Glasilo Občine Lukovica
November 2013, letnik XIV, številka 9, izid: 22. 11. 2013
stran 14
Intervju: Tomaž Cerar
Glasbena šola na Brdu praznuje
OGLASI
Rokovnjač
Nove barve Schwarzkopf
Nove tehnike barvanja
FRIZERAJ PogaCar Irena s.p.
Ljubljanska cesta 104 1230 Domžale Tel.: 01 724 15 00 GSM: 041 620 050 info@frizeraj.si www.frizeraj.si
PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU! <
■■■■ri
PRIPRAVLJENI NA NOVE ZMAGE
Združili smo najboljše z najboljšimi. Ob bok Fordovim večkrat nagrajenim vozilom, ki |lh odlikujejo odlična vozna dinamika, brezkompromisna varnost, zmogljivost in napredne tehnologije, smo postavili slovenske smučarske skakalce, ki jim zmagovalne stopničke prav tako niso tuje. Pridružite se nepremagljivi ekipi, s katero vam bo v vsakem trenutku uspel veliki skok.
smučarski skakalec Robert Kranjec
FORD FIESTA FORD B-MAX
■ * H10.030 € 112.360 €
TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com
AVTO KVEDER
^^ tehnični pregledi
2
B DENT, d.o.o
KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVICA
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
' Straumann implantati ' brezkovinska keramika
dent
TELEFONI: —	^s^ a eni d.o.o.
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522	^^ ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515
MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
november 2013
UVODNIK 3
Uvodnik
Predzadnja številka Ro-kovnjača v letošnjem letu vam na 24 straneh vsebine med drugim ponuja osrednji intervju z dolgoletnim višjim
svetovalcem za javna naročila in gospodarske javne službe na Občini Lukovica Tomažem Cerarjem. To službo je opravljal praktično od nastanka naše občine in skoraj ga ni občana, ki ga ne bi poznal in se v vseh teh letih ne bi vsaj enkrat obrnil nanj. Precej aktiven je bil v društvenem življenju naše občine in kot pravi, tudi sam je bil mnogokrat s strani občine, lovske družine in civilne zaščite kar dežurna oseba. Sedaj je v pokoju in njegova razmišljanja o občini, njenem razvoju kot tudi o zasebnem življenju gospoda Cerarja boste našli na osrednjih dveh straneh devete letošnje izdaje glasila.
Med drugim lahko v intervjuju preberete, da uspeh občine ni odvisen samo od župana in občinske uprave, temveč tudi od aktivne civilne družbe. Zgled tega je zagotovo lahko projekt izvedbe otroškega igrišča z novimi igrali na Trojanah. Tamkajšnji krajani so namreč poleti izvedli dobrodelni stand up in nato s pomočjo občine, nekaterih podjetij in prostovoljnim delom fantov tamkajšnjega športnega društva postavili in uredili otroško igrišče z igrali za malčke. O vsekakor pohvalni akciji pišemo na 10. strani. Med teme, ki jih velja izpostaviti, spadata tudi dva članka o arheoloških raziskovanjih v Krašnji in Blagovici. Kakšne nove informacije o življenju Rimljanov v naših krajih so pridobili, si preberite v tokratnem Rokovnjaču.
Za konec naj omenim, da smo v uredništvo Rokovnjača prejeli anonimno pismo. Ni bilo prvo in verjetno tudi zadnje ne, ampak praksa oziroma odločitev trenutnega uredniškega s sklepom z začetka mandata je, da tovrstnih pisem, ki niso podpisana z imenom in priimkom, v našem glasilu ne objavljamo.
Leon Andrejka
VSEBINA
Prostorski plan	5	Misijonska nedelja	15
Rekonstrukcija občinskih cest	7	Na obisku v čebelarskem domu	16
Urnik praznjenja bio posod	9	HK Prevoje	17
Komemoracije	10	Robert Kotnik državni podprvak	19
Vpogled v čas Rimljanov	11	Akademija PGD Lukovica	22
Poziv k sodelovanju pri pripravi Zbornika Občine Lukovica
Spoštovane občanke in občani, bralke in bralci Rokovnjača, minilo je devet let od izdaje Zbornika Občine Lukovica, najobsežnejše delo o naših krajih in ljudeh, Stražarjev Črni graben pa jih ima tudi že 28. Zato menimo, da je dozorel čas, da spet zberemo novo bero spoznanj o naši sedanjosti in preteklosti, o tem, kaj so nam zapustili naši predniki in kako s tem ravnamo. Nenazadnje pa tudi o tem, kaj bomo zapustili našim zanamcem. Vsekakor je lahko pomemben kamenček v mozaiku naše zapuščine tudi zbornik, ki ga pripravljamo. Pri tem delu se obračamo na vse vas, da po svojih močeh prispevate k vsebini načrtovane knjige. Veseli bomo vaših predlogov vsebin, za katere menite, da bi jih morali zajeti v zbornik. Če strokovno obvladate določeno temo in ste pripravljeni vložiti nekaj truda za njeno obravnavo in pripravo besedila, bomo tega še bolj veseli. V tem primeru od vas pričakujemo najavo prispevka z okvirnim naslovom in kratkim opisom vsebine. Objavljeni bodo prispevki, ki bodo ustrezali vsebinskemu okviru zbornika in bodo izpolnjevali tudi vse tehnične zahteve (navajanje virov, ustrezno sklicevanje, obseg, strokovnost in razumljivost jezika itn.). Če menite, da ne bi mogli sami napisati prispevka, a veliko veste o določeni temi, ki bi bila lahko zanimiva za objavo, bomo poskušali najti strokovnjaka, ki bi o tem z vašo pomočjo lahko napisal poglavje za načrtovano delo. Predloge lahko pošljete na e-poštni naslov: info@lukovica.si sporočilo pa naslovite s Predlog teme za 2. zbornik Občine Lukovica ali pisno na Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Naslednja številka Rokovnjača izide 20. decembra 2013, rok za oddajo člankov je 9. december 2013 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski št. uredništva: 051/365-992
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: člani Planinskega društva Blagovica na pohodu, foto: Bojan Pustotnik, PD Blagovica
4	ŽUPANOV UVODNIK
Novembrski dnevi
V	zanosu napraviti vse, kar se da, in kar je mogoče, mi na občini čas zelo hitro teče. Mislim, da podobne občutke delijo tudi moji sodelavci. V časih, ko je denarja vedno manj, je vsaka pridobitev in vsak naš napor še toliko več vreden. Z druge strani pa so pričakovanja še vedno izredno velika, saj bi si vsi želeli idealno občino. Različni so tudi pogledi na vse tisto, kar se v občini napravi. Srečal sem se z očitki o pokopališču v Šentvidu, ki ga resnici na ljubo po majhnih korakih fazno gradimo že celih deset let ali več. Za ta objekt je bilo pridobljeno zemljišče, napravljen projekt, ki je bil tudi predstavljen javnosti, pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje, a sem izvedbo vsako leto prekinil z namenom, da na račun tega objekta prihranimo sredstva ali bolje rečeno, jih porabimo za drug namen. Bilo mi je že kar nerodno, ker tak ne tako zahteven projekt dokončujemo toliko časa in mislim, da je prav, da se zdaj tudi dokonča in da ga damo v uporabo. Že kar nekako sem se navadil tega, najbolj očitno je bilo to pri izgradnji trga v Lukovici, da je med samo gradnjo, morda tudi zaradi nerazumevanja samega projekta, prihajalo do vprašanj, očitkov ali celo zgražanja. Ko bo vsa stvar končana, pa sem prepričan, da bo objekt všečen, uporaben in tako, kot sem ujel pogovor dveh neznancev zadnjič, ko sem šel za sprevodom na to pokopališče, je to eno najlepših pokopališč. Kako je pokopališče lahko pač lep kraj, je pa svet kraj, prostor, kjer počivajo naši predniki in vsi pokojni ljudje, ki smo jim dolžni izkazovati spoštovanje.
V	pogovoru z občani opažam, da je veliko vprašanj v zvezi z izgradnjo kanalizacije. Najprej se moramo vsi zavedati, da je pri gradnji te infrastrukture potrebno plačati komunalni prispevek glede na velikost hiše. Vsem, ki tega še niso plačali ob pridobivanju gradbenega dovoljenja. O tem ni dileme. Dileme, ki so in jih je potrebno v najkrajšem času razrešiti, so, kateri sistem uporabiti v določenih krajih, da ne bi bila izgradnja infrastrukture finančno neupravičena. Zavedati se moramo, da vsaka stvar, ki jo zgradimo, predstavlja in bo predstavljala stroške za uporabnike. S tem se že srečujemo in v prihodnosti bo še bolj izrazito plačevanje stroškov, ki jih nosimo odjemalci. S to dilemo sem se srečal tudi v sosednji Občini Moravče, kjer se raje odločajo za manjše čistilne naprave. O isti temi smo se pogovarjali ob našem obisku na Občini Brežice. Tudi tamkajšnji župan je predstavil odločitve njihovega občinskega sveta, da se povsod tam, kjer res ni z zakonom pogojeno, izvedejo male biološke čistilne naprave, ki odgovarjajo vsem najsodobnejšim standardom in so za uporabnika na daljši rok tudi cenejše kot pa priključitev na sistem kanalizacije. Na to sem dolžan opozarjati, ker ne želim, da mi čez čas kdo očita s kakšnimi stroški se srečuje, ker se je moral priključiti na takšno ali drugačno infrastrukturo - tak problem se že pojavlja pri zaračunavanju omrežnin. Izgradnja je pogojena z evropskimi direktivami, ki v svoji zakonodaji govorijo tudi o ekonomičnosti sistemov gradnje. Večina naselji v naši občini se bo zaradi naravne pogojenosti terena morala poslužiti malih bioloških čistilnih naprav, ker drugače ni mogoče. Občina pri izgradnji kanalizacije in postavitvi malih bioloških čistilnih naprav želi pomagati s sofinanciranjem.
Na zadnji seji občinskega sveta smo veliko časa namenili prostorskemu planu. Poenotili smo se v skupnem razmišljanju, da je potrebno narediti prav vse za končanje postopka sprejemanja prostorskega plana. V ta namen je občinski svet sprejel tudi sklepe, s katerimi naj bi prišli do hitrejše rešitve na pristojnih ministrstvih. Sklepi OS so bili že posredovani pristojnim organom, v prihodnjih dneh pa sledijo tudi sestanki na omenjeno temo na ministrstvih. Upamo lahko, da se bodo birokratski mlini zavrteli in da se bo za našo občino izteklo dobro.
Po odhodu Tomaža Cerarja v pokoj je občina razpisala prosto delovno mesto za zasedbo obstoječega prostega delovnega mesta višjega svetovalca za javna naročila in gospodarske javne službe. Razgovori za zasedbo delovnega mesta že potekajo.
Skupaj s kolegi občinske uprave v Kamniku smo si ogledali nadaljevanje del na poslovilni vežici v Češnjicah. Dela so po večletnem zastoju končno spet v teku in glede na dogovor lahko pričakujemo dokončanje v naslednjem letu. Tako bosta KS Češnjice kot tudi KS Pšajno-vica dobili ne samo poslovilni objekt, ampak tudi prostore za svoje delovanje in družbene dejavnosti, ki jih bodo lahko razvijali v tem objektu.
Sodelavci na občinski upravi so se lotili delne reorganizacije zimske službe. Do nekaterih sprememb je prišlo tudi z željo, da je že tako dobra zimska služba še bolj učinkovita, seveda pa je vse to odvisno od tega, s kakšnim vre-
Rokovnjač
menom nam bodo postregli prihodnji dnevi. Upam, da zima ne bo prehuda; spodobilo bi se le, da nas obišče za praznike in naredi bel božič. Vsem otrokom, ki pričakujete obisk dobrih mož, želim veliko lepih daril v upanju, da ste bili vse leto pridni in ste si nagrado tudi zaslužili. S spoštovanjem,
Matej kotnik
Obisk Klemena Gerčarja, svetovnega prvaka v motokrosu MX3
Župana Občine Lukovica Mateja Kotnika je obiskal svetovni prvak v motokrosu MX 3 kategorije Klemen Gerčar. Občini se je zahvalil za podporo pri svojem športu in topel sprejem, ki ga je doživel v Lukovici ob osvojitvi naziva svetovnega prvaka.
Predstavil je svoje načrte za prihodnje leto. V bodoče bo tekmoval v MXGP kategoriji, ki je najvišja tekmovalna disciplina v motokrosu. S svojo uvrstitvijo v najvišji razred se srečuje tudi s povsem drugačnimi obveznostmi, saj tekmovanja te kategorije potekajo po vsem svetu. Klemen Gerčar bo v letošnjem letu dobitnik kristalne čelade za slovenskega športnika v motokrosu, ki je osvojil pet zaporednih zmag na državnem prvenstvu v Republiki Sloveniji.
Župan je skupaj z občinsko upravo pozdravil Klemenova prizadevanja in načrte ter poudaril da imamo v naši občini končno tudi športnika, ki tekmuje na svetovnem nivoju. Župan je Klemenu zaželel veliko uspeha v njegovi nadaljnji športni karieri, Klemen pa je svoji občini, na katero je vedno ponosen, podaril repliko odlikovanja za naslov svetovnega prvaka v svoji kategoriji.
OBČiNSKA UPRAVA, NeŽA UdOVČ
Prostorski plan
Načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor je ena izmed temeljnih nalog Občine Lukovica, ki strateško in operativno usmerja večletni razvoj občine na področju poselitve, gospodarskega razvoja, gospodarske javne infrastrukture in urejanja krajine. V skladu z veljavno prostorsko zakonodajo se pripravljajo in sprejemajo prostorski akti na različnih ravneh: strateški in izvedbeni prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrti, na regionalni ravni pa regionalni prostorski načrt. Občina Lukovica trenutno vodi več postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov, in sicer Strategije prostorskega razvoja občine (ki se šteje za strateški prostorski načrt občine), izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta (kot izvedbeni prostorski načrt) ter nekaj občinskih podrobnih prostorskih načrtov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev.
Predlog strateškega in izvedbenega prostorskega akta občine Lukovica temelji na konceptu prostorskega razvoja občine ter na pobudah pravnih in fizičnih oseb za spremembo obstoječe namenske rabe zemljišč. Osnova za pripravo predloga so veljavni planski akti občine, ki po osnovni namenski rabi določajo 654 ha stavbnih zemljišč (8,7% celotne površine občine), 2656 ha kmetijskih zemljišč (35,5% celotne površine občine), 4124 ha gozdnih zemljišč (55,1% celotne površine občine), 45 ha območij voda (0,6% celotne površine občine) in 10 ha drugih ze-
mljišč (0,1% celotne površine občine). Na območju občine, ki se ureja s pogoji in merili prostorskih ureditvenih pogojev, je še vedno okoli 15 ha prostih površin za gradnjo (nezazidana stavbna zemljišča), s predlogom občinskega prostorskega načrta pa se obseg stavbnih zemljišč za različne namene oz. dejavnosti dejansko povečuje za 69 ha, saj vključuje: Širitve stavbnih zemljišč v skupni površini 115 ha, od tega na območja najboljših kmetijskih zemljišč 50 ha, na območja drugih kmetijskih zemljišč 13 ha in na območja večnamenskih gozdov 52 ha. V območja stanovanj bi se spremenilo 30 ha površin, v območja centralnih dejavnosti 17 ha površin, v območja proizvodnih dejavnosti 13 ha površin, v posebna območja 4 ha površin, v zelene površine 10 ha površin, v območja prometne infrastrukture 3 ha površin, v območja okoljske infrastrukture 36 ha površin in v območja razpršene poselitve 2 ha površin. Zmanjšanje območij stavbnih zemljišč v skupni površini 46 ha s spremembo namenske rabe v najboljše kmetijsko zemljišče (3 ha), v druga območja kmetijskih zemljišč (13 ha) in v gozd (30 ha). Končna bilanca površin po namenski rabi zemljišč, in s tem obseg novih stavbnih zemljišč z možnostjo gradnje, bo znana na podlagi mnenj, ki jih bodo podali pristojni nosilci urejanja prostora k predlogu prostorskega akta.
OBČiNSKA UPRAVA, TATJANA SuHADOLC
Občinski obisk v občini Brežice
Uslužbenci občinske uprave se moramo pri svojem delu tudi izobraževati in še kako dragoceno je spoznavanje izkušenj drugih občin, pa naj si bo to na področju dela v upravi ali pa na komunalnem področju, investicijah, sociali, vzdrževanju in obnovi starih mestnih in trških jeder.
Letos smo se za strokovno ekskurzijo dogovorili z Občino Brežice, ki so z Lukovico povezane predvsem preko športa, saj je naš Klemen Gerčar, svetovni prvak v motokrosu, član AMD Brežice. Ni pa on prvi na tem področju, saj so pred njim že mnogi naši znani motokrosisti bili člani AMD Brežice, vse tam nazaj v osemdeseta leta.
Občino Brežice uvrščamo med večje občine, kar je posledica dejstva, da se v letu 1995 niti pozneje ni delila, kot je bilo to pri nas. V občini Brežice živi 24.500 prebivalcev v 109 naseljih. V samem mestu Brežice je okoli 7.000 prebivalcev. Mesto je dobilo mestne pravice že v 14. stoletju in je bilo v zgodovini eno pomembnejših območij obrambe pred Turki. Danes je to sodoben kraj, kjer zagotavljajo pogoje za življenje in delo širši okolici Posavja.
Kolegi z občine so nas prisrčno sprejeli in popeljali po samem mestu in tudi občini. Tudi pri njih je ustaljena praksa organiziranja takih ekskurzij in debata je bila ves čas živahna s polno vprašanj o tem ali onem projektu. Razkazali so nam večnamensko športno dvorano, kjer imajo prostor tudi nekatera uspešna športna društva, ki so v preteklosti in tudi danes dala uspešne športnike, kot je na primer olimpijski prvak Primož Kozmus. Predstavljen je bil tudi sistem financiranja športnih in tudi ostalih društev, ki se razlikuje od našega. Zanimiv je koncept dvorane, ki omogoča tako športne kot tudi večje kulturne in glasbene dogodke. V bližini dvorane gradijo nov otroški vrtec, katerega finančna plat je težka prek pet milijonov evrov. Nato so nam predstavili, kako je potekala obnova starega mestnega jedra,
ki je stala devet milijonov evrov. Do obnove so pristopili podobno kot mi v Lukovici, le da gre tu za mnogo večji prostor, ki ga mesto zajema. S pomočjo evropskih sredstev so obnovili tudi grad Brežice, ki je res veličastna stavba z najlepšo in največjo viteško dvorano v Sloveniji. V gradu domuje medobčinski posavski muzej, ki smo si ga na hitro ogledali. Muzej obišče nad 9.000 obiskovalcev letno. V Brežicah je tudi Turistično informacijski center, pravzaprav celo dva, kar kaže na turistično orientacijo občine, ki z Bizeljskim delom in predvsem Čateškimi toplicami ustvarja tudi precejšen turistični promet. Sledil je ogled stare Mestne hiše in stavbe nove upravne enote, ki se je drži. V mestni hiši nas je pričakal župan Ivan Molan, ki je predstavil delo, projekte in probleme občine. Po predstavitvi smo se zadržali v pogovoru in izmenjavi mnenj, župan Molan pa je odgovarjal na naša mnoga vprašanja. Seveda smo si ogledali še vinsko klet v prostorih občine, kjer imajo predstavljana vina vseh vinogradnikov v občini, ki so na voljo tudi turistom in obiskovalcem. V isti stavbi je tudi TIC - Turistično informacijski center, ki poleg skrbi za turistično promocijo organizira še prireditve in druge aktivnosti. Vse uslužbence Občine Brežice, ki jih je preko petdeset, smo presenetili s trojanskimi krofi, česar so bili res veseli. Popoldne smo si ogledali še zaščiteno naravno vrednoto park Jovsi v Kapelah in pa grad Bizeljsko, ki ga upravlja zasebni najemnik. Sledil je še družabni del, ki smo si ga zaposleni na občini, kot se v teh časih spodobi, plačali sami iz svojih denarnic.
Tovrstne izkušnje, ki smo si jih pridobili z ogledom uspešne posavske občine, nam še kako pridejo prav pri našem delu, saj smo dobili mnoge potrditve, da delamo prav, spoznali pa smo še mnogo koristnega, kar bomo lahko uporabili pri svojem nadaljnjem delu. Tako smo skozi pogovor opazili, da se lahko eden od drugega marsikaj naučimo in zato je seveda bilo izrečeno tudi prisrčno vabilo brežiškim kolegom za obisk v Lukovici.
OBČiNSKA UPRAVA
Ogledali smo si pridobitve Občine Brežice, med drugim tudi novo večnamensko dvorano.	Zupan občine Brežice Ivan Molan je županu Kotniku podaril
monografijo o Brežicah
OBČINSKA UPRAVA
Rokovnjač
Obnova avtobusnih postajališč
Občina Lukovica je zamenjala dotrajana avtobusna postajališča: v Pe-telinjku, Šentožboltu, na Učaku in Trojanah. Obstoječe lesene čakalnice so bile zamenjane z novimi standardnimi postajališči - model dežela iz kovinske inox konstrukcije, barvane v standardni barvi. Dobavo in montažo avtobusnih postajališč je izvedlo podjetje Lucidus d. o. o. Občina želi z enotnimi postajališči prispevati k celoviti urejenosti okolice posameznih krajev in občine.
OBČiNSKA UPRAVA, PRiMOŽ DeŽMAN
■Hfl
Poklon spominu na umrle
Podžupan Občine Lukovica Bojan Andrejka in Mojca Cerar iz občinske uprave sta v imenu Občine Lukovica ob dnevu spomina na mrtve položila vence na obeležja, ki zaznamujejo našo preteklost: pri spomeniku padlih borcev v Lukovici, pri Marijinem znamenju v Lukovici - pomniku žrtvam 1. svetovne vojne, pri kapelici Žalostne Matere Božje - spomeniku zamolčanim žrtvam na Brdu, na pokopališču v Šentvidu pri spomeniku padlim v obeh svetovnih vojnah. Občina Lukovica se je s tem dejanjem simbolno poklonila žrtvam naše zgodovine.
OBČiNSKA UPRAVA, MOJCA CeRAR
Rokounjač Rokovnjač Rokovnjač
Poročilo z 18. redne seje Občinskega sveta Občine Lukovica
V sredo, 9. oktobra 2013, je v dvorani kulturnega doma Janka Kersnika Lukovica potekala 18. redna seja občinskega sveta Občine Lukovica.
Pred začetkom seje je svetniška skupina SDS vložila predlog za dopolnitev dnevnega reda s točko, pri kateri bi obravnavali zapisnik sestanka med Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana. Po potrditvi dopolnjenega dnevnega reda in zapisnikov preteklih sej so se občinski svetniki seznanili z letnim poročilom javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki jim ga je predstavil direktor podjetja Marko Fatur. Po razpravi so svetniki poročilo soglasno sprejeli. V nadaljevanju so se posvetili obravnavi podrobnih prostorskih aktov in sicer odloku o občinskem prostorskem načrtu za območje L7 Lukovica - zahod in odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja L8 Lukovica. Po razpravi so odlok o območju L7 svetniki sprejeli z enim glasom proti, odlok o območju L8 pa soglasno. Naslednja točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih podeljevanja pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli predlog sklepa, vendar en svetnik ni glasoval. Pod naslednjo točko je župan svetnikom podal informacijo o poteku prostorskega načrtovanja. V daljši razpravi so občinski svetniki sprejeli stališče, da naj se priprava strategije prostorskega razvoja občine Lukovica poskusi pospešiti tudi tako, da se ločita postopka za ureditev področja Prevojskih gmajn in preostalega del občine. Sklep, ki je bil sprejet, objavljamo v celoti:
sklep
1.	Občinski svet Občine Lukovica ugotavlja, da se je postopek priprave in sprejemanja Strategije prostorskega razvoja občine Lukovica in izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta občine Lukovica upočasnil zaradi postopka celovite presoje vplivov na okolje pri pristojnem ministrstvu, vezano na predlog širitve stavbnih zemljišč za potrebe logističnega centra Hofer in preoblikovanja odlagališča komunalnih odpadkov v poslovno cono na območju Prevojskih gmajn.
2.	Občinski svet Občine Lukovica predlaga občinski upravi, da dopolnjen predlog Strategije prostorskega razvoja občine Lukovica in predlog Izvedbenega prostorskega načrta občine Lukovica prostorsko razdeli na dva dela (Prevojske gmajne in preostali del občine) in vodi dva ločena postopka: prioritetno se vodi postopek priprave in sprejemanja obeh prostorskih aktov za preostali del občine, nadalje pa tudi postopek priprave in sprejemanja obeh prostorskih aktov za prostorsko ureditev na območju Prevojskih gmajn.
3.	Občinski svet Občine Lukovica se strinja, da je načrtovana prostorska ureditev na območju Prevojskih gmajn vitalnega pomena za občino Lukovica in da predstavlja priložnost njenega prihodnjega gospodarskega razvoja, zato soglaša, da občinska strokovna služba nadaljuje z iskanjem optimalne rešitve s pristojnimi nosilci urejanja prostora.
V razpravi o dodatni točki dnevnega reda, obravnavi zapisnika sestanka med Vlado Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana, so svetniki večinsko zavzeli stališče, da se o zapisniku ne glasuje, so pa sprejeli sklep, da so se z zapisnikom seznanili.
StoJAN MAJDiČ
6
Blagoslovitev in odprtje ceste pri Zajčevih v Čepljah
Pomembnosti cestne povezave se zavedamo šele takrat, ko jo zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nimamo. V Občini Lukovica so letos popravili kar nekaj cest, saj so ugotovili, da se z dobro sanacijo in preplastitvijo s trajnejšo asfaltno prevleko izognejo veliko dražjemu vzdrževanju. Že vsake malce večje padavine namreč dodobra namočijo cesto in odnesejo del navoženega materiala, zato se za vzdrževanje porabi veliko sredstev.
Občinska cesta, ki povezuje kmetijo Zajčevih z naseljem, že nekaj let ni bila v uporabi, saj so domači raje uporabljali pot po svojem zemljišču, ki sicer ni bila najboljša, pa vendar boljša od občinske. Z ureditvijo ceste, ki je bil eden izmed zadnjih projektov Tomaža Cerarja, strokovnega sodelavca občinske uprave, pa so nanjo položili tudi asfaltno prevleko. Še pred tem je bilo potrebno urediti prepuste, utrditi vozišče in še mar-
sikaj, da bo cesta služila še naslednjim generacijam. Slovesno so jo v promet z prerezom traku in blagoslovom predali v sredo, 3. oktobra, ko so trak prerezali župan Občine Lukovica Matej Kotnik, Tomaž Cerar kot vodja projekta in Ciril Vidergar, gospodar na kmetiji Zajčevih. V svojem nagovoru je župan poudaril, da bi bilo lahko podobnih pridobitev še veliko, vendar je skupnega sodelovanja veliko premalo. Vsi bi vse imeli, dal pa ne bi nihče nič, bi lahko povzeli na kratko njegov nagovor. Cesto je blagoslovil domači župnik Andrej Svete, ki je poudaril, da ceste povezujejo ljudi in narode ter obenem zaželel, da bi cesto uporabljali srečno in brez nezgod. Odprtja in blagoslova ceste so se poleg domačih, sorodnikov in znancev udeležili še številni sosedje, ki jim bo nova pridobitev še kako prav prišla.
Drago Juteršek
Rekonstrukcija občinskih cest
Rekonstrukcija občinskih cest se je nadaljevala tudi v oktobru, tako so bili rekonstruirani odseki na območju krajevnih skupnosti: Češnjice, Krašnja, Blagovica in Trojane. Na cestni infrastrukturi so še vidne posledice poplav septembra 2010 oziroma so plazovi še aktivni. Skladno z državnim Programom odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 in prioritetnim vrstnim redom je bila sanacija plazu na cesti Šentgotard predvidena v letu 2013. Občina Lukovica je skladno z navodilom ministrstva v prvi polovici leta izvedla postopek javnega naročila za izbor izvajalca del. Predračun izbranega izvajalca in ostalo potrebno dokumentacijo so posredovali pristojnemu ministrstvu. S sprejemom rebalansa državnega proračuna za leto 2013 so bila sredstva na postavki za sanacijo plazov znižana v takem obsegu, da sanacija plazu Šentgotard v letu
2013 ne bo financirana iz državnega proračuna. Glede na varčevalne ukrepe države in po razgovorih s predstavnikom ministrstva tudi v prihodnjem letu ni pričakovati sofinanciranja trajne sanacije plazov, zato je občina prisiljena izvesti začasne sanacije plazov. Začasna sanacija plazu Vranke je že bila izvedena. V novembru je predvidena še začasna sanacija plazu na cesti Šentgotard, izveden bo del predvidenih del po projektni dokumentaciji, in sicer: drenažno rebro, odvodnjavanje površinske meteorne vode z vgradnjo hudourniških kanalet, cevni propust ter asfaltiranje cestišča. V novembru je še predvideno asfaltiranje dveh odsekov občinskih cest v Krajevni skupnosti Prevoje. Dela potekajo pod delnimi in občasno popolnimi zaporami občinskih cest. Prosimo za upoštevanje prometne signalizacije in strpnost v prometu.
OBČiNSKA UPRAVA, PRiMOž DeŽMAN
OBVESTILA
Rokovnjač
Krnel Ijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZL1AR5K1 ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
Izpostava Domžale
Vir, Šaranovičeva cesta 21a, p.p. 22,1230 Domžale
www.tj.kgzs.si_
URADNE URE:
ponedeljek: 8h-10h sreda: 8h-10h in 14h-15h ostalo po dogovoru
Telefon: 01/724-48-55 E-naslov: pavla.pirrat@lj.kgzs.si
UVAJALNI EKOLOŠKI TEČAJ
Vse, ki ste se v letu 2012 ali 2013 prvič vključili v kontrolo ekološkega kmetovanja in še posebej tiste, ki se nameravate vključiti z letom 2014 vabimo, da se udeležite brezplačnega izobraževanja v Litiji (dvorana nad bi stroje m Val vazo r. Val vazo rje v trg 3), ki bo v četrtek, 28. 11. s pričetkom ob 9. uri. Program izobraževanja:
*	Predstavitev uredb Komisije in Sveta ES o ekološkem kmetovanju in Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil (Vladka Turk Mate),
■	Raba travnikov in pašnikov na ekološki kmetiji (Anton Zavodnik),
■	Dobro počutje živali v ekološki reji (Jasmina Slatnar),
■	Prilagoditev hlevov ekološki reji živali (Lojze Lokar),
•	ogled ekološke kmetije, ki se že dalj časa ukvarja z ekološkim kmetovanjem.
ZAKUP oz. NAJEM ZEMLJIŠČ IN PRENOS PLAČILNIH PRAVIC
Vsem, ki razmišljate o ureditvi zakupa zemljišč (prekinitev ali nov najem) za leto 2014 predlagam, da to uredite do konca letošnjega leta. Prenosi GERK-ov se uredijo na Upravni enoti v Domžalah [II, nadstropje). Če gre za zakup zemljišč skupaj s plačilnimi pravicami, je po prenosu zemljišč v Registru kmetijskih gospodarstev potrebno prenesti tudi plačilne pravice za kar teče rok že od 15. 9. in se konča 31. 1. 2014 za naslednje leto. Obrazec za prenos plačilnih pravic se oddaja elektronsko na vseh lokacijah kmetijske svetovalne službe.
Opozarjam tudi vse (tako imetnike kot zakupnike), ki jim 31. 12. 2013 poteče zakupno obdobje plačilnih pravic, da
ustrezno ukrepajo: podaljšanje zakupa (pisna vloga) ali prenos površin na zakupodajalca.
Vsem, ki boste naredili spremembo zakupa zemljišč za leto 2014 svetujem, da se čim prej oglasite v kmetijski svetovalni službi, da pregledamo možnosti prenosa plačilnih pravic Prav tako se zaradi ustreznega ukrepanja pravočasno oglasite vsi, ki morate zakup plačilnih pravic samo podaljšati.
PRIJAVA V KONTROLO EKOLOŠKE AU INTEGRIRANE PRIDELAVE
Vsi, ki bi v letu 2014 želeli biti vključeni v kontrolo ekološke ali integrirane pridelave morate do 31. decembra 2013 poslati izpolnjen ustrezen prijavni obrazec pooblaščeni kontrolni organizaciji. V primeru, da bi se v kontrolo vključili prepozno, v letu 2014 ne boste upravičeni do prejema subvencij iz tega naslova. Zainteresirani naju za dodatne informacije pokličite čim prej.
OPROSTrrEv plačila za OKOUSKE DAJATVE
Kmetje, ki ste s strani Javno komunalnega podjetja Prodnik d.o.o. v preteklih letih že prejeli odločbo o oprostitvi plačila za okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, morate do začetka novega leta 2014 ponovno priložiti največ 1 mesec staro dokazilo - Izračun o razpolaganju z zadostnimi kmetijskimi površinami
glede na število glav živine. Vsi, ki tega potrdila ne boste oddali pravočasno, boste z novim letom zopet plačevali omenjeno takso. Pozivam vas, da potrdilo pravočasno naročite pri meni. Vsi, ki oprostitev tega plačila do sedaj še niste uveljavljali, lahko na JKP Prodnik d.o.o. preverite ali bi bili do tega upravičeni. Podrobnejša navodila o vlogi pa dobite pri njih ali pri nama. Omenjena taksa se zaračunava tistim, ki uporabljate vodo iz javnega vodovoda.
JAVNI RAZPIS ZA SODELOVANJE V SHEMAH KAKOVOSTI
Javni razpis za ukrep 132 je namenjen tudi ekološkim in integriranim pridelovalcem, ki svoje pridelke in izdelke tržijo. Na osnovi razpisa lahko dobite povrnjene stroške kontrole, članarin za združenja ekoloških oz. integriranih pridelovalcev, stroški analiz, stroški tiskanja oznake za višjo kakovost... Vlogo za leto 2013 lahko oddate, če ste za letos dobili certifikat in izpolnjujete ostale pogoje navedene v javnem razpisu (objavljen je bil 3,6.2011), Vloge se trenutno lahko oddajo od vključno 6.12. 2013 naprej. V kolikor želite pomoč pri izpolnjevanju vloge, me pokličite najkasneje do 9. decembra, saj vam v primeru kasnejšega dogovora ne morem zagotoviti izdelavo vloge v letošnjem letu.
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka I
8
Zahvali se, človek, za val ljubezni, ki tiho polzi po svetu.
Zahvaliti se pomeni spoznati, kaj vse ti je bilo dano.
Si sam ustvaril luč svojim očem, si svojim rokam sam podaril prste...?
Nekje globoko leži skrivnost ljubezni, nekje te ima Nekdo neverjetno rad.
Vabilo Karitas
spoštovane gospe in gospodje! Vse v župniji Brdo in Zlato Polje, ki ste že dopolnili 70 let starosti, prisrčno vabimo na predbožično srečanje v soboto, 14. decembra 2013, v župnišču na Brdu.
Od 15.00 do 16.00 zbiranje in priložnost za sveto spoved.
Ob 16.00 bo sveta maša.
Po maši bo prijateljsko srečanje, pogostitev in skromna obdaritev.
Srečanje je namenjeno tako vernim kot nevernim.
Naj vsem prihodnost bo srečna brez dna, ob tem ko zaupamo v vero Boga in srca.
žUPNiJSKA KARiTAS BRDO iN ZLATO POLJE
november 2013
OBVESTILA	9
ŽUPNIJSKA KARITAS BRDO IN ZLATO POLJE SKUPAJ Z OBČINO LUKOVICA vabi na
Miklavžev večer
vse otroke od 1. leta starosti do vključno 2. razreda devetletke.
SV. MIKLAVŽ VAS BO OBISKAL 5. decembra 2013, v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, in sicer ob 16.30 za prevojsko-šentviško naselje in ob 17.30 za lukoviško naselje.
Miklavžev večer bo obogaten z dramskim prizorčkom in skromnimi darili.
ZA VAS, OTROCI LJUBI! Prisrčno vas vabi vaš sv. Miklavž!
Urnik praznjenja bio posod -Občina Lukovica
Praznjenje bioloških odpadkov se izvaja:
•	vključno od marca do vključno oktobra, na 7 dni;
•	vključno od novembra do vključno februarja, na 14 dni.
URNIK PRAZNJENJA BIO POSOD:
45. teden 2013	sreda, 6. november 2013
47. teden 2013	sreda, 20. november 2013
49. teden 2013	sreda, 4. december 2013
51. teden 2013	sreda, 18. december 2013
1. teden 2014	sreda, 1. januar 2014
3. teden 2014	sreda, 15. januar 2014
5. teden 2014	sreda, 29. januar 2014
7. teden 2014	sreda, 12. februar 2014
9. teden 2014	sreda, 26. februar 2014
ZAJEMA ULICE: Imovica
Lukovica (Gradiška cesta, Kersnikova ulica, Koseskega cesta, Mačkova cesta, Makle-novec, Maroltova ulica, Mlaka, Mlakarjeva ulica, Podpeč, Pot v Rovca, Stara pot, Šolska pot, Trojanska cesta, Ulica Frana Milčinske-ga, Ulica Jelke Komotarjeve, Vevrov Trg) Prevalje
Prevoje (Aljaževa ulica, Cesta na Bajer, Gesta na Gmajno, Dobrava, Dunajska cesta, Kvederčkova ulica, Mala ulica, Opekarska cesta, Pod hribom, Rimska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Stara cesta, Stranska ulica, Trdinova pot, Zaboršt, Zupanova ulica, Že-lodniška cesta) Rafolče
Šentvid (Beukova cesta, Cesta na Brdo, Cesta Sv. Vida, Devova ulica, Gasilska ulica, Imoviška cesta, Knezova ulica, Kvedrova ulica, Mirna ulica, Ob Vrševniku, Selo, Štajerska cesta, Ulica Alojza Škofica, Veidrov trg, Vrtna ulica)
Vrba	PRODNIK
srce slovenije prejemnik naziva finalist sejalec 2013
V Cankarjevem domu v Ljubljani so v torek, 12. novembra, podelili priznanja Sejalec za najbolj ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. Razvojni center Srca Slovenije je za turistični produkt Srce Slovenije - prijazna destinacija za avtodomarje prejel naziv finalist Sejalec 2013.
»Veseli me, da je karavaning po Srcu Slovenije prepoznan kot produkt, ki prispeva k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije,« je ob razglasitvi povedala direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek. To je za Razvojni center Srca Slovenije že drugi Sejalec - leta 2004, ob prvi izvedbi poziva, so prejeli bronastega sejalca za produkt Kolesarske, pohodni-ške in konjeniške poti Posavskega hribovja. Tako tedanji kot letošnji produkt odlikuje tesen stik s ponudniki na terenu.
Letošnji dobitnik glavne nagrade Sejalec je Pen-zion Raduha, drugi finalist pa Podzemlje Pece. Na dogodku ob desetletnici spodbujanja ino-vativnosti v slovenskem turizmu, ki je potekal v okviru Slovenskega foruma inovacij, je direktor Javne agencije SPIRIT Boštjan Skalar poudaril, da je inovativnost tako kot v drugih dejavnostih pomembna tudi v turizmu, ponudbo pa je treba vseskozi nadgrajevati.
V Srcu Slovenije, območju v osrednjem delu Slovenije, je bila v lanskem letu vzpostavljena mreža počivališč za avtodome. Razvojni center Srca Slovenije je v sodelovanju s strokovnjakom za področje karavaninga Primožem Longyko povezal male podeželske ponudnike z območja občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Ivančna Gorica, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. V mrežo je vključenih 18 karavaningu prijaznih gostiteljev, kjer lahko turisti oskrbijo avtodom, okušajo domače dobrote in prenočijo, poleg tega pa si ogledajo še lokalne zanimivosti. Iz projekta, ki ga je vodila Mojca Hauptman iz Razvojnega centra Srca Slovenije, se je razvila prva karavaning destinacija v Sloveniji, ki je prepoznala potrebo po povezovanju podeželskih ponudnikov, tudi v navezavi na strategijo lokalne samooskrbe s hrano. Na sedmih počivališčih, večinoma kmetijah, so obiskovalcem namreč na voljo domači pridelki (zelenjava, sadje, mlečni izdelki, med in medeni izdelki, mesni izdelki, itd.). Obiskovalci območja se lahko z avtodomi ustavijo tudi na 40 drugih točkah v bližini, ki sicer ne nudijo možnosti prenočevanja, ponujajo pa kulinariko z lokalnimi posebnostmi, ali pa gre za točke, zanimive za turistični ogled in rekreacijo.
Najdejo jih na zloženki Karavaning po Srcu Slovenije, ki na enem mestu in na obiskovalcu prijazen način nudi celovito in povezano turistično ponudbo območja. Razvojni center Srca Slovenije je v septembru izdal tudi zloženko za tuje trge v angleškem, italijanskem in nemškem jeziku. Mimo postajališč za avtodome vodijo tudi številne kolesarske poti različnih težavnostnih stopenj. V Srcu Slovenije je na voljo 32 kolesarskih poti, ki so razdeljene po tipih in sicer na treking, družinske, cestne in gorske poti. Razgibano hribovje in Kamniške planine nudijo tudi številne možnosti za pohodništvo. Območje lahko obiskovalci raziskujejo tudi s pomočjo nove mobilne aplikacije e-turist, ki omogoča sodobno načrtovanje izletov, saj na podlagi uporabnikovih zanimanj pripravi prilagojen program z vključeno kulinarično ponudbo, zabavo, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi ter ponudbo aktivnega turizma.
V mrežo počivališč za avtodome v Srcu Slovenije je trenutno vključenih že 18 ponudnikov: Dežela kozolcev (Šentrupert), Domačija Paternoster (Breg pri Litiji), Eko turistična kmetija Lavrič (Vače - Litija), Eko turistična kmetija Pr' Krač (Dolsko - Dol pri Ljubljani),
Eko terme Snovik (Kamnik), Gostilna Furman (Lukovica), Gostilna Javornik (Šentrupert), Gostilna Pri Rozi (Šmartno pri Litiji), Grad Bogenšperk (Šmartno pri Litiji); Izletniška kmetija Okorn (Pristava nad Stično - Ivančna Gorica), Kamp Resnik (Kamnik), Kmetija Čož (Leskovec - Ivančna Gorica), Mestno kopališče Višnja Gora (Ivančna Gorica),
Tenis klub AS (Litija),
Turistična kmetija Grofija (Vir pri Stični -Ivančna Gorica),
ter oskrbovalne postaje Avtocenter Glavan (Domžale), Avtocestni bencinski servis Lukovica in Podsmreka
Ana Savšek
Razgibano območje Srca Slovenije v osrednjem delu Slovenije je s številnimi naravnimi lepotami in ohranjeno dediščino idealna izbira za izlet z avtodomom (foto: Matej Povše)
10
DOGODKI
Rokovnjač
Komemoracije ob dnevu spomina na mrtve
Občinska organizacija Zveza borcev za vrednote NOB Lukovica je organizirala spominske slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve. Na Golčaju je bila v soboto, 26. oktobra, ob 11. uri v spomin na 72. obletnico tragedije borcev Radomeljske čete, padlih borcev in aktivistov 28. oktobra 1941 med nemško ofenzivo. Nastopili so: pihalni trio, učenci podružnične šole Blagovica pod vodstvom Milene Iglič, pevka Silva Kosec, slavnostni govor pa je imel tudi predsednik občinske organizacije zveza borcev Lukovica Marjan Križman. Med udeleženci sta bila tudi župan Občine Moravče Martin Rebolj in podžupan Stane Ravnikar. Prvega novembra je bila komemoracija ob 9. uri pri spo-
meniku padlih borcev v Lukovici. Nastopili so: pihalni trio, moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica, slavnostni govornik pa je bil predsednik ZB Lukovica Marjan Križman. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik. Ob 10. uri je bila komemoracija na Prevojah pri spomeniku padlih borcev, govornik je bil podžupan Občine Lukovica Bojan Andrejka. Vseh ko-memoracij so se udeležili številni praporščaki. Vse komemoracije so bile lepo obiskane. Hvala vsem, ki ohranjate spomin na padle borce.
Joži KRižMAN
II ■ •	I v	V*	I	a	VI	•	• v v	• • •
Na Trojanah ze zazivelo otroško igrišče z novimi igrali
Konec avgusta se je z dobrodelnim stand upom na trojanskem športnem igrišču, na katerem so nastopili Andrej Težak Težky, Aleš Novak, Lucija Čirovič, Perica Jerkovič in Boštjan Gorenc Pižama, začelo zbiranje denarnih sredstev za nova otroška igrala. Ideja o javnih igralih se je porodila med mladimi starši. Da igrala že od sredine oktobra stojijo ob igrišči na Trojanah, so zaslužni obiskovalci, podjetja in Občina Lukovica, ki so pripomogli k temu, da imajo tudi otroci na Trojanah svoj prostor za druženje in igro.
Igrala so bila postavljena v sredini oktobra, s svojo ponudbo pa jih je prepričal Matic iz trnjavskega podjetja z otroškimi igrali Hutko, ki jih je tudi postavil. Na prostorni parceli, ki meri približno 20 krat 40 metrov, se lahko brez težav naenkrat igra več kot deset otrok. Na njej je postavljena Hutkova hiška s toboganom, plato, s katerega se vije tobogan, stopnice, plezalna stena in vrvno plezališče, prav tako je na igrišču pregibna gugalnica, gugalnica z zaščitnim sedalom za najmlajše in dve gugalnici za večje otroke. Namen otroškega igrišča je, da se otroci med druženjem in igro socialno razvijajo, spoznajo, da je potrebno počakati, da pridejo na vrsto za tobogan, se učijo dinamike igranja v skupini in s plezanjem razvijajo tudi svojo koordinacijo in motorične spretnosti. »Čeprav ima veliko otrok tudi doma različna igrala, vseeno ne pridobijo toliko izkušenj kot na takšnih javnih igralih, kjer je več otrok, prav tako pa se med seboj družijo in srečujejo tudi starši,« pravi Boštjan Gorenc Pižama, ki je tudi eden izmed pobudnikov projekta. »Za prihodnjo pomlad imamo v načrtu, da bomo naredili še klopi, da se bodo starejši lahko
usedli in v miru opazovali svoje malčke. Eden izmed mladih očetov se je že javil, da bo prispeval les, drugi pa iz njega izdelal klopi. Prav tako čakamo še koše za smeti, ki bodo poskrbeli za končno podobo otroškega igrišča,« še dodaja. Trojančani so s prostovoljnim delom in angažiranostjo na projektu pokazali, da lahko marsikaj naredijo in odlično izpeljejo tako, kot je treba. Od same ideje o igralih do uresničitve je minilo deset mesecev, od začetka zbiranja sredstev na dobrodelnem stand upu do končne postavitve igral pa le trije. Starši si želijo, da bi sčasoma zaživelo tudi družabno dogajanje na Trojanah, in sicer v kulturnem smislu, da bi se odvil kakšen medgeneracijski piknik, prireditve oziroma zanimive delavnice za otroke. »Zelo hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali tako finančno kot tudi z delom. Še posebno se je zavzela in izkazala ekipa iz Športnega društva Trojane z Ivom Mikšo na čelu, saj so se angažirali in naredili vse, kar je v njihovi moči. Krajevna skupnost Trojane je bila prva, ki je navezala kontakt z Bojanom Gasiorjem in Gostinskim podjetje Trojane, ti pa so dali zeleno luč naši ideji in bili prvi pripravljeni sofinancirati naš projekt. S tem ko so pokazali velikodušno pripravljenost sodelovati, je vse skupaj lažje steklo, trojanski fantje in člani športnega društva so pomagali pri organizaciji stand upa, ki je bil odlično organiziran tudi v širšem smislu. Zahvaliti se moramo tudi podjetju Cosmos ter županu in Občini Lukovica, ki je prispevala sredstva za zaščitno ograjo, ki smo jo postavili kmalu za igrali,« sklene Boštjan. Igrala so skupni projekt vseh Trojančanov, številčna udeležba na stand upu pa je pokazala, da se ljudje z veseljem udeležijo takšnih dogodkov, in da se jim ni težko prostovoljno angažirati, da bi se kaj dogajalo na trojanskem koncu.
Lea Smrkolj
Trojanski fantje so s prostovoljnim delom pomagali pri postavitvi otroških igral.
Družine na otroškem igrišču.
Arheologe presenetile prazgodovinske najdbe v Krašnji
Od 23. aprila do 26. junija 2013 je potekalo arheološko izkopavanje malce južno od Krašnje, in sicer pod regionalno cesto Domžale - Trojane in severno od obstoječe trase plinovoda sredi njiv in travnikov, ki so dvignjeni nad poplavno ravnico reke Radomlje. Dela so potekala pod vodstvom univ. dipl. arheologinje Milene Horvat, poleg nje so na projektu delali strokovni sodelavci iz ekipe arheologov, ki se imenujejo Skupina Stik in nadzornik s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije iz območne enote Kranj Milan Sagadin.
Arheološko najdišče, ki se imenuje EŠD 12775 Rimska cesta Emona - Celeia, je znano že od leta 2010, ko je bilo odkrito med izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na območju državnega prostorskega načrta plinovoda M2/1 Trojane - Vodice. 14. septembra 2012 je tako Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj, izdal dopolnilne kulturno-varstvene pogoje in določil izvedbo arheoloških izkopavanj še
Arheološke najdbe v Krašnji
pred izgradnjo plinovoda. Tako so izdali dovoljenje za arheološka izkopavanja letošnjega aprila, ki jih je naročilo podjetje Plinovodi d. o. o. Ljubljana in začeli z raziskovanjem v naši občini. Vodja izkopavanj Milena Horvat pojasnjuje, da samo najdišče leži ob stičišču dveh hudourniških grap in je dvignjeno nad poplavno ravnico reke Radomlje. Večina odkrite stratigrafije je zato povezana prav z delovanjem omenjenih hudournikov. Po odstranitvi mlajših naplavinskih depozitov, ki so vsebovali sporadične najdbe iz prazgodovinskega, rimskega obdobja, srednjega in novega veka ter sodobnosti, se je v vzhodnem delu sektorja 2 pokazal starejši del paleovršaja, ki je v nekem daljšem časovnem obdobju predstavljal varno območje pred poplavami. V nabrežini večjega vodotoka, ki je potekal ob zahodni meji vršaja, so bili odkriti ostankih dveh peči, ki sta bili vkopani v nabrežino v času njegove izsušitve ali zmernega vodostaja (obe peči sta bili uničeni v času ponovne hudourniške aktivnosti vodotoka). V plasti nad nad pečjo so bili odkriti odlomki
Olomek lončenine iz eneolitskega obdobja
lončenine, ki tipološko sodijo v mlajšo bronasto dobo. Kot so pokazale raziskave, je potekala po površini vzhodnega dela vršaja v času enolitske-ga obdobja plitva struga manjšega vodotoka, katerega zgornji sediment je vseboval večje količine odlomkov lončenine ter dele poškodovanih kamnitih orodij (žrmlje, glajena sekira), kar nakazuje na obstoj (eneolitske) naselbine v neposredni bližini.
Največjo težavo je arheologom predstavljala izredna globina izkopa in s tem povezana deponija izkopane zemljine, ki je na nekaterih mestih dosegla tudi 1,9 metra, saj naj bi po predhodno izkopanih arheoloških testnih jarkih, ki jih je opravil Center za preventivno arheologijo, globina izklopa segala le do 90 cm. Arheologe so najbolj presenetile prazgodovinske najdbe, prav tako pa Horvatova dodaja:„Arheološke raziskave, ki tenu-tno potekajo v Blagovici (prav tako na trasi plinovoda), pričajo o bogati preteklosti tega območja v rimskem obdobju."
Lea Smrkolj
Pogled na ostaline peči - pozna bronasta doba
ARHEOLOŠKO iZKOPAVANJE
Vpogled v čas Rimljanov
V Blagovici poteka arheološko raziskovanje z namenom, da se pridobi nove informacije iz življenja Rimljanov. Vsem je znano, da je skozi naše kraje potekala zgodovinsko pomembna rimska cesta. Ko so leta 1977 gradili prvo cev plinovoda, so v Blagovici odkrili rimskodobno pokopališče. Našli so dva temelja grobnic in šest grobov, v nekaterih so bili še skeleti.
Ker bo skozi dolino potekala nova cev plinovoda, je Zavod za varstvo kulturne dediščine predpisal raziskave v Blagovici, kjer kar 35 arheologov že od začetka oktobra raziskuje ostanke iz rimskih časov. Zanima jih predvsem, kako so ljudje včasih
živeli. Izvedeti hočejo čim več informacij o načinu pokopa v rimskih časih, oblikovanosti pokopališča v Blagovici, možnost naselbine v bližini ... Morda pa se razkrije najbolj dobrodošlo odkritje in sicer točna trasa rimske ceste, saj nihče še danes ne ve, kje je potekala. Njihovo raziskovanje je že obrodilo kar nekaj informacij. Našli so namreč več grobnih parcel, znotraj katerih ležijo grobovi in grobnice. Znano je, da je ena družina v rimskih časih pokopavala znotraj ene parcele. Glede na najdeno se lahko v Blagovici zaenkrat govori o najmanj treh grobnih parcelah, grobnice pa so podobne šempetrskim. Naleteli so tudi na gospodarske objekte (peči,...).
Žal trasa ni ravno primerna za raziskovanje, saj je zelo poškodovana z oranjem in so omejeni na samo 15 metrov ozki pas in dolžino 300 metrov, pri čemer mora deponija izkopane zemlje ostati znotraj pasu. Vodja projekta Ana Plestenjak je opozorila tudi na dobrodošlo pomoč informacij z naše strani, s strani domačinov. S projektom bodo zaključili predvidoma konec novembra. Po koncu raziskav bo izdelano poročilo, ki bo objavljeno na spletu, najverjetneje sledi tudi objava v obliki knjige. Predmeti, najdeni na temu pasu, bodo razstavljeni na gradu Zaprice v Medobčinskemu muzeju v Kamniku.
Karmen Cerar
Intervju s Tomažem Cerarjem
Če se občan obrne nate s prošnjo, pričakuje tvojo pozornost
Skoraj dvajset let mineva, od kar se je Tomaž Cerar zaposlil na Občini Lukovica. In skoraj dvajset let smo se nanj obračali s prošnjami, željami, nekateri pa z zahtevami, pri odpravljanju težav s slabimi lokalnimi cestami, napeljavo vodovodov, sanacijo brežin, plazov, in še in še bi lahko naštevali. Zdaj je že upokojen in si prav gotovo tudi sam zasluži nekaj naše pozornosti, da mu prisluhnemo na dotedanji življenjski poti.
Službo v komunalnem oddelku novoustanovljene Občine Lukovica ste nastopili že takoj ob ustanovitvi. Prosim, opišite nam vaše začetke tako tedanje službe ter vaše predhodno službovanje in poklicno izobraževanje.
Na Občini Lukovica sem se zaposlil v avgustu leta 1995 oziroma po razpisu, ki je bil objavljen za to delovno mesto, kot vodja komunalnega oddelka. Po izobrazbi sem gradbeni tehnik s strokovnim izpitom, kar je bil tisti čas pogoj za delovno mesto in dela, ki sem jih opravljal. Gradbeništvo je tudi moj poklic, saj sem vedno z veseljem načrtoval, gradil, popravljal in predvsem imel želje ustvariti človeku boljše pogoje za življenje. Po opravljeni šoli sem se zaposlil v podjetju Gradis biro Ljubljana. Nato sem se zaposlil v gradbeni ope-rativi Obnova in odšel na delovno mesto kot vodja gradbišča v Vzhodno Nemčijo. V tem času se je Obnova združila z SCT-jem. Kasneje sem šel še dvakrat na delo v Irak. V SCT-ju sem pridobil veliko izkušenj, se naučil voditi velike projekte in bil v vodstvu TOZD-a Visoke gradnje. Ker sem bil zavzet za delo in uspešen na projektih, so me še vabili kot vodjo projektov v tujini. Vendar sem bil takrat že poročen in mlada družina je pri tem občutila odsotnost očeta. Sam sem to čutil kot slabost, zato sem že razmišljal o drugem delovnem mestu. Ko sem začel aktivno sodelovati pri ustanovitvi Občine Lukovica, sem vedel, da s svojim zna-
njem in sposobnostmi lahko vse to delam za domač kraj in ne nekje daleč od doma. Tako sem se odločil zapustiti SCT in prišel na delo na Občino Lukovica.
Kakšen izziv je bila takrat za vas ta nova služba?
Za novonastalo občino je bila komunalna infrastruktura zelo velik izziv. Osebno sem se še kako zavedal odgovornosti naloge, saj sem vedel, da se to delo dotika vsakega občana in je vidno vsem. Zame to ni bil le profesionalni izziv, temveč tudi osebnostni, zato mi to ni bila le služba, ampak sem iskreno želel tudi čim več prispevati skupnosti, kar pa mi je bilo tudi osebno največje zadovoljstvo. Delo, ki sem ga pozneje opravljal za Občino Lukovica, sem poznal, saj sem že sodeloval na področju gradbeništva-komunale z uslužbenci Občine Domžale tako osebno kot tudi prek Krajevne skupnosti Lukovica in pozneje KS Prevoje-Šentvid kot član sveta KS. Sodeloval sem tudi pri delitveni bilanci z Občino Domžale in ob tem pridobil gradivo, ki je bilo aktualno za novoustanovljeno občino. Takoj prvi delovni dan v letu 1995 sem začel z aktivnostmi za izgradnjo telefonije, takrat še kot nezaposlen v občinski upravi. Kmalu je nastala pogodba o napeljavi telefonije, o kateri so nekateri dvomili, vseeno pa je bila le-ta v treh letih tudi končana in še danes aktualna, saj si življenja brez interneta skoraj več ne predstavljamo. Že takrat sem tudi želel, da sočasno vgradimo cev za napeljavo optike, kar nam je bilo dovoljeno tudi po pogodbi, žal pa občinski svet ni sprejel tega finančnega vložka. Z županom sva aktivno sodelovala in sestavljala ekipo za upravo, začel sem z urejanjem prostorov za pisarne v Lukovici, ki jih je odstopila KS Lukovica. Potrebno je bilo začeti z investicijami, z vzdrževanjem javne infrastrukture ter izvajanje del po občinskem planu. Pokazala se je tudi potreba po urejanju javnih površin kot tudi cest. Tako sem ugotovil, da moramo postati ekonomsko samostojni in neodvisni in smo ustanovili režijski obrat kot prvi med novimi občinami. Režijski obrat je nujen in potreben, saj ekipa požrtvovalno opravlja dela, ki so za vzdrževanje komunalne infrastrukture ključnega pomena za občane. Če povzamem: delo na Občini Lukovica je bilo zanimivo, pestro in sem ga opravljal z veseljem. Čas, ki sem ga namenil službi, mi ni bil tako pomemben, bolj to, da je delo dobro in celovito opravljeno.
Ste uspeli uresničiti vse cilje, zadane naloge, oziroma v kolikšni meri vam jih je uspelo ali vam je bilo dano jih uresničiti?
Zagotovo vseh ciljev nisem uresničil, saj sem jih imel vedno več. Občina mora iti s časom in imeti za cilje projekte, ki jih uresničuje v čim boljši meri glede na dane razmere. Večina večjih, kot je izvedba okoli 80 km na novo asfaltiranih cest, vrtca na Prevojah in v Kra-šnji, javna razsvetljava, kanalizacija s čistilno napravo, vodovod in vodohrani, sanacijo kulturnih domov, pokopališč in šol, osrednjega trga v Lukovici in še mnogo drugih, mislim, da so bili dobro dokončani oziroma začeti. Zagotovo bi bil popis vseh nalog in izvedba del, ki sem jih izvedel v času svojega službovanja na občini, zelo dolg, marsikaterega pa ne bi mogel uresničiti, če ne bi sodeloval z dobrimi ljudmi. Veliko nalog pa največkrat ni bilo v večjem obsegu, ampak so se dotikale le posameznega občana. Kot zaposlen na občini sem imel možnost spoznati tako prostor kot večino občanov in se zavedal, da vsak želi pozornost, če se obrne nate s prošnjo. Vsem sem skušal pomagati oziroma poiskati rešitev, ki je najboljša ne samo za posameznika, temveč za celoten okraj. Občina je zame ustanova, ki urejuje in gospodari na prostoru od Trojan do Prevoj. Prebivalci na tem delu Slovenije imamo zelo logične skupne interese in je občina upravičeno potrebna, zato tudi osebno menim, da je nesmiselno razmišljati o združevanju s sosedi. Vem in poznam, kako težko je bilo pred ustanovitvijo pod Občino Domžale, saj me kot člana KS oziroma občana z nalogami krajanov, včasih niso želeli niti sprejeti.
Vaše delovno mesto je bilo zelo izpostavljeno. Ljudje nemalokrat pričakujejo včasih nemogoče, ali pa vsaj, da se uredijo zadeve v čim krajšem času. Nekaj ste sicer že povedali, pa vendar, kako lahko ali težko je bilo krmariti med zahtevami in možnostmi njihove uresničitve? Velikokrat slišimo, da je delo z ljudmi težko. Osebno mislim, če to delo opravljaš z veseljem in rad pomagaš in prisluhneš drugim v mejah zmožnosti in danosti, lahko skupaj korak za korakom izboljšamo marsikaj. Zagotovo ni vedno lahko, vendar če se ozrem nazaj, se je marsikaj dalo premakniti na bolje. Včasih pa so žal že v izhodišču pogajanja za večje potrebe, kot je možna uresničitev. Vedno sem imel pred očmi proračun s postavkami, ki jih je bilo potrebno izvesti, kar pomeni tudi paziti na denar, saj je leto dolgo. Tako je na eni strani načrtovanje, na drugi realna izvedba, predvsem finančne omejitve. Logično pa je, da vsak posameznik, društvo ali kraj gledajo iz svojega zornega kota. Gledajo, kako veliko se je razvilo in naredilo na njihovem področju oziroma koliko finančnih sredstev so pridobili od občine, saj tako je tudi prav. Vendar moramo biti tudi dovolj realni in se zavedati, da je vedno želja več, kot je na razpolago finančnih sredstev, da se to izvede. Zato se mi je vedno zdelo nujno, da se stvari prioritizira. Določi se nujna dela, ki so potrebna za zagotovitev kakovostnega bivanja in sledi viziji, ki pa jih mora imeti vsak kraj. Za izvedbo vsega tega je največkrat potrebno veliko volje, tako v upravi občine kot tudi v občinskem svetu, predvsem pa veliko iskrenega in poštenega sodelovanja. Rad bi tudi poudaril, da smo dobili z novoustanovljeno občino možnost, da sami vodimo naloge oziroma gospodarimo s svojim
prostorom, kar predhodno ni bilo mogoče. Črni graben ni več le del ali enota druge občine, ampak je samostojna občina in na to moramo biti ponosni.
Kljub majhnosti naše občine se zdi, da se ta kar lepo, vendar prepočasi razvija na vseh področjih. Premalo pa kane v občinsko blagajno tako s strani države kot lokalnega podjetništva, ker ga je občutno premalo v občini.
Če pogledamo samo statistično, je naša občina zelo razpršena, dolžina ceste na občana je glede na okoliške občine ena izmed daljših, s tem pa je tudi povezano dražje vzdrževanje. Zagotovo smo v skoraj dvajsetih letih dosegli največji napredek in razvoj v komunalni infrastrukturi do sedaj. Vedno bolj se bo poznalo, koliko denarja znamo pripeljati v občino, za katere stvari ga bomo porabili in kako bomo to prikazali ljudem oziroma, kako dobro bomo porabo sredstev zagotovili občanom. Zagotovo bi se dalo marsikatero besedo napisati o samem načinu in sistemu podeljevanja sredstev iz državnega proračuna, za katerega osebno menim, da bi ga bilo potrebno izboljšati. Prav tako je sama birokracija v Sloveniji tudi na nivoju občin preveč kompleksna in prekomerna. Zavedati se moramo tudi, kako pomembno vlogo ima za nas Evropska unija, katere kohezijska politika omogoča, da že več kot deset let dobivamo več, kot damo v skupno blagajno. Na drugi strani pa smo tudi mi, občani. Za mlado demokratično državo, kot je Slovenija, je popolnoma običajno, da potrebujemo čas in spoznanje, da je delo v občini odvisno od nas vseh, vseh občanov, katerih predstavniki so svetniki in župan. Uspeh občine pa ni odvisen samo od župana in uprave, temveč tudi aktivne civilne družbe. Včasih je potrebno le malo več volje in zaupanja. Včasih zgolj spodbuda tistim, ki želijo s svojim znanjem pomagati v gospodarski in socialni rasti občine, to bi lahko dalo zagon tudi hitrejšemu razvoju občine.
Včasih je bilo kar menda samoumevno, da če se je kaj neprijetnega zgodilo (tukaj mislim na naravne nesreče, na morda premalo vestne lokalne komunalne delavce, na zasnežene ceste, itd) smo kar vsi poklicali tomaža na občino. S strani občine, lovske družine in civilne zaščite sem bil res kar dežurna oseba tako ob letnem vzdrževanju cest in zimski službi kot povoženi divjadi ali naravnih nesrečah in
večkrat na poziv župana, policije, klicnega centra 112, vstal in delal ne glede na uro. Kot član Civilne zaščite sem ob vsaki večji naravni nesreči - močnem deževju, reševal in saniral škodo po neurju. Ob vsem tem pa sem spoznal veliko novih ljudi in se spoprijateljil z marsikaterim občanom, ko smo drug drugemu pomagali. Zame nobena situacija ni bila nerešljiva. In z dobro voljo ter vztrajnostjo je tudi uspeh.
Če se malo odmakneva od občine, družbe, občanov in pokukava v vašo zasebnost in se sprehodiva po vašem otroštvu in poti odraščanja.
Sem občan občine Lukovica, tako kot so bili že moji starši, ki so iz zgornjega in spodnjega predela občine. V otroštvu sem bil krajan vasi Lukovica, sedaj pa že 25 let prebivam v Imovi-ci. Torej bi lahko rekel, da sem pravi domačin. Z ožjo lokalno skupnostjo, to je KS Lukovica, sem začel sodelovati že ob koncu srednje šole. Delno sem bil tudi odsoten v tujini, vendar sem kljub temu sodeloval pri uresničitvi del, ki so bila v tistem času aktualna. Poročen sem že 32 let, imam sina in hčer, ki sta se uspešno šolala, poročila in v letošnjem letu sem dobil že dva vnuka. Družina mi je in mi je bila vedno največja podpora, za kar sem ji iz srca hvaležen. Vedno mi je stala ob strani in imela razumevanje za moje delo. Tudi na primer, ko sem sredi noči reševal škodo po neurju, 36 ur skupaj usmerjal zimsko službo ali ko me je kdo prišel kaj prosit v nedeljo med kosilom (marsikdo je še z veseljem prisedel z mizo in kaj pojedel). Zadovoljen sem, da stanujem v tako lepih krajih, kjer je živa lokalna skupnost in imam priložnost biti del zgodbe Občine Lukovica v samostojni Sloveniji.
Vaš konjiček oziroma druga družina je zelena bratovščina. Bo zdaj obisk gozdov in njihovih prebivalcev kaj pogostejši? In prav gotovo ne boste veliko greli kavča v dnevni sobi, gotovo imate še kakega konjička, kako drugo dejavnost, s katero boste krajšali upokojeniški čas. Poleg službe sem bil tudi aktiven član še v drugih komisijah, odborih, zagotovo pa največ na lovskem področju, predvsem v Lovski družini Lukovica, saj sem tako lahko združil delo s sprostitvijo v naravi. Zame biti lovec pomeni predvsem biti in živeti z naravo in živalmi. Po svojih najboljših močeh se trudim za varstvo narave in ohranjanje njene biološke pestrosti. Sem tudi ključar podružnične cerkve sv. Vid v Šentvidu, ki smo jo v tem času
na vseh delih obnovili, tako njeno notranjost kot zunanjost.
Kot oseba, ki vidi delo in naloge, ki jih je potrebno še opraviti, mi čas tudi sedaj hitro mine. Zdaj je tisti primeren čas, ko bom glede na upokojitev, na zdravstvene razmere, več časa posvetil sprostitvi. Zagotovo mi največ pomenijo sprehodi z ženo Tatjano po prelepi naravi naše občine in igranje z vnukoma. Več bo časa za izlete, še vedno se lahko kaj novega naučim, saj za to ni nikoli prepozno. Upam, da bom sedaj lahko uresničil še kak drug projekt, za katerega mi je zaradi službe zmanjkalo časa.
Za konec vas vprašam, ali bo vašemu nasledniku ali naslednici v občinski upravi lažje kot je bilo vam, ki ste na tem svojem področju morali zaorati ledino in postaviti začetne temelje?
Pri sestavljanju tega prispevka sem že uradno upokojen. Seveda se mi je vsakdan zelo spremenil, čeprav še vedno kaj svetujem svojim bivšim sodelavcem, ko me zaprosijo za nasvet. Ko smo občino ustanavljali, je bilo marsikaj drugače kot danes. To je tako po načinu dela kot tudi po sami vsebini. Na eni strani je strokovnost, profesionalnost in izkušnje, na drugi strani pa so tudi karakteristike vsakega posameznika. Ko sem sodeloval oziroma zastopal občino kot upravno enoto na športnih igrah ali poleg službe obiskal kak seminar, sem spoznal, da je takšno sodelovanje tudi potrebno. Tako smo dobili večjo prepoznavnost, tako bolje spoznaš ljudi, s katerimi sodeluješ, izmenjaš mnenja in ugotavljaš, kaj je dobro in kaj slabo. Osebi, ki bo zaposlena na tem delovnem mestu, verjamem, da na začetku ne bo lahko. Upam, da bo to oseba, ki ima reference, da bo delavna in se bo znala vključiti tako v upravo kot tudi med ljudi. Svojemu nasledniku želim veliko dobre volje pri opravljanju zadolženih nalog, ki mnogokrat terjajo več časa kot le osem urni delavnik. Delo je odgovorno in rezultati so vidni vsem občanom, če jih le želijo videti. To je tudi lepa priložnost, da se zahvalim vsem sodelavcem na upravi za vse dobro, in jim želim prav prijetne nadaljnje delovne dni.
Naj za konec tudi v imenu uredniškega odbora občinskega glasila Rokovnjač zaželim tomažu Cerarju vse lepo, veliko zdravja in predvsem veselih uric v krogu svoje družine, ki mu pomeni tako veliko in še več.
Milena Bradač
Iz arhiva: Miha Lončar na začetku svoje glasbene poti za klavirjem. Pozneje je presedlal na rog in danes je študent Akademije za glasbo v Ljubljani.
Oddelek Brdo je postal čisto zaresen z odličnimi učenci, ki so si glasbo vzeli za svojo poklicno pot. Maruša Urankar je študentka flavte na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu (Nemčija).
Klarinetistka Maja Pungerčar
Glasbena šola na Brdu praznuje pol stoletja
Pot do glasbene izobrazbe ni lahka in ne kratka. Že prihod učiteljice klavirja na Brdo je sila zapleten postopek. Zjutraj sede na Kamniča-na. (Za nepoučene: Kamničan je vlak, ki sila počasi povezuje Kamnik s prestolnico že od leta 1891, ves ta čas v skorajda enakem tempu). Izstopi v Domžalah in hitro teče na glavno cesto, da ujame delavskega Celjanarja. Vsak avtobusar seveda ne ustavi in preden pride šofer, ki blagovoli ubogi učiteljici klavirja, da se vkrca, jo že pošteno zebe. A najhujše šele pride - v Lukovici jo čaka pravi mali alpinistični podvig gor na Brdo. Ker je makadamska pot ponavadi ledena, jo ubere navkreber skozi gozd. In zares si oddahne šele v topli šolski kuhinji, kjer v dišavah dnevnega kosila stoji klavir, ki mu je zob časa že odnesel nekaj tipk. Pa kaj bi to?! Poslušni učenci se že vesele njenega prihoda in urni prsti nestrpno čakajo, da se sprehodijo po črno belih tipkah ... In to je tisto, kar šteje.
Tako je bilo na Brdu včasih, danes pa je seveda precej drugače. Učiteljica ne pešači več po ledenih stezicah do šole, šolski klavir pa tudi ne stoji več v kuhinji, pač pa so nam na Osnovni šoli Janka Kersnika v popoldanskem času dali na voljo lepe, svetle učilnice. Le eno je ostalo nespremenjeno: navdušenje lukoviških učencev in učiteljev do muziciranja in novih glasbenih znanj.
Z leti je oddelek Brdo pri Lukovici Glasbene šole Domžale precej napredoval. Iz začetnih ur klavirja in glasbene teorije smo zrasli v velik in močan oddelek, kjer v letošnjem šolskem letu 31 učencev obiskuje pouk klavirja, flavte, klarineta, trobente, roga, pozavne, tube in ev-fonija. Orkestrski instrumenti imajo prednost, saj jih učenci po končanem šolanju »uporabljajo« v vrstah Godbe Lukovica. Glasbenih zakonitosti jih pri nauku o glasbi uči učitelj Tomaž Pirnat (letos je na Brdu vpisanih 38 učencev). Slednji je tudi dirigent Mladinskega pihalnega orkestra Brdis. Oddelek Brdo pri Lukovici tako postaja vedno močnejši, vedno bolje uglašen. Učitelji smo veseli, da so se med našimi učenci s tega
konca našli tudi taki, ki svojo glasbeno pot nadaljujejo s študijem glasbe doma in v tujini. In kje so naše ladje? Ana Stoschitzky z oboo muzicira na ljubljanskem konservatoriju za glasbo, flavtistka Maruša Urankar predstavlja naše barve na Visoki šoli za glasbo v nemškem Detmoldu, rogist Miha Lončar pa je študent ljubljanske Akademije za glasbo. Med mladimi glasbeniki imamo tudi prav posebno dekle, klarinetistko Majo Pungerčar. Zadevo je vzela skrajno resno. Pod budnim očesom učitelja Jakoba Sajeta je lansko šolsko leto postala tretja najboljša klarinetistka naše države v svoji starostni kategoriji (tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov - TEMSIG), potem pa konec šolskega leta kot za šalo po-metla še z mednarodno konkurenco in zmagala na tekmovanju v italijanskem Povolettu. Trenutno se s svojim učiteljem in s pianistom Tomažem Pirnatom pripravljajo na tekmovanje Emona, ki bo konec novembra v Ljubljani. Srečno, Maja!
Tudi na matični šoli v Domžalah je veliko novega. Srečujemo nove obraze, nekatere pa letos pogrešamo. Tako se je od nas poslovil naš ravnatelj Anton Savnik in po letih dirigiranja velikemu orkestru, ki sliši na ime Glasbena šola Domžale, odšel v zasluženi pokoj. Naš novi dirigent je kot v. d. ravnatelja znani domžalski glasbenik Miran Juvan. Napotki novega vodje so zelo preprosti. Rad bi, da bi glasba učencem in njihovim staršem prinesla v življenje veliko veselja in optimizma. In to na prav vseh oddelkih šole.
Na Brdu je torej pisano. Vsi pridno vadijo za zelo poseben dogodek, ki ga imamo na glasbenem jedilniku letos. Oddelek Brdo bo namreč upihnil svojo 50. svečko na rojstnodnev-ni torti. Glasbeno torto bomo razrezali 28. novembra 2013 ob 19. uri v dvorani Lukovica. Prav takrat bomo odprli tudi skrinjico s spomini na pol stoletja glasbenega šolanja na Brdu. Pridite in praznujte z nami tudi vi!
Pastoralna konferenca arhidiakonata
Člani župnijskih pastoralnih svetov (ŽPS) iz župnij Brdo, Krašnja in Blagovica, ki so župnikovo posvetovalno in delovno telo, ki preučuje, načrtuje, usklajuje, spremlja in preverja izvajanje pastoralnega dela v župniji, smo se udeležili srečanja duhovnikov in članov ŽPS III. arhidiakonata v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu.
ŽPS, ki sicer predstavlja in izraža edinost v različnosti karizem, služb in stanov v župniji, spodbuja in omogoča soodgovornost in sodelovanje vseh vernikov pri pastoralnem delu v župniji na področju oznanjevanja, bogoslužja in dobrodelnosti ter pri tem povezuje delo duhovnika in laikov.
Tokrat smo druženje začeli z molitvijo, da bi naše tokratno srečanje obrodilo sadove in nadaljevali z pozdravnimi besedami ar-hidiakona msgr. dr. Franca Šuštarja. Nekaj besed nam je tokrat namenil tudi voditelj pastoralne službe v naši nadškofiji Igor Dolinšek. Prisluhnili smo še predavanju p. mag. Branka Cestnika o pomenu načrtovanja v župnijah. A ne samo tistega finančnega in obnovitvenega, ampak tudi tistega za našo duhovno rast in obnovo. Načrt mora biti sodoben na vseh področjih cerkvenega življenja. In kaj pomeni načrtovati? Načrtovanje je naravno početje človekovega uma, saj vsak gospodar ve, da če ne želi, da ga bo pozimi zeblo, mora pripraviti kurjavo. Načrtovanje je tudi predvidevanje in obvladovanje prihodnosti, je veščina, ki se je je moč naučiti, jo vaditi in izpopolnjevati. Načrtovanje pomeni tudi videti, videti razmere, zaznati glavne težave, prepoznati izzive, izračunati zaloge, kajti, dobro videti, je polovica načrta. Seveda tu spadata še presoditi in delovati, vse to pa zato, ker smo veliko občestvo, ki ima skupno odgovornost za prihodnost. Po odmoru smo se lotili še dela po skupinah in ob tem spoznavali tudi utrip v drugih župnijah. Naše vtise in opažanja so moderatorji na koncu še strnili v nekaj stavkov ter jih podali ostalim in ob vsem tem smo izvedeli ponovno veliko novega. Druženje smo končali s kosilom ob skupni mizi in pogovorom o utripu v župniji in izven nje.
Drago Juteršek
Za Glasbeno šolo Domžale
Andreja Humar
Zahvalna nedelja - nedelja zakonskih jubilantov
Praznik zahvale je dan hvaležnosti in za-hvaljevanja ter zajema zahvalo za vse naše življenje za vse, kar smo in kar imamo. Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope ali pa enoletno jagnje. To ni samo dan hvaležnosti in zahvaljevanja, za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove. Kot so spoznanje, svoboda, dobrota, dom, čas in vera.
Cerkev s poudarjanjem pomena zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala obenem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom. Na zahvalno nedeljo so se verniki, duhovniki in škofje pri sveti maši s hvaležno držo zahvalili drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva.
Na zahvalno nedeljo se v cerkvi Marije Vnebov-zete na Brdu zberejo zakonski jubilanti, ki so ali še bodo v tem letu praznovali okroglo obletni-
co skupne življenjske poti. Zbrane jubilante je v imenu župnije in ŽPS pozdravil Tone Meden in jih najprej spomnil na obljube, ki so jih izrekli mož ženi in žena možu. Nato pa jim je ob njihovem jubileju čestital v imenu vseh nas in jim zaželel še veliko lepih trenutkov v njihovih družinah, da bi v današnjem svetu omajanih vrednot vedno ostali zvesti drug drugemu in Njemu. Jubilantom je med sveto mašo spregovoril Ivan Povšnar in jim na zahvalno nedeljo, ki je dan zahvale za velik dar svetega zakona ter zakonskega in družinskega življenja. Je namreč tudi dan, ko rečemo ne samo hvala mami in očetu, ampak tudi človeku, ki ga komaj poznamo. Današnji Evangeljski odlomek zahvalne nedelje jasno potrjuje staro resnico, da nam na naša pota življenja Bog pošilja ljudi, ki nas podpirajo in nam stojijo ob strani. In tega se zakonski jubilanti še kako zavedajo. V nagovoru je naštel kar nekaj sklepov, ki naj se jih zakonci držijo: Izbral sem svojo ljubezen, ljubim jo in svojega izbora ne bom spremenil; poznam le eno dolžnost: ta je, rad te imam; da bo najina ljubezen obstala, morava oba hoditi v isto smer; resnično ljubimo takrat, ko drugega zakonca ljubimo tudi v njegovi slabosti in bedi; ljubezen slabotnega krepi; nad vse cenim ljubezen, ki jo sprejemam in sem hvaležen zanjo."Na koncu premišljevanja se skupaj z na-
šimi škofi in domačim župnikom zahvaljujem vsem župnijskim sodelavcem in župljanom," je tokrat strnil svoj nagovor duhovni pomočnik Ivan Povšnar. Zakonci so med sveto mašo ponovno obnovili zakonske obljube. Na koncu so zahvalo podali še zakonski jubilanti, ki ugotavljajo, da z leti postajajo njihovi zakoni vse bogatejši in boljši, kakor staro vino, ali kakor skorja drevesa, ki se vsako leto obnavlja ter prenavlja in prinaša sadove. Po končani sveti maši in skupnemu fotografiranju so se napotili še v župnišče, kjer so jim članice in člani Karitas pripravili pogostitev. In ker je običaj, da na ohcet povabiš tudi svate, so tokrat povabili k skupni mizi še pevce in ministrante.
Drago Juteršek
Misijonska nedelja
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero, najdemo zapisano, če prebrskamo svetovni splet. A vendar, misijonar ali misijonarke niso samo to, so veliko več.
Misijonska nedelja vsako leto ponudi priložnost spoznati delo in življenje v misijonih, ko v nagovoru pri svetih mašah duhovniki spregovorijo o delu naših misijonarjev in misijonark. A misijonar ni samo duhovnik, je veliko več. Je kuhar, zidar, tesar, učitelj, katehist in zdravnik. V oddaljenih krajih je zdravnik v dveh pomenih besed, tisti, ki poskrbi za rane, ali poskrbi za prevoz v bolnišnico, in tisti, ki zdravi dušo. Letošnja Misijonska vas je postregla z mnogimi predstavitvami življenja, kulture in navad nam oddaljenih narodov in ljudstev Azije, Afrike, Amerike, Oceanije in tudi Evrope. Ker na teh kontinentih delujejo tudi naši misijonarji, smo tako lahko iz prve roke spoznali tamkajšnje kraje in ljudi, zagledati stisko, trpljenje, upanje, razvoj in bodočnost. Z besedo, sliko in predmeti postanejo ti ljudje in njihovi kraji živo navzoči med nami. Da je predstavitev res avtentična, poskrbijo navzoči nekateri izmed misijonarjev in misijonark, ki delujejo na teh področjih in se trenutno nahajajo v domovini s svojim pričevanjem. Namen predstavitve je tudi iskanje možnosti, kako se še bolj povezati s temi ljudstvi in jim pomagati iz njihove revščine ali pa jim vsaj poslati kakšen žarek upanja in veselja. Misijonsko vas, ki je nastala tudi tokrat v Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano in jo pripravlja Misijonsko središče Slovenije, obiščejo številni, največkrat pa tisti, iz katere sredine izhaja kakšen misijonar ali misijonarka. Tudi v naši sredi je zažarel
misijonski poklic Francija Pavliča, ki pa se je žal tudi zaradi svojega navdušenega misijonarskega zagona kmalu končal. A vendar njegovo delo na misijonu San Miguel de Italaque še vedno odmeva in živi. Še več smo izvedeli ob zadnjem obisku njihovih katehetov v Sloveniji. Delo, ki ga je prerano zapustil Franci v tem kraju, je obrodilo dobre sadove, kajti ohranja se njegova začrtana pot in se še nadgrajuje tudi po zaslugi sklada Francija Pavliča, ki deluje v župniji Brdo-Zlato Polje. Člani mesečno darujejo za vzdrževanje misijona pet evrov. Znesek sicer ni velik, je pa za njih pomemben, in če k temu dodamo še sredstva, zbrana z nabiranjem starega papirja in pisemskih znamk, misijon lahko normalno deluje. Seme božje besede, ki je padlo v dobro zemljo, še vedno raste po zaslugi pokojnega misijonarja Francija Pavliča in vseh, ki prispevajo svoj dar, da delo našega misijonarja ne bo zamrlo. Vabljeni vsi tisti, ki bi se še želeli pridružiti skladu misijonarja Francija Pavliča, da se oglasite v župni-šču na Brdu v času uradnih ur.
Drago Juteršek
Društvo za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine Skrinjca
OBLEKA PRIPOVEDUJE
V petek, 6. decembra 2013, ob 19. uri vas vabimo na tematsko razstavo Obleka pripoveduje na Domačiji Rus, Štajerska cesta 11, Šentvid pri Lukovici.
Lani je naše društvo pripravilo razstavo, kjer so nastopali ljudje s svojimi najljubšimi oblačili. Dali smo prostor, pozornost in čas, da se lahko vsakdo obleče po svoji želji. Naleteli smo na vesel in nepričakovan odziv, zato smo se odločili, da ta veseli dogodek ponovimo. Zato vas vabimo, da postanete del razstave in se predstavite v svojem najljubšem oblačilu, ki ga že dolgo niste imeli priložnosti obleči, pa bi ga radi. Oblačilo je lahko vsakdanje, slovesno, iz določenega obdobja, uniforma ipd. Če želite sodelovati pri tej razstavi, nam, prosimo, sporočite na e-naslov: meta. jarc@gmail.com in po želji pošljete tudi svojo zgodbo, ki je povezana s tem oblačilom. Za več informacij nas lahko kon-taktirate na telefonski številki 051 604 209 in 040 713 187.
S svojim obiskom nas boste počastili in vzpodbudili nadaljnje sodelovanje.
Meta Jarc
16
šolstvo, mladina
Rokovnjač
Ko bom velik, bom ...
V 3. b razredu smo se pri spoznavanju okolja pogovarjali o poklicih, delu v službi in prostem času. Ob tem so učenci razmišljali tudi o tem, kaj bodo postali, ko bodo veliki, kaj bi radi delali ali v službi, prostem času, bili po poklicu, koga bi posnemali in podobno. Učenci so svoje zamisli tudi naslikali, s temi likovnimi izdelki pa sodelujemo tudi v projektu naše šole. Na fotografijah se predstavljajo pri ustvarjanju in z likovnimi izdelki.
TiNA Pergar
Gibalne urice v vrtcu Medo
Otroci vrtca Medo se veselijo prihoda Mojce iz Športno atletskega društva Mavrica in z navdušenjem pričakujejo vadbo, imenovano Gibalne urice. Vadbena ura je običajno sestavljena iz tekalnih iger, sledi poligon, ki ima koncept določenega cilja in seveda čas za kratko umirjanje. Spoznavamo, da smo lahko vsi prijatelji, držimo skupaj, pripravimo, pospravimo, razdelimo, razvrstimo, prinesemo in odnesemo, kar počnemo, krepi našo osebnost in veliko se naučimo, predvsem pa se naše
telo spoznava z osnovnimi gibalnimi koncepti, kar je v današnjem času najpomembnejše. Kot vaditeljica izhajam iz vzgojiteljskih osnov in tako v vadbo velikokrat vključim kurikulum, v katerega vnašam igre s področja matematike, narave, družbe in jezika. Naj gibanje postane navada. Privoščite si dan brez televizije in računalnika! Več o društvu si lahko preberete na www.sadmavrica.si.
PREDSEDNiCA ŠAD MAVRiCA MOJCA GrOJZDEK
Vrtec na obisku v Čebelarskem domu
Tradicionalni slovenski zajtrk je 15. novembra 2013 potekal tudi v našem vrtcu. Čebelji izdelki so del tega zajtrka, zato smo želeli pobliže spoznati čebele, njihovo domovanje in proizvode.
V Čebelarskem domu na Brdu so se prijazno odzvali naši prošnji in vsem otrokom od tretjega leta naprej pripravili prav posebno doživetje. Otroci so bili nad okušanjem raznovrstnih medov navdušeni. Nekateri so prvič ugotovili,
da je med lahko tudi grenak. Satje, čebela matica, trot pa so novi pojmi, ki bodo za vedno ostali v otroških radovednih glavicah. Panjske končnice so jih s svojo slikovitostjo tako pritegnile, da se bodo sami lotili njihovega slikanja.
Otroci so z lahkoto premagali pot s Prevoj na Brdo. Za otroke iz Krašnje je poskrbela Občina Lukovica, ki je organizirala brezplačen prevoz z občinskimi kombiji za starejše otroke iz skupine Sončki.
Spoznanja, ki so jih otroci pridobili v Čebelarskem domu, bodo še dopolnili, ko se nam bodo v vrtcu pridružili čebelarji. Hvala Občini Lukovica za brezplačen prevoz otrok in gospe Dimc za izjemno vodenje po Čebelarskem domu in okolici.
Cveta Rošer
Zelenjava je kul
V	ponedeljek, 11. novembra 2013, so obiskali tudi naš vrtec. Otroci, ki obiskujejo vrtec zadnje leto, so pobliže spoznali pomen zelenjave za naše zdravje.
V	obliki delavnice, kjer so sestavljali vsak svojega Zelenjavka in ga potem tudi pohrustali, so ugotavljali, ali je zelenjava okusna, katero imajo raje in zakaj je zdrava. Delavnica je bila prisrčno izpeljana, otroci pa aktivni. Želimo si še več podobnih srečanj.
Cveta Rošer
HK Prevoje: Naš načrt je vedno biti državni prvak!
Hokejski klub Prevoje je eden izmed klubov z najdaljšo tradicijo v dolini Črnega grabna, ki deluje že od leta 1968. Po tem ko je bil nekaj časa v mirovanju, so ga leta 1997 ponovno obudili, po dveh letih pa se je začelo obdobje inline hokeja oziroma hokeja na rolerjih.
Danes segajo v sam vrh slovenske inline hokejske scene, kjer v zadnjih dvanajstih letih dosegajo odlične rezultate in se lahko pohvalijo s številnimi nazivi, med drugim tudi z naslovom državnih prvakov in spadajo med najboljše štiri inline klube v Sloveniji. V letošnji sezoni so uvedli tudi nekaj ključnih sprememb; izvolili so nov upravni odbor, vlogo glavnega trenerja je v članskih vrstah prevzel Zmago Brlec, glavno predsedniško funkcijo pa je po 17 letih vodenja Vinka Dragarja prevzel Dario Vesel - Skowla z Gradišča.
Zakoniti zastopnik HK Prevoje je bil že od samega začetka Vinko Dragar, brez katerega se klub ne bi tako utrdil na slovenski inline sceni in bil tako uspešen, kot je danes. Vinko, ki je vzor marsikateremu mlajšemu hokejistu, je od samega začetka delal na tem, da se med ekipo vzpostavi timski duh in vzgajal otroke v športno življenje, kar pa je pomenilo, da so morali imeti fantje poleg želje po igranju tudi dobre ocene v šoli, če so želeli trenirati v HK Prevoje. Glavno vodilo kluba je, da vzgajajo in kalijo mlade nadobudne hokejiste, ki jim omogočajo dobre pogoje treniranja in jih poučujejo v zdravem športnem vzdušju. »Vedno smo bili pošteni do staršev in otrok. Pomembno je, da se otroci naučijo pri nas osnov igranja in smo določenim ambicioznim staršem tudi povedali, da dajemo velik pomen temu, da igrajo in se družijo med seboj, rezultati pa pri mlajših selekcijah niso najpomembnejši. Do danes je že kar nekaj mladih hokejistov, ki so začeli športno pot na Prevojah, okusilo tudi pravi hokej na ledu pri najboljših slovenskih klubih, vendar prvega klubskega dresa se ne pozabi, in spomladi po končanem prvenstvu na ledu se vsi z veseljem vrnejo v HK Prevoje na inline ploskve,« pravi Dragar. V lanski sezoni 2012/13 so s člansko ekipo v prvi ligi zasedli tretje mesto na državnem prvenstvu v inline hokeju, saj so premagali ekipo HK Jesenice. Odlično se je odrezala tudi ekipa v drugi ligi, ki je dosegla drugo mesto in igrala odločilno tekmo s predzadnjo uvrščeno ekipo Slovenskih Konjic s prve lige, in jo premagala ter tako teoretično imeli možnost, da bi prvič v Sloveniji katerikoli klub imel dve ekipi, ki bi nastopali v prvi ligi. Za to možnost se niso odločili, saj so ekipo za prvo ligo sestavili iz najboljših igralcev, druga liga pa je namenjena mlajšim igralcem, ki
Člani HK Prevoje z novim predsednikom
se v njej kalijo in pripravljajo za igranje v prvi ligi. Prvoligaška ekipa za letošnjo sezono 2013/14 je tako sestavljena iz pretežno mladih igralcev, ki so se lansko leto dokazali, prav tako pa je v njej še vedno nekaj starejših igralcev, ki imajo več izkušenj. Pohvalijo se lahko s številnimi člani, in sicer trenutno z 92 aktivnimi hokejisti, saj imajo v vsaki ligi svojo člansko ekipo in mlajše selekcije, če pa dodamo še lepo število veteranov, ta številka preseže sto članov. V vseh treh ligah so tudi državni prvaki HK Dinamiti Horjul, oba kluba pa sta edina v Sloveniji, ki imata svojo dvorano za inline hokej in so tako omogočene vrhunske razmere za trening. Dragar dodaja: »V HK Prevoje smo ponosni, ker smo zelo dobri v inline hokeju in imamo tudi največ reprezen-tantov, kar nam brez RCU rekreacijskega centra verjetno ne bi tako dobro uspevalo. Praktično smo v tekmovalnem pogonu od septembra do konca junija, in če želiš imeti rezultate, moraš delati trdo, se marsičemu odreči, za največjo pomoč pri pogojih treniranja in tekmovanja pa smo zagotovo hvaležni Občini Lukovica in Bernardu Urbaniji - RCU.«
Veliko igralcev je tudi iz sosednjih občin, in sicer iz Domžal, Moravč, Mengša, Kamnika, Trzina in celo iz Komende, saj nikoli niso zahtevali, da so v klubu le hokejisti iz domačega okolja. Prav tako se lahko pohvalijo z zavidanja vrednim četrtim mestom na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu, saj je v slovenski hokejski reprezentanci igralo devet njihovih članov.
V HK Prevoje so ponosni na svojo tradicijo
Novi predsednik Dario Vesel - Skowla in trener članske ekipe Zmago Brlec s člani HK Prevoje v reprezentanci do 18 let
Ker je hokej v občini prisoten že skoraj 50 let, ni nič čudnega, da so še vedno aktivni tudi veterani, ki se na ledu v Domžalah srečujejo ob petkih in se udeležujejo različnih turnirjev, kot je bil nazadnje 22. novembra v srbskem Novem Sadu. Nedeljski popoldnevi so od 18. ure dalje v dvorani RCU rezervirani za rekreativce, ki zaradi službenih oziroma drugih obveznosti nimajo časa, da bi trenirali dvakrat tedensko, vendar morajo biti člani HK Prevoje, imeti morajo celotno opremo in se tudi prej najaviti. Kot že prej omenjeno, je letošnjem letu Vinko svojo predsedniško funkcijo predal mlajšemu Dariu Veselu - Skowli, ki je med drugim zadolžen tudi za promocijo kluba, organizacijo aktivnosti, povezanih s hokejem, in ohranjanjem pozitivnega vzdušja med igralci. „Naš izziv, za katerega se bomo tudili še naprej, je, da bomo imeli čim več aktivnih mladih igralcev v svojih vrstah. Veseli nas tudi prihod novega trenerja, izkušenega hokejista Zmaga Brleca s Prevoj, ki bo svoje izkušnje iz bogate kariere prenesel na naše člane. Seveda pa le volja, timski duh in trdo delo lahko poskrbijo, da bo HK Prevoje še naprej v samem vrhu slovenskega ekipnega športa, za kar pa se trenutno nimamo česa bati. Pred kratkim smo se udeležili tudi mednarodnega turnirja v Italiji, prav tako pa se vsako leto udeležimo turnirja v Dolenjskih Toplicah, 24 ur hokeja na Dnevu mladih v Domžalah in imamo Dan hokeja v Občini Lukovica," še dodaja Vesel. V svoje vrste še vedno sprejemajo otroke do 13. leta starosti, ki se želijo pridružiti njihovi šoli inline hokeja. Predznanje rolanja ni pogoj, potrebno je imeti svojo opremo in se predhodno najaviti Dariu na telefonsko številko 041 929 307. Tiha želja tako bivšega kot tudi sedanjega predsednika kluba za prihodnost je, da bi, tako kot ustanovitelji kluba, lahko enkrat v prihodnosti ponovno igrali v Črnem grabnu hokej na ledu in v ta namen zgradili ledeno dvorano. Kljub vsemu pa se trenutno osredotočajo na letošnjo sezono, ko ob petkih zvečer igrajo pred domačim občinstvom, in sicer naslednjič že 6. decembra ob 19:45 proti HK Kavke Kranj.
Lea smrkolj
DRUŠTVO NAMiZNEGA NOGOMETA BLiSK
Državno prvenstvo
Namizni nogomet je popularen šport, ki ga je verjetno igral že vsak izmed nas. Vendar to ni le gostilniški šport, ampak je uveljavljen tudi profesionalno, in letos je potekalo 7. državno prvenstvo v Sloveniji.
Letošnje prvenstvo je bilo 19. oktobra 2013 v Ajdovščini. Člani Bliska so ponovno dosegli lepe rezultate. V kategoriji ženske posamično je Tjaša Kogovšek zasedla odlično drugo mesto. Skupaj s Petro Hvala sta dosegli drugo mesto tudi v kategoriji ženskih dvojic. Pri moških posamezno je Matevž Jeras obstal tik pod odrom za zmagovalce. Nekoliko bolje sta se odrezala v paru z Rokom Šoštaričem v moških dvojicah, kjer sta zasedla tretje mesto. Pri mladincih do 18 let je po daljši odsotnosti presenetil Roman Klopčič. Zasedel je prvo mesto in tako pokazal, da mu v igranju namiznega nogometa še vedno ni para. Je pa Roman letos v kategoriji do 18 let igral zadnjič. Presenetil je tudi novi član društva Blisk Marko Štupar, ki je prvič igral na prvenstvu in zasedel zavidljivo tretje mesto. Na koncu je sledilo še klubsko tekmovanje, kjer je Blisk skušal ubraniti lanskoletni naslov prvakov, vendar pa so na koncu morali priznati premoč ekipi Udarnega vala. Vseeno lahko rečemo, da je za nami še ena uspešna sezona namiznega nogometa.
DNN Blisk pogosto pripravlja turnirje in navdušuje nove bodoče tekmovalce. V tem slogu se je letos ponovno predstavil tudi na Študentski areni, ki je bila od 22. do 24. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Seveda smo pripravili tudi turnir z lepimi nagradami in mladi so bili navdušeni.
Veliko naših igralcev je uspešnih tudi na svetovni ravni in z veseljem naučimo tehnike namiznega nogometa nove navdušence. Zato spre-
Do 18 let: Roman in Marko (1. in 3. mesto
Člani Bliska na državnem prvenstvu
mljajte našo fb stran: https://www.facebook.com/drustvonamiznega-nogometa.blisk, kjer objavljamo datume turnirjev, treningov in vseh aktivnosti našega druženja in seveda vabljeni.
Tjaša Kogovšek
Pohod na Križno goro
Jesenski čas, čas pohodov, so izkoristili tudi Zlatopoljci. Tokrat so se odločili za goro na prelepi Gorenjski. Z avtobusom so se popeljali v smeri Ljubljane in Medvod. Vzdušje pohodnikov v njem je bilo prijetno in družno, kar je napovedovalo lepo doživetje nedeljskega pohoda. Približujemo se Škofji Loki, pogled nam šviga levo in desno skozi okna avtobusa, oko pa se zazre v cerkev na vrhu hribovja. Izstopimo in si vzamemo kratek čas za posvet z vodjema pohoda Francijem Cevcem in Antonom Bernotom. Razdelimo si osvežujoče napitke in slastne krofe, ki nam jih je podarilo Gostinsko podjetje Trojane. Oprtamo nahrbtnike in krenemo med hišami proti bližnjemu gozdu, tam se začenjamo vzpenjati. Spremlja nas šumenje suhega listja, nehote pa nam oko zaide na morebitni vabljivi kostanj pod nogami. Kratek postanek si privoščimo na prijetni planoti, nekje sredi našega pohoda. Izkoristimo ga za potešitev žeje, privoščimo pa si tudi šilček domačih limonic. Po dobri uri hoje, ki so jo uspešno premagovali tudi najmlajši, dosežemo svoj cilj. Povzpnemo se na vrh Križne gore nad Škofjo Loko. Ustavimo se ob cerkvi sv. Križa, ki sameva na nadmorski višini 680 metrov. Zgrajena naj bi bila okoli leta 1500. V notranjosti je poslikana z unikatnimi freskami, te pa so vidne tudi na zunanjih stenah. Seveda se nismo mogli upreti krasnemu pogledu na Škofjo Loko in okoliškemu hribovju, ki jo obdaja, vse tja do Šmarne gore. Skupaj se fotografiramo, nato pa podamo malo nižje do lovske koče, kjer nas že čaka oskrbnik. Žvenk kozarcev dopolnimo s pesmijo Kolk'r kapljic, tol'ko let in si nazdravimo v prijetnem vzdušju, ki ga je popestrila oskrbnikova harmonika. Celo ples smo si privoščili sredi dvorišča. Podvojili smo čas, ki smo ga predhodno planirali za sprostitev na Križni gori. Sledil je povratek, drug za drugim se spustimo po pobočju in že zadovoljno premlevamo prijetno dogodi-
vščino popoldneva, ki smo ga že v večernih urah zaključili z varno in srečno vožnjo domov.
Naj zaključim z zahvalo športnega društva Zlato Polje direktorju Bojanu Gasijor-ju in sodelavcem Gostinskega podjetja Trojane za podarjene krofe.
Tone habjanič
Skupinska slika ob cerkvi sv. Križa nad Škofjo Loko
Robert Kotnik -državni podprvak
Konec oktobra je v Ljubljani potekala največja množična tekaška prireditev v Sloveniji, Volkswagen 18. Ljubljanski maraton, ki je letos postregel z rekordno udeležbo. V dveh dneh se ga je udeležilo kar 19.335 tekačev, kar nekaj pa jih je bilo tudi iz Občine Lukovica. Najbolje se je izkazal Robert Kotnik, ki je osvojil 2. mesto v maratonski preizkušnji za državno prvenstvo.
Že prvi dan, v soboto, 26. oktobra, ki je namenjen predvsem malčkom, osnovnošolcem in dijakom, se ga je v okviru tekmovalnega dela udeležilo osem učencev in učenk OŠ Janka Kersnika Brdo: David Lebar (9.a), Lara Torkar (9.a), Sara Žibert (9.a), Žiga Jemec (9.c), Blaž Jošar (8.a), Grega Hribar (8.b), Maša Šinkovec (8.c) in Maja Per (6.c). Kot so zapisali na spletni strani brdske šole, so se vsi udeleženci odlično odrezali in z zadovoljnimi obrazi pritekli v cilj. Z najboljšim osvojenim mestom se lahko
pohvali učenka Maja Per, ki je osvojila odlično drugo mesto.
V nedeljo, 27. oktobra, je sledil vrhunec, ko so se tekači podali na 10, 24 in 42-kilometrsko preizkušnjo. Vsekakor je najbolj prestižna slednja, ki je tokrat štela tudi za državno prvenstvo Slovenije. Odlično jo je, kljub ne najbolj ugodnim razmeram za tek, pihal je namreč
neugoden veter, opravil Robert Kotnik s Pre-voj, ki je v cilj pritekel le za Antonom Kosmačem in se tako okitil z naslovom državnega podprvaka. Sicer je atlet s Prevoj zasedel skupno 10. mesto, zelo dobro, če zapišemo podatek, da so prvih osem mest zasedli tekači iz Etiopije in Kenije.
Leon Andrejka
Pohod Ciprnik - Vitranc
Planinsko društvo Blagovica je 27. oktobra 2013 organiziralo pohod. V lepem sončnem vremenu se je devet pohodnikov iz Planice podalo na strmi Ciprnik. Kar nekaj znoja je preteklo, preden so pohodniki zagledali vrh. Vendar se je splačalo, saj so bili pogledi po okolici kraljevi (Tamar, Pišnica, Planica, Kranjska Gora, Jalovec vse do Velikega Kleka in še dlje). Po malici in počitku so pot nadaljevali po razgibanem grebenu do Vitranca. V vsej le poti je vrh prava sramota za kraj. Razpadajoči objekti in prelepi pogledi res ne gredo skupaj. Kljub temu so vsi zadovoljni nadaljevali s spustom do Kranjske Gore, kjer so ob analizi ugotovili, da kljub poznemu letnemu času še vedno lahko varno uživajo v sredogorju.
Bojan pustotnik
Vstopnice v predprodiji (RCU Lukova, Gostilni Bevc, Gostilni Repmšek, Pfcerija pri Mu, Gostilni Repnik, Mercator Šentvid) ili ni din koncerti. Možno tudi rarafflo na tel: 031-877-486
Zahvala Lekarni Ljubljana
Kako prijeten je občutek, če si opazen tudi v Tretjem življenjskem obdobju; takrat, ko ti počasen korak šteje leta upokojitve. Hvala vam, Lekarna Ljubljana, za ta občutek. Tretje življenjsko obdobje je kot jesenski list s prečudovitimi barvami življenja. A ko zapiha veter, ti včasih prinese večje ali manjše tegobe. Takrat bomo zagotovo pogosto odpirali vrata Lekarne Ljubljana, zato smo veseli, da ste tu, v naši bližini. V imenu vseh naših članov upokojencev vam zagotavljam, da bomo sredstva gospodarno namenili:
•	za zdrave pozornosti za upokojene stare 80 in več let in bolne (vsako leto jih obiščemo čez 100)
•	za pohodnike, ki še v poznih letih ohranjajo kondicijo
•	za materiale za ustvarjalne delavnice ročnih spretnosti
•	za izobraževanje ...
Vsem nam je pomembno vodilo: "Znati se starati je višek modrosti in eno najtežjih poglavij umetnosti življenja" (Henri Frederic Amiel) Iskrena hvala!
Za DU LuKovicA Stana Stopar
20 zdravje, društva
Ustvarjalni upokojenci
Vsako življenjsko obdobje prinaša nove priložnosti. Če v obdobju aktivnega dela pred upokojitvijo razmišljamo o velikih rečeh, tudi o uspehu, je tretje življenjsko obdobje čas, ko uživaš v drobnih zadovoljstvih. Slediš nagnjenju svojega duha in lahko sproščeno uživaš v stvareh, za katere si prej kradel čas.
Člani Društva upokojencev Lukovica se že osmo leto srečujemo vsak zadnji torek v mesecu v delavnicah ročnih spretnosti. Veliko smo se že naučili in ustvarili nešteto izdelkov iz različnih materialov. Izdelki izražajo spoštovanje dela in željo po ohranjanju bogate dediščine naših babic in dedkov, pa tudi vztrajnost in notranji mir. Še več. Ustvarjamo
tudi iz novih, sodobnih materialov. Veliko nam pomeni tudi veselo, delovno druženje. Na naši tretji razstavi USTVARJALNI UPOKOJENEC, ki je bila 19. oktobra 2013 v Kulturnem domu v Lukovici, je bila izražena naša vztrajnost in želja za ohranjanje tradicije ročnih del. To so zapisali tudi mnogi obiskovalci naše razstave, ki niso skoparili s pohvalami. Obiskoval-
ci so izrazili tudi željo, da bi se teh spretnosti naučili tudi mladi.
A čas beži. Mi pa že zbiramo ideje za program za leto 2014. Bi se nam radi pridružili? Pridite! Vsem obiskovalcem hvala za lepe in vzpodbudne besede, vsem ustvarjalcem pa še mnogo novih idej in vztrajnosti.
Za DU ZAPiSALA Stana Stopar
ALTERNATIVNO ZDRAVLJENJE
Bownova terapija kot vrsta manualne terapije
Bownova terapija je manualna tehnika vnašanja dražljajev v telo z namenom vzpostavitve samoregulacije oziroma rese-tiranja nepravilnosti v telesu.
Terapija sproži zmanjšanja mišično-vezivnih napetosti, vzpostavitve ravnovesja v živčnem hormonalnem in energetskem sistemu. S posameznimi potezami v določenem vrstnem redu v pravi smeri in s pravo močjo vnašamo v telo dražljaje, ki povzročijo sistematičen odziv. Terapijo najpogosteje izvajamo pri mišično--vezivno-skeletnih problemih, ki so posledica poškodbe, nesreč, negativnih delovnih navad in fizičnih manifestacij stresa. Zaradi blagega pristopa se izvaja lahko v vseh obdobjih življenja, od rojstva do pozne starosti. Kot medicinska sestra sem dobila znanje anatomije in fiziologije telesa. Skozi desetletja de-
lovnega staža se z delom in znanjem nadgrajuješ. Spoznavaš, da je človek povezava uma, telesa in duha.
Vse preveč se odtujujemo od narave, kar pa je izvor vseh neravnovesij v telesu. Telo samo je sposobno ta neravnovesja kar nekaj časa korigirati. Pride pa do točke, ko je njegov "nahrbtnik" pretežak. Takrat se navzven pokažejo kot težave, tako na nivoju mišično-skeletnega dela kot tudi na duševnem počutju. Bownova terapija me je navdušila ravno z naravnim pristopom. Tako s precej blagimi potezami delujemo na celo telo in to temeljito. Učinki so bili tako konkretni, da sem kmalu po začetku izobraževanja za Bownovo terapijo vedela, da to je to, in želim pomagati tudi drugim. Zato jo toplo priporočam vsem, v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva naprej.
Marua Peterka Trelc
Kuharski tečaj
Oktobra smo se članice Društva podeželskih žena Lukovice dobile na kuharskem tečaju, zbralo se nas je 18 žensk in en moški, kjer nas je naš znani kuharski mojster Marko Jerant popeljal v svet omak. Pripravili smo kar nekaj različnih omak, ki so bile vse zelo okusne in bodo popestrile naše jedilnike. Tečaj smo seveda zaključili z odlično sladico. Zahvaljujemo se Ivanki Smrkolj, da nam je spet odstopila svojo kuhinjo.
Za DPŽ LukoviCA: Marua Cerar
Ob tej priložnosti pa vas Društvo podeželskih žena Lukovica vabi v petek 22. novembra 2013, ob 19. uri v Kulturni dom Janka Kersnika v Lukovici na Koncert ljudskega petja in zabave. Za dobro voljo bo poskrbel še ansambel Skrivnost. Vstop prost - vsi lepo vabljeni!
flligKi
Vse za lesarje in domače mojstre.
AKCIJA! Laminat ter Milwaukee orodja
Nudimo vam tudi pestro ponudbo:
pohištvenega okovja, ročnega orodja in pribora, delovnih oblačil, montažnih lepil, brušenje in prodajo rezil za obdelavo lesa ter še mnogo več!
tjfUm .namili,
A
siiiVimu sPAx
Ljubljanska cesta 20, 1233 Dob, tel. 05 901 64 82,	pon.	- pet.: 7.00 - 19.00
info@dobles.si , www.dobles.si	sob.:	7.00 - 12.00
Rokounjcič Rokounjcič Rokounjcič Rokounjač Rokounjcič
Dobrnič 2013
18. oktobra smo se člani in simpatizerji ZB občin Lukovica, Moravče in Domžale v lepem vremenu odpeljali v Dobrnič na Dolenjskem. Tam je bila spominska slovesnost ob 70. obletnici prvega kongresa sloveske protifašistične ženske zveze.
Joži Križman
TD Sv. Vid na strokovni ekskurziji po slovenski Istri
Na lepo oktobrsko soboto smo se člani in simpatizerji turističnega društva Sv. Vid odpravili na izlet v slovensko Istro ali tako imenovani Kraški rob. To je svet, kjer se srečata Kras in Istra, celinsko in mediteransko podnebje. Zaradi burne zgodovine se po Kraškem robu razkazujejo ostanki številnih gradov in nekdanjih utrdb. Danes je Kraški rob zaradi mogočnih sten in neokrnjene narave zaščiteno naravno območje. Vsemu temu svoj pomemben pečat dajejo še tipične vasice in prijazni domačini.
Svoje popotovanje smo začeli na gradu So-cerb, kjer so nas domačini postregli s figovo marmelado in domačimi zeliščnimi likerji. S čudovitim razgledom proti slovenski in italijanski obali smo se vsi z grenkim priokusom spomnili na nesrečno slovensko polpreteklo zgodovino, ko smo po 2. svetovni vojni izgubili ogromno svojega etničnega ozemlja in potem živeli na tej strani strogo varovane meje - »železne zavese«. Pot nas je še vodila do Svete jame, edine podzemne cerkve v Sloveniji. V vasi Črni kal smo videli najstarejšo datirano kmečko hišo v Sloveniji iz leta 1489; na portalu je gradbenik celo vklesal svoje ime. Črni kal slovi tudi po cerkvi z nagnjenim zvonikom, ki se nagiba zaradi posedanja tal. Z obiskom cerkve smo izletu dodali tudi kanček duhovne vsebine.
Naša naslednja postaja je bila vasica Osp s svojo znamenito skalnato steno v ozadju, ki
predstavlja enega najpomembnejših plezalnih izzivov v Evropi. Tudi tu so nas domačini postregli s kozarcem domačega refoška. V nadaljevanju smo obiskali še vas Podpeč. Nad vasico, stisnjeno med pečino in železniško progo Divača-Koper, se dviga mogočen stolp, ostanek nekdanje utrdbe. Po okusnem istrskem kosilu v Hrastovljah smo si ogledali še tamkajšnjo cerkev sv. Trojice. Ogled znamenitih fresk, ki so med drugim vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, je gotovo predstavljal vrhunec naše ekskurzije. Gotske freske iz leta 1490 - cerkev je poslikana od stropa do tal - nudijo mnogo zanimivih ikonografskih motivov in zgodb, od svetopisemskih do čisto posvetnih. Med njimi je gotovo najbolj slaven in pretresljiv Mrtvaški ples, ki nas opozarja, kako smo si vsi ljudje pred smrtjo enaki. V nadaljevanju popoldneva smo se povzpeli še do vasice Kubed, ki ji daje poseben pečat markanten peterooglati obrambni stolp. Nato smo se sprehodili še po istrskih senožetih Kraškega roba v okolici Sočerge. Izlet smo zaključili v delno zapuščeni vasi Smokvica, kjer so nam domačini, ki se trudijo v vasi ostati, in jo spet oživeti, pripravili degustacijo pršuta, kozjega sira, domačega refoška in figove panakote. Polni bogatih vtisov in novih spoznanj smo se strinjali, da čudovita pokrajina z bogato in zanimivo zgodovino, polna prvovrstne naravne in kulturne dediščine, žal prevečkrat ostaja prezrta. Vsi smo se lahko prepričali, da
ogromno lepega in poučnega puščamo za seboj, ko v svojih dopustniških dneh hitimo proti morju ter te kraje in njihove gostoljubne domačine komajda opazimo. Izlet nam je tako res nudil mnogo novega in zanimivega znanja ter seveda skupnega druženja dobre in prešerne volje.
Matevž Kink, TD Sv. Vid
LOVSKA DRUŽINA TROJANE - OZBOLT
spominsko obeležje Tinetu staretu
Oktobra je minilo leto dni od smrti Tineta Stareta, zato so mu lovski prijatelji iz lovske družine Trojane - Ožbolt v gozdu na Prvinah, nedaleč stran od lovske koče, postavili spominsko obeležje. Obeležje stoji prav na mestu, kjer je po daljši bolezni, med nedeljskim skupnim lovom, v tišini gozda mirno ugasnilo njegovo življenje.
Lovci bi se ob tej priložnosti radi zahvalili Cirilu Smrkolju, ki je v soglasju s Tinetovimi najbližji-
mi dovolil postavitev obeležja na svoji zemlji. Slovesnosti ob odkritju obeležja so se udeležili številni Tinetovi lovski prijatelji in njegovi domači, obeležje pa je blagoslovil blagoviški župnik Marko Pajk.
Obeležje naj vsakega, ki bo hodil mimo, hote ali po naključju, spomni na priljubljenega in vedno nasmejanega Tineta Stareta, pa tudi na minljivost našega bivanja na zemlji.
Franc Smrkolj
22. spominski pohod po poteh za Slovenijo
Zbrali smo v parku poleg Občine Domžale, od koder smo se napotili proti RTV oddajniku Domžale. Tam nam je Emil Gorjan, takratni vodja na oddajniku, povedal nekaj svojih spominov. V Trzinu nam je poveljnik zaščitne čete leta 1991 Janez Gregorič opisal trzinski spopad v vojni za samostojno Slovenijo. Bil je priča usodi vojakov teritorialne obrambe Slovenije in pripadnikov JLA, ki ni bila rožnata, saj so tam končali življenjsko pot štirje vojaki JLA in Edvard Peperko, ki je bil le nekaj dni prej vpoklican v TO Slovenije. Vojna je v resnici eden izmed največjih nesmislov človeštva. Začne se tam, kjer odpove politika ali drugače, nadaljevanje politike na grob, oborožen način. Le ljudje ubijamo zaradi ožjih ali širših koristi, živali to počno zgolj za preživetje, zaradi hrane in kadar se čutijo ogrožene.
Iz Trzina nas je pot vodila do Ručigaja na Dobenu, kjer smo imeli tradicionalno »trojansko malico«, to je krofe. Tam sta nam svoje vojne spomine zaupala poveljnika odredov dr. Janez Kušar in Bine Kladnik. Oba odreda sta med vojno delovala v Ljubljani in sicer v blokadi vojašnice v Šentvidu, kjer k sreči ni prišlo do bojnega spopada, kajti šentviška vojašnica je bila močno oborožena z minskimi sredstvi in posledice si lahko le predstavljamo. Po počitku smo nadaljevali proti gradu Jablje, kjer nas je pozdravil mengeški podžupan Bogo Ropotar.
Pohod smo zaključili z malico pri gasilskem domu v Stobu, kjer smo z našimi prijatelji iz drugih veteranskih združenj posedeli še v pozno popoldne. Žal je lahko le tistim, ki so bili povabljeni, in jih ni bilo.
Tudi po dvaindvajsetih letih se še vedno najde kdo, ki nam pomaga. Tokrat so to bile Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Občina Domžale, vse tri Krajevne skupnosti Domžale (Simona Jenka, Slavka Šlandra in Venclja Perka), podjetje ROISS-dva iz Ljubljane in Gostinsko podjetje Trojane.
Janez Gregorič
Jesenski dogodki v PGD Krašnja
Jesen se že izteka, iz poznega poletja pa do sedaj pa se je v našem društvu zgodilo že marsikaj.
V	ponedeljek, 12. avgusta, se je ob 16.25 oglasil pozivnik, na katerem je bilo sporočilo, da gori oziroma se močno kadi iz gozda v Kompoljah ali Korenu. Izvozili smo ob 16.32 z vozili GW-1 in GVM-1 ter devetimi gasilci. Ko smo prišli v Kompolje, nismo nikjer opazili dima niti ognja, zato smo šli naprej proti Korenu in Vrhu nad Krašnjo, vendar tudi tu ni bilo nobenega dima ali ognja. Javili smo na RE-CO, da nismo našli oziroma odkrili ognja. Preden smo se vrnili v garažo, smo še enkrat preverili teren, in se ob 01.45 vrnili v garažo.
V	nedeljo, 18. avgusta, smo bili povabljeni na sektorsko vajo pobratenega društva PGD Gozd-Martuljek ob 20-letnici orodišča na Srednjem Vrhu. Sodelovali smo z GW-1 in sedmimi gasilci. Po končani vaji je sledilo druženje z gasilci in krajani Srednjega Vrha.
V	soboto, 21. septembra, smo krašenjski gasilci organizirali «tekmovanje s staro brizgalno». Prijavilo se je šest ekip v različnih kategorijah. Po tekmovanju je sledilo kratko druženje in pogostitev vseh tekmovalcev in ostalih krajanov.
V	dopoldanskem času je bilo istega dne na Brdu pri Lukovici tudi tekmovanje oziroma kviz gasilske mladine. Naše društvo so zastopale tri ekipe, dve ekipi pionirk in ena ekipa starejših pionirjev. Vse ekipe so dosegle odlične rezultate. Pionirke so zasedle 1. in 3. mesto, starejši pionirju pa 4. mesto. Ekipa pionirk, ki je zmagala, se je uvrstila na regijsko tekmovanje, ki bo v novembru.
Vsem trem ekipam čestitamo za dosežen uspeh, ekipi, ki se je uvrstila na regijsko tekmovanje, pa želimo čim boljši uspeh.
Jure Jamsek
slavnostna akademija ob 125-letnici delovanja PGD Lukovica
V soboto, 26. oktobra 2013, je v kulturnem domu Janka Kersnika potekala slavnostna akademija ob 125-letnici Prostovoljnega
gasilskega društva Lukovica. Na slovesnosti, ki se je je udeležilo kar nekaj gasilcev iz domačega in okoliških društev, so podelili
priznanja in zahvale za uspešno in dolgoletno sodelovanje, tako med društvi kot tudi za prizadevnost članov v lukoviškem
društvu. Podelili so tudi priznanje za častnega poveljnika društva, ki ga je prejel dolgoletni član ter nekdanji predsednik in poveljnik Florjan Maselj. Prireditev, na kateri je nastopil tudi moški pevski zbor iz Lukovice, se je nadaljevala na osrednjem trgu, kjer je potekal blagoslov in uradni prevzem novih pridobitev v društvu, in sicer novega poveljniškega vozila, ga-silko-reševalnega čolna in gasilskega priklopnika z visokotlačno črpalko. Po končanem uradnem delu akademije so gasilci PGD Lukovica s pomočjo gostišča Furman v dvorani kulturnega doma pripravili manjšo pogostitev vseh gostov.
Dejan Žnidar, foto: Katja Cerar povzeto po www.gasilci-lukovica.si
WC« Nova Slovenija
m Krščanski aemottratl
Zakaj je krizno stanje v sloveniji in nekaterih članicah EU
RAZLOG ZA to SO NEDOKONČANA tranzicija, obstoj MONOPOLOV in omrežij pod krinko navidezne demokracije, KI SO TAKŠNE MONOPOLE PRAKTIČNO OBVLADOVALE VES ČAS
Ključni problem proračuna RS za leti 2014 in 2015 je, da je popolnoma nerealen, polemike o tem, ali je razvojno naravnan ali ne, so popolnoma odveč. Razlika med predvidenim proračunskim primanjkljajem vlade za naslednje leto in ocenami Evropske komisije je ogromna in znaša 4% BDP, v denarju je to skoraj 1,5 milijarde. Običajno doslej so se napovedi Evropske komisije v zvezi s Slovenijo izkazale celo za preoptimistične. Ta velikanska razlika in grožnje po dodatnih milijardah, ki si jih bo morala država izposoditi, je razprava o nepremičninskem davku, ki naj bi v proračun prinesel od 180 do 300 milijonov, relativno nepomembna, ker predstavlja petino razlike v izračunu primanjkljaja med vlado in Evropsko komisijo. Posebna komisij EU, ki je letos poleti preučevala politično in gospodarsko situacijo ter probleme pri uveljavljanju vladavine prava v Sloveniji je dejala : ne morete se držati demokratičnih pravil v Bruslju, ko greste domov pa pozabite nanje. Živeti v demokraciji pomeni spoštovati osnovna pravila demokracije. Davek na nepremičnine v občini Lukovica. Ta davek je namen za financiranje lokalne samouprave oziroma našega razvoja standarda. Vladna koalicija nam bo pobrala še ta vir, da bo zapolnila luknje privatnih tajkunskih bank. Z množičnem lastninjenjem je GURS napravil popolno zmedo. V naši občini so podobne nepremičnine ocenjene zelo različno množica lastnikov pa nepremičnino nima ocenjeno in ne plačuje tega davka. Taki so naj najglasnejši!
OO sds LuKovicA
SDS
9. novembra 2013 je na Vranskem potekal 7. kongres Nove Slovenije. Soglasno je bila potrjena sprememba statuta in imena stranke, ki se imenuje: Nova Slovenija - krščanski demokrati. Smo demokratična politična stranka, ki želi povezovati državljane Republike Slovenije na podlagi demokratičnih načel, krščanskega odnosa do bližnjega, vrednot slovenske osamosvojitve in duha evropskega in globalnega povezovanja. Izhajamo iz bogate dediščine krščanskega socialnega gibanja na Slovenskem, iz temeljev krščanske demokracije, ki poudarja dvojno naravo človeka: kot posameznika z neodtujljivim dostojanstvom in pravicami ter kot družbenega bitja, ki se lahko uresničuje šele v skupnem življenju z drugimi ljudmi. Zato želimo krščanski demokrati graditi državo utemeljeno na svobodi posameznika, spoštovanju njegovega dostojanstva in na vladavini prava. Ponosni smo na našega prvega župana Občine Lukovica Anastazija Živka Burjo, ki je ob Jožetu Strgarju prejel naziv častnega člana Nove Slovenije-krščanskih demokratov za izjemen prispevek k razvoju krščanske demokracije v Sloveniji. Imenovanje je z bučnim aplavzom pozdravilo več kot 400 delegatov in gostov kongresa.
Častnemu članu Nove Slovenije čestitamo tudi v imenu vseh članov Občinskega odbora N.Si -krščanskih demokratov Lukovica.
davek na nepremičnine je nepravičen!
Vlada Alenke Bratušek je nenasitna. Prihaja izključno z dvigi davkov in dajatev ter z zniževanjem olajšav družinam, uvaja pa nove davke ter druga bremena - tak je tudi davek na nepremičnine. Državljani razumemo, da je treba v težkih trenutkih zategniti pas. To počne vsak od nas, ko se znajde v težavah. Takrat naredimo inventuro, ločimo bistveno od nebistvenega, črtamo tisto, česar ne moremo financirati. Ta vlada tega ni naredila. Ni izpeljala nobene racionalizacije ali črtanja nepotrebnih stroškov. Celo nasprotno - pri nadzorovani likvidaciji Factor banke in Probanke, se je vlada odločila zaščiti neetična, klientelistična in tudi nezakonita ravnanja lastnikov, članov uprav, nadzornikov, privilegiranih vlagateljev in privilegiranih kreditojemalcev. S tem se bo neto proračunski strošek dvignil in bo znašal najmanj 400 milijonov evrov - toliko, kot so predvideni bruto učinki Zakona o davku na nepremičnine. Ali je potrebno, da zaradi takih dejanj elitnih posameznikov Vlada bremeni vse državljane in gospodarstvo? Ta Vlada ni sposobna realizirati določb Zakona o zaplembi premoženja nezakonitega izvora in odvzeti tistim, ki so veliko večino svojega premoženja nakradli. Če bi samo nekaj tega vsako leto zaplenili, davka na nepremičnine ne bi potrebovali. Tistim, ki so pokradli naše premoženje, pa sta vlada in koalicija zagotovili popolno zaščito, saj niso podprli naših predlogov za objave podatkov o nepravilnostih v obeh tajkunskih bankah.
Z Zakonom o davku na nepremičnine so nezadovoljni vsi: zbornice (obrtna, gospodarska, kmetijska), sindikati, občine, več ali manj vsi državljani in tudi velik del politike. Odkar imamo vlado Alenke Bratušek, je vsak državljan obremenjen s približno 500 evri dodatnega bremena. Toliko znašajo učinki povečanih davkov in drugih dajatev, znižanja socialnih transferjev itd. Tistim, ki zaradi težkih razmer ne bodo zmogli plačati davka na nepremičnine, pa bodo nacionalizirali še tisto malo, kar so težko prigarali. Vladna rešitev, da se bo država tistim, ki tega ne bodo zmogli plačati, usedli na njihovo premoženje, pa je cinizem brez primere. Je to potrebno, smiselno, pravično?
Robert Hrovat, poslanec sds
Hofer sporoča
Hofer
Sladka ponudba po sladko NIZKIH CENAH
Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so simbolične. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Za napake v tisku ne odgovarjamo.
Orehova jedrca
200 g
Mak Waldviertler Mohn
Mandeln
14,45/kg
5,96/kg

Belgijski pralineji
250 g
' Kartonska embalaža s
i (npr. kosmicev, caja, | I piškotov)
1 z recikliranjem kartonske ' embalaže prihranimo eno 1 petino drevesa in 40 litrov ,
i čiste vode. Kartonsko emba-
i |ažo sploščimo in odvrzemo
i v zabojnikza papir. S pravil- I „im ločevanjem poskrbimo , za njeno recikliranje.
Več preberite na
! viww.locevanjeodpadkov.si. |
Pralineji
•	mlečni ali
•	temni 300 g
24,90/kg
Mr. Perkins Zimski raj
•	toplota kamina ali
•	zimska harmonija ali
•	pečeno jabolko 75-50 g oz.
25 čajnih vrečk

ŽIVIMO Z OKOLJEM
18,53-27,80/jcg oz. 0,06/vrečko
Hoferjeva resnica st. 1
HERBA
Bonboni
•	pomaranča-ingverali
•	črniribez-ameriškislamnikali
•	brusnica-acai jagode 90 g
Bio oreščki
•	študentska hrana ali
•	indijski oreščki ali
•	mešanica oreščkov 135 g/125 g
13,26/14,32/kg
Jabolčni ^^ES^ krhlji
•	neolupljeniali
•	olupljeni 200 g/150 g
Dateljni
s koščico, 200 g
Suhe fige
poreklo: Grčija, 500 g
VečkoMerlgi
7,95/10,60/kg
Hofer trgovina d.o.o.
www.hofer.si i visa h