi sodeluje godba drav. divizije.
Bufet za jestvine in fino pecivo v lastni režiji v mali dvorani.
Stopnina. za osebo: 2 Din., za družino: minski poglavar 2 Din., za vsakega na-daljnega družinskega člana 1 Din.
LjutiSjanske novice.
lj Občni zbor društva »Dobrodelnost« se ne vrši v ponedeljek, dne 3. oktobra, temveč v ponedeljek, 10. oktobra ob 4. uri popoldne.
lj Bogatirjeve štedilne peči. Včeraj popoldne je ruski inženir Bogatirjev — Edisonov učenec — razkazoval na verandi hotela Union svoj štedilnik in svojo štedil-no peč na novem modelu, ki so ga konstruirale strojne tovarne in livarne. Poskusi so se izborno posrečili. Bogatirjev dela sedaj na novem izumu stavbnega materiala, s katerim bo še ta mesec stopil pred svet.
lj Gnječa pri polic, ravnateljstvu, kjer izdajajo potne liste, ne dela časti policiji, ki v svoji lastni hiši trpi tak nered, kakor ga pri nobenem drugem uradu ni videti. Ali bi si ne mogli pomagati s številkami, da se ne bodo morali ljudje drenjati kakor slaniki?
lj 0 požara v tvornici g. Goloba na Glincah dne 26. t. m. se še dodatno poroča: Smrtno ponesrečeni delovodja Gustav De-bevc je kuhal voščilo za mazanje parketov v 30 litrov obsegajočem loncu. Ker jo bil lonec prenapolnjen, ga je Debevc potegnil z ognjišča, pri tem poskusu se je pa nekaj tekočine izlilo v ogenj, nakar se je vnela tudi tekočina v loncu. Plamen je dosegel Debevčevo močno oljnato obleko, nakar je zbežal Debevc na dvorišče in se valjal vgroznih bolečinah po tleh. V bolnici, kamor so ga prepeljali, je umrl. Vsled požara, ki je vpepelil del tvornice, je imel g. Golob v celoti 350.000 kron škode.
lj Sestanek revolucijskih častnikov se vrši danes ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. K sestanku so vabljeni vsi oni jugoslovanski rezervni in aktivni častniki, ki so ob prevratu leta 1918. sodelovali. Sklicatelji: dr. M. Rostohar, Fr. Jarc, R. Badjura.
lj Gostilničarska zadruga v Ljubljani vabi vse gostilničarje k nujni seji, k'i se vrši planeš, v soboto v Narodnem domu ob pol 3. uri popoldne. Prosimo polnoštevilne udeležbe, ker je na dnevnem redu velc-važno aktualno vprašanje.
lj Glas iz občinstva. Posestniki iz Hra-deckega vasi (pod Golovcem) smo vedno izpostavljeni nevarnosti, da nam zgori vse imetje, ker nimamo ne vodnjakov, ne vodovoda, ampak je več gospodarjev navezano na mali studenec, ki pa je letos vsled suše že več mesecev suh, tako da smo ta-mošnji posestniki pri moran i voziti vodo četrt do pol ure daleč. Za slučaj požara smo prepuščeni popolnoma usodi, kajti hi-drantov ni, iz Grubarjevega prekopa pa bi bila prvič radi oddaljenosti in nepristopno-sti, drugič pa radi železniške proge, čez katero bi sc ne smelo napeljati cevi, dobava vode za gašenje izključena. Z ozirom na to, da je napeljan vodovod po Karlovski cesti do Kurjevasi po eni, po drugi strani pa po Poljanski cesti in Hradeckega vasi, bi ne bilo težko, podaljšati vodovod od katere si bodi strani, in se čutimo do te zahteve kot davkoplačevalci popolnoma upravičeni. Tudi v prometnem oziru smo posestniki pod Golovcem popolnoma pozabljeni. Cesta od Karlovskega do Poljanskega mostu je tako ozka, da se skoro ne moreta izogniti dva voza. če upoštevamo da se spelje na leto po tej cesti na tisoče voz sena iz ljubljanskega barja v Dobru-nje m drugam, bi bilo želeti, da se cesta'v toliko razširi, da se moreta izogniti dva voza, obložena z mrvo in da ne bi trpele vsled ozke ceste hiše, ki jih obloženi vozovi redno obdrgnejo. V svrho preprečenja nevarnosti po požaru ter lažjega prometa se naproša mestni magistrat, da se za stvar zavzame ter potrebno ukrene.
__ lj Hišnim posestnikom in strankam v vednost Dezema zadruga dimnikarjev za Slovenijo v Ljubljani naznanja, da jc ministrstvo za trgovino in ?oo ' °'Jr Cl.,;k 1 Ljubljani, z dnem 26. septembra 1921, ped st. 6070, odobrilo povišanje cenika, in sicer tako, da bo od 1. oktobra nadalje plačati za štedilnike z enim kotjičem in euo pečico za enkratno snazenje 6 K, za štedilnike z enim koncem 111 dvema pečicama 8 K, za štedilnike v gostilnah m kavarnah itd. 12 K. za štedilnike v zavodih in hotelih 24 K, od pritličnega dimnika 8K m vsako^ nadalino nadstropje euo krono več. Vse ostale točke pa so povišane za 50 odstotkov. To "v zuauje in ravnanje hišnim posestnikom, strankam in dimnikarskim mojstrom. Ta cenik ve'ja za mesta Ljubljano, Celje, Maribor iu Ptuj. Ža ostalo pokrajino v Sloveniji se je cenik v višji meri povišal, kar bo objavljeno pozneje poioui časopisja. — Načelslvo.
lj Najdeno ukradeno kolo. Josip 'šuštaršfč iz Vižmarjev je ukradel gospodu Ivanu Ogrinu dne 21. septembra kolo, katero so te dni našli zakopano v slami v lopi posestnika Leopolda itabeta v št. Vidu nad Ljubljauo.
lj Poizkušen samomor. 14. t. m. se je usfrelil s samokresom v prsi in si preslrelil pljuča železniški uslužbenec Ivan škerjanc. Samomor je poizkusil na polju pri Mostah. Vzrok samomoru je bila nesrečna ljubezen. Zdravniki up«jo, da bo' Skcr-janc okreval.
lj Neokusna šala. Kleparski mojster Fran G. se ga je nekoliko nacukal. Ko je šel po ŠiŠki. je srečal nadstražnika g. Pavloviča, iz katerega se je pričel norčevati: >Kaj pa tu mrtve loviš?« Ko ga je nadbtražnik opozoril, naj miruje in naj ga rte nadleguje, mu jc pa pričel očitati, da ga na cesti napada in da naj ne misli, da je nadstražnik Bog v šiški. Razboriti kriiik bo moral svojo kritiko pri sodišču pojasniti.
lj Prešič ukraden je bil na glavnem kolodvoru ali pa med vožnjo trgovcu Niti BioniČkemu iz Bačke. Vreden je bil 2000 dinarjev. Kdo ga je ukradel, se ne ve. Sploh so pa tatvine prešičev"med transporti zelo pogostue.
protestantizem v letih, ko se ic osnovala - Katoliška Liga« (1609)'in ie izbruhnila 30 letna
vojna.
c Rimsko vprašanje in nemški katoliki. Rimsko vprašanje, to je vprašanje razmerja pogluvaria vseh katolikov sveta do italijansko vlade, je že od nekdaj eno najbolj perečih vprašanj katoliške Cerkve ia nujno zahteva pravične rešitve. Razumevajoč važnost te zadeve, so nemški katoliki na svoji 61. glavni skupščini, ki se jo pred nedavnim vršila v Fraukfurlu ob Mnjui, zavzeli napram tomu vprašanju svoje stališče in sprejeli soglasno sledečo resolucijo: : 61. glavno zborovanje katolikov Nemčije v Fraukfurlu se klanja poglavarju sv. katoliške Cerkve in sv. Očetu papežu Benediktu XV. in ga zagotavlja o svoji zvesti in nezlomljivi pokorščini. Najnovejše razprave o lako imenovanem rimskem vprašanju v italijanskem časopisju so uain jaseu dokaz, da je stališče papeža — kar priznava celo liberalno časopisje — v Rimu nevzdržljivo. Večina italijanskega ljudstva želi, da bi se ta škodljiva in kočljiva zadeva čim preje rešila. G lovna skupščina se popolnoma pridružuje tem željam italijanskega ljudstva in izraža svojo željo, da bi so v njem vedno bolj iu bolj širila zavest za pravico iu pravičnost, ki vodi do srečno rešitve tako imenovanega rimskega vprašanja.
iti
Ribnica. Dne 28. sept. je umrl član orlovskega odseka br. ,lože Arko iz Sajevca. Bil jo lih in miren, ves prevzet z orlovskimi nazori. Br. načelnik se je poslovil od njega ob odprtem grobu. Naj počiva v miru!
Umrl je br. Andrej Puntar, načelnik Orla v Leskovcu pri Krškem. Z vnemo se jc lotil težavnega posla, a ni mu bilo dano, da bi vodil odsek k šc lepšemu uspehu. Vrlemu načelniku daj Bog večno plačilo.
Seja predsedstva 0. Z. se radi seje vaditelj-skega zbora preloži na torek, 4. oktobra ob 8. uri zvečer.
Seja okrožnega sveta posavskega okrožja se vrši v uedeljo, 2. oktobra ob 10. uri dopoldne v Krškem. Vsak odsek odpošlje predsednika iu načelnika. Obenem so vrši volitev okvožnega( odbora.
Vaje za leto 1922. ter slike k njim prejmejo odseki po povzetju koncem prihodnjega tedna.
Orlovski koledarček izide koncem oktobra.
Orlovski vadnik (1. ponatis) is v tisku. Ko bo doliskan, ga pisarna O. Z. dopošlju naročnikom po povzetju.
Šoiilpeter-keira Orla skupna seja predsedstva in vaditeljskega zbora se vrši v nedeljo ob pol 11. uri v šentpeterski prosveti. Pridite vsi!
ckma 17. julija je izpadla 4 :4. druga IS. septembra I : l. Obe tekmi sta se igrali v Celju. V nedeljo, 2. oktobra se srečata tekmeca tretiic, tokrat na igrišču Ilirije v Ljubljani. Oba kluba bosta nastopila z najmočnejšim moštvom ter bosta brez dvoma storila vse, dn tekmo odločita in si priborila naziv prvaka Slovenije. Tekma se prične ob 16. uri. — blagajne bodo otvorjeue ob 15. uri.	(k)
Založništvo »Planinskega koledarja« (Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica 5) prosi vse svoje naročnike, da blagovolijo eventuelne pogreške, ki so v koledarju za leto 1921., takoj naznanili gori imenovanemu, da zamore iste popraviti. V kole-darju za leto 1922. bo poleg podrobnega kažipota naših gora in v zasedenem ozemlju uvrščen tudi »Vodič po hrvaških gorah< (Zagrebačka gora i. dr.). — Se jc nekaj strani iuseratov prostih ter stane cela stran 220 K, pol straui 120 K bi Četrt strani 60 K. Kdor hoče v tem, pri turistih najbolj priljubljenem in razširjenem koledarju priporočati svojo planinskemu športu prikladno robo, naj po-sije nemudoma besedilo za inseral na zgoraj navedeno založništvo.
pr Za klasiče filologe. Dr. Hermann Wirth, gimnazijski profesor v Freiburgu i. Br. dokazuje v pravkar izišli knjigi : Homer u. Babvlon (Frei-burg i. Br. 1921, 236 strani) sedaj, da : Home-nos; pomeni isto, kakor babilonski >Zanimeru< to je pesnika v odličnem pomenu besede*., S tem pa pisatelj noče reči, da ni en sam. zgodovinsko določeni pesnik sestav il llijade. marveč samo meni, da jegovo pravo ime ni prišlo do nas in da zato jegova pesnitev kroži pod imenom pesnika" sploh. Obširno dokazuje Virih vpliv orientalske poezije na llijado iu Odisejo in sodi. da je sestavljena v 9. ali 8. stoletju pred Kristusom v času, ko se je asirsko gospodstvo razprostranjalo po vzhodni mali Aziji, Siriji, Palestini in Kipru. Posredovalci med Asirci in Grki da so bili Feničani. Wirthova teorija ie seveda Ie teorija z mnogimi jako tehtnimi razlogi, je pa seveda podvržena iudi tehtni kritiki v uiogili točk ali.
pr >Meniško življenje r srednjem reku« (Dar-stellungen aus dem mittelalterlichen Klosterleben; Leipzig, Inselverlag 1921) je naslov kujigi, ki jo je izdal Johannes Biihler. Knjiga je že zato zanimiva, ker pisatelj ni katolik. Pisatelj slika življenje srednjeveških menihov, benediktincev, cister-cijancev, avguštiucev, premonstrateučanev, domini-kancev i frančiškanov na podlagi takratnih virov. Iz teh razprav, ki jih oživljajo slike. razvidi veliko kulturno delo meniških redov in moderni ci-tatelj se z velikim duševnim naslajenjeni pogreza v one čase goreče molitve in pridnega dela v korist bližnjemu.
pr Svetovna književna produkcija se najbolj razvidi iz številk, ki jih je sestavil Schick v : Ta-gui' od 1. septembra 1921. Vzemimo samo vojua leta 1918 in 1919. Leta 1918 je Nemčija izdala 1-1.743 knjig. Francija 4184, Anglija 6750, Amerika 9287. — Leta 1919: Nemčija 26.19!, Francija 1361. Anglija 7327. Amerika 8594. — Leta 1920: Nemčija 32.345, številk iz ostalih držav ui. — Zdaj pa primerjajmo te številke z letom 19)0: Nemčija 31.281, Francija 12.615. Anglija 8168, Amerika 13.470. — Kakor se iz tega vidi. je Nemčija kljub vojski glede produkcije knjig napredovala, vse ostale države pa padle, najmanj iz vseh Anglija, najbolj pa Francija in Amerika.
c V mestni župni cerkvi sr. Jakoba v Ljubljani se bo obhajala rožnivenska po-božnost od sobote opoldne do nedelje zvečer 1. in 2. oktobra. V tem času sc zamo-rejo prejeti v tej cerkvi porciunkulski odpustki. V nedeljo bodo cerkveni govori zjutraj ob 6. in pol deseti, popoldne ob 2. in 5. uri.
c Jezuitska kapela. V nedeljo, dne 2. oktobra ob 5 .uri popoldne shod bratovščine Srca Jezusovega, propoved in litanije presv. Srca. Predmet propoved i : ^Možje! Najprej na kolena, potom šfele v bojne vrste!«
c Katoličanstvo na Kitajskem. Na mednarodnem kongresu katoliških mladinskih organizacij v Rimu, na katerem so bili zastopani tudi Jugoslovani, je zastopnik Kita'ske v svojem govoru povedal, da tudi na Kt^j-skem obstoja katoliška kulturna organizacija, ki šteje 500.000 članov domačinov in si je postavila za namen pospeševanje študijev, katoliškega šolstva in razširjanje vere. Ustava kitajske republike jamči popolno versko svobodo, kljub temu nekatere oblasti še vedno pospešujejo konfucijevstvo. Kitajski katoličani se bore zlasti proli dozdai oficiclnerau češče-nju Konfucije ve podobe v šolali. V kitajski vladi sedi en katoliški minister, katoličani pa sede tudi žc v senatu in so sc udeležili mirovne konference. Boriti se imajo tudi z znano protestanstko Amerikanko Y. M. C. A. fZveza krščanskih mladih mož).
c 300 letnico po smrti kardinala Bellar-mina ie katoliški svet obhajal 17. septembra. Kardinal Beltarmin se ie rodil 1512 in je umrl 1621. V jezuitski red je stopil leta 1560 in je postal kardinal 1599. Bil jo volil: botfoslovski pisateh, asket in sijajen r.pnlivtet. Imvntrjr* «c knez apologetov'. ŽlaJti se ie bo.il zoper
s Kriza delavstva na AngleSkem. Pred
nedavnim časom se ie Lloyd George pogajal s škoiskimi voditelji delavcev in jim izjavil, da se vprašanje pomoči brezposelnim delavcem ne da rešiti brez sodelovanja lokalnih samoupravnih teles in industrijskih krogov, potem šele stvar lahko uredi parlament zakonodaj-enim potom. Istočasno je v Dundeeu imel Churchill govor in dejal, da je angleška vlada izdala dosedaj 105 milijonov funtov za podporo brezposelnemu delavstvu. Tolike vsote dosedaj še ni dala nobena država. Ameriško delavstvo je v tem poigledu dosti na slabšem. Čc bi bilo mani stavk, bi vlada lažje in izdatneje podpirala bedo delavstva,
s Brezposelnost v Češkoslovaški. Glasom statistike ministrstva za socialno skrbstvo je dobilo v mesecu avgustu podporo 29.000 brezposelnih oseb. in sicer 18.500 moških iti 10.500 ženskih in 23.000 njihovih družinskih članov. Od teh ie bilo 52% od tekstilpe industrije, 17% od kovinske in 1% stavbinskih delavcev ter 1% pomožnih delavcev in dninarjev.
s Socializacija rudnikov v Češkoslovaški.
Češkemu parlamentu so bili te dni predloženi trije predlogi glede socializacije rudnikov. Enega so predložili narodni socialisti, enega nemški in enega češki socialdemokrati. Glede popolne socializacije in izkoriščanja rudnikov so si vsi trije predlogi edini, samo da zahtevajo narodni socialisti, da postanejo rudniki državna lasi, ostala predloga pa, da jih vze-mo v oskrbo posebni socialni zavodi.
Turistka in spor
Ilirija : .Vtlctiksportklub, Coljc. -- Nogometno prronstio Slovenijo. Kakor znano, prvenstvo Slovenije za sezono 1920 1921 še vedno ui odločeno. Edina t-cdflnja. tekmeca za prvenstvo sla ljub-i Kinskn liirija in nellskj Atletiki. Igrala «tn za odločitev že dvakrat, toda obakrat ucodločcuo. l'rva
BORZA.
Zagreb, 30. septombra. Devize: Dunaj 9.50 do 9.90. Berli 196.500-200, Budimpešta 33—33.50, Bukarešta 198—204, Italija (izplačilo) 940—945, Italija (ček) 930—940, London 866—0, Newyork 227.50-229, Pariz 0-1600, Praga 243-245. Valu, te: Ameriški dolarji 222—227, avstrijske krone 12 do 14, carski rubiji 9—15, češkoslovaške krone 0—250, angleški funti 0—850, madžarske krone nove emisije 0—35, naooleondori 785—790, nemške marke 180—200, romunski leji 185—0, italijanske lire 925—930.
Curih, 80. sept. Dovize: Berlin 4.95, Holan-diia 194.25, Nevv-York 5.78, Pariz 11.25, London 21.52, Milan 23, Praga 6.05, Varšava 0.07, Zagret 2.50, Budimpešta 0.80, Bukarešta 5.15, Dunaj 0.37, nem.-avstrijske krone 0.26.
Dunaj, 30. sept. Devize: Amsterdam 81.150 do 81.250, Zagreb 1098-1102, Belgrad '4395-4415, Berlin 2977-2983, Budimpešta 360.50—303.50, Bukarešta 2220—2230, Londou 9460—9480, Milan 10.140—10.160, Nevv-York 2543—2547, Pariz 18.180 do 18.280, Praga 2617-2363, Sofija 1695—1705 Varšava 30.80—32.80, Curih 43.973—44.025. Valute: ameriški dolarji 2518—2523. bolgarski iev| 1645—1655, nemške marke 2172—2173, angl. funt, 9480—9450. franc. franki 18.130—18.170, holandsk, goldinarji 81.050—81.150, iiali-auske lire 10.105 dc 10.125, jugoslov. dinarji, tisočaki 4381—4404, poljske marke 31.85—38.S5, rom. leji 2215-2225, Ivi-carski franki 43.925—48.975, češkoslovaške krone 2642—2648, mažarske krone 858.50 —361.50.
Prajja, 30. septembra. Devize: Amsterdam 3185, Berlin 77, Curih 1698.50, Pariz 638.50, London 364, Newyork 97 50, Bruselj 678.50, Dunaj 4.25. —
g Jamstvo za dohodnino in plačarino, predpisano od izpremenljivili službenih prejemkov na. ineščencev. Dosedaj so bili le službcdajalci, ki izplačujejo nameščencem stalne službene prejemke, to je prejemke, pogojeno v daljših, kakor Štiritedenskih rokih, zavezani ob izplačilu odtegovati dohodnino in plačarino ter jo v četrtletnih rokih odvajati davčnemu uradu. Novi zakon z dne 26. junija 1921 (Uradni list št. 210) pa uveljavlja v čl. 36, IV, št. 6 jamstvo službodajalcev tudi za dohodnino in plačarino, predpisano nameščencem od izpremenljivih službenih prejemkov, t« je od dnin, akordnih plač itd., ako. je liameščenei pri njih dalje zaposlen nego mesec dni. Med obema obvezama je pa bistvena razlika. Dočim so službo-dajalci v prvem primeru (stalni prejemki) zavezani pobirati dohodnino in plačarino, so v drugem (izpremenijivi prejemki) le pooblaščeni, da pobirajo odpadajoči davek; zadene jih pa. ako toga pooblastila no izrabijo, rizik o jamstva, če bi davek ne bil izterljiv od nameščenca samega. Ako službodajalei pobirajo davek od nameščencev z izpremenljivimi službenimi prejemki, morajo pobrane zneske odvesti pristojnemu davčnemu uradu tekom 11 dni po preteku vsakega četrtletja s podrobnim izkazom (v dveh izvodih), ki vsebuj poleg zneska tudi nalančno označbo nameščenca, kateremu se je davek odtegnil. — Jamstvo se more uveljaviti samo za davek, ki od pa le ua Gas po 14. juliju 1921, to je od dneva objave navedenega začasnega zakona v »Službenih novfnahv. in se razteza le na davek, ki bi odpadel na izplačani prejemek, ako bi bil ta edini dohodek službojemal-ta. Uveljavilo se bo s posebnim jamstvenim nalogom. Po pravomoenosti se bo neporavnani davek, če treba, izterjal prisilnim polom. Proli jamstvenim nalogom se tekom 15 dui po vročitvi lahko vloži pritožba. V tej je pa dopusino izpodbijati le jamstvo utemeljujoče okolnosti, ne pa tudi višine dohodnine ali plačarine, ki sc je službojemalcu predpisala in za katero se uveljavlja jamstvo. — O takih pritožbah odloča administrativno končno-veljavno finančna delegacija.
g Prodaja pločevinastih škatelj. Uprava infea-dantskega skladišča IV. aruiijske iu savske divizije v Zagrebu nazuauja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo prodalo dne 10. oktobra t. I. ob 11. dopoldne v njeni pisarni (Zagreb, Savska cesta 4) polom ustmene licitacije 220.000 komadov raznih pločevinastih škatelj (od konzerv in biskvita). Istotam so na vpogled podrobnejši podatki in pogoji.
g Nabava 10.000 kg svinjske masti vojaštvu. Dne 10. oktobra 1921 ob 11. dopoldne se vrši pri . intendauci dravske divizijske. oblasti v Ljubljani pismena ofertalna licitacija za dobavo 10.000 kg svinjske masli. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski.
g Naše čitatelje opozarjamo ua inserat. >Au-tomobilne prometno <1. d.i v Ljubljani glede sub-skripcije delilic, ki ga prinašamo v današnji številki. Aufomobilua prometna d. d.i ima že olvor-jeuih nekaj prog v Sloveniji in Prekmurju, nekatere pa otvori še tekom letošnje jeseni in to zlasti: Ljubljana—Celje, Dol. Leudava—Murska Sobota-^ Petanci—Radenci—Radgona—Maribor, škofja Loka —Železniki. Novo mesto—Brežice. Brežice—Bizelj-sko—Podplat. — Ker jo to podjetje za vse naše narodno gospodarstvo eminentne važnosti, in to zlasti v krajih, kjer primanjkuje železniških zvez, je pričakovati, da bodo zlasti naši trgovski in industrijski krogi pridno segali po teh delnicah in tako omogočili družbi. _da svoj začrtani delokrog še nmogo izdatneje razširi.	3562
g Ruinuusko posojilo v Švici. Presbiro poroča iz Bukarešte: Finančni minister je naznanil, da se jc najelo posojilo 40 milijonov švicarskih frankov. (Tako poroča rumunski minister, ne uaš.)
g Varčnost v Združenih državah. Kljub slabim razmeram in velikanski brezposelnosti v New Yorku in drugod po Ameriki so samo v državi Ne\v York hranilne vloge tekom 12 mesecev, končanih 30. junija, narastle za 250 milijonov dolarjev. Od te svote je bilo 156 milijonov dolarjev novih vlog, 93 milijonov do larjev so pa znašale narastle obresti, kar p-' dokazuje, da ie v Združenih državah še veli' denarja, oziroma da so si ljudje za seda.', slabe čase veliko prihranili.


IVAN ČAMPA ANICA ČAMPA roj. BUČAR poročena. Vel. Gaber 26. IX. 1921. št Jernej
♦»MtM»»m«>ttM4»tmtm*m<»4«»
ženitna ponudba. It
lim seznanili z gospodično ali mlado vdovo, ki ima upeljano gostilno ali trgovino. Sem 27 let star, trgovsko uaobražeu ter imanl 100.000 K gotovine. Samo resne ponudbe pod šifro »Drug« na upravništvo i-Slovencac.	3580
starejša in
boljša moč, dobro izurjena v manufak-turni in špecerijski stroki, l;i bi bila zmožna samostojno voditi podružnico, se 13. oktobra t. 1. sprejme. — Stanovanje, hrana in perilo v liiSi — Istotam ho sprejme tudi 1 učenec. — Ponudbe pod: Podružnica* 3540 na upravništvo lista.
ftmmionm iz zapuščine Neže Vov-CIIIMIMI kove> se vr5i 7. oktobra
1. 1. ob 16. uri v Ljubljani, Wol!ova ul. 4 (dvorišče). — Mato Hafner, notar kot sodni komisar.	3583
KURIRJI m OBROKE
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine S rnne na debelo /n drobno
JKSStonz SreznSIr,
bivši učiteij Glasbene Matice, Kongresni trg 6t. 15. Ljubljana.
Odvetniškega koncipienta
sprejmeta takoj dr. Josip Furlan in dr. Vladimir Kreč, odvetnika v Ljubljani.	3381
in dve postelji iz mehkega lesa naprodaj. I — Naslov pove Upravništvo ; Slovenca-: pod štev. 3596.
St TESAČI!
za lepo merkantilno tesanje in takojšnji nastop so sprejmejo proti dobri plači. — Naslov pove Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana, Sodna ulica številka 5.
Un jjnnnrj od poštene družine, ki ima 3 djCIlld posebno veselje za čevljarsko obrt, sprejmem. Vso oskrbo mora imeti od staršev za 1 leto in pol, razen stanovanja. Prednost imajo tisti, ki so sc že učili nad pol leta. I. Jamar, Eečica 48, j pošta Bled 11.	j
Biljar (SeSfert) v p™
dobrem stanu ceno proda KAVARNA >SLON«, LJUBLJANA.	3552
(gum. arah. belo obeljen)
THE
LEVANT Co., JufjosUnvia d. d. ZAGREB, Dn!mat!nsk& 10. Telefon 6—52.
seme t-
i poroča trgovina s semeni Sever & Komp,
Ljubljana, Wolfova ulica št. 12.
3513
Trgovskega pomočnika,
solidnega, prva moč, neomadež. preteklosti, ki mora dokazali, da je služil 3 leta J kot učenec iu vsaj 2 leti kot pomočnik, izvežban v manuiakt., špeceriji in železu., išče za takojšnji nastop ANDE. LU2AR, Podzemelj v Beli Krajini.
Iščem
ki je zmožen popolnoma dela v kavčuku in nekoliko v zlatu. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe s pogoji in prepisi spričeval je vposlati na: Dr. ALOJZ PRAUN-SE1S, zobozdravnik v Ljubljani, Marijin trg štev. 3.	3502
HHEBSBHffilSBaKfflraiSSKEKeSHKif
ribničan, mandalon in prepeličar (koks)
BP kupuje in plast. ča najvišje dnevne cene
Kmet & Komp., Ljubljana
Gosposvetska cesta štev. 8. Prosim za ponudbe! "^C

V stalno službo sprejme-
mo* Upravitelja za večje hotelsko ,,,u" podjetje. Poslovodjo za večjo kavarniško obrt. Sklad iščaria, obenem kletarja. — Pogoji: Reflektant mora biti od poklica, priden ii* vesten. V poštev pridejo le oni z letnim spričevalom. Pismene ponudbe s sliko in prepisom spričeval ter zahtevo plače je poslati ua upravo tega lista pod šifro: Upravitelj, Poslovodja, oziroma Skladišžar. Hrana in stanovanje v hiši. Ce vrla ženska moč, jo tudi sprejmemo.	3526
sprejme ELZA SEVER, Ljubljana, "VVolfova ulica stev. 12.	3534
Pestunjo
Rezanje drv
z motorno žogo ter dobavo drv vsako množino, dostavljeno na dom, priporoča LUD. ILERŠIC, Abflcljeva cesta štev. 10 (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev).
Uradniška menza v Ljubljani Prešernova ulica, sprejema ponudbe in kupuje v vsaki množini:
Poaor!
Naznanilo.
Pozor 1
Vljudno naz- anjarn, da sem pri-
6i žaganjem m Z™T~
obratom ter se tem potom slavnemu občinstvu najtopteje priporočam HERGANl' SREČ.iO. Naročila se sprejemajo na Glincah št. 172 pri Bergant Srečko. V Ljubljani v trafiki Valvasorjev trg o. V Sp. Sišlti, spec. trg. Ivan Simončič.
Kupim
'vsako množino. — Ponudbe pod:
Cigaretni papir
j-ABADIEc in >SAMUM« ter. f stročnice >SAMUM« št. 2 oddaja po znal no znižani ceni — dokler traja zaloga — trgovina Avgust Čadož, Ljubljana, Kolodvorska nlica Št. 33.	3570
PH70R | Kupujem staro lUbUtl • čevlje, pohištvo
obleke, itd. -
DRAME MARTIN, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29.
Lepo morsko travo
posteljna peresa, posteljne vložke, H;
MOTVOZ,	nudi po najnižji
ceni železnina A. SUŠNIK, Ljubljana,
Jetikal
Dr. Pečaik, Jetika. Današnje strogo znanstveno zdravljenje. Vsak jetič-nik, ki hoče doma ozdraviti naj kupi to knjigo. V vseh knjigarnah, 48 strani, 9 kron.
V najem, ali od litra oddam dobro obiskano
Prodam
od 300 do 700 litrov in velike od 10 do 24 hektolitrov. — Naslov se izve v upravi lista pod štev. 3569.
t oleg drž. ceste v Dobu pri Domžalah, zraven gostilne je tudi mestna tchnica. Kdor se zanima in ima veselje do gostilne naj se oglasi pri podpisanem
Anton Videmšek
gostilničar in mesar v Dobu.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, da jo Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno mator
roj. Jerman
po kratki bolezni prevldeno s sv. zakramenti za umirajoče v 84. letu starosti poklicati v blaženo večnost.
Pogreb se vrši v petek 30. sept. ob 9 uri dopoldne )z hiše žalosti na mestno pokopališče v Vojni VHsi. Črnomelj, dne 29. sept. 1921.
toop Kolbcaesi žup. upr. v pok. — Joaip Koluoz-n, paso .inik,
sinova.
Marija omož. RomSek. hči.
lak za konzerviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cement, ksilolej (najcenejši karbolinej), tvatproof za izsn-šovanjo vlažnega zldovja in izoliranjs proti vlagi, zidno in strešno opeko, apno, cement in druge stavb, potrebščine dobavlja	2805 aJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleiweisova cesta 18.
aBaaaBiB!«iaoBB«s«Essa£iesaaHaiH
a
železnlnske stroke, spretne sturejše moči, ter enega izobraženega, krepkega
Prazne, novo in rabljene
iS« (djakova) v vsaki množini po najnižji ccni pri:
FR. SIRC, KRANJ.
JRngleški cink
99 73% THE
LEVHNT Co.-, Zagreb
Dalmatinska ulica 10. Telefon 652.
spiejme trgovina z železnlno
Breznik & Fritsch
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
»BBSEBBniaBBBnBBBBBBBBHBBBB
Bukovih drv ssr«
do 30. t m. ua prodaj. Dalje imam tudi na prodaj 8 prašičev za pleme in 3 kra»c. Cena po dogovoru. Matija Kozaincrnik, posestnik in lesni trgovec, Dobrova št. 33 pri Ljubljani.
2 gani kladni za s prodaj. — venca< pod	tl3S"i dol:,ro '»«• 1 ohranjeni, zelo pri-alon ali sprejemno sobo, na-Naslov pove upravništvo ?Slo-štev. 357S.
Napredke čevljarski stroj ?>Siugeri (cilinderca), malo rabljen, po nizki ceni. Več se poizve pri IVANI ZUPAN, Trzin štev. 3. 3597	
SI	ROJI
jgjgs>y ses^sttSKHKovismiBtiimimtsstistss^	
za obdelovanja
Lastns S^osraiScel
SradiSnja prodajalna za Jugoslavijo tvrdka
KiillL pilili ii. m. D. H.
Wien XVI., Hubergasse 3, Chemnilz v Saškem
Zagreb, Viaška uiiea 25.
Velike zaloge v Zagrebu.
Takojšnja dobava po povoljnih tvorniskih cenah ocarinjeno iz Zagreba. — Pri nakupu se ne zgubi čas iu ni nikakih transportnih težkoč.
Sfrssi ss? izslefl. onsdjia:
Stroji za tokarenje kovin
(Drehbiinke) v vseh veličinah, Shaping- in skobeljni stroji, Kallsiigcn (pilo za rezanje žcleia), brusilna korita (Schleiftroge) itd.
Stroj m Sasno sirote
Vrpčano pile,
Abrlcbt-, Diktenhobol-atrojl, skobeljni ln glob. vrtalni stroji, krožne pile za slolarje in drva, stroji za ccplenjo drv, stroji za brušenje pil, skobeljniki za okroglo železo, polnojarmenikl, stroji za brušenje nožov itd.
Sfreji m obdsl. pločevine:
Sicken-stroji, etrojl za okrogljcnjo, stroji za obrobljenje, kružne škarje,
polužno škarje (Hebelseberen), slance za piolukuanje itiL
Amerlkanski Svst. Cushnian,
Bohrfutter,
/avojna rezala,
vretuno za brušenje in polharje, paralelni prncjepl z vijkoin, In robče vsakovrstno oroilj. ja vso in-i i1u«trlj?ke svrh<.
pracDHiafcka DBMLOP - RECTHOFFEE* - KUTCHIilSOn
priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
SSKM
Zf)SE-HLlltl-^ZOU!-H!SMJ!lE-!l1!)USTR.STR!ieE-riQST0yi: |a PRORBČBHMiRČRTl IH OBISK 111ŽEIIIB7R B8EZPIRCH0.H|
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. septembra 1921, P I 303/16—142, se na predlog g. Roze Herzog, vdove Legat kot matere in varuhinje nedolehie Leopoldine Legat, posestnice v Ljubljani na Gosposvetski cesti hiš. št. 16 vrši
dne 4. oktobra t. i. ob 9. uri
v pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica hiš. št. 11
prostovoljna javna dražba
vložka 290 kat. obč. Trnovsko
zemljisčnih parcel — travnikov predmestje.
1.	286/1 travnik v izmeri 6 a 55 m"
2.	286;2 travnik v izmeri S a 10 m-
3.	286/10 travnik v izmeri 8 a 64 m-
4.	286/11 travnik v izmeri 7 a 82 m-
5.	286/12 travnik v izmeri 8 a 70 nr
6.	286/13 travnik v izmeri 10 a 73 m-
7.	286/14 travnik v izmeri 8 a 2 m-Vzklicna cena je K 10-— za m3 za vsako parcelo. Vsaka parcela se bo posebej dražbala in prodajala. Morebitnim zastavnim upnikom ostanejo vse njihove pravico
brez ozira na visokost najvišje ponudbe slejkoprej pridržane.
Parcele leže ob Poti na pasji brod, ki pelje od Kopališke ulice kot poljska pot na Vič, torej ob periferiji mesta. Prikladen jc ta svet tudi kot stavbeni prostor.
Natančnejši podatki glede dražbenih pogojev se dob6 v pisarni podpisanega notarja v uradnih urah, kjer se lahko vpogleda tudi mapni načrt. Informacije daje tudi g. Josip Pollak, trgovec y Ljub Ijani na Sv. Petra cesti hiš. st. 9.
V Ljubljani, dne 27. septembra 1921.
3553	Dr. Kari ScMdmger I, r.
Pri premogovniku v Hrastniku se s 15. oktobrom razpisuje služba (fl)
lle/lektira so samo na moč, ki jc v računanju popolnoma zanesljiva ter izurjena v strojei>isju. Plača po dogovoru. — Lastnoročno pisane prošnje z izpričevali o šolski prcdizobrazbl in o dosedanjem službovanju naj se blagovolijo uposlatl do 13, oktobra 1.1. na RUDNIŠSO RAVNATELJSTVO HRASTNIK.
Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva iTAlMa
znano
VjJl V	^U^SJj ka-
tero bova ravno v istih strokah, kakor s Speceriio manufakturo in deželnimi pridelki vodila naprej te so priporočava slav. občinstvu.
Slovenjgradec, 29. soptembra 1921.
Z odličninl spoštovanjem
Oskar EteitSer mas!. &raSa Kopač.
THGOVINH = PERILA.
Šelenburcfova ulica Stev. 5
kJ
priporoča svilene in jesenske obleke po najnižsi ceni.
Švicarska vezenin vefisa v zalogi.


h razpisu natečaja za oddajo tobačnih zalog u ceii kraljeuini.
(Razpis — glej 3Uradni liste z dne 27. septembra 1921, št. 117.)
Gospod minister za finance je z odlokom od 10. septembra 1021 odobril, da se razpiše oddaja tobačnih zalog v celi kraljevini potom licitacije.
Pogodbe s sedanjimi založniki prenehajo z 81 decembrom 1921. Novi založniki prevzamejo velikoprodaje za dobo dveh let, to je za solarni leli 1922 in 1923.
Podzaloge v Sloveniji prenehajo koncem leta 1921 v. sedanji obliki in preidejo v zadevnem rajonu kot .vzporedna zaloga v oskrb glavnega zakupca.
Zakupec glavne zaloge prevzame obvezo, da bo sedanje podzaloge na istih mestih vzdrževal jn oskrboval na svoj račun. Za pravilno vodstvo je odgovoren nasproti monopolski oblasti in oblasti finančne kontrole. (Čl. 124 zakona o monopolu duhana in čl. 16 Uslovov.)
Ker velezakupec (tobačni založnik) ni vezan vodili veleprodaje osebno, more tedaj staviti ponudbe za zakup zalog y več rajonih, oduosno za zaloge v različnih pokrajinah. Ponudbe (oferti) pa se morajo vložiti za vsako glavno zalogo posebej. (Čl. 3 in 5 Uslovov.)
Za glavne zaloge in s temi združene podzaloge ostane še nadalje dosedanja razmestitev. Založne trafike ostanejo i v bodoče spojene s podr.alogami. (Čl. 16 Uslovov in čl. 131 zakona o monopolu duhana.)
Založniki v. Sloveniji prejemajo tobačne fabrikate iz glavnega skladišča gotove robe v tobačni tovarni v Ljubljani.
Glede vračanja vreč in plačila zabojev v novi zakupni perijodi obrača se pozornost interesentov na čl. 19 Uslovov.
Oferenti za prevzemanje tobačnih zalog morajo svoje ponudbe, ki se tičejo zalog v Sloveniji, vložiti tlo 20. oktobra t. 1. oh 11. uri dopoldne v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani.
Zaloge »e bodo podelile onenm ponudniku, ki se obveže, da bo za celi pogodbeni čas vršil prodajo z najnižjim procentom (provizijo) preko onega fiksnega procenta, ki se daje trafikantom. Trafikantski fiksni procent od prodaje je določen za dobo sedanje zakupa, kakor doslej, s 6 fr-.
. Kavcij«, ki ostane v shrambi pri pokrajinski monopolski direkciji za celi čas pogodbenega razmerja, se vloži pri blagajni tobačne tovarne v Ljubljani najkasneje 19. oktobra. Visokost kavcije znaša 5 °j0 celotne prodaje v letu 1920, in sicer dotične zaloge, za katero sse stavi ponudba.
Kavcija se more vložiti v gotovem novcu ali v državnih in od države garantovanih vrednostnih papirjih.
Glasom Uslovov. je donašala prodaja fabrikalov v letu 1920 v posameznih založnih rajonih Slovenije sledeče vsote v dinarski valuti:	. .,., . , .. . ..
Za prodajni reon Ljubljana.......
Za prodajni reon Kamnik........
Za prodajni reon Logatec........
Za prodajni reon Litija ........
Za prodajni reon Krško........
Za prodajni reon Slovenjgradec.....
Za prodajni reon Kadeče ......... „ 330.473
Za prodajni reon Konjice.........
Za prodajni reon Brežice.........
Za prodajni reon Smlednik........
Za prodajni reon Višnjagora........
Za prodajni reon Vrhnika ........
Za prodajni reon Zagorje.........
Za prodajni reon Velike Lašče.......
Za prodajni reon Laško .........
Za prodajni reon Marberg ........
Za prodajni reon Prevalje ....... .
Za prodajni reon Rogatec.........
Za prodajni reon Sevnica.........
Za prodajni reon Slov. Bistrica .......
Za prodajni reon Murska Sobota......
Za prodajni reon Dolnja Lendava ......
Za prodajni reon Kranj sa podveliko prodajama
Kropa i Tržič...........
Za prodajni reon Radovljica sa podveliko prodajama Bistrica i Kranjskagora.....
Za prodajni reon Kočevje sa podveliko prodajama
Banjaloka i Pregrad.........
Za prodajni reon Cerknica sa podveliko prodajama Lož i Nova vas .........
Za prodajni reon Novo mesto sa podveliko prodajama Černomelj, Metlika i Kostanjevica . Za prodajni reon Celje sa podveliko prodajom
Mozirje .............
Za prodajni reon Lukovica sa podvelikom prodajom Moravče ...........
Za prodajni reon Maribor sa podveliko prodajom
Sv. Lenari.............
Za prodanji reon Ptuj sa podveliko prodajom
Ormož............. . „ 2,632.305 —
Za prodajni reon Ribnica su podveliko prodajom
Travnik . ............„ 480.726-—
Za prodajni reon Škofja Loka sa podveliko prodajama Sestranska vas i Železniki .... „ 638.333 — Za prodajni reon Trebnje .sa podveliko prodajama
Mokronog i žužeiiperk........„ 1,126.659 —
Za prodanji reon Radgona sa podveliko prodajom
Ljutomer.............„ 951.224 —
Za prodajni reon Šmarje pri Jelšah sa podveliko
prodajom Kozje........... 968.727---
Podntki o prometu iz prodajo v drugih prodajnih rajonih n kraljevine so razvidni i/. Uslovov, ki so dobili v pisarni tobm' tovarne v Ljubljani.
din. 10,121.559 —	
	949.305-—
	625.000-—
	393.796-—
	430.915-—
	550.556-—
	
	369.317—
	739.194-—
	310.702-—
	264.359-—
	1,049.097—
	507.438—
	330.433-—
	3,890.423—
	590.168—
	
	777.810-—
	464.302-—
	588.815-—
	618.724-—
	471.242-—
1,117.232 — 2,116.367-— 685.554-— 682.951-— 2,703.235-— 2,704.724 — 314.31.l-~ 4.407.136-—
Interesentom za zakup dajejo se ustmena pojasnila ob uradnih urah v pisarni tobačne tovarne v Ljubljani. Uslovi (Pogoji) in blan-keti za oferte se pa morejo poslati ludi po pošti, ako se pošlje poštne znamke za frankiranje pošiljke.
Pokrajinska monopoiska direkcija v Ljubljani,
dne 28. septembra 1921.
: v Mandelj I. r.
'<■'>; V
3563
, : <. t .
1 l^nnni 18 tapetniško obrt sprejme UtCilbd IVAN CERNE, Dunajska
cesta St. 28, Ljubljana.
3313
Sladkor
kavo
riž
dobite najceneje pri tvrdki nillO Itd.
0, ČERTALIČ v ULBUANI<
Karlovska eesta.
RAZPIS.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v. Ljubljani razpisuje izdelovanje sledeče službene obleke za svoje uslužbence:
2500 komadov bluz, 2500 komadov Hlač, 2500 komadov plašoev in 200 komadov suknjičev.
Sukno in podlogo, ki je potrebna samo za plašče, dostavi obratno ravnateljstvo, vse drugo izdelovatelj. Opis obleke naj reflektanti zahtevajo od obratnega ravnateljstva v Ljubljani, oddelek III/4. Glede mer veljajo naslednje določbe:
A.	Bluze se izdelujejo po merah, navedenih v knjižicah, ki se dostavijo.
B.	Glede hlač, plaščev in suknjičev veljajo naslednje mere:
a) za hlače:
		I	11	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX
1	Cela dolžina hlač	98	100	102	104	108	110	112	115	118
2	Dolžina koraka	70	72	74	76	78	80	82	84	86
3	Širina pasa	82	84	86	88	88	90	94	100	104
4	Širina koraka	G4	64	64	68	68	68	70	72	74
5	širina na kolenu	4«	46	4(1	48	48	48	50	50	52
6	SpodDja širina	44	44	44	46	46	46	48	48	48
Izdelati se mora k meri I, III, IV, VI, VII iu IX a 200 komadov; k meri II in VIII a 400 komadov; k meri V 500 komadov hlač.	,,
b) za plašče:
•< .*. '"it
		I	11	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX
1	Hrbtna dolžina od					\				
	šiva na ovratniku	115	120	124	125	125	128	130	135	138
2	širina pteu	22	22	24	22	24	25	25	25	25
3	Cela dolžina rokavov									
	preko komolca	55	58	60	60	62	65	65	68	70
4	Gornji obseg života	96	100	100	96	100	104	96	100	105
5	Spodnji obseg života	85	88	90	90	95	100	00	95	100
Odpadajoča množina izdelkov je ista kot pri hlačah, c) suknjiči:
mera ad št. 1 je sledeča: 80, 82, 84 / 85, 85, 90 / 90, 95, 98; mere ad št. 2 do 5 so iste kot pri plaščih.
Izdelalo se bode ad št. I, III, IV, VI, VII in IX a 20 komadov; ad II in VIII a 25 komadov; ad V 30 komadov suknjičev.
Reflektira se tudi na delne oferte. Zapečatene ponudbe noj se predložijo obratnemu ravnateljstvu, oddelek 1114, najpozneje do 10. oktobra t. 1. dopoldne.
Ponudbi mora bili priložena izjava, da ponudniki glede cen ostanejo v besedi do 20. oktobra 1921, da bode prevzeto deio izvršeno najpozneje tlo 20. decembra t. 1. ter da pristanejo na vadij, ki se določi sporazumno pri sklepu pogodbe, in jamstvo za obdržanje termina.
/.	Ljubljana, dne 28. septembra 1921.
Obratno ravnateljstvo južne železnice LjuSitjana.
3567
iivtomobikia prometna d. d. v Ljubljani
Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920, št. 10.148/20, ustanovitev delniške družbe pod imenom »Automobilna prometna (1. d/i sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automobilni promet križem Slovenije. Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K, Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno coristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo. V smislu lega odloka oddajemo v. javno subskripcijo
do 25,
Nominalni znesek se mora lakoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 40 kron za .vsako delnico.
Subskripcija se vrši od 1. do IS. okSobra 1912.
Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskoinptua banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino iu industrijo ,v Ljubljani.
Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januarja 1922 dalje ter so opremljene s kuponi za leto 1922.
Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno iK>trdilo o številu jim dodeljenih delnic, oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah. V smislu S 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 cfclnic po 1 glas. Hkrati sklicujemo
USTANOVNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil
v čeJrtek, dne 27. oktobra 1921 ob U. url dopoMne v prostorih centrale Jadranske banke v LsubSjani, šelenburgova ulica 7, II. nadstr.
s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavui ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le-ta od državne uprave odobrena;
2.	volitev članov upravnega sveta;
3.	volitev članov nadzorstva.
V Ljubljani, dne 30. septembra 192t.
! JADRANSKA BANKA. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. SLOVENSKA E8K0.V1PTNA BANKA, |	KREDITNI ZAV01) ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO.	3501