Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejenian Teljil: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljtl: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za ijetrt leta 3 gl. 80 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, vee
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Narožnlno prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija Poljanska eesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat: 12 kr., ve se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vredni.^tvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izliaja Tsalc dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. ir.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. januvarija 1884.
Letnili XII.
Kristus — Lassalle?
(Konec.)
Stocker pa pravi: „Ako že ne spoštujete mojih besedi, spoštujte vendar tega, ki je v rokodelniei svojega očeta delal, kakor vi, in bo že skoraj 2000 let, da ga rešitelja revežev imenujemo. Ako ste res tako željni socijalnih misli, sveto pismo vzemite v roke. Nimate je kmalo knjige, kjer bi toliko krščanskega socijalizma skupaj dobili, kakor ravno v knjigi svetega pisma. Meni se zdi veliko pametneje, ako se delavci z vzori svetega pisma oborože, kakor pa z onimi, ki jih je učil Lassale, in vse le na prevrat merijo."
Na to začne Stocker razpravljati blagoslov krščanstva, ali delavci ga ne puste k besedi, na kar se jim Stocker odreže: „Za krik, gospoda moja, pač druzega ni treba, kakor velikih ust; in v obče je znano, da tisti, ki mnogo kriči, ima navadno najmanj razuma. Ead bi vedel, pravi Stocker dalje, ali bi ti-le, ki sedaj tukaj s takim pogumom večnost zasramujejo, to tudi še počeli, ako bi bledi smrti v oči gledali. Tukaj kričati kaže na strahopetnost."
Nekteri se oglasijo, konec govora zahtevajoč. „Ni ga človeka v dvorani, reče na to Stocker, ki bi imel pravico spominjati me na konec govora, kdor me ne mara poslušati, ondi so duri! Obnašate se pa vse drugače, kakor odrastli možje." Na to se oglasi nek delavec, rekoč: „Le mirni bodite, mu jih bom že jaz povedal!" Ko trušč vedno hujši postaja, Stocker preneha s srčno željo, naj bi vsakdo pravo spoznal, dokler je še čas.
Sedaj se je oglasilo na besedo več delavcev, med njimi tudi delavec Kreutz. On pravi, da se strinja s Stockerjem, kar se tiče njegovega govora o delu, nikakor pa mu ne more verjeti, kar je pripovedoval o večnem življenji. Jaz si človeško življenje tilko mislim, kakor lojevo svečo, pravi Kreutz,
kadar do dna pogori, je pa po njem. »Nikakor ne zavidam tistih, odvrne mu Stocker, kteri žive, kakor lojeva sveča gori, dobro pa vem, da živali, od kte-rih loj pridobivamo, tudi na nič ne verujejo." Toliko Stocker.
Vprašali bi, od kod naj te vrste ljudje dobijo pomoč, ktere tako rekoč z lučjo iščejo pri belem dnevu. Od vere, kjer vsako potrto srce moč in okrepčevanje najde, nočejo ničesar vedeti, nade na večno življenje ne poznajo, ker poslednje zanikajo; od te strani toraj ni nobenega upanja in nobene pomoči: od tvarinske ah materijalne pa še manj, ker vsa zahtevanja socijalistom stavljena so na podlagi razkošnosti in sebičnosti.
Ko bi si bili oni zbrali za temelj svojih za-htevanj ljubezen do bližnjega, bili bi si že davno svoj „žalostni" stan zboljšali. Tako jim je pa o ljubezni do bližnjega ravno toliko znanega, kakor dolgouhniku o abecedniku in le poglejte jih: Tisti, ki najbolj rujejo in upijo, dokler so pomočniki, so navadno najbolj skopi in mojstri stiskači, — kadar sami svoji postanejo, in zakaj to? Brž ko ne so sprevideh, da večidel vsak pomočnik toliko zasluži, ako delati hoče, kolikor zd-se potrebuje, da se čedno in stanu primerno oblači in hrani! Se Ve, da, ako se bode krojaški pomočnik, ki je z veliko težavo štiri razrede ljudske šole izvršil in potem takoj h kruhu prišel, primerjal, kar se plače tiče, s sodnij-skim adjunktom, ki je 16 let šolski prah brisal; ako bode on hotel vživati vse veselice, ktere obiskujejo uradniki in častniki; ako se bode tudi on hotel tako fino in novošegno nositi, kakor se nosijo sinovi bogatih hišnikov — potem, se ve, da mu ni pomoči pri današnji uravnavi družbenega življenja. Zakaj pa se nezadovoljni socijalist ne ozre na ubogo paro — na od dela raztrganega in spehanega kmeta? Ondi je pravi vzor za vas, vi bratje prekucije in sinovi prevrata!
Eavnajte se, kakor pošten kmet; oblačite in
hranite se stanu primerno in denar Vam bo še ostajal in bogami, zadovoljni boste s svojim stanom, kakor še nikdar poprej.
Kaj pa je treba cele noči popijati in denar zapravljati, če je morda doma bleda žena lačna in deca raztrgana? Kaj pa je treba dragocene obleke za krvavo zaslužen denar, če ceneja ravno tako dobro služi? Kaj pa je treba gledati na onega, ki se je 15 ali pa 16 let po šolah trudil, če ima na mesec več plače, kakor jaz, ki nisem s šolanjem nič časa zgubil? Na kmeta glejte, ta ima še veliko manjše dohodke kakor rokodelski pomočniki, pod enakimi okohščinami pridobljene in vendar mu ne pride na misel, da bi obstoječi red preobračal. Zakaj neki ne? Zato, ker ima še vero, ker pričakuje pravo plačilo na unem svetu, ter si zato prizadeva tudi pošteno in krščansko živeti.
Politični pregled.
v Ljubljani, 21. januvarija. Notranje dežele.
Huda vojska in srdit boj pričel se bo morda že v malo dneh na Dunaj i v državnem, zboru. Predlog grofa "VVurmbranda o proglašenji nemšega jezika za državni jezik, ki se je se začetka malosten in nepomenljiv dozdeval, narastel je v nekoliko tednih do velikana, za kterega se bote že te dni združena levica nemško-liberalcev in pa državno-pravna desnica, v kteri so vsi narodi mnogojezične Avstrije zastopani, spopadli. Kdo bo zmagal, se kljubu večine na desni strani ne moro z določnostjo zagotoviti, in zato ne, ker na desnici sedi mnogo konservativnih nemcev, ki se bodo gotovo za svoj jezik potegnili, ako jih desnica ne pridobi ob pravem času po potu kakega kompromisa? Ako vprašamo, kaj vendar levica s tem predlogom namerava, ki se mora vsakemu kmetu kato nekaj odveč zdeti, kajti nemški jezik je že od nekdaj vpeljan po celi državi razun Galicije in Dalmacije v
LISTEK.
Koliko je na celem svetu denarja?
Denar je mera, po kteri današnji svet človeka sodi. Pred polno mošnjo in pred suknjo novo se vse odkriva, je-li pa tudi v glavi kaj prida, ali le gola, prazna slama, tega nihče ne vpraša. Naj se dekle moži, tak je gotovo prvo vprašanje: „koliko bo imela dote?" Naj bogatin umrje, odmah se čuje: „koliko je zapustil?" Naj se koga hvaliti sliši, takoj se vpraša: „koliko pa premore?" Dobro vemo toraj, da Vam bomo vstregli, če Vam tukaj do krajcarja (!) natanko naštejemo, koliko pač ves svet denarja premore.
Ker bi nam pa popolnoma nemogoče bilo posamezne ljudi po celem svetu po njihovem premoženji popraševati, in ker dalje dobro znamo, da bi nam med vsakimi sto morebiti jeden po pravici povedal, od ostalih 99 bi jih polovica lagala, da ima manj, druga polovica bi so zopet bahala in upila, kdo ve, koliko da ima, hočemo rajši po štatistiki seči in Vam od tamkaj svečo modrosti prižgati.
Denar je toraj mož! Brez njega človek še v Ljubljano ne more, toraj veste, da mora imeniten
biti! Ga je pa štiri prav razne vrste in te so: zlat, srebrn, drobiž in papirnat denar. Je nekaj držav na svetu ki imajo dvojno veljavo v denarji namreč zlato in srebrno, druge zopet imajo le po eno, bodi si zlato, bodi si srebrno veljavo vpeljano. Tukaj bomo našteli najpoprej.
a) Države, ki imajo zlato jn srebrno veljavo vpeljano in te ,so.:
drobiža
Država	»rednega
milijonov frankov
Francoska ....	4400	2900	55	200
Algerija (v Afriki) .	50	■ 35	—	18
Belgija..........350 •	'300	15'3	33
Grška............10	■ 15	4-5	10-8
Laška............700	130	76	170
Švica............60>	■ 40	6-8	18
Nemška..........2025-	-562	56	552
Španjska..........7G0-	350	57	160
Zjedinjene države . .	3912	508	73	416
Holandska ....	52	315	—	17-4
Holandske naselbine .	10	-462	—	44
.Tapan..........525	275	—	—
Kumunija ....	75	80	4-2	28
Srbija..........8	11-8	8-6
Turčija..........280	140	—	69
Egipt .... . ■	.S07	77	—	—
Skupaj .	12474	0190	349-5	1744-8
b) Države, ki imajo zlato veljavo denarno.
drobi/a
Država	srobincga
milijonov frankov
Angleška ....	3250	—	33-7	482
Kanada ......	88	—	—	20
Avstralija ....	325	—	—	25
Nos dobre nade .	137	—	—	10
Dansko..........76	—	0-8	25
Švedska..........56	—	0-9	19-5
Norveška ....	39	—	0-4	6-5
Portugalska . .	143	—	—	48-5
Skupaj .	4114	—	35-8	336-5
c) Države se	srebrno veljavo:
drobiža
Država	srebrnega I,'™'"
milijonov frankov
Avstrija..... 250 300 25-2 73-5
Kina...... — 3750 — —
Indija..... — 5000 — —
Mehika..... 20 290 — 18
Eusija..... 800 46 — 222
Straits . . . . . — 550 — — Skupaj . 1070 9936 25-2 313-5 Vsega denarja toraj imamo:
V	zlatem denarji frankov , 17.658,000.000 fr.
V	srebrnem denarji frankov . . 16.326,000.000 „
V	srebrnem drobiži „ . 410,000.000 „
V	druzih kovinah, baker, nikel itd. 2.694,000.000 „
šolo, urade ia trgovino, nimamo pri najboljši volji na to druzega odgovora, kakor liberalci hočejo na vsak način smrtne postelje zapustiti, na ktero jih je liberalizem položil in zopet državno vajete v roko vzeti. Absolutizem bi zopet radi vpeljali, kakor so nekdaj v njegovi senci obirali pečenko pri polnih egiptovskih loncih, drugim nenemškim narodom pa še kosti niso privošili. Naj se nam oglasi kmet, kteri dobiva od gosposke vse v svojem jeziku, kte-rega razume, kolikor mu ravno njegova razumnost to dopušča in radi bomo priznali, da nemški jezik ni še državni jezik pri nas. Dokler pa tega dokaza ne vidimo, naj se nam pa nikar ne zameri, ako smo takih misli, da je nemški jezik kar po tihem že davno na prestolu državnega jezika. Za jezikovo pravo levičarjem toraj ni, tem več pa jim je za poskus, kako bi se dalo zopet na višavo vladnega stola priplezati. Drugi namen pa jim je, kakor smo že poslednjič omenili, da bodo imeli zopet priložnost širokoustiti se ter čez vlado in nenemške narode zabavljati. Koliko bodo dosegli, bomo v kratkem videli.
Tri sto se jih je oglasilo za službe obrtniških nadzornikov, imenovalo se jih je pa do zdaj samo dovet, kojih imena smo že poslednjič priobčili. Vsi so tehniki razun poslednjega za južne kraje imenovanega "dr. Pogačnika, ki je jurist in je bil doslej opravniški uradnik. Podredjeni so v službenem oziru vsi osrednjemu obrtniškemu nadzorniku dvornemu sovetniku pl. Migerki.
O našem topniUvu prinaša „Pester Lloyd" dopis in vest iz Pulja, da se v vojaških krogih ba-vijo z mislijo, če bi ne bilo dobro za obrambo pomorskih trdnjav, v kterih so največi topovi napeljani, lastno topništvo vpeljati, kakor smo ga imeli do leta 1868 pod imenom ^primorskega topništva". Mornarica si pa veliko prizadeva, da bi obrambo pomorskih trdnjav v svoje roke dobila in topniško službo po pomorskih topničarjih opravljala. Do sedaj to važno slušbo trdnjavsko topništvo opravlja in so od vseh dvanajst batalijonov posamično kompanije in od nekterih tudi pogorske baterije po Istri in Dalmaciji razpostavljene, ktere se na vsaka tri leta menjajo. Ako se v resnici lastna primorska artile-rija zopet osnuje, jo bodo častniki sami z največjo žalostjo pozdravili, kajti nihče ni rad na večne čase po pustih isterskih in dalmatinskih krajih in potem bi častniku primorskega topništva res ne bilo nobe neg?, upanja še kedaj kaj druzega videti, kakor temno morje in nabrežno skalovje.
V	deželnem zboru hrvaškem obravnavali so razne nasvete in predloge. Mihajlovič se je odcepil od narodnjakov in k divjakom pristopil. Govorili so Mihajlovič, Šram in Folnegovie. Mihajlovič graja preveliko popustljivost in prizanesljivost narodne stranke in ji prerokuje, da ne bo nikdar pravega vspeha dosegla, ker je preveč odjenljiva nasproti vladi in Madjarom. To je tudi vzrok, da je on prestopil k „divjakom", kterih program je edino pravi, kar bode s časoma čas pokazal. Nikdar ne bi verjel, da bode Tisza tako napravil, kakor jo je, da bode namreč silil bivšega bana Pejačeviča ah deželo k uporu tirati ali pa svoje dostojanstvo odložiti. To so posledice prevelike zanesljivosti nasproti Madjarom. — Poslanec in zajedno podpredsednik Šram osvetljuje programe in načela raznih strank in iz tega izvirajoče težavno poslovenje banovo in pravi, da je imel njegov prijatelj pač prav, ko je rekel, da če bi tudi Boga samega za hrvaškega baua izvolili, bi se v treh mesecih dostojanstvu odpovedal, tako bi bil sit tega večnega nagajanja in zbadanja. Sedajni položaj na Hrvaškem je popolnoma enak razmeram med bolnim človekom in zdravnikom. Bolno telo je naša domovina, zdravniki njeni smo mi. Oboji skupaj moramo z največo vestnostjo na to delati, da se nam domovina kmalo pezdravi in okrepča.
V	oijerskevu, deželnem »boru zahteval je poslanec Somsich od trgovinskega ministra pojas-
nila o velikanskem ropu, ki se je nedavno na bu-dapeštanski pošti zgodi. Trgovinski minister baron Kemeny pravi, da mu do sedaj še ni nič gotovega znano, ali je onih 240.000 goldinarjev oropanih ali pa izneverjenih. Kar se pa pisma z 12.000 goldinarji tiče, je dokazano, da je zginil po malomarnosti dotičnih uradnikov, ktera sta že iz službe odstavljena in v preiskavi. Poslanec Szederkenyi pravi, da prostori, kjer se denar na pošti oddaja, nikakor niso svojemu namenu primerni in da imajo dotični uradniki za svojo težavno dostakrat 18 ur presega-jočo službo, premajhno plačo.
JPotovanJe našega cesarja na Laško postalo je že prav časnikarska igrača. V pondeljek vsi listi brez izjeme, kakor bi se bili zgovorili, trdijo, da cesar poj de na Laško kralja Humberta obiskat; v torek so vsi o tem edini, da na popotovanje še misliti ni, in to se potem ponavlja s čudovito doslednostjo teden za tednom, danes d a, jutri dane! Ali se ne pravi to slepariti ter naročnikom denar iz žepa krasti?
Parturiunt montes et nascitur mus! bi se z dobro vestjo lahko reklo o avstrijsko-rumunski spletki, ktero so lansko leto meseca oktobra oger-ski žandarji na erdeljsko-rumunski krajini provzro-čili. Omenjeni orožniki zasačili so v ogerski stražnici, ki tik rumunske meje stoji, osem rumunskih financarjev, ktere so se saboj vzeli in jih najbližnji sodniji izročili. Sodnija izročila jih je pa zopet ru-munskemu najbližnjemu načelniku carinskega urada. Politične strune so se od obeh strani h krati napele -in nekteri časnikarji, ki včasih čujejo travo rasti, so že v duhu gi-ozovito vojsko videli, ter jo svojim bralcem slikali. Vsi avstro-ogerski in tudi inostranski časniki prinašali so po cele strani dolge članke o tistem erdeljsko-rumunskem boji. (?) Do sedaj se je med avstrijskimi in rumunskimi diplomati pisarilo in stvar se je dognala. Vojske zaradi tega med Eu-munijo in Avstrijo ne bo, pač pa se je naročilo dotični politični oblasti, da naj za to skrbi, da se bodo tisti ogerski žandarji, ki so Eumunce se saboj vzeli, nekoliko pokregali. Ker ste obe državi s tem zadovoljni, je stvar, o kteri so posebno nemške novine tedne in tedne pisarile, dognana in — ljubi mir ohranjen.
Vnanje države.
Jifed Črnogorci in Albanci so strune jako napete; mogoče, da se izcimi vojska med njimi. Črnogorci so namreč hoteU zasesti pokrajino, ki je bila njim prisojena, a paša Gusinjski se je temu vstavljal. Črnogorci si hočejo pokrajino tudi s silo osvojiti ter so že orožje med seboj razdelili in si vojskovodjo izvolili.
Srbski prvi minister Kristič objavil je poročilo, ktero je kralju predlagal o ustanku v ti-moški dolini. Kristič pravi, da so upor radikalci provzročili in to deloma z besedo, še več pa po svojih listih, ker so ljudi hujskali, naj ne oddajajo orožja. Posledice tistega upora so jako žalostne. 94 osob obsodilo seje na smrt; od teh jih je ušlo 10, jeden se je sam umoril, in 63 se je smrtna kazen v večletno ječo spremenila. 567 oseb obsodilo se je na daljši ali krajši zapor, 5 od teh v hudo ječo, 68 pa v navadno. Oproščenih je bilo 75. Vsega skupaj stalo je 819 osob pred hitro obsodbo v Zajčarju, ktera je v 33 dneh 84 obravnav zvršila.
F iztodni Rumeliji se menda počasi pričenjajo sablje brusiti. Euski častniki, ki službujejo v rumelijski vojski, tožili so rumelijsko vlado, da jim sklenjene pogodbe ni tako spolnovala, kakor bi jo bila morala in tega prestopka ni nihče drugi kriv, kakor sam generalgubernator Aleko-paša. Ta je zau-kazal, da morajo ruski častniki, če tudi morda sta-reji od bolgarskih, poslednje pozdravljati, v slučaji, da bi kak bolgarski častnik ruskega v dostojanstvu preskočil. Euskim častnikom se ta ukrep Aleko-pašin prav za malo zdi in ga smatrajo, da jih žali na
Skupaj toraj 37.088,000.000 frank, ali v našem denai:ji 16.689,600.000 goldinarjev.
K tej gorostastni svoti se mora pa še vsako leto kakih 350 milijonov zlata, 450 milijonov srebra in kakih 100 milijonov drobiža na račun tistih deželA prišteti, kterih še v denarni Statistiki ni. Toraj bi skupne gotovine na celem svetu bilo okoli 38 milijard frankov, kojih 18 milijard v zlatu, 17 milijard v srebru in 3 milijarde na drobiž računimo.
Še nekaj. Ker je Statistika že ravno pri rokah, preračunimo še, koliko da v posamnih državah od navedenih denarjev na jednega prebivalca pride. Tukaj mora se nam pokazati, če je res, kar se med našimi kmetiči tolikokrat čuje, da je v tem vzrok vse denarne nadloge iskati, ker na Dunaji premalo denarja delajo.
Na jednega prebivalca toraj pride:
na Francoskem v Belgiji . . . na Grškem . . na Laškem . .
Brobiia
zlata srebra ^^^^^^ dru.ih milijonov frankov
117-30	77-10	1-50	5-30
61	52	2-60	6
—	—	2-50	5-60
24-60 4-60	2-70	6
d r 01) i Z a
zlata	srebra	druzih
milijonov frankov
20	13-30	2-25 6
45	12-50	1-25 12-50
46	21	3-50 9-70 58	14	1-45 8-30
12-50	75	— 4-15
13-60	14-50	0-80 5-10 9-20	5-50	— 0-30
92-20	—	0-90. 13-80
—	—	0-65 1-90 38	—	0-40 12-50 22-50	—	0-35 3-80 12-30 —	0-20 4-20 32-50	— — 11-20
—	20 — — 2	30-50	1-80 —
v Švici.....
na Nemškem . . . na Španjskem . . . v Zjedinjenih Državah v Holandiji , . . . na Eumunskem . . na Turškem . . . na Angleškem . . . v Avstriji .... na Danskem . . . na Norveškem . . . na Švedskem . . . na Portugalskem . .
v Indiji.....
v Meksiki ....
Kmetje imajo prav! Največ denarja ima pa Francoska. Opomniti nam je še, da so vse navedene statistične date skozi in skozi resnične in kolikor je sicer vedeti mogoče za začetek preteklega leta veljavne.
časti. Obrnili so se toraj skupno do svojega načelnika generala Streckerja, kteri je uložil zd-nje privatno tožbo.
Nagovor ruskega cara ob novem letu spri-čuje o dobrem sporazumljenji velikanske države z ostalimi evropejskimi velesilami. Kar se tiče notranje politike, se car nadja, da se bo nihilistični kači, ki je konec starega leta zopet svojo strupeno glavo dvigati jela, s strogostjo in opreznostjo pot preprečila. Eedarstva se je nastavilo v Petrogradu trikrat toliko, kakor je sicer navadno, in mestnemu poglavarju so se določile še večje pravice kakor do slej. On sme vsako zadrugo, bodisi javna ali privatna, politična ali obrtniška razrušiti, ako mu ni povoljna in je kakor si bodi sumljiva.
Španjski ministri sklenili so od kralja razpust državnega zbora zahtevati, in ako bi se kralj temu zahtevanju ustavljal, odstopiti.
Francozi in Anglež so se jeli zopet nekaj grdo gledati. „Eep. Fran^aise" piše: „Angleži naj si dobro tri reči zapomnijo in te so: 1. da bi se mi prav radi ž njimi sporazumeli glede Egipta; 2. da Evropa brez našega prijateljstva in naše zveze ne bo več dolgo Angleške v poštev jemala; 3. da, če si hočejo francosko prijateljstvo pridobiti, morajo angleški časniki z drugimi peresi pisati začeti."
Kitajski marquts Tseng, poslanec v Parizu, je zapravil na Francoskem še zadnjo pičico spoštovanja, ki gaje dosedaj vžival in sicer po svoji nedoslednosti, s ktero on na tihem proti Francozom ruje, kjerkoli "le zamore. Nedavno je pisal članek v „Breslauer Ztg.", kjer presoja francosko politiko o Sedanu in Metzu. Francoski „Soleil" vzel ga je zaradi te brezobzirnosti nekoliko v roke, in mu svetuje, naj rajši pusti diplomacijo, kajti on ni za njo, ter se poloti časnikarstva. Morda se ga kak list usmili, da ga posadi na prvo mesto glavnega urednika, drugače bode francoska republika tega več ko nesramnega človeka čez mejo posadila. Če Tseng nima kosmatih ušes in še trohico častne zavesti v sebi, sedaj bo pobral kopita in odšel, kar bi bil moral do diplomatičnem običaji že tedaj storiti, ko se je prva puška med Francozi in Kitajci, kteri so Anamitom skrivaj pomagali — sprožila.
Kitaj ne bo Francozom nikake vojske napovedal, temveč se bodo kar tako sprijeli, ker so tudi Francozi kar po tihem Tonking napadli in to se Kitajcem žalenje kitajsko-francoskih razmer dozdeva. Zarad tega se bodo povsod Francozom protivili in še misliti ni, da bi svoje vojake iz Bakninga umaknili.
1 I Vsa okolica okoli Chartuma se je vzdignila in za orožje prijela proti Egipčanom, kakor uradno poročilo od ondod naznanja.
Znano je, da je Angleška Egiptu svetovala, naj prepusti Sudan svoji osodi, kajti pomanjšana egipčanska država bode laglje ubraniti grabežljivim rokam Mahdijevim. Ta sovet Angležev je bil za Egipt toliko, kakor povelje, in vlada v Kahiri je tudi ubogala, ter odgovornost za vse posledice, ki bodo iz tega v teku časa še nastale, Angležem prepustila. Angleži bi bili pa, kar se odgovornosti tiče, mnogo laglje shajali, ako bi bili oni, kakor so to s kraja nameravali, v Suakim postavili kakih 20.000 mož in skušali Mahdijeve druhali iz Sudana venkaj pognati, kakor pa bodo sedaj za skrajšani Egipt in njegovo varnost odgovornost prenašali in za varnost namest-nega kralja skrbeli. Da jih začeta stvar v resnici skrbi, kaže nam vest, ki se je „Gauloisu" 13. t. m. iz Londona brzojavila in pravi: „Da je v Londonu mnogo govorjenja o odposlanji jednega angleškega vojnega oddelka v Egipt, da se red ohrani in Mahdi v svoje kraje zavrne. Pri tej priložnosti tudi ugibajo, da ne pojdejo ravno tisti vojaki tjekaj, ki so bili ondi leta 1882, ko so Aleksandrijo razsipali, temveč se bodo za to ekspedicijo čisto nove čete odbrale, ki niso še v ognji bile. Največ se bo v to indiških čet določilo in to iz tega vzroka, da ne bo potreba rezervistov sklicavati, kar je tudi vse hvale vredno, kajti aktiven vojak ima glavo in srce na pravem mestu, kjer ga mora vsak pošten vojak imeti, rezervist pa že bolj na domu ali na službi visi, če je pa oženjen, ga pa ni slabšega vojaka za v vojsko, kakor je rezervist. In kako bi tudi zamogel z navdušenostjo za puško prijeti, ako so mu vsak trenutek bledi obraz zapuščene in žalujoče žene in objokani obrazi lačnih otrok pred očmi, ki nimajo nikogar, da bi jim kruha oskrboval! Angleži so pri vsi svoji sebičnosti neznano praktični ljudje, kar se imajo pa zopet le sebičnosti zahvaliti.
General Gordon, o kterem smo že nedavno omenili, kako si on misli rešitev za osamljeni Sudan, odpotoval je sedaj v Egipt, od kodar se bo proti Suakimu in Ghartumu napotil. Naloga mu bo o vojaškem položaji ondi poročati in pa za varnost Evropejcev v Ghartumu skrbeti, dokler jih ne spravi iz Sudana popolnoma venkaj. Le po nabrežji reke Nila naj bodo še evropejski naseljenci ostali, ker se jim ondi lahko z vojnimi ladijami na pomoč pride, kakor pred dvemi leti v Aleksandrijo, notranje kraje morajo pa vse opustiti, ako jim jo življenje drago.
Izvirni dopisi.
Iz Radolice, 20. jan. Danes je bila odprta po-stajalnica (Haltestelle) Eadoliška. Vlaki vsi posta-
jajo razun dveh ponoSnih. Poslopje bo dozidano menda do srede majuika; za zdaj je le provizorično uravnano. Veselje veliko po vsem mestu! Z jutranjim vlakom peljala se je požarna straža v Podnard naproti občespoštovanemu in ljubljenemu g. grofu deželnemu glavarju. Kmalu po pol 9. uri zjutraj dospel je vlak z okinčano mašino v Eadolico, kjer ga je pričakovala množina ljudstva na z zastavami olepšani postajalnici. Pok možnarjev je naznanjal prihod. G. grof je bil sprejet z navdušenimi „živio"-klici; nagovoril, ga je župan g. Hudovernik in se zahvalil za mnogi trud o napravi toliko potrebne postajalnice. Popoludne izlet na mnoge kraje (Javornik itd.) .
Iz Gorice. 17. jan. imela je „Sloga" občni zbor. Predsednik dr. Jos. Tonkli je pričujoče soude, kterih se je zbralo nad 30, pozdravil, ter odprl zborovanje. Društveni tajnik in denarničar sta potem zaporedoma objavila svoja jako skrbno sestavljena obširna poročila. Obojno poročilo je bilo jako zanimivo ter od zbora sprejeto s pohvalo.
Na to je sledilo poročilo in razgovor o peticijah, namreč 1. peticija do visoke vlade za vpeljavo kulturnega sveta na Goriškem. Naš prvi veščak v kmetijskih zadevah g. vodja slov. kmetijske šole je z živo besedo narisal potrebo kulturnega sveta za •goriške Slovence. Nadejamo se, da visoka vlada bo glede na naše razmere rada vstregla tej prošnji.
2.	Peticijo za državno podporo otroškemu vrtu, ktero je ustanovila „Sloga" v pretečenem letu, je pojasnil dr. Gregorčič. Nesrečno stanje slovenskih otrok v Gorici je č. g. govornik tako jasno in gin-Ijivo opisoval, da se je milovanje do nedolžnih otro-čičev, pa tudi gnjev do tistih, ki so temu vzrok, vnel v naših prsih.
Tej peticiji dodal je č. g. BI. Grča samostojni dostavek, da naj od „Sloge" nabira statistične date glede slovenskih za šolo sposobnih otrok v Gorici, potem pa v izrednem zboru stavi primerne predloge.
Žal, da je resnično, kar je omenil č. g. govornik, da smo do sedaj molče gledali in trpeli, ko je nasprotnik iz slovenskih kož spletal bič za naš narod. Veliko zaslugo si bo pridobila „Sloga" za slovenski narod, ako doseže silno potrebno slovensko ljudsko šolo v Gorici.
3.	Zadnjo peticijo je prebral g. profesor Barbuč. V tej se popisuje potreba popraviti in razširiti državno cesto ob Soči od Solkana do Bovca.
Upamo, da visoka vlada bo tudi to prošnjo vzela v resen prevdarek. Ako nam pa namesto na-prošenih poprav na tej cesti preskrbi železnico po soški dolini, ji bomo vedeli pa še večo zahvalo.
Konečno je g. Kerševani podal tri nasvete odboru v razmišljevanje in morebitno izvršitev.
Sledila je volitev odbora; potem je pa č. g. B. Grča izrekel zborovo zahvalo za skrbno delovanje in ■čestitanje „o prestavi iz domačega vrta v žlahten vrt" gospodu predsedniku; odboru pa zahvalo za obširno delovanje v preteklem društvenem letu. Na to je g. predsednik zborovanje zaključil z govorom, v kterem je pozival zbor, da naj s trikratnim ^živio" izrazi svojo navdušenost do presvitlega cesarja.
Od Vojnika, 19. jan. {„ŠtajarsJci Gospodar.'^) Dopisnik je že o svojem času poročal o celi zgodovini slovenskega glasila kmetijske družbe štajarske. Ta je s prva sama izdajala slovenski prevod družbenega lista „Landbote". Pozneje so to opustili ter so ■čez leto in dan začeli „Slov. Gospodarju" v Mariboru dodavati „Gospodarstveno prilogo". Po tem potu se je namen družbe pač najlepše pospeševal. Toda, ko je z dovoljenjem družbinega vodstva isto frajmavrarski „Kmetski prijatelj", vulgo „Lisjak", začel ponatiskavati — še celo številko „80", ki jo je dosegla takrat „Qospodarjeva" priloga, je ponatisnil in potem s štev. „2" nadaljeval — in se tako gled(5 jezika, kterega lisjaček nima v oblasti, s tujim perjem podstopil kinčati, prišlo je seveda do pritožbe. Nasledek temu je bil, da je vodstvo odpovedalo „Prilogo" obema časnikoma ter, kakor s kraja, flamo prevzejo izdavanje glasila v slovenskem jeziku.
Novi list, ali boljo: od mrtvih vstali „Štajarski Crospodar" — tako je listu ime bilo in je zopet sedaj — bode, kakor zadnji „Landbote" objavlja, izhajal dne 8. in 24. vsakega meseca.
Bilo je pričakovati, da bodo se obnovljeni časnik pošiljal družbenikom, o kterih vodstvo gotovo zn&, da umejo slovenski. Ali to se ni zgodilo. Vsaj na ogled bi se list lahko razposlal na razne kraje. Tudi šole, kolikor je pisatelju teh vrstic znano, niso
glasila dobile sedaj, med tem, ko se je o svojem času vsem šolam pošiljal redno, kakor nemško iz-danje. Tudi „Landboto" ni prinesel vabila za naro-čevanje slovenske izdaje. Dopisniku še „Štajarski Gospodar", ki je baje že 8. t. m. zagledal svetlo sveta, ni dospel pred oči, pač pa obe dosedanji številki nemškega teksta.
Ni dvombe, da vodstvo nepristransko misli. Saj še ni ravno dolgo, kar je predsednik v nekem javnosti izročenem pismu brezpristranost od strani vodstva povdarjal. Zatoraj ne moremo sklepati, da bi družbin odbor ne imel dobrega namena ter skrbel za izgovor: Čemu slovenski list, ako pa ga družbeniki ne marajo! Vendar, kakor okoliščine sedaj kažejo, ne preostane drugo, nego da se slovenski udje kmetijske družbe sami oglasijo in za sebe zahtevajo dopošiljanje lista „Štajarski Gospodar".
Domače novice.
{Premilostni hneeošJcof Krisostom) so bili včeraj zjutraj še iz domače kapele obhajani, dopoludne so prejeli papežev blagoslov, in popoludne pa sv. poslednje olje, ker se je bilo bati, da skoro ugasnejo.
(Gosp. Cebularjeva fieika) je neki dobila mini-stersko potrjenje ter bode prišteta učnim knjigam za nižje razrede srednjih šol.
{Gledališka predstava) v soboto zvečer je večernim razmeram primerno napolnjeno hišo ves večer v živem smehu in srčni zadovoljnosti ohranila. Igrala se je prav spretno in dovršeno dovtipno ranjcega Ogrinca vesela igra „V Ljubljano jo dajmo", kar je hvaležno občinstvo tudi z vstrajnim ploskom in burnimi „dobro"-klici radodarno priznavalo. Vse vloge so bile jako srečno razdeljene in lahko rečemo, da smo za to stran slovenskega gledišča z izvrstnimi močmi preskrbljeni! Prav dobro so tudi gg. čitalnični pevci svojo nalogo rešili pevajoč „Luna sije" in pa Forsterjevo „Kitico narodnih pesmi". Škoda, da je bil v čitalnici „venček", sicer bi se bilo v gledišči vse trlo. Ako smo prav slišali, predstavljala se bode v nedeljo po Svečnici 3. februarija jako pod-učljiva in v srce segajoča čarobna igra „Zaprav-Ijivec". Mar 11 bi se ne dalo prej dogovoriti ter tako vkreniti, da bi ne bili dve veselici h krati, kakor ravno v zadnjič v gledišči in čitalnici?
{Matičin odbor) imel je 19. t. m. sejo, ktere se je vdeležilo 15 ljubljanskih odbornikov. G. Svetec pismeno predlaga, da bi se izredni občni zbor Matice slovenske sklical meseca maja. G. Leveč priporoča ta predlog, ker o knjigah in letnini tako nič ne premeni, in gre le na to, da se skliče gotovo izredni zbor kadar koli. G. ■Wiesthaler omenja, da bi se imel po sklepu zadnjega občnega zbora prihodnji izredni zbor sklicati meseca januvarija, in da bi bilo sitno se opravičevati, zakaj se je to odložilo do maja. Ugovarja se, da v tem mesecu zborovanje ni več mogoče, zato gosp. Senekovič nasvetuje, naj se skliče občni zbor meseca februarija. Več odbornikov pa želi, naj se skliče v sredo po veliki noči, t. j. 16. aprila, ker bode tedaj društvenikom naj-laglje, se občnega zbora vdeležiti. Ta od g. Levca stavljeni predlog se sprejme, ker bi zdaj že ne bilo mogoče sestaviti bilance o Matičnem premoženji, ki se ima občnemu zboru predložiti. — G. predsednik Grasselli prebere pismo prof. Eaiča, ki nasvetuje nektere premembe Matičnih pravil in opravilnega reda. Nasvetuje se, pismo izročiti odseku, ki ima pretresati omenjeno premembo. G. Suklje omenja, da jo potrebno pravila premeniti dosledno, da pa pismo Eaičevo ne more biti podlaga posvetovanju odsekovemu. G. Senekovič meni, da Eaič ima pravico nasvetovati premembo pravil, na premembe opravilnega reda, ki jih priporoča prof. Eaič, pa se odseku ni treba ozirati, ker je sostava opravilnega reda reč odborova. V dotični odsek se izvolijo gg.: Šuklje, Senekovič in Zupančič Anton. Njih načrt se bode autografiral in vsem gg. odbornikom poslal pred sejo, v kteri se bodo obravnavali odsekovi nasveti. — Odbor po g. predsedniku izreče zahvalo prof. Levcu, kteri je tako izvrstno vredil Letopis za dve leti 1882/83 ter ga prosi, naj prevzame to opravilo tudi za tekoče leto. G. Leveč to sprejme in razglasi v kratkem dotično povabilo pisateljem. Tudi se dii gospodarskemu odseku nalog, razpisati konkurs za tiskarje Matičnih knjig. G. Leveč priporoča, ako bi „Narodna tiskarna" več ne dobila tiska, da se ji pusti vsaj tisk Lovčevih zapiskov in ker je knjižica
sama na sebi premajhna, da bi se dala vezati, naj se pri drugem delu ■strani ne prično iz nova, ampak naj se kar nadaljuje tam, kjer jenjajo v prvem. G. Marn nasvetuje, naj se gospodarskemu odseku naroči, da potrebne račune za občni zbor do prihodnje odborove seje sostavi, in da naj se tiskanje knjig ne oddaja za več let, ker se Matica nekako prestvarja, ampak le za letos, Lovčevi zapiski pa naj se brž ko brž dajo v tisk. Ti nasveti obveljajo. Tudi se sklene noveude sprejematiza tekočeleto do 1. junija 1884, ker se sicer ne more določiti, koliko knjig naj se tiska. Dotlej naj tudi vsi stari udje pošljejo svojo letnino. Sklene se po časnikih razglasiti izredni zbor na 16. aprila, povabilo pisateljem za Letopis, in družnikom letno vplačevanje do omenjene dobe.
(Današnji somenj o sv. Pavlu) je bil dobro obiskovan. Posebno se je prignalo dozdaj še nepoznano število goveje živine, tudi konj precej veliko. Kupčije pa z govejo živino vendar ni bilo prave, ker so prodajalci blago jako visoko držali; kmetiški kupci skoro niso mogli blizo, akoravno bi bili radi nakupili si živine za rejo; kupovali so skoro sami tujci in to po visokih cenah. Zopet migljej našim kmetom, za kaj se najložje denar dobi, namreč za živino. Tako drage goveje živine, kakor danes — so rekli stari živinorejci — še ne pomnijo. — Druga kupčija ni bila nič kaj izdatna, malokdo izmed trgovcev in kramarjev se pohvali ž njo.
{Srebrni križec za sasluge) prejel je znani pis-monoša Simon Jeras v pripoznanje Jnjegovega več ko 401etnega zvestega službovanja.
(Zbrali) so se vseraj krojaški pomočniki po magistratu poklicani, da bi osnovali si zadrugo; pa tega niso marali in tako se je zbor razšel brez vspeha.
(Umrla je) včeraj opoludne mati slovenskega pesnika g. Josipa Cimpermana. Pogreb bo v torek popoludne iz Žabjeka. Naj v miru počiva!
Razne reči.
—	Gosp. Anton Lampe, bivši kurat v Šturji, ki zdaj biva v Gorici, je za mrtudom nevarno zbolel.
—	V Trstu je umrl vrhovni nadzornik redarjev, gosp. V[nko Zempirek, rojen Slovan iz Brna, 46 let star. Škoda zanj, kajti prav na svojem mestu je bil ter je povsodi „irredenti" krepko na prste stopal. Takih mož ravno sedaj Trst bolj potrebuje, kakor zlatega denarja in žalibog, da so tako redki!
—	Kmetijstvo v ljudski šoli. Na Stajar-skem so se v pretečenem letu otroci podučevevali o gospodarstvu v 50 šolah. Med temi so na slovenskem delu Štajarja sledeči kraji: čadram, okolica (Jelje, Vransko, Konjice, Šmarije, — v celjskem okraji; sv. Jurij, Kapela, Mala - nedelja, sv. Križ, Ljutomer, Negova, sv. Peter, — v ljutomerskem okraji; Jarenina, Lembah, Marija v Puščavi, sv. Peter, — v mariborskem okraji; sv. Barbara, Ormuž, Velika-nedelja, Hajdina, Kostrivnica, sv. Križ, Središče, Eogatec, — v ptujskem okraji; Brežice v istoimennem okraji; Slovenji Gradec in Mahren-berg, —v slo venj egr aškem okraji. Učencev po vseh 50 učilnicah bilo je 1234. Za nagrado učiteljem je država dala 400 gold. Na slovenskem Šta-jaru dobili so isto sledeči gospodje: Cizelj — Vransko, Dobnik^— Dolič, Horvat — Ljutomer, Ju r kovic — Šmarije, K r y 1 — Ljutomer, M a 1 e n-šek — Čadram, Ornik — Brežice, Praprotnik — Puščava, Stoger pri sv. Petru tik Maribora, Strenkelj — Središče, Vidič pri sv. Pavlu v savinski dolini, Eženjak pri sv. Petru zunaj Ead-gone.
—	VitanjčanipriOelji so nemškemu „šul-ferajnu" dali 5 gold. 60 kr. za dve podobi cesarja Jožefa 11.
—	Pri sv. Petru pod s s. Gorami je po iznajdbi celjske „nachtvahtarice" baje „hauptquartier der national-clericalen finsterlinge", med tem ko na Bizeljskem po istem viru z ,liberalnimi" uaprednjaki vleče duhovščina, „die sich ausnahmsweise von allen politischen pliinkeleien ferne hiilt." Bog si ga zna, kako se to zadnje ima razumeti, ker duhovniki z laži-liberalci vlečejo in vendar se s politiko ne pečajo? Celjanki menda pustna doba pamet meša, tisti „vahtarici" ki je lani po novem letu, to je 1883 začela izhajati, a na čelu ima zapisano, da je doživela „IX. Jahrgang." Ali s tem hoče označiti svojo resnicoljubnost?
—	Eazpisane službe učiteljske. Nad-učiteljska v Vitanji, podučiteljska v Slov. Gradcu, sv. Martina pri sv. Slov. Gradcu, sv. Iliji pri Turjaku in v Eibnici pri Marenbergu, — vse do 10. februvarija.
—	Morilec Hugo Šenk je imel že zopet dve ,,ptičici" v zanjkah, kterima bi bil v skrajnem
?asu \Tat zavil, ko bi ga ne bila zasegla pravična roka božjega maščevanja. Daljše znanje jo imel z neko Josipino Ecler, ktera pripoveduje, da ji je obljubil, da se bode zdaj poročil z njo in se bosta v to svrho v petek, preden so ga prijeli, nekam venkaj peljala na ženitovanjsko popotovanje, iz kte-rega bi se bila uboga preslepljena Kder skoraj gotovo naravnost na oni svet podala, osnoval si je ravno pred svojim zasačenjem novo znanje z deklico, „ki bi se bila tudi rada omožila". Da bi mu tu Eder odveč hodila, je očividno, kar tudi ona sama pripozna, da bi bila v petek že na onem svetu, ko bi ne bili Šenka prijeli. Eder je bila tudi tista osoba, kteri jo Šenk zlatnino in druge dragocenosti umorjenih žensk donašal, ne da bi bila vedela, iz kakošnega vira da dohajajo. Ko je nedavno Senkovo osodo in njegovo preteklost zvedela, prestrašila se je tako, da se ni zamogla kviško držati. Noč in dan je objokovala svojo osodo in naposled so še njo zaprli. Dokazalo se je namreč, da je na Senkovo prigovarjanje izmaknila gospodinji, pri kteri je stanovala, bisernico, vredno več sto goldinarjev. Sama je premožna in ima- okoli 1300 goldinarjev, ki si jih je prihranila. Doma je iz dobre hiše in silno varčna, da, skoraj skopa. — Za dekleta svar-Ijiv izgled, kohko se jim je treba varovati pre^eš-nega znanja. Ees vsak zapeljivec ni tak ubijavec kakor Šenk, a dekleta se vselej ponesrečijo — med desetim saj gotovo devet.
—^^ O popolni spridenosti morilca Hu-gona Šenka kaže nam sledeča dogodba: 15. t. m. dala je dunajska deželna sodnija pet zveri v človeški koži fotograibvati za album hudodelcev. Bili so: Pongratz, Diirschner, Hugo in Kari Šenk in pa Šlo-sarek. Vsi so bili nekako potrti, le Hugo Senk bril je norce. „Le prav čednega me naredite," rekel je proti fotografu, „če tudi vera, da vešala na-me čakajo, nič ne de.". Fotograf ga pozivlje, naj naredi prijazen obraz. „Takoj", pravi Šenk, „le prosite tiste-le gospode (pokaže na stražnike) naj odstopijo, dokler pa tiste vidim, mi ni mogoče!" In vendar mu je bilo mogoče, kajti napuh njegov je še tukaj zmagoval. „Uložil bom prošnjo na deželno sodnijo, naj se moje slike prodajajo na korist poškodovanih." Ko ga je na to nekdo grajal, pravi Šenk: „Kes ne vem, kaj prav za prav svet še imeti hoče: vesel naj bo, da sem mu toliko starih „škatelj" spoti spravil .. . in zato me bodo sedaj obesili. Le za Fe-renczy mi je žal, ker je bila v resnici ljubeznjiva. In tako je lepo prosila, naj ji ne storimo nič ža-lega; jaz ji nisem nič storil, Šlosarek pa ni drugače hotel. Jaz bi ji bil rad prizanesel, ko je rekla, da naju ne bo izdala."
—	Glavni projekt železnice iz Trsta v Gorico in Vipavo došel je 26. decembra iz trgovinskega ministerstva tržaškemu magistratu, kjer si ga lahko vsakdo ogleda. Kedaj se bo začela zgradba dotične železnice, bo magistrat pozneje naznanil. Ta načrt se tudi v goriškem okrajnem glavarstvu lahko vidi. Kdor se zanj zanima, naj se poda ali v Trst ali pa v Gorico, kamor mu je bliže.
—	Črnogorski knez Nikita zajahaljepe-gaza in zletela sta na Parnaz. Zložil je namreč tri-dejansko žaloigro »Balkanska cesarica", ktero so diletantje na Cetinjah v nalašč za to pripravljenim gledišči na oder spravili. Navzoči so bili: knez, kneginja, cela njegova družina, knez Peter Karadjordjevič, vsi zastopniki tujih držav na cetinj-skem dvoru in mnogo občinstva od blizo in daleč. Se živahnim priznavanjem odobravali so se trenutki, v kterih je igra na kako domoljubno djanje kazala. Vsi so bili s predstavo vrlo zadovoljni, najbolj pa knez Nikita sam, ki se je jako toplo zahvalil pred-stavljajočim diletantom.
—	Umorili in oropali so generala Benediktincev, Viljema Cezarja de Monte Ver-gine, 17. t. m. v njegovem stanovanji v Eimu. Zaprli so njegovega služabnika in služabnico, ker sta umora sumljiva.
—	Avstrijski konzulati v inostran.stvu nanašajo ogromno število 449 uradov. Od teh je 275 konzulatov v Evropi, 57 v Aziji, 44 v Afriki, 70 v Ameriki, in 3 v Avstraliji. Največ posla ima konzulat v Bukareštu, kar nam priča, da je avstrijska kupčija v Eumuniji na iztoku najbolj razvita. Ako premotrimo opravila, s kterimi se konzulati pečajo, pokažejo se nam v peterih barvah. Opravila prve vrste so sodnijskega značaja in te imajo edino le konzulati v državah na jutrovem pravico opravljati. Druge vrste opravila so glede brodarstva in se jako bolj pogostoma nahajajo, kakor pa prve. Tretje vrste so posli na trgovinsko-političnem polji. Četrte vrste so pozvedovanja glede sklepanja kupčijskih zvez in pete vrste poslovanje se pa razteza na konzularno varstvo, kterega sme vsak inostranec v tuji državi pri svojem JiOfijiulatu zahtevati.
—	Povod zlfitenici našli so na Nemškem v Bremenu. V tovarni za stroje dobilo je več delavcev koze. Policija in zdravniška oblast pokazali ste, da si mora vsak, kdor je v tisti tovarni nastavljali, u: t i 1:6 z 6 otaviti. \T,i feoufjogaliin i 3.000 uradnikov in delavcev dalo si jih je staviti. Meseca oktobra dobilo je 170 osob od tistih, ki so si dali koze staviti, zlatenice. Nihče pa je ni dobil izmed tistih, ki so pozneje nstopili v tovarniško službo. Sedaj ondi sploh mislijo, da cepljenje koz, prve kali za zlatenico v človeško telo zasadi. Tudi taeih se
je zlatenica prijela, ki so si dali v tovarni koze staviti in so potem ondi delo opustili in že drugje delali ali so pa že pri vojakih služili. — Je pač neverjetno !
— Smešni C a. „ Janez kam pa se ti tako mudi?" — „Krava mi je obolela in ji grem po živinskega zdravnika". „Tako; kaj pa žena, ji je kaj boljši? Saj si ji že šel po zdravnika?" „E, nič ni kaj boljše ne; po zdravnika pa nisem šel, ker preveč stane, bo že Bog dal, da bo ozdravela."
Poslano.
v „Slov. Narodu" št. 15 v podlistku bral sem naslednje: »Namen ne posvečuje sredstev, oe prav so Zavitarji trdili ravno nasprotno. Najbrže se pri sedanjem osodepolnem političnem boji vladni privrženci ravnajo po tem razupitem geslu očetov Jezuitev", Pisec tega stavka tedaj pi-avi, da so oo. Jezuiti (ali kakor on govori Zavitarji) trdili, da »namen posvečuje sredstva" in daje to geslo očetov Jezuitov. Jaz sem, kolikor sem imel priložnosti se o Jezuitih podueevati, le to našel, da ti tega niso ne učili in tudi sedaj ne uče. Ker pa vendar je mogoče, da se motim, prosim g. pisca omenjenega članka, pa tudi vsacega di-uzega, ki o tem več vč ko jaz, naj mi blagovoljno dokaže iz spisov oo. Jezuitov, pa takih, ki so v resnici Jezuitje bili, ne n. pr. odpadnikov tega reda, da so kdaj Jezuitje trdili ali celo kot svoje geslo proglasili: »Namen posvečuje sredstva". Kdor mi iz spisov Jezuitskih dokaže to pred komisijo peteiih profesorjev, od kterih sme on sam dva izbrati, mu po rf^zsodbi te komisije obljubim plačati 100 gid., reci sto goldinarjev a. v. v gotovem denarju. Da bi več mogel, bi hotel tudi več obljubiti. Da pa »Narodov" pisatelj ne bode se trudil za tako malenkost, sem mislil aa vse strani, kar mi na misel pride sledeče:
Leta 1852 imeli so oo. Jezuitje v Fran-kobrodu na Majnu ljudski misijon. Katoliki in protestantje, večinoma možki so pazljivo poslušali govore pobožnih očetov. Velika on-dotna katoliška cerkev je bila vedno prenapolnjena. Sovražniki Jezuitov so skušali s spisi in brošurami njih veljavo spodkopati ter so posebno naglašali, da se Jezuitje ravnajo po geslu: »Namen posvečuje sredstva". Sloveči pater Peter Roh S. J. je rekel konec tega misijona očitno v cerkvi, pred 6—8 tisuč poslušalci: »Oziraje se ra mnoga očitanja zoper nas naznanim: 1. Ako kdo pravoslovni fakulteti v Heidelberg-u ali v Bonn-u pokaže knjigo od Jezuita spisano, v kteri se zagovarja in nahaja pravilo: Namen posvečuje sredstva, ali s temi ali enakimi besedami, mu plačam po razsodbi omenjene fakultete 1000 gl. 2. Kdor pa, ne da bi to dokazati mogel, ta grdi nauk Jezuitom pripisuje ali ustmeno ali pismeno, je — nesramnež in lažnik".
Leta 1862 je to svojo obljubo po časnikih ponovil in odločil juridično fakulteto v Halle, da bi tudi razsojevala, kdaj zapade obljubljenih 1000 gld. Peter Eoh je umrl 17. maja 1872, pa obljubljenih 1000 gld. mu ni bilo treba plačati, nihče jih še ni zaslužil.
j\Iorebiti bi bil naših učenjakov kdo sreč-neji. Za 1100 se je pa že vredno potruditi. Toda »Narodu" in njegovemu pisatelju pa tudi ponavljam št. 2 pater Eoh-ovih pogoj: Kdor pa itd. (glej zgoraj).
V Ljubljani, 19. januvarija 1884.
A. JP. *)
*) „Narodov" pisatelj naj se obrne na vrednistvo „Slo-vcnea", kteremu sem ime naznanil in je tudi porok za mojih 100 gld.
Telegrami „Sloveiicii".
Rimsl(e toplice, 20. jan. Pogreb korarja Žuže sijajen; navzočih 44 duhovnikov; darovanih 30 vencev. Gosp. korar Košar pre-Izvrstno govoril.
Dunaj, 20. januarija. Ruski minister Giers bil je po cesarju sprejet v privatni avdijenci, ki je trajala 40 minut. Potem je imel Giers celo uro trajajoč pogovor z ministrom grofom Kalnokvem. Giersu na čast bil je potem
obed pri dvoru, h kteremu so bili povabljeni pooblaščenca Lobanov in Eeuss, in vsi ministri in dvorni dostojanstveniki.
Zagreb, 20. jan. Med razpravo adrese, ki se ima podati kroni, došlo je kraljevo pismo, po kterem je deželni zbor preložen za dragi čas.
Pariš, 21. jan. Bil je tu zbor, kterega se je vdeložilo 1000 ljudi. Govorniki so po-vdarjali socijalni prekuc (revolucijo). Sprejeta je bila resolucija, ki se upira samovlastni politiki vlade ter pozivlje republikanske poslance, da bi zahtevali popravo ustave po kakem zboru, ki se ima sestaviti. — Drug zbor obiskalo je 2000 ljudi in sklenjeno je bilo nabiranje doneskov za spominek Delescluzea in vstreljenih komunistov. Govornik zahteva socijalen prekuc.
(Ta telegrama sta nam prišla tako nejasno pisana, da smo spravili iz nju, kar se je dalo; če je vse prav, ne vemo. — Vredn.)
Tujci.
18. januvarija.
Pri Maliii: Winkler, Di-oxler, Cohor in Nowak, kupci, z Dunaja. — Ljudovik Lajušiž, priv. uradnik, iz Celja. — J. Seliink, posestnik, iz Zagorja. — Dr. vit. pl. Gutmannsthal, grajšžak, iz Trsta.
Dunajska borza.
19. januvarija.
Papirna renta po 100 gld.....79	gl.	85	kr.
Sreberna „ „ „ ......80	„	15	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	100	„	30^	„
Papirna renta, davka prosta . . .	94	„	20"	,.
Ogerska zlata renta . . . .	121	„	35	„
„ „ 4% . . . .	88	„	95	„
„ papirna renta 5% . . .	86	„	70	„
Kreditne akeije . . . .160 gld.	304	„	75	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 120 gld.	116	„	80	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	843	„	—	„
„ Liinderbanke.....116	„	40	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	618	„	—	„
„ državne železnice ....	319	„	25	„
„ Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	225	„	60
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123	„	50	„.
4% „ „ „ „ 1860 . 500	138	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 *	169	„	25	„
„ „ „ 1864 . . 50	168	„	50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	170	„	—	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—
Rudo fove srečke . . . . 10 „	20	„	—	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 110	„	—	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	104	„	75	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	—	„
London.......121	„	05	„
Srebro.......
Ces. cekini.......5	„	71	„
Francoski napoleond......9	„	60	„
Nemške marke......59	„	30	„
odprl je
alifotMo pisn
v rijiibljaiii,
I	Gosposke ulice štev. 12,
I	tik Knežjega dvora.	(2)
Priznano nepokvarjene, izvrstne
f@ii©ai if©ii
izdelujeta	(21)
P. &. 11. Seemaim v I^ubljanl.
If h¥QPi]i Tali" I Mlfdllll „ldll
Stari trg- liiš. štev. 21,
[7) se dobivajo sicdcža vina: Teran po . . . 4t4fc kr. liter. Isterska „ . . . AO „ Dalmatinska „ . . .	n n