r
Nttjvnčji •kmnaid I	v Združenih driavmk
Velja k« ne leto • • • $6.00 Z« pol lete.....$3.00
L!
i
Za inuiiinrtro celo leto
GLAS NARODA
The largest Skranan Lto&J »
I
List slovenskih delavcev v AmerikL

and legal Holidays 75,000
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Class Hatter September 21» 1903, »t the Poet Office at Hew York, N. Y, under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1243
No. 5 I. — Stev. 5 I.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 3, 1937—SREDA, 3. MARCA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV.
CARNEGIE-ILLINOIS STEEL PRIZNALA LEWISOVO UNIJO
OGROMNO JEKLARSKO PODJETJE BO SVOJIM DELAVCEM ZVIŠALO PLACE in SKRAJŠALO DELOVNI ČAS
Od zmage neodvisne organizacije bo imelo nad tri-stotisoc jeklarjev korist. — Usoda kompanijskih unij je zapečatena. — John L. Lewis je pohvalil Myrona C. Taylora. — Dnevna minimalna plača se je povišala za 80 centov.
Z vsakim dnem se pojavljajo nove stavke
POSTOPAČ JE PRIZNAL ODVEDBO
Jose Gancedo je priznal > da je odvedel in umoril otroka. — Zločin je priznal detektivu, ki je bil preoblečen v kaznjenca.
PITTSBURGH, Pa., 2. marca. — Največja družba ogromne United States Steel korporacije je danes priznala svobodno in neodvisno delavsko organizacijo kot zastopnico pri kolektivnih pogajanjih.
Ameriška industrija jekla, ki ima nad pet tisoč milijonov dolarjev kapitala, je temeljito izpreme ni la svoje stališče, ki ga je zavzemala že desetletja napram delavcem.
To razveseljivo novico sta včeraj objavila Philip; Murray, predsednik odbora za organiziranje jeklarjev, in John L. Le\/is, ustanovitelj odbora za in-< lustrijalno organizacijo.
Začasna pogodba, ki jo v imenu delodajalcev pod pisal Benjamin F. Fairless, predsednik Carnegie -111 inois Steel Corporation, jamči I 20,000 delavcem:
— Po 16. marcu bo vsak delavec (tudi neizve ; bani delavci) zaslužil na dan najmanj pet dolar-ev. Delovni teden bo znašal 40 ur. Delavci bodo za prekurno delo posebej plačani.
Člani odbora za organiziranje jeklarjev, bodo priznani kot zastopniki delavcev, združenih v Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Worke rs.
Natančnejša pogajanja glede delovnega časa,
inezd in drugih delavskih pogojev se bodo začela j1/1.! samo !M,kra' 4a?tira^1 ko ■»" , . A	»nI osumi jen tatvine. Ako ga
se pred IU. marcem.	^	| bodo zdravniki razglasili za
Predno se je Carnegie-Illinois Steel odločila do j duševno Ivinega, bo šc^ v blaz-'ega koraka, je že dvanajst drugih velikih jeklarn ni*'0- Ako pa ira razglase zh zajamčilo svojim delavdfem iste ugodnosti.
REPUBLIKANCI j SENAT SE BAVI NAPREDUJEJO S POLOŽAJEM
Fašisti so bili pregnani iz V KENTUCKY
predmestja Toleda. —---------
Republikanci razstrelili [Civil Liberties Commit-predor.
MAK DEL PLATA. :!. mar. — Argentinska scuzacijonalna odvedba dveletnega otroka En-iiit» Perevra Iraolo je bila ko je po petdncv-l om ostrem izpraševanju postopač Jose Oancciio slednjič priznal, da je otroka odnose!.
Nek detektiv se je (Janzedu v celici pridružil v obleki postopača ali "linigero'' v kaznilnici v Mar dela Plata. (Jancedo mu je svoj zločin prijateljsko priznal.
Otrok je izginil v sredo z veer iz vrta pred hišo svojega očeta. Njegovo truplo je bilo v >oboto najdeno v svinjaku na očetovem posestvu poldrugo miljo od hiše. Znamenja so kazala, da je bil otrok zadavljen.
Gancedo je star 44 let in je priselil iz Španske ter živi v Argentini že več let. Prej je
nad

V ameriški industriji jekla je zaposlenih 550,000 delavcev.
Dosedaj je znašala minimalna plača pri Carnegie-Illinois Sfeel Corporation $4.20 na dan; delav-i so pa morali delati 48 ur na teden. Delavcem bc torej dnevna plača povišana za osemdeset centov.
Kompanije so bile prisiljene skrajšati delovni 'as, kajti Walsh-Healeyeva postava določa, da ne sme dobiti nobenega vladnega kontrakta družba, ki zaposluje svoje delavce več kot po 40 ur na te- raoio Areco in policijskemu na den.
zdravega, bo dobil dosmrtne ječo, ker Argentina nima smrtne kazni.
Otrokov 5 let stari brat Miguel je povedal, da je nek bradat mož bratca pobral na vrtu in jja odnesel.
Gancedo je bil najden in a-retiran v koruzi, kjer je bila najdena otrokova obleka. Pri aretaciji ni več nosil brade.
Gancedo, ki je pozneje ponovil svoje priznanje sodniku ]!;•-
Jeklarne bodo lahko ponudile svoje blago ame-
Čelnikn Manuelu Salomone, |e rekel, da otroka ni hotel umoriti. Policija je mnenja, da se riški mornarici, česar jim v zadnjem času ni bilo'je otrok zadušil, ko mu je gla-
mogoče, ker so imele uveljavljen 48urni delovni Ivo zavil v svojo obleko, da o-
11rok ne bi vpil. Gancedo pravi, da ga je neka "neznana sila" gnala, da je otroka odnesel
KOMISAR LITV1N0V BOLAN
teden.
Jeklo se bo podražilo od 2 do 6 dolarjev pri toni.
Priznanje Lewisovega odbora za industrijalno p,oMruS° n,ilj° ,Jale*
organizacijo bo zadalo smrtni udarec takoimeno- (	-
vanim kompanijskim unijam.
Svobodne delavske organizacije so kompanij-*skim unijam po vsej pravici očitale, da jih kontrolirajo delodajalci in da ne morejo za delavce ničesar dobrega doseči.
John L. Lewis, predsednik United Mine Workers ter predsednik odbora za industrijalno organizacijo, je označil pogodbo s Carnegie-Illinois Steel j
Corporation za sijajen primer, kako se je treba loti- s5ali,1«;/]a 11111 ,]?volj;.,,a "n\v ti obsežnega gospodarskega problema.
—	K našemu uspehu sta dosti pripomogla uvi devnost in diplomatsko zadržanje Myrona C. Taylora. predsednika United States Steel Corporation. V teku zadnjih mesecev sem se z gospodom Tav-lorjem večkrat posvetoval.
—	Oba sva se zavedala silne odgovornosti in da-
MOSKVA, Rusija, J. marca. — Maksim Litvinov, ki je l»ii nedavno razreden svojega |hi-Kla kot sovjetski vnanji komisar. je zbolel na želodčni bolezni, kakor s no je imel tudi bi v 1 si komisar Jurij Cieerin.
Litvinov je prosil Josipa
zdravilišče v Nemčijo, Stalin mu ni dovolil.
toda
VALENCIA, Španska, marca. — Španska republikanska vlada naznanja, da so nje ne čete dospele v predmestje Toleda in so v hudem boju brn nitelje premagale.
Infanteriji je pomagala ar-•ilerija. ki je razpostavljena na Los Cigarrales hribu onstran reke Jagus.
Fašistična artilerija je ob->treljevala vladne artilerijska postojanke, pa je morala kmalu umolkniti.
Iz tega poročila je razvidno, da se je na jugu pokazala nova republikanska armada, ki hoče fašistom prerezati zvezo s i'ronto pred Madridom.
MADRID, Španska, '2. marca. — Asturski ruilarji volno l»oIj pritiskajo na fašiste v O viedu. V vseučiliškem me«tu so republikanci odbili fašistični napad ter so fašiste s strojnica mi prisilili, da so se umaknili v -voje razbite za kope. V teh bojih je bilo ubitih najmanj 1 <>•> fašistov. Republikanci so se tu-<ii s protinapadom polastili nekega majhnega poslopja poleg Santa Cristina sanatorija.
Iz Audujara poročajo vladni oblasti, da še vodno prihajajo italijanski vojaki v Cadiz in Malago. od koder odhajajo nu fronto pri Cordobi.
MADRID, Španska, 2. marca. — Okoli Madrida ni bilo važnih bojev. Tudi na front: ob reki Jarama vlada mir iu obe vojski naglo kopljete strelne jarke. Na tem mestu bo mogoče vladal mir še več tednov ali mesecev, nakar se bodo zo-]»et pričeli I jut i boji.
Republikanski armadi preti J največja nevarnost od (>0,000 Italijanov, ki se bore z armad » generala Franca.
Madrid je imel zopet zelo hrupno noč. ko so republikanci razstrelili veliko mino pod zo-bozdravnisko šolo v \ seučil:-Ikem mestu. I'o razstrelbi se j«-no obeh straneh pričelo močno streljanje, vsled česar Madrid
cam ni-o mogli spati.
/
BILBAO, Španska, J. marca. — Republikansko vojno sodišče je obsodilo na smrt l.~> oseb, kor so pomagale fašistom. '21 jjh je bilo obsojenih na zaporno kazen.
tee se zanima za Harlan okraj. — Odbor bo tudi preiskoval gradnjo ceste.
WASHINGTON, D. C., '2. marca. — Senatni Civil Liber-lies Committee je naznanil, d;> odborov i agenti pod vodstvom Ben Allena preiskujejo 'Velo vrsto streljanj in en umor", k. se je izvršil pri zadnjih delavskih nemirih v Harlan okraju v Kentucky.
Tajnik odbora Robert NVohl-fort h je rekel, da bo tekom preiskovanja javno zaslišanih mnogo prič, med njimi tudi več uradnikov, katerih naloga j" skrbeti, da se postave izpolnil-jejo.
Wohlforth je rekel, da se senatni odbor posebno zanima za umor 11» let starega Musicke. ki je bil umorjen z več streli, ki so bili nanj oddani skozi o •eno njegovega stanovanja.
Wohlforth je tudi rekel, da ima odbor mnogo pritožb <» neprestanih napadih na unijske delavce in organizatorje.
Malo prej pa je predsednik senatnega odbora senator La Follette izjavil, da 1k> v sredo njegov odbor razpravljal o de h« American Bridge Company v Pittsburgh!!, ki je podružnica United States Steel Corporation in ki je leta VV31 v Jersey City, N. J., gradila Pulaski oe sto. V četrtek pa pride pre.I odbor preiskava Federal Labo ratorios, Inc. iz Pittsburgha, ki je raznim industrijskim podjetjem prodajala solzni plin.
Litvinov je pod strogo stražo v svojem stanovanju in noče nikogar sprejeti in niti v.~ radnikov vnanjega urada.
PREDSEDNIK SE PRITOŽUJE NAD JEDJO
V DRŽAVI PENNSYLVANIJI SO
ZASTAVKALI CELO SLEPCI
NEMEC HOČE BITI IZGNAN IZ RUSIJE
MOSKVA, Rusija, i\ marca. — Melchior Pfeifer, ki je l>:i t mnogimi drugimi Nemci ob •ojen na deportacijo, ker je bil udeležen pri sabotaži in proti-revoluciji. je zapretil, da bo iz vršil samomor, ako bo v resm-"i poslan v Nemčijo.
Pfeifer pravi, da je komunist in da je zaradi tega moral bežati iz Nemčije in da bo takoj '•bsojen na smrt, ako stopi n;i eemŠka tla. Sovjetska vlada skuša zanj dobiti vizej v kako drugo državo.
lekosežnih posledic najine odločitve. Delavstvo, in-drustrija in narod bodo deležni sadov te zmage.
Nadalje je izjavil Lewis, da bodo podrobnosti pogodbe s Carnegie-Illinois izdelane na posebnih konferencah
Pri Douglas Aircraft Corporation v Santa Mo-.lica, Cal., ki je največja tovarna za aeroplane n \ svetu, so po šestdnevni stavki zopet pričeli delati. Okoli tovarne je korakalo okoli 500 piketov. Koli • ko stavkarjev se je vinilo na delo, ni znano. Tudi v njeni podružnici Northrop Corporation so priče!i delati.
KAKO BO Z OBTOŽENIM AMERIČANOM?
Mladi John Hughes je v preiskovalnem zaporu v Moabitu. — Hughe-80V oče je odvetnik v New Yorku.
Po celi deželi pa je na stavki še vedno okoli 30,000 dela\ -cev, po nekaterih krajih pa n;.-taja j o nove stavke. Tako j" včeraj zastavkalo več sto delavcev v tovarni za nogavice, mla-■ tli fantje po uradih, bolniške strežnice, prevažatelji pohištva in celo nekaj slepcev.
American Federation of Ho cry "Workers trdi, da je zastavkalo 2000 tkalcev in tla je vsled tega G tkalnic zaprla svoja vrata v Berks okraju v dr žavi Pennsvlvauiji. Njihova BERLIN, Nemčija, 2. mar- poglavitna zahteva je priznala. — John Joseph Huglies i/, j nje unije. V štirih tovarnah >o New Vorka je bil iz j>olicijskih sedeče'" stavke, v peti tovar-zaporov prebijali v Moabit j ni se delavci izprehajajo, iz
vali zapor, šeste pa so bili vrženi na ulic «.
kaznilnico v prei-kov ker je v petek na ulici ustrelil
let starega Oskarja IIoff manna.
Amerišlko poslaništvo je muc Ja, da bo vzelo še nekaj dni predno bo državni pravdnik pričel
staremu A meri kancu. Policija natančno preiskuje okolščine. ki so dovedle do umora.
Hughes se .zagovarja, da je imel občutek, kot da ua hoč'-Hoffmann napasti in da ga je ustrelil v samoobrambi.
Hoffmannova hči pravi, da
pa
Unij ski voditelji pravijo, da
je zastavkalo 1700 delavcev v
ti Walton tovarnah za čevlje
v Chelsea in pii Phylli.-, Shoe
Company v Lowell, Mass. V
• ,	, i i Salem, Ma-«., je zaprtih pet
preiskavo proti 28 let	' w
tovarn.
Delavski voditelji, ki zahtevajo višje plače, pravijo, da y v New England državah okoli 30 tovarnarjev ugodilo delav-.-kim zahtevam.
V Toledo, O., je raznašal-cev brzojavk, ki so se organizirali v glavnem stanu UAWA., je bil njen oče napol slep in da j /abavalo z igranjem na orglji-je vsled tega imel čudno ho-jee. medtem ko so se brzojavke jo. Zvečer svoje smrti je bil j nakopičile. Fantje zahtevajo na potu k prijateljem, da ž višje plače in krajše ure.
WASHINGTON, D. C., 1. marca. — Ko se je predsednikova žena vrnila z večdnevnega potovanja, ji je predsednik potožil, da so mu dali več dm zaporedoma za zajtrk isto jed kot za kosilo.
Mrs. Roosevelt je takoj nato sestavila dvajset jedilnih listov, tako da bo prišla i?ta jed šele po treh tednih na vrsto.
njimi igra karte.
Hugliesov oče J. J. Hughe-, ki je odvetnik v White Plains,
Prevoz poliištva je v Clevc-landu popolnoma prestal, ko so se med vozniki in l.~>0 prevoz-
N. V., pravi, da bo svojemu si- n;mj tvrdkami razbila pogajali u nudil vsako pomoč, četudi uja. živi že od svojega I*, leta pod varstvom svoje od očeta loče ne žene.
MORNARIŠKA STAVKA NA | JAPONSKEM
TOKIO, Japonska, 1. marca. Stavko, ki bo mogoče vstavila	"a svoje domove.
V Norwalk, O., stavka 7 bolniških strežnic, ker je bil »xl slovi jen ravnatelj bolnišnice.
Skoro 100 slepili delavcev v tovarni Pennsylvania Associa-ion for the Blind v Pittsbur-ghu je pričelo "sedečo*' -tav-ko. Zahtevajo več plače. G1) slepcev, ki niso zastavkali, jo
celo japonsko veliko parobrod-stvo v Jokohami. je pričelo 150 častnikov, ki so lansko leto vstanovili "patriotično unijoTT, ko so pustili svoje ladje.
Unija, ki se imenuje mejro kaj, je bila organizirana v namenu, da izboljša položaj v trgovski mornarici. Častniki so
V	Detroitu je bila zaradi "se-dece" stavke zaprta že druga "Woolwortli trgovina.
V	North Chicago, 111., je so«1.-■rrik Ralph Dady pri Fan steel Metallurgical Corporation do volil stavkarske straže na razdaljo 300 čevljev.
Organizator CIO, Meyer Al-
zastavkali. ker so parobrodna <Jelman, ki vo<li stavko pri družba Nippon Yusen Kaiša ni javno opra\-ičila. ko je 4<razža-iila"' cesarja, ko je nadzoroval L'9. oktobra vojno mornarico.
Stavkujoči častniki dolže pa-robrodno družl>o, da ni ob tej priliki na svojih ladjah cesarju na čast razobesila zastav vzlia I jajočega sol n ca, ____ _j__1
Fansteel Corporation, je bil v Kenosha, Wis., kot justični begunec prijet ter pod varščino •^1000 zopet izpuščen na svobodo.
Advertise in
'C W Naroda"
"VL 2TS VAXVVZ9*
New York, Wednesday, March 3, 1 937
THE LARGEST SLOV EN F DAILY IN U.S.'A.
"Glas Naroda"
CA Corpora ttaa) Owned and Pobilahed by 9LOVKNIC PUBLISHING COMPANY
Prank Bakwr, President
L Benedik, Trees.
of boslneee
Of
of the corporation and •f
of ebore officers: New I«fc City, N. X.
/z Slovenije.
GLAS NARODA (Vek* of Um People)
Every Day Except Sundays and Holidays
■a celo l#to reUrn	m Ameriko ln	Za New York n celo leto ......	97.01
Ktudo ........	••••••••••••• $6.00	Z« pol leta ....................	$3.54
CA pol IctJt	• •••••••••••• 13.00	Za Inozemstvo aa celo leto......	$7 d
Sa Set rt leti ••••<		Za pol leta ....................	f3.»
Subscription Yearly ffl.OO
--T--
Ooctef brm podpisa in ooehucstJ se ne priobtajejo. Denar naj ee bUgoroli •loAUJatl po lfoney Order. Pri spremembi krsjs naročnikov, prosimo, da «t tudi prejftnje bivališče oazasnl. da hitreje najdemo naslovnika.
Advertloemeot on Agreement
"Ola* Naroda" l»hsja vsaki dsn izraemftl nedelj In prasnlkocr
-OLAR NARODA". 21« W. 18th Street. New %orfc. N. F,
Telephone: CHeteea 3—1242
VELIKI FASlSTlCNI SVET
SLEPARSKI PRODA-JALEC ŽIVINE IN SADJEVCA
Te dni je imela zagorska dolina. ]>osebno se nuncij o. V Dolenjo vas je prišel k gostilničar.; i JVk'i mož »A i/. Polšn.š-kili dolomitov in mu ponudil večjo iiii ♦ žino . idnega mošta. Kmalu y se pogodi i s za ceno in ji' prodajalec tudi prejel sto-tak za aro. Domenila sta se, da bo gostilničar }»oslal sode na železniško postajo na Savi, kamor 1h> prišel ponje prodajalec. Možak jo ponudil svojo pijačo še Praiicolu na Kozi-nali. Pogodila sta so za en sod. ček. Po tej kupčiji pa si je mož mislil, da je dovolj barantanja s sadjevcem, zato je skic
naj ga puwte ob cesti, da se bo naispal in bo polteni že sam prišel <lomov. Fantje so res pustili Post rak a samega in se vrnili domov, kjer so domačim povedali, kaj se je zgodilo z njihovim tovarišem. V zgodnjih urah pa so kmetje našli na cesti Postraka mrtvega in to takoj javili orožništvu.
SMRT OD LOVSKE PUŠKE
iS puško se je po nesreči u-strelil 38-letni brezjmselni Ivan Dojar v Trobendolu. Fant je imel v slami skrito lovsko puško, ki je bila nabita. Kako se je nesreča zgodila, se ne ve. Najbrž je hotel puško izvleči iz slame, jo nerodno prijel za cevi,
nil malo obiskati še zagorske ki so bili proti njemu obrnjene,
V namenu, da razpravlja o vojaškem položaju Italije, re je pod predjed s t vom Brnita Mussolinija sestal veliki fašistični svet.
Mussolin. prav nič in- prikriva, da mu veliko oboroževanje Anglije dela velike skrbi in da hoče z večjo oborožitvijo Italije prepreč;'i, da bi bila Italija v Sredozemskeni morju sin-bejša od Anglij". V resnici je bil sklican fašistični veliki svet 1'Tualu nato, k-^ je angleški ministrski predsednik Stanley ' Baldwin v poslanski zbornici poročal o načrtu za oborožite\ i dežele. V prihodnjih petih letih bo Anglija izdala za orožje 7 "n pol miljard dolarjev.
Italijanski časopis* obširno pišejo o seji velikega sveta i »j nek članek pravi:
"Nikaka tajilo-1 ni, da je bil velikanski angleški oborožitveni načrt v Rimu sprejet z velikim strmenjem. T oil a Mussolini se drži svojega narrla, da je za vsako slučajnost pripravljen. Zato je mogoče pričakovati, da bo veliki svet sklenil nov italijanski oborožitveni nav'rt, ki se bo posebno nanašal na mornarico in zračm. brodovje."
Mussolini, ki kot minister stopa vsako vejo obrambne sile — vojaštvo, mornarico in zračno silo — je naznanil, da bo na seji velikega sveta govoril ono uro o obrambni politiki.
Polog tega bo vnanji minister grof Ciano razpravljal o vnanji politiki, finančni riinisterde Revel o zmožnosti italijan skih financ s posebnim oziroui na oboroževanje; minister za vzgojo Bottai pi' bo govoril o nazadujočih rojstvih.
Veliko zanimanje in prosenočoiijo jo povzročila Mussoli nijeva izjava v listu "Popolo d' Italia", da je fašistična politika glede naraščanja prcbivi^tva doživela poraz, navzlic temu, da dobe novoporočein i posebne nagrado, da vlada podpira velike družine in nalaga tidovratnim samcem visoke davke.
List pravi, da je število rojstev od leta 19-4 tako nazadovalo, da je italijanska ari:.uda s tem izgubila 15 divizij vojakov.
Kaj namerava Mussolini ukreniti, da bo več italijanske ga naraščaja za hrano topov, tega ni napovedal v svojom članki:.
mesarje, ki prav zdaj težko kupujejo živino, ker so se dvignile cene. Najprej se je z«;lasi 1 pri mesarju blizu farne cerkve in napravila sta kupčijo za tele. Seveda je podjetni možak dobil tudi aro. Nato je obiskal še tri mesarje, prodal pa samo enemu teličko in dobil ar-. Po končanih poslih se je možak zadovoljen vračal proti ljanlsikim hribom, če? sem nasmutkal te sane Zagorja ne.
Cez nekaj dni si
s petelinom zadel ob slanmi po-vez; naenkrat je zagrmel strel in ves naboj ga je zadel v trebuh, ki je bil strahovito niz-meisarjen. Ko so pritekli ljudje, ki so se ravnokar vračali iz župnijske cerkve od jutranjega opravila, in slišali v hlevu -4 re], so ga našli v zadnjih zdihljajih. Tako obveščeno o-kunrp-1 rožni štvo v JurkloŠtru je ]*> dobro , natančnem ogledu in popisu nesreče, javilo primer oblasti v Celju, ki je odredila pokop na farnem pokopališču v Sv. Ru-
icer prebri-je možak
TISOČAKI NA STRANIŠČU
V vlaku, ki vozi med Lvovom in Gdanskim, je sprevodnik, na stranišču našel zavoj ameriških obligacij, ki so vredne najmanj
ko veliko vrednost. Nihče se Š.' ni oglasil, da kaj takega pogreša. Zato sodijo, da je vse bo-
spet zglasil pri gostiln i ča rjovi pertu. Ponesrečeni je bil ro-soprogi v Dolenji vasi in jo! jen 30. julija 1898 v Št. Janežu prosil, naj mu da večji znesek J pri Dravogradu, pristojen v ki ga potrebuje zaradi smrti v (Pa meče. okraj Slovcnjgradec. hiši. Pa se je mož uštel. kajti1
gospa mu je dejala: «Kadar i 24 TISOČAKOV JE IZ-bomo sadjevec natočili, bomo	r\\rnSb
tudi takoj plačali." Ko sta MINILO IZ TRGOVINE
pozneje prišla kupca na dom; (>kn^ ]M,p(>Mne je ,>ripra-posestn.ka Dolarja, da b. na- vi, tr^ovec v Mariboru z listeria sadjevec, sta bila kaj Iljem Viktor Kosi, ki ima svo-pn-senr eena. ko sta zdelala j j(> tr^>vino „a tnfU Kralju pet e,sto neznano osel™ Pa tudi m 24/)(M) I)in da jih 0<lm^ v
posestnik ju le zaeudeno gledal,	i/t,. „., i	i>
.	, , , "7 •	r reundovo tovarno usnja. Po-
Ko sta mu povedala, da sta prt-	i -m -i • „ i • i '
v, i .. •	ir	lozil jih je na prodajalno mizo,
.rtnAA , ,	XT-	igastvo odvrgel tamkaj kak ti
12,OCX) dolarjev. Niso se mogli "
ugotoviti, kdo bi bil izgubil ta-lhotapee z divizaini.
DENARNE PQS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ža $ 2.55 ___________ Din. 1M
f 5.00___________Din. 200
f 7.20 _______________ Din. 300
$11.10 _______________ Din. 600
$23.00 __________________ Din. 1000
$45.00 ................... Din. 2000
¥ ITALIJO
Za
$ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $112.50 $167.50
Ur 100 Lir 200 Lir 500 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000
III BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVSŽENE SPREMEMBI OOB1 ALI DOLI
Mm hyteiil« vetjih xneskov kot zgoraj naveden«, bodisi » dinarjih ali Urah dovoljujemo še boljie pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Sa tspt^U« t 5— morate poolatt....-----------$ 5.7$
$10.— - - _____________$10.8$
$15*- " "
.$2L—
$40^-
doM ▼ etarem krajn IgitBte v dolarjih.
MCJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLR LETTKR ZA PRI-
8TOJRINO $L—
BtOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
NKW IOK, M. X.
šla po kupljeni sadjevec. Ker tudi sodov ni bilo nikjer, sta bila pre pri ran a, da je provejani neznanec zapravil še sodo. Zadeva je bila javljena orožnikom ki s<» sode našli na postaji in šli nato na zash-dovanje j prebrisanega sleparja.
V MASKARE JE SEL PO SMRT
Kakor ol»irajno je bilo tu<di letos na Dravskem polju mnogo maškar, nuni njimi tako imeno. vani kurenti. Tako se je večja •družba fantov iz Budine in Spulilje na pustni torek dopoldne najKitila maski rana proti Dornavi. Fantje, ki so bili po večini oblečeni v kurente, so hodili po Dornavi od hiše do liiše. Ta navada je navadno združena s pijačevanjeni. Ko so ga zvečer fantje imeli že precej v glavi, so se vračali nazaj proti domu. Med njimi je •bil tudi čevljarski pomočnik Franc Postrak iz Budine, oblečen v kurenta. Iz doslej neznanega vzroka je postalo Po-s t raku slabo in je padel na tla. Ker ni več mogel hoditi, so ga fantje nekaj časa vlekli s seboj. Kakor se je sedaj dognalo, je Postrak prosil tovariše,
ji ti je na prodaj med tem pa j«- postregel nekaterim strankam, ki so se znašle v trgovini. Pri svojem [»oslu je pozabil na denar in šele okrog 7. zvečer se je spomnil, da mu je zmanjkalo 4J4,(MK) Din, ki jih je bil jM>ložil na prodajalno mizo. Denarja ni našel in je tatvino takoj prijavil policiji, ki poizveduje sedaj za tatovi.
feiiiii^^ili!!'!1;1!-
IMAMO v ZALOGI
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1937
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street Nfew York. N. Y.
Williams FURNITURE Store
254 First Avenue, cor. 15th St., New York City
"Edini Slovenski Trgovec s Pohištvom"
TEDENSKO
OTVORI RAČUN
Vse, kar potrebujete za svoj dom.
POSEBNA VELIKONOČNA RAZPRODAJA
katero naj naši rojaki izrabijo
Pridite ptuglcdat in se prepričajte! Govorim slovenski.
LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA"
dobi tisti, ki nam pošlje POL-LETSO naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje CELOLETXO naročnino z a noveli naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA".
NA RAZPOLAGO JE LE S K NEKAJ LETNIKOV, ZATO SE POTRUDITE IN POŠLJITE ČIMPREJ
Vsak letnik obsega n a <1 4(H) strani najzanimivejšega čtiva: novosti, poljudnih razprav — političnih in gospodarskih —. zanimivosti in koristnih nasvetov.
>;aj B( >l.j prlmkrno i n
PRIPRAVNO f'TIVO ZA SE-
DANJE DOLGE VEČERE
UPIi A V A "Glasa Naroda"
KRVAVA ZAKLJUČEN PREPIR
SAM SEBE UKRADEL
Iz Pariza poročajo, da je te dni prišel domov neki Fustier, ki stanuje v kraju Saint Prise blizu Pariza ter ni zvečer ve*-našel svojega sina, kateremu je bilo 11 let. Oče je pustil fan ta doma, ko se je odpeljal na postajo čakat svojo ženo. Oče in mati sta se strašno prestra šila, ko sta na mestu fanta našla na mizi listek z besedami: "Zahtevamo od vas KMHl frankov. Ce jih v 10 dneh ne položite na klop pred hišo, vam bomo otroka umorili!" Gospod Pustier je to reč takoj nazna nil policiji, ki je začela natančno preiskavo za roparji, vendar brez v-akega uspeha, kakor je že navada, dokler poliei ,;i ne pomaga kako srečno na kijučje. Novica, da so neznani roparji Fiistierjevim ugrabili sinčka, se je bliskovito razširi la po mestu, nakar se je širila še naprej. Vse je bilo strašno razburjeno. Zato je policija na vse kriplje iskala, seveda zaman.
TAKSNE SO
Nekoč mi je rojak prav milo, toda ne posebno galantno položil :
—	Kaj je pa to, Zgaga, da jaz svoje ba'bc ne zastopim!
Vprašal sem ga, čemu ne razume svoje gosjie, ki je vendar, kolikor, jo oddaleč poznam, vzor vsega nežnega spola.
—	Najbrž ne ve. kaj govori, — mi je odvrnil. — Reče tako, napravi pa narobe. In te počne že celih dvanajst let, od Kar sva poročena.
Zadeva je navidez precej za pletena, ko jo pa človek po-grimta, je tako enostavna, da je joj.
Ženska pravi uaprimer:
—	Še nikogar na svetu nisem tako rada imela kot tebe. Lahko mi verjameš. Jaz nikdar no lažem.
•Misli si pa: — S temi bese Jami sem jih je dosti ujela. Mogoče bom tudi tebe.
AH pa reče: — Počakaj me sredo točno ob osmih zvečer
Nekega večera pa je stražnik
Ko se je vrnil 35-letni hlapec!uslavil 1,11 l*>dežeiski cesti ko-
Franc Bračko domov v Gospo-l !<*arja. ki ** je vozil ~ kolesom	v sredo točno ol> osmih zvečer
svetsko ulico, je nastal tepež, »Tez luči. To je tudi na Franco-	mi šestnajsti cesti m tretji
v katerega so posegli tudi dru- skem največji policijski pregre-	Avenue.
gi. Bračka, ki je bil že v ]kj- -:ek. Torej je policaj kolesarja) Kar tam bodi in čakaj. Ca
stelji, se sprva premikastili z!brž liopnil ter ga prijel, kdo, od	kaJ; boš črn. O. saj je na bo!
gorjačo, nato pa ga dvakrat za- kod in kam. Ko mu je nazadnje	Ce pa greš v četrtek zvečer
pored vrgli golega na cesto, kjer je obležal z zlomljeno nogo pod kolenom. Poklicani mariborski reševalci so ga od-peljali v mariborsko bolnišnico. kjer so zdravniki ugotovili, da ima tudi druge poškodbe.
PREPOVEDANO KIHATI.
JE
Na Danskem zelo razsaja liri-pa, ki se širi vedno bolj. Via-[^TiekaV č da je sedaj z vso ostrostjo nastopila. da bi zatrla nevarno bolezen. Med drugim je ministrstvo za zdravje odredilo, da
posvetil z žepno svetilko v obraz, je stražnik ves presenečen v fantu poznal ugrabljenega Fustierjevega dečka Guva. Seveda je bila pozabljena pomanjkljiva razsvetljava na kolesu. Vendar ga je stražnik x zel seboj na policijo, da se tam natančnejše dožene, kdo so bili roparji, ki so ukradli nesre čilega fanta. Na policiji je nato fant pripovedoval, da so gi* ugrabili trije roparji itd. Ko je a-sa moral svojo izpoved ponoviti, je pripovedo val o 8 roparjih. Stvar je po
eb devetih na petnajsto cesto in drugo Avenue, jo boš dobil. T<-bo že čakala.
Kajti to ti je hotela povedati, samo malo nerodno se je iz razila.
Namesto, da hi rekla "v četrtek", je rekla 44v sredo"; ko je rcikla 4*ob osmih", je misli-"ob devetih na petnajsti cesti in drugi Avenue*', ne pa n:» "šestnajsti in tretji Avenue", kot se ji je v naglici pomotoinc zaletelo.
Včasi tudi pravi: — Nocoj bo pa malo prej večerja. Včeraj
stala sumljiva, nakar so ga o- ™ je rekel mesar, da bo inu!
Sirstvo za Zdravje odredilo, (.la ^ .	. ... .	. - !,:amo <1m>r.1dnf> rulnrtn Rnm šl-.
• 4 1	streie prijeli, dokler ni cez tri >amo <io|>oi<ine cxiprio. worn Ma
bo vsa kd<> najstrožje kaznovan,	', \	. 1 virri(i..: i-in»;t l„ ».«„1..; ».vidi'
kdor bi bil zaloten da je kilial ure	da	U*mv \ \>
Kihanje je najstrožje prepove- *™del ter sam pisal tisto ,u- K» hn>j p>	<» <»> b<
t.1...... '	..... -: ..: „„|' .i:: smo za 1000 frankov. Fant je zagostolela nasproti:
dano, ker se s tem širi nalezljiva bolezen na druge. Kdor bo torej v prihodnje začutil — tako veli strogi minister—v nosu dražljaj, da 1»I kilial, ta naj takoj vzame žepni robec ter zaduši kihanje. Kdor ne bo pri tem delu dovolj uren, bo kaznovan.
[Zanesljiv protl-dmSlJl-1 |vec, ki pomiri in odstrani bolesti in bolečine pretegnenj in izpabnenj.
PAIN-EXPELLER
znamka Sidro T vseh lekarnah.
L I N I M t H I
m
Saročite se na " Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik i/ Združenih -drzatsiK.
najbrže preveč vneto prebirat kriminalne romane.
naroČila
/,n MOHORJEVE KNJIGE in KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1938 sprejemamo. Oni, ki nam pošlje za Mohorje ve knjige $1.25 ali $1.25 za Vodnikove, ho dobil knjige iz do-'jiovino naravnost na svoj na slov.
KDO KAJ VE
o JAKOPU JUDEŽ, ki je baje umrl v januarju. Stanov:d je na 14823 Sylvia Ave.. Cleve-lan, O. Brat v starem kraju želi izvedeti podrobnosti, zato prosim, da oni, ki kaj ve sporoči njegovi sestrični: Gertrude Luteršek, 46 — 1st Ave., New-York, N. Y.
Piruhi...
SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO
DENARNE POSlLJATVE v DOwiOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI —
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike?
—	Ježeš. ti mesarji ! Kadar >e jim zljirbi, pa zapro. Popoldne sem bila dvakrat tam, pa je bilo zaprto. f'e hočeš malo liofeta
Takole pred prazniki bo rekla: — V soboto te bom pred šopom počakala, da ti bom Šla "bloko kupit. Kar k Waiiaina-. erju bova šla, tam se vse dobi. Se že tak kot kak cigan.
Ali veš. kaj se bo zgodilo.'
Rc- te bo počakala in res bo sta šla k Wanainakerju. Toda iz štora bo prišla ona z novo obleko, ne ti.
Ti ji boš pa moral kimati, ko te bo prepričevala.
—	No, nikar se tako kislo ne drži. Take kravate kot sem ti jo kupila, so vsepovsod po petintrideset centov. Jaz sem jo pa dobila za devetindvajset. Se res izplačala v velikem štoi :i kupovati. Jaz pa tudi ne morem hoditi naga, saj veš. Zato sem si pa kupila čevlje, /klobuk in obleko.
A ko t i zjutraj vsa zaspana pravi:
—	Če nimaš denarja, kar v moj pocket poglej. Je notri že eden za pet dolarjev. Glej. tla boš zvečer drobiž prinesel.
V tem slučaju, prijatelj, je treba skrajne previdnosti. Reci ji, da pocketa ne moreš na.i-li in jo prosi, naj vstane, češ, da se ti jako mudi na delo.
Malo bo godrnjala, vstala bo pa vseeno in kmalu našla podket.
Stoj tik za njo. ko ga bo odpirala. Iz njega bo potegnila en sam božji, zeleni dolar.
—	O, lej ga — bo rekla nedolžno. — Skoro prisegla bi. da je 'bil notri eden za pet.
Ce bi bil zjutraj sam vzel denar, bi ji inoral zvečer polagati račun o petih dolarjih.
Kajti v tem slučaju bi prisegla, da jih je bilo pet.
" G L 'A S NARODA"
New York. Wednesday, March 3, 1937 "
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN XJ.8lt.
11. RElNiHOLD:
CVETLIČNI CUDE2 V VEČNEM LEDU
Jeseni ni bilo še kuj reči. Le-cloloinilei in sezijski delavci so bili odšli domov, za nekaj sto' milj bolj proti jugu, v Tromso. Potem je priplul parni k z živi-j I i za na« in nato državna ladja * j>ošto, ki je prišla |>oslednji-krat v t«»m letu. Trinajst mož nas j«' bilo, ki miuo morali biti! stalno na svoji postojanki med Tromsojcm in Honningsvaa-! goni, tla smo ladje, ki so plule! v arktične pokrajine, oskrbovali « premogom, z vodo in les lom. Zadovoljni, skoraj srečni sm >) bili, kakor more biti le >rečen človek jx) lep«-m poletju
Decembru je sledil letošnji januar iu z januarjem se je za čelo gorje in zlo. Kar čez noč je prilezel sneg iz Barrentsicega jezera prav do našega otoka Ledene plasti so pokale in grmele, tla je kar odmevalo krog iu krog po |H)krajini in v medlo svetlobo dneva se je zajedal rezki mraz. Opravljali smo 1« najhujše opravke in smo se zatekali v varstvo svoje barake. T«»sno drug pri drugem smo žfdeli krog rdeče razbeljene peči in smo delali to, kar delajo vsi na taikih postojankah pozimi: j>eli smo, pili in kvaiiali.
Tistega dne, |x-t in dvajsetega januarja je bilo, ne bomo nikoli j»ozabili. Ta je zaij>ečatil našo usodo. Zjutraj, ko smo, kuJkor ix» navadi, {»ogledal kako je z našimi severnimi jeleni, nas je do mozga pretreslo: živali s*> se, gnane od lakote, zatekle preko ledu proti otoku. Štirinajst krepkih jelenov, vse naše mesne zaloge, je bilo konec. "Brez mesa boino že kako,'* smo se tolažili, 44saj imamo še krompir in sočivje
Na svetu j<» zakon zaporednosti. Resnično da ji«! Nikoli se lie |M)javj ena snma stvni zase. To smo tudi mi dolu o vedeli. Proti poldnevu so o^tije-gaški čuvaji zatrobili za alarm: naše živilsko skladišče je gorelo ko slama. Z vodo gasiti — le|M> vas prosim — kje bo^ dobil vodo, če je štirideset stopinj mraza! Poizkušali «mo. kar se je le dalo, saj smo tudi precej rešili. Toda rešili ni-"jo tistega, kar nam jo bilo mij-)K)trebiiejše: rešili nismo !:'om. P i rja ne sočivja!
fV bi ne bili tako dobro poznali driig drmrega, I>i bilo že zdavnaj po r.r.s Tako <..r/» hrabro vzdržali tri tedne, ne da bi se bil kdo kaj upiral ali pri-
toževal. Vsi smo se zavedali, da ne moremo ničesar storiti za svoje izboljšanje*. Zavedali smo se tudi, da je najbolje za nas, če se izogibamo drug drugemu iu če čim manj vidimo drug drugega. Zato nismo nič več skupno čepeli pri peči. Živila smo zjutraj razdelili in vsakdo je prejel svoj del; kako je s tistim delom shajal, je bila pa osebna zadeva vsakogar posamič. Zares, vajen sem strade-ža; in lakota in lakota — to je razlika! Z malo hrane človek že shaja, če so razmere urejene. A kdor je primoran, da si po tedne dolgo gati trebuh s samim kruhom, sirom, prepečen-eem in z neslano kašo, ta kmalu oslabi, otopi ali zboli in dobi skorbu*.
V nedeljo zjutraj je bilo. " rije naši tovariši s tega o4oka j -olz so postali čudno mirni. Kar naprej iu naprej so nekaj p«:ši»|»ot«. »*ali drug druge.l.r in prav nič težko ni bilo ug.init". da kujejo nekakšen n.ičrt. Ini kar nič nismo bili presenečeni.: ko so nam zvečer |H>vedali, da se bodo v ponedeljek s kruhom odpravili preko ledu, tja do odprte vode, ki da mora biti nekaj milj bolj proti jugu in da poiščejo kak izhod iz te zagate, v kateri smo tičali. V ponedeljek že za rana, >o -e oni trije odpravili v samo smrt. Dolgo smo jim sledili s pogledom, dolgo. Tedaj pa jo, — kar iznenadn o-živein ]i dena pokrajina. Sp< t jo zahrumelo in znirmielo. mraz i** precej popustil. Kaj :.aj bi že pomlad.' Led -e je rn/poril. visoko k nebu ro ><• izbočile pla-«-ti in se kopičilo ii: krivile. Kdor je bil zdaj na ledu. je bil izgubljen!
Dnevi >o prihajali in izginjali. I re s4( >o bolj in bo'j po-ča-i raztezale. Pešali smo. otopeli. Bog nebeški, le kdaj bomo rešeni
Bilo je v četrtek. Tovariš Rikard je izginil. Opoldne je bil izginil, že sem si dejal, da ira ne bo nikoli več. ko ji' iz-nenada pridivjal v barako. Neskončno nežno in previdno j«> držal v roki nekaj majeen<-jra, nekaj drobnega — o čudež! — cvetlico. Cvetočo rožico, modro in sivo. Ta rožica je bila resnično največji čudež, ki smo ira sploh kdai doživeli. Cvetlica. zdaj, rožica, tu na severu, med ledom, o ljudje božji! — cvetiea! Iloj-ho. tovariši, roži-
ca! Pomlad se bliža! Le še nekaj dni. Hej-lio! Kmalu bomo rešeni, hej-lio! Resnično! Ta rožica, ta čudež je bilo naše upanje in tudi naša rešitev, zakaj, le zaradi te cvetke smo še zdržali.
V petek je bilo zares kar mahoma toplo. Jug je zapihal in leni se je uro za uro bolj rahljal. V soboto je bila že sproščena voda za vožnjo. Parnik, olioj! Saj vem, da že veste; popoldne je zares priplula ladja z drugim moštvom in nas odrešila.
Česar pa ne veste, je pa to: Rikard ova pomladna rožica je bila — iz papirja.
VODA NA JEDILNIH LISTIH.
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
ZLATI VEK V L. 2500
Tui ki -o že od nekdaj radi imel« dobro pitno vo io. Baje so imeli n« kateri izmed Turkov včasih tako dober okus za vodo, da so že po okusu lahko presodili, jz katerega studenca je ta voda. S dandanes imajo Turki in tudi (Irki dobro pitn • vodo nenavadno radi. V marsikateri iirški gostilni naleti člo-v< k na jedilnem list u med naštetimi pijačami na izraz " steklenica Sarisa." Človek ne ve. kakšna imenitna pijača jo to in jo naroči. Ko jo pokusi, pa -pozna, da jo naročil navadno pitno vodo. Dandanes imajo mi Orškeni že marsikje napeljane vodovode iz gora. Včasih pa teli vodovodov ni bilo, vsled česar je bilo težjo za vodo Tako so potom v gostilnah prodajali pitno vodo v steklenicah z o-značbo studenca, iz katere.'a je ta voda bila.
Na Turškem je v domačih gostilnah večkrat na jedilnem IMu besedica "Evi Su'\ kar l omeni "dobra pitna voda." To vodo moraš v gostilnah plačati. kakor moraš plačati vod v grških gostilnah, kadar jo rlo-biš v steklenici z označbo kakor na primer 44Sarisa." Mnogokje prodajajo vodo v zaprtih steV lenieah. ki so na zunaj podobne steklenicam z najfinejšim vinom. Na Turškem imajo c«-!o trgovine, v katerih no prodajo n oboo n druge stvari, kakor nalilo čisto vodo.

V A RODITE Sh NA *4GJ.Af NARODA". NA.TVF/YM SI o vi I nvK.VVIV « PR* WAV:
POGLED NA MALAGO
v -
Kdor proučuje zgodovino tehnike v njenih zvezali, bo bo odkril v njeni celotni podobi sedanjosti tudi klice bodoč iiosti. Znanstveni domišljiji je brez nadaljnjega mogočo odgrinjati bodočo kulturno podobo j sveta. Angleški vseučiliški pro-! fes or dr. Harry West, napove-j duje za I. 2500. zlati vek. Temu! veku bo usjielo. dvigniti s s te-1 molja danes vidnih tehnični!« napredkov do neslutenih višin, i Malo letalo, ki se bo dvigalo | in spuščalo navpično in bo to j rej neodvisno od letališč, bodo , izumili v nekoliko >to letih, če ; že ne prej. Izdelovali ga bodo | v seriji tako počeni, da ga bo- i Jo vsi uporabljali kot najbolj i pogosti prometni pripomoček, i.'porabljali ga bodo ljudje v veliko večji meri nego dandanes kolesa, inotoeiklo ali male avtomobile. Ta mala letala bo j do zmogljivost motorjev tako ovignili, da >e bo brzina prometa uezaposlišano povečala. — Razdalj praktično ne bo več. i Na razdalje kakor Pariz—Lou-Ion >e bodo ljudje vabili na /ajti k.
Logična posledica tega bo, da bodo ljudje bi\anje v te.-ni'i naseljih občutili kot nehigieni-em> in nesniotreuo. Iz mest >.* i»odo razvila tovarniška in ti kovinska središča, dočim bodo enodružinske hiše z majhnim: zemljišči raztre-one po vsej zo mlji. Vsaka družina bo imela lahko svoje |>osebno bivališče, kajti zemlja bo poceni, saj ne l o razdalja do delovnega prostora in višina, ki jo smatramo danes za negostoljubno, imela nobene vloge.
Vsak kulturni človek bo no -il radijski oddajnik in prejemnik v -vojem malem žepu. < >b vsaki uri se bo laliko po pravilni naravnavi zvezal s člani družine, prijatelji in znanci. Pri tem ne bo slišal le njih gla--.(»v, temveč ln» gledal na majhnem zaslonu tudi njih obraze. Brzojav iu telefon bosta tedaj že davno v muzeju. Potrebne energije bodo jemali ljudje iz etra, ki bo nasičen z umetnimi valovi.
Za uporabo teh valov b<» vsak zemljan plačal pavšalen svetovni davek, zato pa bo iz 'o zakladnice energije jemal tudi potrebno silo za razsvet ijavo in kurjavo. Svetloba in toplota postaneta skupna last. kakor danes pitna voda. Tudi zemlja bo dajala neprimerno več sadov in sicer po izrabi energijskih valov. Prehrana tudi najširših plasti ne bo de lain nikomur več nobene skrbi.
Ni mogoče našteti vseh pridobitev, ki jih za dobo čez let napoveduje dr. West. Pravi pa, tla ima zlati vek svoje pogoje. Svet z nesmiselnimi voj nami ne sme prej izvršiti samomora. I'videt i mora, da se naj višji smotri dado doseči lo s skupnim delom. Ko se bodo e-nergije. ki jih porabljajo za oboroževanje in razdiralno tehniko, združile za gradeče mirovno delo, bo nastopila zlata doba.
Mesto Malaga ob južni obali S paiirke, ki ga jo nedavno zavzela armada fašističnega gene
rala Franca.
Knjigarna "Glas Naroda
216 West 18th Street
New York, N. Y.
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 60 struni .............. .30
AZAZEL, trdo vez............................1-—
^roširana .80
ISENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejali j.....SO
Klaslčue lf?re najslavnejšega dramatika, kar jih (Kizna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino uas najbolj ši pesnik Oton Župančič.
C VRAN I)E BERGERAC. Heroična komedija v
I tet ill dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev. str. Cena .... .35 Globoka ruska drama je podana v j-ko lepem slovenskem prevodu.
EI)A, drama v 4. dejanjih .....................60
GOSPA Z MORJA. 5. dejanj .................75
KREUTZERJEYA SONATA
Spisal t*. N. Tolstoj. i:Hi strani. Ona.....60
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tein romanu bralea nase. Mukoma doživljamo priz,or 7.a prizorom, grozovitost za (;ro-zovitostjo do strašnega konca.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50
LrlL'DSKl ODER:
5. zv. Po 12 letih. 4. dejanji ............ .60
MAGDA. Spisal Alozij Remce. 8t! strani. Ona...45 Žaloigra ulxigega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zg<Nlba ženske, ki Irpi. pada iu odpušča in umira jmj krivdi
moža."
MARTA. SEMENJ V R1CIIMONDU. 4. dej. .. .30
MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 7£1 strani.....
NAMI^UE>'I BOLNIK. Moliere. SO str........50
OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30
OPOROKA LLKOVŠKEGA GRAJ&ČAKA
47 strani. Cena .......................... jjy
Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrli-liekega je namenjena predvsem manjšim o-droru.
PETRCKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel linija. 84 strani. Cena.......411
Božiču« fgra v .šlirih slikah, primerna za večje wire.
POTOPLJENI ZVON
Sl»isal Uerhart liauptmanu. 1^4	J^.na...50
Dramatska bajka v petih dejanjih.
PEPELI'II. narodna pravljica. (1. dejanj . I sir. .35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana .............75
K. L'. R. lirama v dejanjih a predigro,
(Čai»ek>. Vezano ........................45
ROKA V ROKO .............................30
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez..... -90
OTIIELO. .Nltakespeare. Mehko vezano ........ 70
SEN KRESNE NOC'1. Shakespeare. Mehko ^
vezano. Cena .—........—............................
SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str..........50
SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ......
To je ena izmed i»etib enodejank, čijili ile-janje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čel i knjige z besedami: — NI str"MU-eč zdravilo, kar ti daiepv
TESTAMENT
Spisal Ivan Rozman. 105 slra^l. Cena.....35
Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod. tu«ll na takih o-drib, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER
Mladinska igra a petjem v 3. dejanjih.....60
ZAPRAVU1VEC, Moliere. 3. dejanja, 107 atr. .50
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... ^
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v a. dejanjiu .35
ZBIRKA I^JUDSKIII IGER.
3.suopi?. Mlin pwl zemljo. Sr. Nela, Sanje .60
13.	snopič. VestaIka, Smrt Marije Device, —
Marjin otrok ........................ JO
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov .................. .30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Ncis	»30 snopič. Sr. Just, Ljubezen Marijinega o-
troka ............................... JO
PESMI in POEZIJE
AKROPOL1S IN PIRAMIDE .................80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1JC
broširana L—
KRAGULJCKI (Utva? ...................... •«»
BOB ZA MLADI ZOB. trda vez...............40
MOJE OBZORJE. (Gangli ....................LSi
NARCIS (Gruden». broš..................... JO
NARODNA PESMARICA. Cena .............. 30
POLETNO KLASJE. Cena .................... JO
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ J5
SLUTNE (Albrecht), broš................... JO
POHORSKE POTI (Glaserl. brošrano........ JO
STO UGANK (Oton Zupančič) ............... JO
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ JO
ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino.
Trdo vezano ............................ JO
ZLATOROG. pravljice, trda v— ............ .60
ŽIVLJENJE
Spisal Janko Samec. 100 strani. Cena.......45
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (IJolmar) .....
Orlovske himne. (Vodnpivec) .........
4*omladau^ki odmevi, 11. zv.............
-----1 JO
... .45
SLOVENSKI AKORDI
lil! mešanih in moških zlMirov, u^lnsoil Kari
Adamič ............................ Ceua 1J6
PLANINKE
Pesmi za sopran, alt, tenor ib ^giashil J. Ldiliarnar ........................Ceua 1.20
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. 4l<aharaar) zvezek . .t......45
Trije moški /ln»ri. (1'nvOič»
Izdala GlasU na Matb a .................. 40
OVIHil.AS NO
Naši liirnui
«0
MLADINI
Om'Iii mlailin>kih «>l> |imi letnu i rojstva Fr. 1^'vstika s klavirjem ali harmonijem. rg!asil Krnil Adamič ... ............'Jena L—
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Malha ..
RAZNE PESMI S SPREM LIE VAN JEM: Domovini. (Foestevl Izilala Glasbena bi al na .. tiorske cvetlice, t J.alinrii:iri
C"tv<To in petero raznih glasov..........
V pcpclniriii noči. (Sattner)
Kantanta za soli. /.Intr in orkester. l/.«lala
i Ha six-na >.?.'» t •.......................
Dve [M-smi. il'r»-lovec». 'An 111'iški zbor in bari-
.45
.40
.45
.75 .20
MALE PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne ................
št. la. Sto fiitiš. Srbim- luzni ................
št. 11. Zvečer ..............................
št. l-"i. Podoknira ..........................
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medv,-d) ......
Lira. Srednješolska, 1. in li. zv»*zek |ki........
Troglasni mladinski zbor primeren za tronlaser
ženski ali možki zbor. 15 p«->;mi«-. (Pregelj.. 1.—
MEŠAM IN MOŠKI ZBORI. (Alj-5» —
3. zvezek. 1'salm 1 IS; Ti veselo poj; Xa dan;
.15 .15 .15 .15
JO
.40
I>ivna noč ..........
r» zvezi'k. Opomin k veselju; Sveta noč. Stražniki; Hvalite Gos^sla: Občutki; Geslo ............................. ........
CERKVENE PESMI
Domači glasovi. Cerkvene r«smi za mešan zbor i.—
Tantum Ergo (Premrli ......................
Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J»Q
Pange Lingua Tantum Ergo Onitori (Foerster) JO
K svetemu Rešnjemu telesu ( .....................
Sv. Nikolaj ...................................go
10 EVHARISTICMII PESMI
Za mešani zbor .................... Cena 1__
MISSA in llonorem St. Josephi, Kyrie
Cena 1.—
HVALITE GOSPODA
Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor....Cena 1._
PRILOŽNOSTNE PESM!
za izvan <-erkvene in društvene sUvnostl. sestavil A. Grum. Mešani in mo>ki zbori...Cena 1.—
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk r igranje na ritrab. 4 <,.ezki 3.50
Buri pridejo, koračnica ...................... .20
NOTE ZA TAMBURICE
^acvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (I>ajuk t ............................U«
Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih
pesmi (Itajuki ..........................L—
Na Gorenjskem je (letno ......................L—
RAZGLEDNICE
Newyorške. Različne, dueat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev, ilin-.it ....... .40
Narodna noša, dueat ........................ .45
POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov
Naročilom je priložili denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 renta. Če pošljete gotovino, reko-mandiraite pismo.
KSJIGt: POŠILJAMO POŠTNINE
PROSTO
Naslovite na;
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
Advertise in 'Glas Naroda"

ŽIVLJENJSKI VOZKL.
Starejšo generacijo naravoslovcev zanima vprašanje, ali je v človeškem telesu sedež življenja, organ, ki je tako občutljiv, <la po vzroči že najmanjša ranica v njem takojšnjo um rt. f'e je ranjen kak važen organ, kakor srce, pljuča ali
možgani, ne nastopi smrt v d-no takoj. Tu torej ni sedeža življenja. Slavni fiziolog Piou-rens je leta 1827 izjavil, da je odkril sedež življenja v zagrnjeni delu hrbtenice. Tu je namreč mesto, kjer je človek tako občutljiv, da zadostuje 1 najmanjša poškodba za takojš-'
njo smrt. Zadostuje prejtosti ta življenski vozel s tanko ifclo in takoj se ustavijo vse važne življenjske funkcije. Pogoeto pravimo, da si je človek zlomil tilnik in da je nastopila takojšnja smrt. V vseli takih primerili je bil poškodovan življenjski sedež.


New York, Wednesday, March 3, 1937
THE LARGEST "BlfiWNE UA1LT 727 T7J93.
TAKO CAMA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
OE

30
S3 JUGOSLAVIJE
7
BREMEN ■ EUROPA
Krzi vlak ob Rremen in Kuropa v Rremmerhaven za jamči udobno potovanje do LJUBLJANE
<4Da, mnogo jo prišlo naj mene, toliko, da me je skoro stisnilo," pravi tiho.
"Ali je kaj glede denarja?" vpraša baronica in takoj nekaj shiti.
"Helga prikima.
"Kako paT"
"Mati ni ničesar zapustila. Prav ničesar. Samo dol-pravi Helga v obupu. "S ponesrečenimi Špekulacijami je izgubila vse. Gospod Bonitz ji je potem pomagal, čakal je na njeno najemnino in tako dalje. Sedaj pa zahteva od munc, da ga |Joročini. Danes popoldne mi je to povedal."
Oči baronice iščejo moževe oči in se znajdejo v istem razumevanju. Tukaj mora biti človek previden, ne sme ničesar obljubiti in se ne sme zavezati.
"To je v resnici zc4o slabo, uboga Helga. Toda, kakor stvari stoje, vam bo komaj preo^rtalo kaj drugega, kot sprejeti njegovo pomiki bo. Kaj pa hočete drugega napraviti, Helga?"
t4L>a, kaj hočem drugega napraviti? Vendar pa mi ostane še nekaj drugega." Helga se bridko zasmeje. 44Na primer, da grem v Izero, da odprem plin, da naenkrat vzamem dovolj spalnega praška--"
"Sodaj pa prenehaj, Helga. Ali noriš?" za kliče Gloria. "Skoro dvomim nad tvojo pametjo, ko se ti ponuja taka prilika. Kadar si enkrat poročena, vendar mores storiti, kar hočeš. Samo s^laj spravi vse naglo v pravi red. Od česa pa boš živela, ako nimaš denarja — samo dolgove, kot praviš. Tu dolgovi morajo biti poplačani. Drugače ti bodo še to, kar imaš. zarubili. Kako pa je tvoja mati napravila dolgove?"
"Različni računi za obleke še nLso plačani in še mnogo več takega. Gosj>od llonitz pravi, da je okoli deset tisoč mark. S pokojnino mati ni mogla izhajati in tako je vs» to prišlo."
Haronica Friesen se prestraši.
"Za božjo voljo, Helga! Kako pride vaša m«
"Tudi sama sem se vpraševala. Mati je na„ ' i't v.pregled. Mesto da hi bila meni zaupala, mi je pri-'Jia poTnoč •ga -pnemožoffija ter je izjmlnjevala vse moje, Vrat <o v
AJi iMktujte « priljubljenimi ekspresuiuii parniki:
C O LUMBUS HANSA DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK
Izborne zelezniske zveze od CHerbourga. Bremena ali Hamburga.
romala 1 i tum bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselili'* vašiti evropskih sorodnikov.
Zil pojasnila \ piiiA.t jle i..ka.li. j;u a^.-m.L ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
DEŽNIK. SLUZI DV EMA SVRHOMA
Moža je utopila v kopalnici.
Pred bmsko poroto se je za- sodelovanju pri umoru nanjo, čela razprava, ki zbuja veliko in so jo aretirali. |M>zornost po vsej Ceškoslovaš- Dr. Velgo je bil iz zelo boki. Zagovarjati se morata '2.1- gate družine. Bil je zelo izo-letna Marija Velgova in brez- brazen in je užival kot sodnik poselni livar Vaclav Oerny, ki in kot človek velik ugled. Nje-sta obtožena, da sta v marcu gova žena je bila hči poštenih preteklega leta sporazumno u- delavskih staršev, zašla je pa v morila Marijinega moža. 58-1 et- težnji, da bi se povzpela višjo,'

SHIPPING NEWS
< >bla>ti v Miami. Klorida pi>e. Toda štrajkarji na -iik
na
» ;• povedali piketom nositi 1 :>':tajdl.jivi. Možak, ki ga vidit« je na dežnik napisal ohožbo proti delodajaleem
Na pmrnlkih, Id M debel« tlakani, M
rrše w domovino Izleti »od
Izkafteoefa tpremljerales.
6. marca : Conte die Savola v Genoa
'). marca :	' •
Bremen v Bremen
10. marca :
Queen Mary v Cherbourg Washington ▼ Llavre
U. marca :
lie de France v Havre
iT. marca :
Normandie v Havre
IS. marca :
Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg
19. marca : Ilex v Genoa
.'4. mara :
Manhattan v Havre tjueen Mary v Cherbourg
27. ma rca:
Suturnia v Trst Paris v Havre
Ji. marca : Aiiuitania
v Cherbourg
--------------.1----J-"	WW-Itl- IW.U,|1. I|(l lj\ M- |l>>\ »[»1-1(1 \ 1.-»	j.	I* - • I	*	•
nega uglednega višjega srnine- že prav mlada na kriva i*>ta. različni dvomi o vrednosti čal mož in se je morala z njim
•t	■	.	. .	'	11 ii-criiii Tunu »i.« i.. >< .< .....i... ......i' _____• ... .....	i
krila izirubo na-
u-a svrtiiika -lr V-ljsa.	j Krai.anjala so jo /. moškimi in, "•l''Sove	1'« Je napram	vrniti. V
I V imm, „,-,t..kl...... M. i^ilj-vala <xl njih <1cnar. l'o- ZUU"Ccl" s^loh "Vdajal za	ku je M«.
»H--"'rafali	i? i? Z ILZ Mala j- pozorna na bogate««, *™*> **«»' te.nvcc necaJc.nj«.	,,, ga z ž,
jbriSe izgu-'Zln^^^ c^lX *<»»•»• finega svetnika in je'odka.1' SL" I»»očila, ]»a je že-	krat udar
mi ,„•!.'PV.llkd	lib, tak,, ,1, s,a so s,.v,,:,n	»»shla samo ,m to, kako bi kliknil in
pomočjo gospoda Boni t za.
hu pn Ko so prihiteli <lo
svoje začudenje sli-
, i;in ,	,	... „ Iu Za »J^ovo pomot; m.. ;illi( tla ; n<.k<1() v
In obljube morajo biti i^iolnjeno,	Helga,- pravi	ba- p(^vali licijo K» jo ta vlo-
i-oruea i>omembno.	, . , , , ,
t. r./ . . 4 . .	v t v i	imla vrata, je padel strel. Cor-
.. nn «v.;tujo.e go,pa baronu,.?	vpra;a H, ga.	si j,, Uj, „, v
I .1, m, zMklieote Glona in Mira. "Za boZJo voljo „„,,„; s() t(!žk„ n,nien(.1,il.
knj	Morili, Helga?"	L. ,)(>lniSni<.j s„ ,„„ živIi,: „•„
i »••lati, kot in<»rajo druge! '	-i: * i	• •	,
t«nla pozneje je popolnoma
A' pripravenem trenut-lanil skriti Čemv nanj železnim drogom več-aril i>o glavi. Velgo je poklical ženo na po-,
se polastila moževega imetja. m< k", ta je res pri hitela — toda Skovala je peklenski načrt, ka-'zato. da je morilcu pomagala ko bi moža spravila s poti s končati strašno dejanje. Ko pomočjo Ceraega, s katerim se sta sodnega svetnika onesvesti-
li- i. ♦	• i<1 • •• • XI- • \ 1 -	I'll Zl< N III. .
bolj>e kot pri Gloriji m Min, ako hočemo	mMll
44 Delati, to se slabo sliši. Pa kaj?"
"Tudi sama se vprašujem; zato bi bila hvaležna za vsak nasvet."
Huron Friesen pazno posluša; sedaj pa pravi: "Tredstavljatc >i mnogo lažjo, kot pa je, Helga. Kaj pa /nate delati? i oprostite nii vprašanje, Helga. Toda živ-ijensjki boj je sotlaj tako težak in vsaka stroka zahteva dobro in temelj rt o izobrazbo. In kako je z vami v tem ožini, He3*?a * Xajbrze prav ni« biti cxlkriti."
"Xo, (x"«e; Helga je bila v šoti mnogo marljivejŠa kot me dve in je vedno znala vse boljše," oporekati dvojčici.
"O tem sem prepričan — in to tudi ni bilo nič težkega, kaj!" se smeje baron proti hče roma. "Kajti ved ve niste bili posebno pridni. Toda vaša in Helgina izobrazba v šoli se pozneje ni več nadaljevala. Za domačo porabo zadostuje vse I — toda ne v življenjskem boju."
Helga žalostno gleda pred se in prikima.
" \ se to sem si že rekla. Potem pa se moram s pridnostjo dalje preriti v glasbi in v jezikih, tako da bom mogoče kaka družabnica."
"Družabnica! Helga. kdo pa more dandanes imeti še i kako družabnieo? V vaših upanjih vas ne morem potrditi.! Kako pa se boste še dalje izobrazili? Kako boste plačali! stroške, od česa živeli? Oprostite, da se moram vsega tako robato dotakniti. K«r smo sedaj enkrat načeli to vpraša-i nje, se tudi ne smemo igrati *loj>e miši in se moramo o vsem razgovoriti."
4<l)a, gospa baronica, in hvaležna sem vam za vaš pouk in za vaše nasvete. Meni ne preostane nič drugače, kot da prodam materin nakit, da pridem do kakega denarja."
"Tudi tukaj boste doživeli razočaranje, Helga, kajti za nakit in drage kamne komaj še kaj plačajo. Glejmo, od ka-| tero <*trani hočemo, vam v resnici ne preostane nič drugega, ■ kot da se odločite za to možitev, ki vas bo z emim samim ma j hom rešila iz vseh zadreg. Malo smisla do življenja morate še imeti."
"Pa ravno tega ne morem," pravi Helga odločno. "Raj-še vzamem na sebe najhujše — rajše stradam, trpim pomanjkanje, se omejim v vseh ozirili in se učim od jutra do večera."
44 Helga, to so samo lepe besede. V mislih si človek vse tako lahko predstavlja. Stradati, omejevati se! Pustite, naj govori n«snica, občutite najprej na svojem lastnem telesu. Malo jesti in piti, pogosto iti lačen spat; v slabi aH pa sploh n- zakurjeni sobi, pogrešati vsakdanjo kopel j, varčevati s peli lom, še bolj pa z obleko — nobenega koncerta, nobenega leti dišča. O, Helga, bridko je odjwvedati se vsemu, kar je ilo prej vsakdanje. Kadar je človek enkrat v bedi, je težko najti pot iz nje."
(rrenek občutek se dvigne v Helgi. Ali je niso razumeli ? Si-veda sami so sedeli na go ritem in jim je bilo lahko dajati nasvete.
Sobarica naznani, da je večerja pripravljena.
' Malo glazl»e, kaj?" Po kratkem iskanju nastavi Gloria gramofonsko ploščo in kmalu zadoni po sobi pesem: Danes sem tniko srečna, tako srečna ..." In Gloria govori dalje: 44Tako rada imam to pesem, četudi je Helga nima posebno rada."
Helga se počuti popolnoma tujo pri mizi, nič več. domače, vendar je bil prej njen prostor pri mizi tako gotov. Trudi se, da bi se nagovarjala z domačima hčerama, kajti nič mi mučnejšeea kot pri mizi glodati gosta s temnim obratom. Prej seje r*da in 7. veseljem razgovarjala o novi modi, o zanimivih slikah v kinu in o plesih — toda danes ji je to bilo yam daleč, _	(Dalje prihodnjimi
i oslepel.
V kopalnici so našli v na j polnjeni kadi truplo sodnega meo za
'uredila tako, da sta se seznani-| la na n<»ki klopi v parku. Soil-' nciiui svetniku se j«» lepa žen- ; sika. ki je znala spretno igrati ; u logo nesebičnega iu čistega' človeka, prikupila. Sestala sta
se še večkrat in zaročila. Y,se' ila 1>0 nn>Zi\ umoril za na- jn tam potisnila jxxl vodo.
zaročnem času mu je znala pri-!	- ,-<K,n K( -	Javnost čaka z veliko napc-
kriti. da je imela v tem easu ; Oernega so češkoslovaške in tost jo. kakšna bo sodlia nad opravek z najmanj desetimi avstrijske oblasti v ostalem obenia nečloveškima zločince-moškimi. ki so jo plačevali. že prej poznale kot nevarnega* ni a.
Našli so1___
je tedaj seznanila. Zmenila sta hi. sta ga zvlekla v kopalnico j u"
1. aprila : lie tie Fraure v Havre Krt-meu v Bremcu
3. aprila: Coutu tli Savola v liuuoa
7. aprila: Washington v Havre I-Jifayette v Havre liueen Mary v Ccbrliourg
10. aprila :
Europa v Bremen K«'X v Genoa
aprila :
Otvorila Je tudi ženitve. b
posreiloval-! ženitvenega sleparja. > aje zato. da : pisma, v katerih sta se z
Velgo-
sv«>t ni k a. Rilo j.* očitno, da so l»i tudi sama kaj zaslužila. Ko-jvo dogf»vorila gletle umora ira omamili naj prvo z udareem liko zakonov j«* tam posredo- j drugih stvari, razen t» ga so od-po glavi. ]M»tem ga pa utopili v vala. ni znano, začela pa je sa- krili tiuli načrt Velgovega sta-" " Bas ko so | ma ljubezensko razmerje z več. novalija. ki ga je bila narisala moškimi, ki so pisarno obiska-' žena. da bi
50,000 OVAC IN 10,000 VOLOV ZA POJEDINO.
votli kopalne kadi. odkrili zločin, je pritekla
iz
umorjenčeva V decembru 1935 sta se z žena in vpihi z obupnim gla- dr. Velgoni poročila, vendar som: 4* Kje je moj dragi mož!" je začasno ostala še v stanova-Spi-va seje vsem smilila. ]M»tciii njii svojih staršev. Ob tem ča-j pa je preiskava obrnila sum o su so stnlnemu svetniku vstali;
19 3 7
se O m v v njem	najugh-thiejših indij-
bolje znašel. 1 sodnega dne je| skih knezov, nizam hanleta-Velgova spravila livarja že po-(hatlski, ki o njem pravijo,'da je poldne v stanovanje, sama pa najbogatejši mož sveta, prosla-je odšla, tla l>i imela alibi. Slu- vj] 14 febimarja 2o-letnico svo-čsijno jo je zvečer na cesti sre- jega vladanja. Svečanosti bi
morale biti že lani, pa so bile . ^ pn.]o.;f.n0 /ar;uji smrti angleškega kralja Jurija V. in tako bile prav za pni v šele za 2 G letnico nizamovega vladanja. Ta j zakasnitev pa seveda ne bo nič ' vplivala na razkošje in sijaj i svečanosti. Nizam niti sam ne
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Naročite ga danes.
Slovenic Publishing Company
New York, N. Y 216 West 18th Street
more dognati, kako ogromno 12. majn:
Norma ml ie v Harre
15. aprila:
Bfrmgnria v Cherbourg li?. aprila :
Vulcania v Trst i7. aprila :
Brcnifn v Kremen
20.	aprila : Koma v <jenoa
21.	aprilu : Manhattan v Havre v/ufpn Mary v Cherbourg
"4. aprila:
lie de France v Havre Conte di Savoia v <jonoa
27.	aprila : Europa v Rremen
28.	aprila : Noriunotlie v Havre Aguitnnia t Cherbimrg
1. maja : Saturuia v Trs?
4.	inaja : 1'aris v Havre Berenjraria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre
5.	maja:
Queen Mary v Cherbourg 8. maja: Rex v Genoa
je njegovo bogastvo, eaj pravijo, da so samo njegovi dragulji vredni .°>0 milijonov funtov šterlingov. Jubilej svojega vladanja proslavil z rozkošjem in sijajem iz 44Tisoč in ene noči." Svečasnosti trajale ves teden in udeležilo se jih vse prebivalstvo TTajderabada. Ogromni ognjemeti, sprevodi in gostije z indijskim sijajem in evropsko teliničuo organizacijo pokazale prebivalstvu moč in ra-dodarnost bogatega mogotca.
Po starem običaju mora biti nizam ali njegov osebni zastopnik gostitelj na vsaki svečano-! sti. X;i tej je imel nizam nad j en milijon gostov in prepro-; stega ljudstva. Pogostiti tolike ljudi seveda ni laliko. Zaklati 1 morali 50.000 ovac in 10,000 vo low Največje svečanosti bile pa v prestolnici, kjer se pri-I pravijal 4 in pol kilometra dolu ; sprevod, v katerem se peljal ni zam v kočiji iz masivnega zlata. Sledilo mn je spremstvo na krasno opremljenih slonih, kakor se spodobi za najbogatejšega kneza sveta. Med svečanostmi so pokazali tudi del ni-zamovili zakladov. Nekaterih njegovih draguljev sploh še ni : videlo oko Evropca, razen mor. da redkih amsterdamskih stro-, kovnjakov. ki že nad pol leta i ocenjujejo vrednost nizamovih draguljev.
Vladar druge največje napol ! samostojne države v Indiji, ve-' like kakor Anglija in s 14,00,-
Aquitania v Cherbourg 14. maja :
Champlain v Havre Europa v Bremen 13. maja :
Conte di Savoia v Cenoa 13. maja:
Normandie v Havre Manhattan v Havre
20.	maja :
Bcrengaria v Cherbourg
21.	inaja :
Bremen v Bremen
22.	maja : Roma v Genoa
25. maja:
Lafayette v Havre
28.	maja:
Queen Mary v Cherbourg •J8. maja:
Paris v Havre
29.	maja : Rex v Genoa
000 prebivalcev, večinoma In-dov, ima 30,000,000 funtov šterlingov letnih dohodkov. Vendar I>a nastopa z vsem razkošjem in sijajem sanjo ob svečanih prilikah, drugače pa živi razmeroma zelo skromno. Draguljev skoraj nikoli ne nosi, in ne da se reoi, da bi bil lakomen, čeprav je najbogatejši mož na svetu. Med vojno je poklonil Angliji več letal, za kar mu jo bil priznan naslov "Zvesti zaveznik angleške vlade." Za zgraiditev trdnjave okrog Sin-gapura je prispeval 500,000 funtov šterlingov. mnogo je pa dal tudi za zgraditev mošeje v Londonu. Pri tem pa še nedavno je naklonil 10,000 šterlingov za nakup radijskih aparatov za vse hajderabadfike posadke.
it, : ......