Posamezna številka po iu vm.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Sclenbtirgova ulica ?t. C, II. nadstropje. — Uradne me za stranke so od 10. do 12, dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .• : ;	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošli ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oj^ersko iu Bosno K 10‘40, polletna K 5'20. četrtletna K 2-60, mesečna K —-90; za Nemčijo ccloletno K 12-—; za : : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14’—.	: : :
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in	soboto.	«;
UFRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do :::	poldne in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: . in reklame 40 vin. — Inserate sprejema uprarniStva.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma 6e no Bprejemajo.   Reklamacije listu so poštnine proste. —------------------—
Ste v. 841.
V Ljubljani, v soboto dne 80. maja 1914.
Leto IV.
Albanski zapletljaji.
Možiček.
Še sedaj ni povsem jasno, kaj tla je pravzaprav povzročilo vstaško gibanje v Albaniji. Najbrže pa sta glavna povoda verski fanatizem mohamedanskih Albancev in nezadovoljnost kmetov napram svojini gospodarjem izkoriščevalcem begom. Da je prihajalo bodrilo k° uporu, tudi od mladoturkov iz Carigrada, to je zelo verjetno. Ali naj bo vzrok ta ali oni, eno nepo-bitno dejstvo ve danes ves svet, to namreč, tla ni viteza klavernejše postave pod božjim solncem kakor kneza Viljema, Berchtoldovega varovanca. Brez energije, brez iniciative je ta nemški princ, sluša tega, sluša onega, krene semkaj, krene tja, kakor lesen možiček na vrvici, ki jih prodajajo na semnju po grošu.
Esad pašo jc dal oblegati, aretirati, izgnati -- to je bil brezdvomno avstrijski vpliv. Dokazov o njegovi nezvestobi še ni imel, ali svetovali so mu ta korak in on, da pokaže moč vladarja. jc brez premisleka nastopil proti Esadu z velikanskim aparatom. Ko so se pokazale posledice nepremišljenega koraka, je bil brez glave in je odkuril na italijansko ladjo, in sicer samo zato — kakor poročajo oficiozna poročila tako ginljivo — ker je bila knjeginja izjavila, da ga ne zapusti, da brez njega ne odide na ladjo, in on junak, je hitro, porabil ugodno priliko. To je bilo delo italijanskega poslanika. Čez nekaj ur se je Viljem vrnil v palačo, hitro podpisal vse zahteve vstašev, to je bil storil tudi pod vplivom italijanskega poslanika. Ko je bil pa na ladji, ga je pa močno mikal nasvet avstrijskega delegata, da se odpelje v Trst, seveda brez albanske krone. Potem je dobil v Draču zopet nekoliko poguma, ko so prišli Ma-lisori — takorekoč avstrijski podaniki — in mu ponudili svoje junaško varstvo. Ali junaki pod poveljstvom dvclt katof. duhovnikov so takoj pokazali vse čednosti in prednosti zajcev, ko so zaslišali prve strele iz vstaških pušk. In potem so se pričela pogajanja med albansko vlado m vstaši, in vse kaže, da Viljem komaj čaka na to, da zahtevajo vstaši, naj odstopi.
I akšen jc torej knez po Berchtoklovem okusu. Bcrchtold ga je videl morda, da se zna spretno sukati po gladkem parketu, da ima pravi rezki lajtnanski glas, če zapoveduje ducatu nemških vojakov, pa je bil prepričan, da mora mož s takimi lastnostmi imponirati tudi Albancem. Albanci ne poznajo evropskih šeg, malo jih briga, če se priklanja njihov vladar po vseli pravilih etikete, ampak od svojega vladarja pričakujejo poguma, pravega moškega poguma, čeprav nekoliko pomešanega z nasiljem in brutalnostjo. Takšen vladar bi bil po njihovem okusu. Dobili ga niso, z možičkom na albanskem prestolu ne vedo kaj početi, zato naj Sre, odkjer je bil prišel.
Zahteve vstašev.
Mednarodna kontrolna komisija reprezen-tira sedaj albansko vlado, čeprav se knežji prestol še ni povsem zrušil. Vstaši so izročili kontrolni komisiji pismo s sledečimi zahtevami:
1. Albanski vladar naj uvede verski pouk na podlagi naše vere.
2. Ker sc je bila izkazala sedanja vlada Albaniji sovražna in ker so celo streljali na nas in naše žene in otroke s topovi, zato želimo, da
“■'iT.-. ......
prevzame gospodstvo in upravo Albanije zopet turški paša.
3.	Ce to ne gre, tedaj izročamo svojo usodo velesilam, ki naj nas osvobode sedanje vlade.
Albanski dogodki v avstrijski delegaciji.
Na torkovi popoldanski seji delegacij jc govoril o albanskih dogodkih sckcijski šef v zunanjem ministrstvu grof Forgach. Dejal je:
Pri Tirani je izbruhnila revolucija, katere vzroke jc treba iskati v verskih in gospodarskih vprašanjih. Pri tem so sodelovali zunanji balkanski vplivi. Natančna mera tega sodelovanja sc bo pač dognala še le čez čas. Časnikarska poročila o obsegu in intenziteti kmečke vstaje so pretirana, ravnotako se tudi dozdaj ni potrdila vest, da so bili pomorjeni begi. Obenem s tem izbruhom se je poostrilo tudi nasprotje med Esad pašo-in njegovimi nasprotniki v glavnem mestu. Esada so obdolžili zveze z upornimi kmeti. Tudi dogodki v Draču še niso popolnoma pojasnjeni. Knez je požrtvovalno sprejel odgovorno kulturno delo. Obžalovanja vredno bi bilo, če bi se njegovo delo otežkoeilo v sedanjih resnih in težavnih momentih z osebnimi napadi.
Upori in prav posebno agrarni nemiri sc dogajajo tudi v visoko razvitih državah. Pri primitivnih narodih se vrše bolj pogostotna, zato so pa manjšega pomena kot drugje. Pod turško vlado so take dogodke v Albaniji komaj upoštevali, ker so bili na dnevnem redu. Tudi zdaj so dobili ti dogodki svoj pomen in ker hočejo gotovi krogi iz tega konstruirati nesporazum-ljenje med Avstrijo in Italijo. Padec Esad paše pa ni povod za tako nesporazumljenje. Esad paša ni bil nič drugega kakor albanski veljak in minister. Ce ga slikajo sedaj kot pristaša Italije, je to neokusno hujskanje. Isto velja o absurdni trditvi, da smo mi provzročili padec generala in pri tem sodelovali. Mnogo govore
o	naših pristaših v Albaniji. Kakor pa jc znano, imamo v Albaniji samo en cilj: Ohranitev in konsolidiranje mlade države. Vsak, ki nam pri tem pomaga, vsak, ki ima isti cilj, je naš pristaš.
V	kratkem boju v Draču so se postavili razen poveljujočih holandskih častnikov še razni slučajno v Draču navzoči Evropejci v službo kneza, med njimi Italijani, Nemci, Avstrijci in en Anglež. Avstrijski sobojevniki so bili častniki, ki so bili spremili avstrjske lopove v Drač, da z vrše tam poizkusno streljanje. Da tl častniki pri izbruhu boja niso mogil ostati brezdelni, je pač umljivo, to pa je le posledica slučaja in nikakor ni bilo preračttnjeno. Naše iz previdnosti pred Drač odposlane vojne ladje in mornariški oddelki, ki so bili odposlani v varstvo kneza in poslanika, niso stopili v akcijo. Najbrže do tega tudi ne bo prišlo, ker soglašamo z italijansko vlado, da se moramo ogniti vsaki intervenciji in vsakemu poseganju v delokrog albanske vlade. Ce bi sc izkazala potreba, palačo dlje časa zastražiti, bi nadomestili mornariški oddelek s četami mednarodne posadke v Skadru, glede česar se kabineti že pogajajo. To sem po naročilu ni. cksc. zunanjega ministra povedal delegaciji.
S tem kilavim odgovorom mora biti zadovoljna avstrijska javnost. Najlepše jc še priznanje, da so bili avstrijski častniki »slučajno < v Draču in da so kar brez vsakeea ukaza šli v ogenj za tujega vladarja.
Italijanski minister za zunanje zadeve o albanskih dogodkih.
V italijanski zbornici je dejal minister za zunanje zadeve di San Giuliano o dogodkih v Albaniji:
Že približno dva tedna so krožile vesti o nezadovoljnosti v srednji Albaniji, kjer je izbruhnil .upor, ki ima svoje vzroke deloma v tradicionalnem odporu proti plačevanju davkov, proti vojaški dolžnosti in sploh proti vsem zahtevam, moderne zapadno evropske države, ki so bile poosebljene v izvolitvi evropskega kneza. Ker je pretil upor Draču, je bila nujna potreba po obrambi. Pri tem so nastala nasprot-stva med holandskimi oficirji in Esad pašo. Doslej še ni dokaza, da bi bil imel pri tem Esad postranske namere, ali da so sumili Esada vladar in holandski oficirji, to je otežkočalo obrambo. Italija in Avstrijsko • Ogrska sta slej ko prei edini v tem, da utrdita albansko državo in njenega kneza. Obe vladi se potrudita kar najbol) mogoče, da preprečita oboroženo intervencijo v Albaniji in odpokličeta prei ko mogoče mornariške straže. Obe vladi sta se zedinili v tem, I seveda če pritrdijo ostale velesile, da odide i oddelek mednarodnih čet iz Skadra v Drač.
V Albaniji nastanejo lehko kljub našemu ' trudu prav nevarni dogodki, ki bi vplivali na ves balkanski polotok in Jadransko morje. Ravnovesje v Jadranskem morju se ne sme izpre-meniti na noben način ne na našo škodo in ne
v korist kake druge maie ali velike sile.
Ministrski predsednik o državnem zboru.
Na ponedeljkovi seji delegacij jc pojasnil ministrski predsednik grof Stiirgkh svoje stališče glede delovanja državnega zbora. V glavnem, je dejal:
»Vlada nikakor ni tako pesimistična kakor nekateri delegatje, ki trdijo, da živimo v trajni ustavni krizi. Sedanji položaj je le mimogredoča epizoda, ki jo prepelje vlada tako hitro kakor le mogoče v normalni položaj parlamentarič-nega življenja. Ni Je vlada zakrivila sedanjega položaja; tudi trditve, da je le § 14. zakrivil vse nedostatke našega političnega, gospodarskega in fiijancielnega življenja, so neutemeljene. Ureditev ustavnih razmer na Češkem omogoči tudi delazmožnost parlamenta. Nalogo, ki jo jc bil dobil predsednik poslanske zbornice na seji klubovih načelnikov, bo podpirala vlada in sc udeleževala pogajanj z vso silo, energijo in vdanostjo. Vlada želi sklicati parlament kakor le mogoče hitro. Ne bo čakala šele gotovih garancij, temveč ga skliče kakor hitro bo le nekoliko utemeljenega upanja za delazmožnost. Ciinprej s to zgodi, tem ljubše bo vladi, zakaj težko nosi enostransko odgovornost za ono, kar je morala odrediti letošnjo spomlad.
Potem govori grof Stiirgkh o tem, kdo da je pravi prijatelj državnega zbora. Pravi: Oni ni pravi prijatelj državnega zbora, ki ga hvali in se mu laska, temveč oni, ki mu drži ogledalo in mu prijateljsko svetuje: Ce se izločiš iz dela za državo, potem se izločiš iz vsega političnega življenja. To pravo ljubezen do državnega zbora pa ima vlada, ker opozarja na napake, a podpira vse, kar koristi plodonosnemu delu.«
Stiirgkhova izvajanja so vzor hinavskega zavijanja dejstev. Sedaj naenkrat ga skeli vest za vse protiustavne odredbe, ko vendar vc
vsako politično otroče, da je brezvestno nagnal ljudske zastopnike domu le zaradi bosanskih železnic, povišanja rekrutnega kontingenta in 400miljonskega izdatka za armado. Vedel je, da so to zahteve, pri katerih bi prišlo do resnega boja med vlado, njenimi pristaši in pravimi ljudskimi zastopniki. Ker pa sovraži gospod grof vsako prerekanje s plebejci, ki sede na njegovo žalost v parlamentu splošne in enake volilne pravice in ker je moral obvarovat? svoje pristaše v državnem zboru pred ljudsko sodbo, zato je hitro posegel po najprimitivnej-šem izhodu iz tega sitnega položaja, po § 14. Sam ni hotel preprečiti obstrukcije, temveč jo je netil, samo da je imel navidezen izgovor za vrv. Sedaj pa pretaka mačje solze, poizkuša zvaliti krivdo na druge in st povzdiguje v odkritosrčnega prijatelja ustave in parlamenta, pa ni nič drugega nego absolutistična spaka.
Letošnji strankin zbor.
Sodrug Štraus iz Idrije ne soglaša s sklicanjem strankinega zbora v Ljubljano in trdi celo, da tudi zaupniki izven Ljubljane ne soglašajo s tem. Sklicuje se na točko 48. organizacijskega pravilnika in pravi, da hočejo zaupniki iz Trsta in Primorskega strankin zbor v Trstu in da naj se preseli tudi »Zarja« v Trst. »Zarja« ima večino svojih odjemalcev na Kranjskem. vsa Primorska pa ni imela po prenehanju dnevnika toliko število odjemalcev, da bi se bili pokrili stroški, katere je povzročal samo Trst. (To ve upravnik »Zarje«!) O tem sc sicer pogovorimo na strankinem zboru. Nadalje trdi sodr. Štraus, da če ne bo dobre predpriprave za strankin zbor, bo po zboru le razdor na vse strani, delo in stroški brez vsakega uspeha. Da morajo biti dobre predpriprave, soglašam. Poročilo naj se pripravi za pretečeni dve leti in Če le mogoče, naj se objavi pred zborom v listu. K drugim točkam naj izvršcvalni odbor pripravi potrebne predloge, preskrbi referente in vse drugo, kar je potrebno, seveda morejo pri poročilih sodelovati okrajne in deželne organizacije s tem, da pošljejo pravočasno svoja poročila. Končno svetuje sodr. Štraus, naj skliče deželno zastopstvo za Kranjsko konferenco, ki naj odloča, kje bodi strankin zbor. Ne razume« kako prihaja do tQga nasveta, ne da bi ga utemeljil. Ako jc sploh potreba sklicati kakšne predposvetovanje, sem mnenja, da naj se snide širši izvršcvalni odbor, ali pa naj določijo tiste krajne organizacije, ki so v zmislu strankinega statuta odratunavalc izvrševalnemu odboru strankin davek, kje naj sc vrši letošnji strankin zbor.
To moje mnenje ni nikakršen pogoj, le na* svet za slučaj, da se res mora kaj storiti; mislim pa, da kdor pozna našo stranko natančno, pozna tudi njeno materialno stanje, ki ni ravno najsijaineje. Vsled tega je po mojem mnenju naravnost zlobno, če hoče kdo brez pravega vzroka napravljati strankinemu vodstvu nepotrebne stroške, ki bi narastli, če bi kdo hotel strankino vodstvo prisiliti, da skliče strankin zbor v Trst. Kdo bo plačal stroške? Morda Trst? Kaj še! Znano mi jc, da niso tržaški sodrugi od zadnjega strankinega zbora niti vinarja odra-čimali strakinemu vodstvu v Ljubljano. Stroške bi imel izvršcvalni odbor in tiste organizacije, ki odračunavajo strankin davek. Za stranko ne sme biti merodajno, kje jc več delavcev ali večje mesto, merodajno mora biti to, da s svojimi skromnimi sredstvi skliče strankin zbor
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalje.)
XXXIII.
•Icdva je Soumar zapustil hišo, v kateri je .stanoval Hanuš, so v Pragi in na Vinogradih že razglašali nagli sod. Naletel je baš, ko se je na Palackega cesti ustavila stotnija vojakov, spremljajoča policijskega uradnika. Zaropotali so bobni, potem pa je policijski uradnik čital prokiamacijo:
»Njegova ekscelenca gospod minister notranjih del je v soglasju s c. kr. justičnim ministrstvom določil na podlagi § 430. kazenskega reda nagli sod.«
Soumar je npka časa stal osupel, namuznil se je in šiloma se prodrl iz gnječe, ki sc je nabrala okrog. Opozoril je nase dva policaja, katerih eden ga jc pozval, naj gre po hodniku. Prvi hip ni vedel, kam se naj obrne. Šel je mračno s povešeno glavo, drenjajoč sc med ljudmi Vojaki so ga nekolikokrat opominjali. Neki dragonec, kojega je začudeno pogledal, ga jc počil s plosko sabljo po hrbtu. Odslej je korakal previdneje, hoteč dospeti do vinograj-skega parka, toda kordon vojakov ga jc zavrnil. Prišel je na Jungmanovo cesto, kjer jc bil baš pogreb. Pridružil se je in tako prišel na olšansko cesto, in ko se je stemnilo, na polje nad Kanalskim vrtom.
Tu jc dolgo korakal po stezi poleg plotu, Dve, tri ure jc. ta hodil sam in v teli urah sc mu jc vse človeško življenje, celotna vsebina človeškega življenja prikazala takorekoč pod ostrini steklom p*vd bolnimi očmi. V njegovi
notranjosti je odseval ves ta svet in vse življenje — tu je bilo vse že razluščeno, samo v raznih izpremembah se jc šc ponavljalo, še enkrat, šc znova in naposled. V teh izpremembah, kako je sam tekom svojega pozemskega potovanja preživel in spoznal prav do najskrajnejšega, prvega otroškega nazora svet, ko je bilo vse tako in ni moglo drugačno biti, nego se mu je tedaj, sinu uboge perice iu delavskega očeta, predstavljalo, ko jc bilo po njegovem nazoru od začetka sveta vse urejeno in ustanovljeno in bi moralo biti do konca sveta. Ta slika človeške družbe, ta njena uredba. To, da so bili tu bogati in revni ljudje, kralji in knezi in vojaki, papež na tronu, škofje v mitrah s srebrnimi palicami in berači v capah in bogaboječi verniki. Iti Sedaj, ko jc prestal boj, je bilo vse baš tako še Urejeno, so bili tu še revni in bogati, še kralji, knezi, vojaki, papež na prestolu, škofje v mitrah s srebrnimi palicami in berači v čhpah in bogaboječi verniki, toda na Soiimarjevem obrazu sc je sedaj pačil u/.asen smeh pri jiriglcdu na tako šahovnico sveta in življenja.
Ob plotu jc prišel do kraja, odkjer je imel razgled na Prago. Rmnpnkasta zafja sc jc dvigala proti nebu z ulic, s plinom iu električnimi svetilkami razsvetljeni!:. Glava mu je omahnila, oči so sc mu zabodle v zemljo, baš pod noge. A znova se je ozrl na Prago in zopet se mu je na obličju prikazal temni smeh. Da, tam doli jc bilo vse to baš takšno, tam doli žive vsi tisti podli, najbolj podli ljudje, tiste pošasti podobe prave človečnosti. Tam na tem svetu se oznanjuje Kristova ljubezen do bližnjega, tam sc oznanja krščansko uboštvo in ponižnost, toda to so služabniki božji napasenih, dobro rejenih obličij, kateri se sklicujejo na vzor evangeljske ponižnosti. Tam *o tisti iluliovni
knezi, vozeči se v razkošnih kočijah, z dvema paroma konj, tisti kardinali, obiskujoči miklavške in božične slavnosti, raz katerih jc umita in počesana vsa beda. Tam doli v tern svetu so škofje in prelati, ki s pomočjo komornikov legajo v posteljo v razkošnih palačah. Tam so lenobo pasoči kapitalisti, bogati trgovci in fabrikanti,— in očetje in matere, ki skačejo z deco vsled revščine v reke. Tam —
In Soumar se je obrnil in bežal po stezi na polje. Toda v glavi njegovi jc obtičala spačena slika. Videl je pred sabo v duhu ne samo tc učitelje, oznanjujoče Kristove besede o velblodu, kateri ložje pojde skozi šivanklno uho, nego bogataš v božje kraljestvo, pa tudi druge učitelje, učitelje svoje rodne zemlje, oznanjujoče ljubezen in požtrvovalnost do domovine, govoreče o dragem narodu in dragem ljudstvu, in izsesavajoče to ljudstvo z oderuškimi obrestmi. Videl je tiste rodoljubne advokate, te duhovnike drugega, spačenega naboženstva, te prebcndovce nove vrste, in ljudstvo, razdraženo z rdečebelimi prapori, z rodoljubnimi koračnicami in gesli, ljudstvo, varano na vseh straneh od svojih govornikov, časnikarjev, pisateljev — to ljudstvo, opotekajoče se od prevare do prevare v ogromni, spačeni komediji.
»Laž, laž — laž!« je sikal pod navalom razburjenih misli. In ta večkrat ponovljena beseda mtj je pomenila, da ni, da ni bilo in ne bo v življenju resnice, da so se vsi ljudje vpregli v jarem laži, da bi se pod tem jarmom spačili v podle, najpodlejše spake, opotekajoče in drenjajoče se po ulicah in cestah proklete zemlje. Videl -je one človeške figure, vriskajoče ob blagohotnem pogledu in ogovoru drugih, višje postavljenih človeških figur, plazeče se pri nogah močnejših in bolje oblečenih, tc figure ošabne iu samozavestne, in »onižne.ter spošt-
ljive figure, katere pa se razburjajo ob gotovih prilikah, zaradi gotovih gesel, ter skesano in pokorno hodijo po odmerjenem življenskem tiru pod gotovimi drugimi gesli.
Videl je šole, .v katerih učitelj resnega obraza razlaga popis Ognjene zemlje in inozemskih hroščev in živalic, videl jc gimnazije, kjer profesorji z naočniki v dijake ubijajo gršk* aorist, videl resne zbore učenjakov, prepirajoče sc o matematičnih problemih, dočim stoje na ulicah v capah trume beračev, prenočujočih v opekarnah.
In pri vsem tem — jc videi — ti ljudje praznujejo praznike in slavnosti, vesele se prihajajoče spomladi, pozimi se drsajo po ledu, hodijo na koncerte in v gledališča — in v komisijah in v parlamentu se posvetujejo o jezikovnih naredbah.
Kaj so sc vse izmislili — tako se mu je sililo v dušo, — da bi zakrili resnico, da bi mogli živeti v laži! Izmislili so si te gotiške in drugačne cerkve, izmislili so si pobožne pesmi, napeve in obrede, izmislili si molitvenike s platnicami iz slonove kosti, knjige, iz katerih klečeče dame v svili, finih rokavicah šepetajo tiskane besede v nebesa. Vse'to so si izmislili, da bi zakrili, da so vsi iz enega mesa, iz enih kosti, in da bi na laž postavili resnico življenja.’
In vedno mu je tičal na obličju temni smeh. Šc enkrat se je vrnil na grič, s katerega je videl razžarjeno Prago. Poklical si je v spomin
i	te izgrede, razdivjanost ljudstva, zbirajočega se po ulicah, prepevajočega in pobijajočega okna »Laž — laž!«
Znova je bežal med polja.
Saturnin Farandola
v	JAlSuliaSS Znamenit, Jake zabaven, mliliisn,film
CUCIOVlil CIOZIvlfaJI« po enakem romanu Jules Vernea. :i
Predstave vsak dan ob 4%, 6'i„ 81/, i ob nedeljah in praznikih ob T/,, 4l s, 6‘/„ 81/,.
Kinematografski večeri burkeiev, naivečia veselost 2 uri predvajanja
petek 29., sobota 30., bink. nedelja 31binkoštni ponedeljek 1. junija.
Cene prostorom: 1 K 30 vin,; 1 K; 89 vrn,; 49 vin
tam, kjer ima vsaj del strankinih pristašev, ki vrše napram stranki svojo dolžnost in da omogoči čim večji pristop na strankin zbor. Zato je pa Ljubljana bolj pripravna kakor Trst. S Štajerskega in Koroškega, ali če vzamemo rudniške okraje Velenje, Griže, Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, imajo vsi bližje v Ljubljano. Torej pridejo lažje tržaški in primorski sodrugi v Ljubljano kakor pa sodrugi iz gori omenjenih krajev v Trst Zaradi tega sem mnenja, da je najbolje, ako se vrši strankin zbor v Ljubljani, kjer bo lahko največja udeležba in se doseže to, kar želi sodrug Štraus.
V	Zagorju, dne 27. maja 1914.
Mihael Čepin.
Politični pregled.
= Delegacije. V torek je bil na razpravi vojni proračun. Za poročevalcem Rosnerjem je govoril češki separatist Nemec. Vsebina njegovih izvajanj je sledeča: Socialnim demokratom očitajo še vedno popolnoma po krivici, da so sovražniki države, ker niso zadovljni z armado v njeni sedanji obliki. Socialni demo-kratje zahtevajo ljudsko armado in to, da bodi tudi vojak državljan z vsemi državljanskimi pravicami. Izdatki za armado postajajo od leta do leta silnejši, a vzporedno s temi izdatki ne gre narodnogospodarski razvoj Avstrije. Glede povišauja prejemkov oficirjev pravi Nemec: Gotovo je, da močno vpliva sedanja draginja na prejemke oficirjev, ali pomisliti je treba tudi na to, da življenjski pogoji vojakov po vojašnicah nič več ne ustrezajo današnjim zahtevam časa. Končno izjavi, da bodo glasovali socialni deinokratie proti vojnemu proračunu, ker ne prinašajo izdatki za armado prav nič onega, Cesar potrebujemo: Blagostanja, omike in svobode. — Delegat Klofač pravi, da so Čehi zato proti zahtevam armade, ker je armada glavna opora centralističnega in Slovanom sovražnega sistema. Izjavi, da bo glasoval proti vojnemu proračunu. — Na popoldanski seji je govoril sekcijski šef grof Forgach o zmedah v Albaniji. (Njegova izvajanja prinašamo na uvodnem mestu). — Na seji v sredo je govoril delegat sodrug Leuthner, ki je pokazal najprej, kako da sl nasprotujeta Izjavi grofa Forgacha In italijanskega zunanjega ministra dl San Glullana. Potem je silno ostro kritizirat nastopanje avstrijskih častnikov, «:i hočejo igrati po vsej sili zadnji čas politično vlogo v državi. Na podlagi pisave dveh vojaških listov »Danzers Armee-Zeitung« in »Militiiirsche Rundschau« dokazuje, da se širi med avstrijskimi častniki duh. kakršen ie vladal v Turčiji, ko so upropastili častniki v mla-dotuiški stranki državo. Končno je prav krepko pokazal na razmere, ki vladajo pri 6. stotniji 17. pešpolka v Celovcu. (Njegova izvajanja prinesemo prihodnjič obširno). — Ministrski predsednik grof Stitrgkh je nato govoril in dejal, da se mora na vsak način dobiti pokritje za zvišanje oficirskih plač. (Kako energično zna govoriti Stiirgkh, kadar ne gre za ljudske zahteve). — Grof Forgach je nato branil postopanje zunanjega ministrstva. (Pač nehvaležno delo!) — Na popoldanski seji je govoril dr. Krek in zahteval preustrojitev pouka po kadetnih šolali. Mladi oficirji bi se morali zanimati tudi za socialna vprašanja. Končno jc govoril ostro proti dvoboju. — Dr. Kramar pravi, da je izvedel, da hoče Avstrijsko-Ogrska mobilizirati proti Rusiji. Svari vlado pred tem korakom. Na četrtkovi seji ie bil sprejet redni in izredni vojni proračun. Potem je bila razprava o mornariškem proračunu. Delegat sodrug Leuthner je pokazal, kako da nezmi-seino povečavamo našo vojno mornarico. Izdatki za vojno mornarico so narasli trikrat višje kakor pa se je dvignila naša zunanja trgovina. (Poročevalec o mornariškem proračunu je hotel namreč dokazati, da pospešuje vojna mornarica našo zunanjo trgovino). — Delegat S c h 1 e g e 1 (krščanski socialcc) je dejal: Veselimo se. ker lehko dovolimo res visoke zahteve mornarice (!!) — Mornariški proračun so seveda ravno tako navdušeno sprejeli vladni podrepniki kakor prej vojni proračun.
= Boj za Švihov mandat. V četrtek jc bila v mestnem volilnem okraju Vysoke Myto nadomestna volitev za Švihov mandat. Po hudem boju so dobili separatisti 2764 glasov, češki radikalci 2756, mladočehi 1330, češki naprednjaki 650, češki klerikalci 500, razcepljenih je bilo 90 glasov. 4. junija bo ožja volitev med separatisti in češkimi radikalci. Odločevali bodo mladočehi.
= »Atentat« v Zagrebu. V nedeljo so aretirali v Zagrebu v gledališču po predstavi dijaka trgovske šole Schaferja, češ, da je nameraval atentat na bana Skerlecza. Aretirali so še vse polno drugih dijakov. Policija je nastopala naravnost brutalno proti dijakom. Sedaj pa postaja vedno očitneje, da je aranžiral atentat policijski uradnik Bedekovič« da bi pre-ie avanzlraL Več aretiranih dijakov so zopet
izpustili.	„
= Dogodki v Albaniji. Kontrolna komisija se je pogajala v sredo z vstaši v Kavaji, v Četrtek pa z onimi v Tirani. Vstaški voditelji v Kavaji so izjavili, da so zadovoljni s pojasnili kontrolne komisije in z ugoditvijo, ki jim jo je bila priznala komisija glede njihovih zahtev. Definitivne odločitve pa še ne morejo izreči, ker se morajo dogovoriti z zastopniki ostalih pokrajin, ki se tudi udeležujejo vstaje. V Kavaji kakor v Tirani pa je del prebivalstva tako ver vko fanatiziran. da zahteva za vsako ce*o mo
hamedanskega vladarja. Tudi vstaški voditelji v Tirani so podali enako izjavo kakor oni v Kavaji. Shod zastopnikov vseh vstašklh plemen bo 2. junija v Šjaku. Udeleži se ga tudi kontrolna komosija. Zastopniki bodo na tem shodu precizirali svoje zahteve, ki jih predlože kontrolni komisiji. — Turkhan paša je dobil nalog, da sestavi novo albansko ministrstvo. Izjavil je, da bo stremela nova vlada pred vsem po tein, da doseže dobre oduošajc z Grško. — Avstrij-sko-ogrska mornariška eskadra, ki je v Malti, pripluje 2. junija pred Drač, kjer ostane kratek čas. — Italija jc odposlala zopet 3 križarke pred Drač. — V Skadru je bil v sredo velik shod Maljsorov in Miriditov. Shod, ki mu je pred-sodeval Prenk Bib Doda, je sklenil da odpošlje h knezu deputacijo. Deputacija naj informira kneza o položaju v severni Albaniji in mu sporoči, da so pripravljeni Maljsori in Miriditi na pohod proti upornim pristašem Esadovim. V slučaju, da napravi knez vstašem koncesije, tedaj ne priznajo teh koncesij Maljsori in Miriditi. Shod je bil silno buren. — »Wiener Allge-meine Zeitung« piše, da ni nobenega dvoma več, da so povzročitelji albanskih nemirov mladoturki. Mladoturki bi radi dobili moralično nadvlado v Albaniji in sicer zato, da bi imeli tako izhodišče za napade proti Grčiji, ker postaja razmerje med Grško in Turčijo vsak dan bolj napeto.
= Srbija se oborožuie. Srbska vlada zahteva od skupštine 122,823.866 dinarjev izrednega kredita za vojaške potrebščine. Kredit želi vlada razdeliti na leta 1914. 1915, 1916.
= Pred vojno incd Grško in Turčijo? V Bukarešt je prišel turški minister Talaat beg, da pregovori romunsko vlado k nevtralnosti, če pride do vojne med Grško in Turčijo. Turčija namerava baje napasti Grško od kopne strani. Bolgarska jc že dovolila prehod turške armade čez njeno ozemlje.
= Poizkusna mobilizacija. V sredo je izšel ukaz ruskega carja, ki sklicuje v vseh gubernijah evropske in aziiske Rusije vse rezerviste letnikov 1907 do 1909 na šesttedeuske orožne vaje. Izvzet je samo kazanski okraj, kjer je vpoklican samo letnik 1907.
Brezvesten vodite!?.
Glasilo mlacločehov »Narodni Listy«, ki so razkrinkali Šviho, prinašajo novo senzacionelno razkritje in siccr tudi o odličnem čjanu ravno iste stranke, ki jej je pripadal Šviha. Jan Vojna, predsednik izvrševalnega odbora narodno socialne stranke, predsednik deželne zveze železniških nastavljencev in državni poslanec, je
ljubljanski državni pravdnik, da je vse posvečeno, kar je v zvezi z avstrijsko vojno mornarico.	*
— Z Bogom za ljudstvo! Ni je stranke na svetu, ki bi imela ob vsakip riliki tako polna usta sladkih besed za ljudstvo kakor S. L. S. Našemu dobremu vernemu ljudstvu ne pustimo iztrgati svete katoliške vere, naše dobro ljudstvo smejo voditi le katoliški možje, med naše ljudstvo samo dobro časopisje, z Bogom za ljudstvo itd. itd. In seveda se dobe po Kranjski še vedno tako naivni ljudje, ki verujejo v odkritosrčnost teh priskutnih fraz. Kadar bodo pa ti naivneži sodili poštenost stranke po dejanjih. tedaj bodo napodili Lampete in Šušteršiče, Pegane in Jarce, da bo veselje. To kar so učinili klerikalci pri notranjski volitvi, zdrami gotovo lepo število slepo in vdano verujočih. Lampe, Pegan in Zajc so na predvečer volitve kar samovoljno ukrenili razpust gospodarskega odbora v Postojni, samo da so v »Slovencu« lehko poročali, da je razpustil deželni odbor postojnski občinski zastop in da bo odstavljen župan Lavrenčič, nasprotni kandidat klerikalnega Pogačnika. Deželni odbor je imel pa prav isti dan sejo, ko jc prinesel »Slovenec« to lažnivo vest. a na seij ni nihče črhnil o razpustu. Po seii so pa »rešili« postojnsko zadevo kar po domače gospodje Lampe, Pegan in Zajec. Deželni odbor je šele naknadno odobril ta sklep, a gospodarski odbor postojnske občine še do danes ni obveščen o razpustu. »Slovenčevo« vest o razpustu postojnskega občinskega odbora ;o brzojavili po vsej Notranjski in na podlagi zlagane brzojavne vesti so odjedli še marsikaterega volilca nasprotnega kandidata. S tako podlimi, umazanimi sredstvi se bore »katoliški« možje, take lopovščine uganjajo oni, ki kriče ob vsaki priliki »Z Bogom za ljudstvo!«
— Pojasnilo. Pred kratkim smo priobčili v našem listu dopis »S Krasa«. V tem dopisu je napadal dopisnik »Učiteljsko tiskarno«, češ, da je njeno knjigovodstvo v neredu. Vodstvo »Učiteljske tiskarne« nam je poslalo popravek glede trditve v onem dopisu. Obenem z onim popravkom smo priobčili tudi izjavo dopisnika onega poročila in pristavili smo, da bomo o stvari govorili, ko nam pošlje dopisnik obljubljeno stvarno in objektivno pojasnilo vse zadeve. Danes smo dobili to pojasnilo. Prepričali smo se iz njega, da pravzaprav dopisnik ne more »Učiteljski tiskarni« kot gospodarskemu podjetju prav ničesar očitati, temveč da je imel konflikt z upravo »Učiteljskega 'lovariša«, kar je seveda vse kaj drugega. Njegovega pojasnila zato tudi ne priobčujemo in obžalujemo neosnovano očitanje napram »Učiteljski tiskarni«. Zadeva je s tem za nas končana.
Iz Šiške. »Zarja« je opetovano opozar-
razmerc Qc
bra preteklega leta. V predzadnji kitici pa prijemajo naše nad vse nadarjene občinske očete s svileno rokavico in pojejo pesemco takole: »Čuditi se mora vsak našim gospodom starešinam. V naši občini primanjkuje stanovanj in so jako draga. Mesta in napredne občine grade v lastni režiji stavbe za stanovanja delavcem, a naša občina jih pa podira!« Ali je to naprednost? Ko bi to pesemco preobrnili in rekli: Čuditi se mora vsak, da ste politično tako izobražen gospodje tako omejeni in povrh tega še tako zabiti, da volite tako starešinstvo, ki dela na škodo Občinarjev. Mi socialisti pa se ne čudimo., ker poznamo prav dobro vladajočo kliko. Zato bomo gotovo enkrat obračunali z njo, za taka očividna škodljiva dejanja, ki jih povzroča občini. Ogorčenje napram našim občinskim očetom je že staro. Ena najvažnejših potreb v naši občini je preskrba z vodo, a komaj do polovice občine je napeljana. V drugi polovici občine naj si poskrbe sami. Tako menda mislijo naši konšelirji. Ceste polne prahu. Če pridirja avtomobil ali kočija, se tako dviga prah, da ne vidite človeka na deset korakov. Mogoče neredno polivajo ccstc, da varčujejo za pokopališče, kamor zabijajo tisočake po nepotrebnem, ker ne bo zadostovalo niti za petdeset let. Če izbruhne kaka epidemična bolezen, bomo morali gotovo napraviti pokopališče izven vasi na polju in ne v vasi. Usojamo si vprašati zdravstveno oblast: Kako bo, ko ne bo zadostovalo pokopališče mesta Gorice: Ali ga bodo morda naredili na Travniku sredi mesta? Pri nas bomo podirali hiše, da nam ostane poko-gišče v občini. Narodnim ovčicam pa svetujemo, naj v bodoče ne volijo mož, ki sc sami postavijo za kandidate in katerih ne mara ljudstvo. Zato pa delajo sedaj na korist nekaterih oseb in ne za ljudstvo, v blagor občine.
— Poziv. Dotičnega tovariša, ki poseduje točasno pooblastilo, naprošam, da mi nemudoma sporoči o stanju istega in da vso stvar pospeši, da se čim preje izpopolni, ker sem na-prošen, da o stvari poročam na pristojno mesto v svrho nadaljnjega ravnanja. — Josip Macarol.
— K občinskim volitvam v Podgori. Učitelj nam piše: Pred dobrim mesecem so bile v Podgori pri Gorici občinske volitve, pri katerih so seveda zmagali naprednjaki v zvezi z Italijani in klerikalci. O teh volitvah vedo pod-goriski sodrugi veliko več kot jaz, ki prihajam poredkoma v Podgoro. Ali nekaj drugega jih gotovo zanima. Pred nekaj dnevi obiščem svoje starše in pri tej priložnosti mi oče, ki je pristas socialne demokratične stranke kar seveda, ni prav tukajšnjim pobožnim narodnjakom —
. v	---- o sledečo žaljivo
pokaže anonimno dopisnico s vsebino: — »Dragi znane! Le korajžno naprej s kandidacljo soc. dem. stranke ker Vas sin
Uod učitelj «a že sedaj cebajo v rit ker okrajni šolski svet ni na socialni podlagi. — Take s.-
rovost pač ne zmore izlepa kdo. Pisec karte je preskrbel gotovo tudi čeden posel denunct-
izrabljal organizacijo železniških nastavljencev
v najgrše sebične namene. To mu očitajo »Na- jala gg. obč. očete na nezdrave cestne razmere rodni Listy«. Tudi s policijskim, komisarjem } v Sp. Sliki. Vse zastonj! Kadar Je vreme de Klimo je bil v zvezi. Dokler ni bil Vojna pr|d- 1 ževno. vse kolne in se huduje nad cestami m sednik izvrševalnega odbora narodno socialne mlaknžami, kajti nevarno je ob takem času za stranke, je igral opozicionalca nasproti vodstvu j človeka v naši občini na cesti. Ko se pa zjasni I j^tštva ‘pri	okrajnem šolskem	svetu.	Podli	de-
in nastopal proti vsakemu vmešavanju stranke j na iu/e in mlake izginejo, pa se vse pozabi.	nuncijant	zakaj	sc	ne	podpišeš,	mari	se	bojiš
v delo organizacije železniških nastavljencev. j Naš slavni obč. odbor seve za kaj takega nuna	pravice!?
Opozocionalnost je pa vrgel takoj med staro več zmisla. Pri zadnjih volitvah obljub na šaro, ko je prišel v vodstvo stranke in ko je bil , |<0še —dejanja pa govore, da so ostale obljube izvoljen tudi za državnega poslanca. — Vojna i ic _ obliube... Opozarjamo vnovič vse kom-
je po poklicu oficiant z letno plačo 2800 K. Živi pa zelo luksuriozno, samo za stanovanje izdaja
1200 K.	,
Na shodih železničarjev je predlagal vedno silno ostre resolucije proti vladi in sicer zato, da ustreže želji drja. Klime. Klima ga jc prosil za to, da lehko poroča vladi o opozicionalnem stališču organizacije, čeprav člani niso soglašali s tonom resolucij. Za karijero drja^ Klime so morali torej igrati narodno socialni železničarji revolucionarce. Da Vojna ni napravljal takih uslug Klimi samo za »božji Ion«, to je pač precej verjetno.	.
»Narodni Listy« objavljajo pismo \ ojne nekemu železniškemu nastavljencu. Od tega na-stavljenca zahteva Vojna 350 K za mu jo ie Izposloval Vojna pri odbor« deželne zveze železničarjev, katere predsednik je Vojna sam!! Pa še druge čedne kupčije razkrivajo »Narodni Listy«. Vojna je tudi zaupnik zavarovalnice zoper nezgode. Pri tej zavarovalnici si je bil zaračunal dijetc za delo, ki ga sploh ni bil napravil. Od graditelja hiše, ki jc last železniških nastavljencev je dobil Vojna dvakrat po 300 K! — Železničarska organizacija, katere predsednik je Vojna, ima 16.000 članov'.
Če je vse resnično, kar razkrivajo »Narodni Listy« zadnje mesece o narodno socialni stranki, tedaj ne moremo dovclj obsoditi voditeljev, ki tako brezvestno in za tako sebične namene diskreditirajo veliko stranko pred vsem svetom. Pristaši narodno socialne stranke pao niso odgovorni za umazane kupčije svojih voditeljev, ali trpeli bodo vsled tega povsem nedolžno, ker pade vsled nemoralnih dejanj njihovih voditeljev težka senca tudi nanje, ki so iz čistega prepričanja v stranki.
■
Iz domačih krajev.
—	Konfiskacija. Zadnjo številko »Zarje« je zaplenil prevestni ljubljanski državni pravdnik.
V	članku »Avstrijsko mornariško društvo« smo obrazložili način agitacije tega društva in njegove namene, ker je prav sedaj pričelo to društvo tudi po naših krajih svoje »delo«. V tem članku smo citirali tudi dobesedno, to kar je v prospektih tega društva in še celo te citate je zaplenil gospod državni pravdnik, kar kaže, da tudi on ne soglaša z namenj in cilji tega društva. To nas prav od srca veseli; skrbi nas le, če ne bo imelo to zanj slabiti posledic na »zgoraj^, ker tako omalovažuje to patriotično društvo, da ne pušča pri miru niti reklame zanj. »Narod« je sicer pisal, da jc mornariško dru-Itvo orivatno društvo: sedaj nas je prepričal
 Narodnjaška slava. N. D. O. jc sklicala
pretečeno nedeljo shod v prostore restavracijo »Internacional« v Tržiču na Goriškem, \cde.i smo, zakaj da se narodnjaki v zadnjem času toliko zanimajo za tržiško delavstvo. Zveza delodajalcev je bila prisiljena stopiti v dogovor s socialistično kovinarsko organizacijo v svrho sestave nove delovne pogodbe. Cc se ta v določenem času ne sklene, nastane spoi in tedaj bo zopet lepa prilika za krumirstvo. In N. D. O. ne zamuja rada takih prilik, /ato smo sc bili pripravili, da zmedemo topot narodnjakom štreno. Hoteli smo izrabiti ta shod, da povemo tržiškemu delavstvu, kakšni delavski škodljivci se skrivajo za zastavo N-.	^	•
tako se ie tudi zgodilo. Sli smo na sliod z na menom, da povemo zapeljanim delavcem m krumirskim voditeljem naše mnenje napram delovanju te organizacije. Ali gospodje narodnjaki znajo blatiti socialne demokrate le kadar so na varnem in sami med seboj. Kakor pa vidijo, da je kdo pripravljen zabrusiti jun resnico v obraz, tedaj je ni sile, ki bi jih spravila pred oči nasprotnika. Za shod v '1 ržiču ic tržaška »Edinost« agitirala dolgih osem dni. taoueo po Pisavi tržaške piščalke smo pričakoval , da osvoji ta dan Tržič narodnjaška armada. Ok . glavarstvo je končno javni shod prepovedalo ter jim dovolilo, da smejo zborovati po S 2. Nihče ni bil bolj vesel te prepovedi kakor naprednjaki sami. Saj srno videli »mnogoštevilne■<
 .................. —	,— ---	.	.11	vrste nove armade. Nekaj zapeljanih duševnih
Sedaj pa ne upa sklicati seje. Izrazil sc je, da revežev in nekaj lovcev na prebende! Naši dc-bo zdaj nagajal pri sklicevanju sej, da -ne do ]avci so prišlj na shod in so enostavno zasedli nič gledal ali so prosti v	!m!	I vse prostore v restavraciji: Čakali smo zatem
petentne činitelje, da cestno vprašanje vpije po rešitvi.
— Naš grob. Iz Idrije prihaja žalostna vest, da je preminul vsled proletarske bolezni, su-šice sodrug Anton Jereb IV. Sodr. Jereb je bil čil in nad vse vesten sodrug, dokler je bil zdrav Kot mlad fant okrog 1. 1900. in več let pozneje še sc ie bavil s prirejanjem dramatičnih predstav, bil jc duša delavskih igralcev. V politični in strokovni organizaciji jc zavzemal vedno odlično mesto. Pri »Občnem konsumnem društvu v Idriji« jc bil nad 10 let nadzornik, vsa zadnja leta predsednik nadzorstva. Ni bil mož velikih besedi, ali komar ga je organizacija postavila povsod jc bil cel mož t Pogreb je bil v četrtek popoldne ob obilni udeležbi. Zvestemu sodrugu bodi zemljica lahka!
— Razvoj organizacije konsumentov na Koroški Beli. Veselo znamenje je, da naša or ganizacija konsumentov lepo prospeva kljub ljuti konkurenci. Prav je tako. Le vsi v organizacijo konsumentov, ki jo predstavlja za nas lepo procvitajoče sc »Kousutnno društvo za Ljubljano in okolico«. Svoji k svojim — delavci v konsumno društvo.	#
— Koroška Bela. Naš g. župan Jx Mulej se hudo jezi na naše resnične dopise, be bolj ga jezi to, da smo vložili predlog z devetimi podpisi, da pride njegova neresnična izjava v »Slovencu« na prvi občinski seji na dnevni red
občinski odborniki ali ne. Pnpoznamo, da lina on tako pravico, samo posluziti se ]e ne lipa, ker druB&ic l)i sc zjuncril župniku, kci le 011 igra pri županu glavno vlogo. Torej upamo, da vam kmalu ukaže sklicati sejo, ker se je povrnil s tritedenskega potovanja v Lurd. Ako imate pa res namen nagajati, o čemer se kmalu prepričamo, vas potem kmalu rešimo skrbi in nadlog pri sklicevanju sej. Govorite po raznih gostilnah, da je to grdo, ker poročamo resnico v časopisje. Ali mar to ni grdo gospod župan, ker ste napisali popolnoma neresnično izjavo v katoliškem »Slovencu«? Usmiljenja vreden je tudi g. župnik, ker je zadnji denar porabil.
zaman prihoda naznanjenih narodnjaških tribunov iz Trsta. Kar jc pa bilo na shodu manjših narodnjaških podrepnikov, ti so se dokaj baJ povedati svoje mnenje. Shod sklican po J1 rodnjakih, se je tako izpremeril v resno m impozantno mednarodno manifestacijo zavecm^a delavstva. Sodruga Milost in Golouh iz rsta sta povedala navzočim, kakšne namene zasleduje tržaška narodnjaška gospoda. I ojastula sta delovanje N. D. O., ki je postala prava m odkrita organizacija Jcrunurjcv in ki sc hoec vgnezditi tudi v ^1 rziču baje le zaiadi tega. da tudi tukaj pod krinko narodnih idealov na-
allr« s« tž	jsait
bi miei	t. ^ y,	|	program0m	m	me(i	delovanjem	m	programom
ovčice so neverjetni Tomaži.
—	Solkan. V ljubljanskem »Dnevu« od dne 24. t. m. smo čitali dolg članek, ki so ga poslale naše domače narodno napredne ovčice. Jezx se nad občinskimi očeti, kako da zapravljajo po nepotrebnem denar za pokopališče. 1 obrali so to, kar je pisala »Zarja« še meseca novem-
narodnjakov. Apel na mednarodno solidarnost delavcev je našel mogočen odmev pri mnogoštevilnih navzočih. Poročevalca, ki sta govorila v obeh jezikih, sta žela za svoja izdvajanja burno odobravanje. Govorila sta še sodruga Fontanot in Bassi, katerim so vsi za njihove
GORCEVfl
f KOLESA PRIZNANO NAJ: M. BOLJŠA SEDANJOSTI X
■>. LJUBLJANA MARIJE TERE: | ZIJE CESTA ŠT.1% NOVI SVET NASPROTI KOIIZEJA ZAH TE VAJ IE PRVI SLOV. CENIK BREZPLAČNO
pogumne in lepe izjave mednarodnosti burno pritrjevali. Lepše agitacije si nismo mogli želeti. Tržič je in ostane mednarodno socalistično mesto. Narodnjaki sc bodo zaman zaganjali v to našo trdnjavo. Sicer pa. če se hočejo obogateti še za kakšno drugo blamažo, naj se prijavijo. Tržiškemu delavstvu pa naznanjamo, da se vrši prihodnjo nedeljo v istem lokalu hi ob isti uri socialistični javni shod z dnevnim redom: Mednarodna in narodna delavska organizacija. Tržiško delavstvo bo s svojo prisotnostjo na tem shodu pokazalo zopet, kako da misli o delovanju nacionalistov. O shodu, ki sc je vršil v nedeljo in o drugem shodu bomo še pisali prihodnjič.
— Javen shod bo v nedeljo 31. maja ob 10. dopoldne na vrtu hotela »Internacional« v Tržiču z dnevnim redom: Mednarodna in narodna delavska organizacija. Ker je shod: velike važnosti za vse slovenske delavce v Tržiču in okolici, toplo priporočamo, da se ga vsi do zadnjega udeležite. Tudi gospode od N. D. O. vabimo! Na shodu poročata sodruga Mihevc Ign. in Milost Fran.
—- Shod zadružnikov je bil pretečeni petek v društvenih prostorih v Rojanu. Na dnevnem redu je bilo poročilo o poslovanju skladišča v Rojanu ter slučajnosti. Predsedoval je sodr. Žnideršič. Poročala sta sodr. Scarel v italijanskem in sodr. Golouh v slovenskem jeziku. Pojasnila sta navzočim ugodni položaj skladišča ter vzroke nove podražitve moke in kruha. Razveseljivo je dejstvo, da postaja promet skladišča od leta do leta večji. Skladišču je dodana mesnica in tudi ta se povoljno razvija, kljub nespametni konkurenci privatnih lastnikov mesnic. Vsled podraženja moke, ki je v zadnjem času poskočila za 10. vin. pri kilogramu, se je morala zvišati cena kruha. Kruli konsumnih zadrug je pa kljub temu še vedno cenejši nego kruh, ki ga prodajajo privatni pe-karnarji. Tudi mleko sc razprodaja v zadnjem času v večji množini. Govornika sta pojasnila končno navzočim notranje zadeve skladišča ter priporočala več agitacije za svojo gospodarsko ustanovo. Pbročilu je sledila dolga in živahna razprava. Zborovalci so sklenili, da rai skličejo zadruge v kratkem še en agitačni shod za člane tega skladišča.
— Rojanska podružnica »Ljudskega odra« in »Mladeniška organizacija« v Rojanu prire-d'!aAv ned.elJ° 7- junija v društvenih prostorih Via Appiari št. 12 dramatičen večer. Uprizorita veseloigri »Doktor Hribar« in »Dve tašči«. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo za otroke po 30 vin. igri sta v resnici zelo zal havni, zato vabita odbora na največjo udeležbo.
— Kinematograf »Ideal«. V soboto 30., nc-ueijo 31. maja. ponedeljek 1. junija: 1. Gaumon-iov teden. (Najnovejše, šport, moda itd.) 2. Leonove ljubezenske bolečine. (Veseloigra.) 3. Uovek, plačaj krojača! (Humoreska.) 4. Snrc-lodrzni Dick. (Senzacijonalna iznajditcljska dra-Rian,,i •■dov.i-tl .zasledovalni in levji prizori.)
bi m dimnikar. (Humoristično.)
j'1.1-’110 Potrebno je, da se obvaruje vsako ranjen je pred infekcijo. Zaneslijvo antiseptično
obvezno sredstvo, ki deluje proti bolečini, proti vnetju in ki pospešuje zaceljenje, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner v Pragi. (Glej oglas.)
študentje, v njihove glave razne grščine, latinščine in vse druge predmete, da jih tako s Silo porine tja gori do tistega ponosno donečega »doktorja«, profesorja itd.
Orisal nam je s. predavatelj tudi notranjo uredbo šole, to je pouk. Prišel je do zaključka, da se po sedanji uredbi šolskega pouka učenci, posebno proletarski otroci, ne nauče razen či-tanja. pisanja in nekoliko računanja za življenje prav nič. Jasno nam pa more biti vsem. je vzkliknil predavatelj, da je sedanja uredba šolskega pouka čisto navadna preračimjena proti-ljudska špekulacija, ki je nalašč zato taka, da obdrži proletariat v zmoti in v temi. Zato pa je naloga proletariata, da si sam nadomesti to, kar mu sedanja šola ne more in noče nuditi s .tem, da se združi, da se organizira in se s svojo lastno močjo pribori novo, reformirano, moderno šolo, v kateri se bodo vzgajali resnično izobraženi ljudje. Burno odobravanje je sledifo temu temeljitemu predavanju. Videli smo na zborovalcih, da so predavatelja dobro razumeli. Želeli bi le, da bi s. predavatelj v več krajih naše okolice in mesta ponovil to predavanje.
SANATORIUM • EMONA
LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- 4 '
žef-zdravnk:primarij-Dr FR. DERGANC
Poslano!
Gospod pleni. TRNKOCZY, lekarnar v Ljubljani f Jaz bi Vara bil hvaležen, ako mi pošljete literaturo in sladni čaj znamka „Sladin“;
Velespoštovanjem
Dr. u^-rgrs137-,
LONDON, W. 89 Ladbroke Grove Notting Hill.
Naročite si »Knjižnico Slov. Ilustro-vanega Tednnika", pet elegantno vezanih knjig za samo 8 K, ki se lahko plačajo tudi v mesečnih obrokih po 2 K.
* Pišite po prospekt, ki ga dobite za* stonj in poštnine prosto. Naslov: »Slovenski Tlustrovani Tednik", Ljudljana.
Vestnik organizacij.
Izlet na Golico. Kakor smo že na kratko poročali, priredc podružnice »Prijatelje prirode«, združene v okrožje Koroško, velik okrožni izlet na Golico. Ker pripadata tudi ljubljanska in jeseniška podružnica temu okrožju, zahteva naša čast, da pokažemo tudi slovenski delavci, da Se zanimamo za prirodo in za naše lep planine. Izlet se vrši v nedeljo 31. t. m. Zbirališče ob % na 6. zjutraj pred glavnim kolodvorom, nakar se odpeljemo z vlakom, ki odhaja ob 6. na Gorenjsko, do Jesenic, kjer se združimo z jeseniškimi sodrugi, ki so prevzeli vodstvo. Skupno z njimi odidemo na Gorilco. Pred kočo »Nemškega in avstrij. planinskega društva« se sestanemo s sodrugi, ki pridejo na Golico od koroške strani. Ker je to en-a najlepših tur v naših Karavankah ter obenem jako lahka; pričakujemo, da se je udeleži kolikor mogoče mnogo članov, pa tudi gostje so dobrodošli. Izlet se vrši ob vsakem vremenu in naj vzame vsakdo provijant s seboj. Geslo vseh delavcev turistov kakor vseh prijateljev delavskega gibanja bodi: Na binkoštno nedeljo vsi na Golico!
mr Novo veliko
skladišče
se odda takoj za vsako porabo tudi za vina v Novem Vod-niatu št. 97 poleg prelaza juž. železnice. Poizve se pri gosp.
Mavserm v isti hiši.
Socialni in strokovni pregled.
* Lep uspeh organiziranih trgovskih na-stavljencev In zveze trgovskih in transportnih delavcev. Centralno društvo trg. odstavljencev in zveza trgovskih in transportnih delavcev sta dosegla kljub odporu omejenih izkoriščevalcev, kljub nasprotovanju krščanskih soclal-cev in nemških nacionalcev zelo velik uspeh. Nižje avstrijsko deželno namestništvo je namreč odredilo, da morajo biti zaprte na Dunaju v mesecih januar, februar, marec, juli in avgust vse trgovine, razen prodajalen za življen-ske potrebščine in za sveže cvetlice, ob 7. zv. Mnogo sta se borili organizaciji za to, mnogo so govorili socialno demokratični poslanci v državnem zboru o tej zahtevi, neštevihio shodov je bilo,, sedaj pa so dobili organizirani nastavi jenci in delavci n 'lepše plačilo za svoje delo. Seveda ne ostaneta organizaciji pri tem, temveč bosta z vso vnemo delali na to, da bo veljal zakon za zapiranje trgovin ob 7. zvečer za vseh 12 mesecev, ne le za pet.
Etina posebnost likerja je
Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska 'i'':,eljska tiskarna* v Ljubljani.
Zdravnik = želodca
rane m = = čira j e
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkali.
Dobi se tudi v vsili prodajalnah konsuni' nega društva za Ljubljano in okolico.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čas. križecem.
Posebno plosčnln vemoiitoariiii
(lonblc-zlata kavalirska urit
' Vljudno se priporoča —m—m
manufaktur na trgovina
Ljubljana, IX?
Vnanja naročila se točno izvršujejo.
'J ii; Iliru
i $r- -orr 'U%, 'ci r. svr. j'r- *3 r. s r.	A''& a-fc 4Y-	'*$?-	or
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka« Za natočila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga.
Krez konkurence!	Solidna	postrežba.
------------------ Najnlžfe	cene.	---------------
W Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih "08
Cena	za	gospode...................K	14*—,	17*—,	20*—-
n	»	dame......................K	12*—	15*—,	18*—
„	„	dečke “j*.................K	10*—,	12*—.
ni	Šj-___ 22—28_26—28	20—31	52 3
0	jj	uiiwnc  ..................j(	5.___ g.  '	----g-—
Garantirana kakovost po teh cenah.  - --1-- Cenejše vrste od kron 1*50 naprej
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K°, Ljubljana na Bregu
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
(Varstvena znamka.)
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje* Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah ln praznikih je blagajna zaprta-
Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo!
Ljubljana, Frančičkanska ul. 6
— reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .’. shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotlpija. B Litografija.
Ordinlra
Zdravnik blagajne
Stanovanje
Dr. Zajec Ivan
splolno zdravljenje
Frančiškanska ul Št. 2, 11. nadstr.
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Tarjaški trg št. 4
Dr. Robida Ivan
splošno zdravljenje
Dalmatinova ul. št. 3. pritllCje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Mestni trg št. 3, 1. nadstropje
j Zaloga pohi-	j	I	PA1u«/ini|7	j Ljubljana, Ma-
i štva in tapet-	j	tl«	I tlUut lllli	j rije Terezija
j niškega blaga	,	mizarstvo.	j c- ^ (Kollzej).
u	...
|    :
: Zaloga spalnih ter je-! Zaloga otomanov, di-
i dilnih sob v različnih j:	vanov,	žimnic :
j: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. m .....     ....
| Spalnica v amerikanskem orehu
Dr. Bock Emil
očesne in ušesne bolezni
Frančiškanska ul. št. 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej 8.1/2l0 3_5
kožne in spolne bolezni j
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobevvseb ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do k popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Prešernova ulic št. 3, 111. nadstr
jVaJvcčJI narantek prodaje.
najbolj iskani in priljubljeni znamki voznih koles sta nedvomno
(orožno kolo) najboljše kolo monarhije
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi eratis in Iranko od zastopnikov Ivan Jaz & sin, Iijnbljann.
Avstr, orožnotvorniška družba, Steyr,
• *
Ljubljana, Ivan Jas A sin, Kostanjevica: Alo|/.l| Gatseh, Kočevje: Fr. Tscliln-kol, Novomcsto: Franc Kenda, Bled: Ivan Kun.
g Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 5 ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.
Pošljite naročnino,
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, Ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
iz usna in sukanca la kakovosti,
bele in barvaste vsake izvršbe.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
 stroje^r ===== in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
J' M i	Mi
||P*	Pisalni	stroji	Adler,	fari
i£s».“P	teeiesa.HVl
I i 'm
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
DDnDDDDDODDBDDIlCDDOBBDBnilCnnDDBnbBbDCDOCEDDCG&IDCDDnCDSBEiBDCCCBDgCCeiESSC^
dd tio	on cn
r a	Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolile obrniti na tvrdko n	u
S Obstoji od 1. 1883.	Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883.	g	g
S S Na debelo in drobno!	Izredno	nizke cene.	§	g
nn c*d	nn
DUPOQDDnnDDOQnonnDnnDDDBnoaDDDDDnDDnDnannnnoDDBnaDQDUDDnDBDDDDOPODrjnc,Ge;t.a
1 "	1	Odhod	parnikov:	“	----
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Aiitčriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
— Kolodvorska ulica štev. 20.	-
===== Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
TrM-\«ujorli, Iltirns Uros-ll!« de Janciro
najr.ovejii hrzoparniki z dvema vrHnicma, električno razsvetljavo, K/ličnim brojavorn, na katerih jc za vsakeaj>a potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, postelje, kopcljitd.