Največji alovcnaki dnevnik v Združenih državah Ve|ya xa vae leto ... $6.00 Za pel leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoienirtvo celo leto $7.00 The largest Slovenian Daily in die United States. List slovenskih .delavcev y .Ameriki. S—3878 itered ss Second Matter, September 21, IMS, at the Pet Office at New Ink, N. Y.f under Act of Confress of March 3, 1879 Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' NO. 157. — STEV. 157. NEW YORK, TUESDAY, JULY 7, 1931. — TOREK, 7. JULIJA 1931 VOLUM1 XXXIX. — DOGOVOR GLEDE DOLGOV PODPISAN V PARIZU NEMČIJA NAJ PORABI DENAR ZA EKONOMSKO ZBOLJŠANJE Plačila preložena za eno leto od prvega julija. — Hooverjev načrt nespremenjen. — Kapitalisti so optimistični. — Nemci bodo investirali v obveznice državnih železnic. — Francija zahteva varščino. PARIS, 6. julija. — Za eno leto, to je od 1. julija 1931 do 30. junija 1932 se je preložilo plačila vseh narodnih dolgov, katere so si države nakopale tekom svetovne vojne. V tem letu moratorija bo imela trgovina priliko opomoči si, ker ne bo treba prenašati denarja, kar je bila velika ovira več let. Hooverjev načrt stopi v veljavo. Ta uspeh se je doseglo danes ob 1 0.30 zvečer ko sta Francija in Združene države, dva glavna upnika, podpisali dogovor. Ta dogovor je nekak kompromis, v kolikor pridejo Združene države upoštev, je ostal Hooverjev predlog nespremnjen. Dogovor obsega štiri glavne točke. Prva: Plačila vseh narodnih dolgov naj se odlože do 30. junija 1932. Druga: Nemčija naj plača nepogojno annuitete glasom Youngovega načrta. Francija pa se strinja s tem, da se to zgodi preko mednarodne banke potom obveznic, za katere jamčijo nemške železnice. Tretja: Vsa odložena plačila naj se obrestujejo kot določi ameriška vlada, plača pa naj se obresti v desetih dbrokih od I. julija 1933 dalje. Četrta: Isti pogoji veljajo za obveznice, ki jih izdajo nemške železnice. Preostane še mnogo dela do končne vreditve, Združene države se pa s tem ne bodo bavile. Med Francijo in svetovno banko ter onimi državami, ki so podpisale Youngov načrt, je potreben sporazum v treh točkah z ozirom na pomoč onim državam, ki so prizadete vsled odložitve plačil radi sklada zajamščino v slučaju, da bi prosila Nemčija po preteku tega leta za moratorij. Francija si pridržuje pravico zahtevati od Nemčije, popolno zagotovilo, da se bo porabilo denar samo za zboljšanje ekonomskega položaja. Z ozirom na te točke Združene države niso prizadete, pač pa morajo razpravljati o njih države, ki so podpisale YotSngov načrt in Svetovna banka. Od prvih se bo tudi zahtevalo priznati spremembe v Hooverjevem načrtu, kot naprimer obrestna mera in plačilo obresti tekom desetih let od 1. julija 1 933 dalje. Priznati je treba, da se je doseglo uspeh današnjega večera z velikimi težavami. Celo prav zadnji čas se je bilo bati nesporazuma. Uspeh je odvisen v precejšnji meri od dveh članov francoskega kabineta, ki sta sestavila končno besedilo, katero je priznal prvo Francoski kabinet, nato pa predsednik Hoover. V besedilu sta skrbno razvrstila dogovor v tri dele, kakor so pač bili prizadeti ameriški ali francoski interesi.' To besedilo se je telefonično sporočilo okrog 8 ure zvečer v Washington in se s strahom pričakovalo odgovora. Vsi so vedeli, da bi neugoden odgovor zrušil uspeh pogajanj tekom dveh tednov. MACHADA SE BOJI VSTAJE Policijske rezerve in strojne puške pripravljene. HAVANA, Cuba, 6. julija. — Namigovanja za morebitno oboroženo vstajo proti predsedniku Machado so prisilila vlado, da je ukrenila vse potrebno, da vzdrži mir in varnost. Petsto policajev je bilo postavljenih ! na važnih mestih, poleg tega se je 1 pa tudi običajne patrole podvojilo. I Oddelki strojnih pušk se vadijo za 1 sluCuj da se jih porabi v slučaju1 nemirov. Znatno število dijakov in ' radikalnih vcdi^Ijev je bilo are ti- | ranih na podlagi obdolžit ve tajne policije, da so razdeljevali skrivaj o-ražje z namenom, da se ga uporabi proti predsedniku. Poveljnik narodne policije, Cabrera, pravi, da je Obveščen, da so nasprotniki pokupili vse modre srajce in hlače, kar 'jih je bilo mogoče dobiti. Te naj bi se nosilo v slu^a.ju spopada, da se tako zmeša policijo. Ukazal je svojim možem takoj streljati, ako bi opazili kako tako preoblečeno skupino. MEHIŠKA PRODUKCIJA __SLADKORJA Lastniki mlinov so se dogovorili za znižanje tekom 4 let. MEXICO OITY, Mehika. 6. julija. — Na podlagi dogovora lastnikov sladkornih tovarn, da se zniža produkcijo shadkorj a za prihodnja štiri leta za 80,000 ton letno, bo ustavilo znatno število tovarn obratovanje. Lastniki istih pa boao prejemali odškodnino po $16.00 za tono -cd obratujočih tovarn in sicer na podlagi množine sladkorja, ki so ga pridelale 1930—.1931. Tega dogovora se je udeležilo 96 mehikanskih sladkornih tovarn in nasadov. Določilo se je posebno komisijo, ki naj uredi prodajo in jamči, da se bo odškodnino pravilno plačevalo. država new york gradi ceste ALBANY, N. Y., 6. Julija. — Go- j verner Franklin D. Roosevelt je danes objavil, da je bilo zgrajenih letos do sedaj preko 200 milj cest in je pričakovati, da bo dograjenih tekom sezije skupno 950 milj. — Pri gradnji je zaposlenih več kot 19,000 mož washington počasti letalca WASHINGTON, D. C., 5. julija.— Wiley Post in Harold Gaty bosta deležna jutri sprejema kot do sedaj malolcateri v prestolici. Sprejel jih bo predsednik Hoover in zastopniki držav, preko katerih sta letela. Ceremonije se bodo pričele kakor -hitro dospeta letalca na letalno polje Washington-Hoover in se bodo nadaljevale dokler ne odideta v torek zjutraj. TOŽBA ZA MILIJON DOLARJEV PITTSBURGH, Pa., 6. julija. — Aluminium Co., katere glavni delničar je državni zakladničar A. W. Mellon, je vložila tožbo naperjeno proti -državni upravi, za, povrnitev preveč plačanega dohodninskega davka v znesku enega milijona dolarjev. Družba je baje plačala znesek $650,632 in nekatj centov preveč dohodninskega davka v letu 1919. Malo pozno so prišli na sled napačnemu računu in še to v času, ko je itak državna blagajna že itak popolnoma izčrpana. Pač dovolj jasen dokaz, da vsak lahko služi le enega gospodarja. berlin noče tratiti denarja za 0r02je WASHINGTON, D. C.. «4ulij a. — (pofravili v nekaterih krogih, da bo Ko sc je predsednik Hoover vrnil porabila Nemčija zneske, dovoljene venezuela proslavila neodvisnost CARACAS, Venezuela, 6. julija. — Tukaj se je danes mirno proslavilo 122-obletnico neodvisnosti Venezuele. Velike mnočnee so obiskale narodni panteon, kjer 'je shranjen pepel generala Simona Bolivar, narodnega osvoboditelja. važna francoska iznajdba PARIZ, Francija ,6. julija. — General Gustave Ferrie je opisal danes Akademiji znanosti tajnost, kako je mogoče posluževati se navadnega in brezttmega braojava popolnoma tajno. General izjavlja, da je ta iznajdba velike važnosti z oziroma na čosnlška, vojaška in diplomatična poročila. sem, ga je čalrahi dobr^ novica, poročilo nemškega ksncelarja Brue-n%a, Id se glasi: — Z ozirom m strnbove, ki 90 se v proračunu, katerih pa ne bo treba plakati za reparacije, v oboroževalne svrhe, Izjavljam, da se to ni nikdar nameravalo in se tudi ne bo zgodilo. ciklon zahteval dve žrtvi SIDNEY, Avstralija, 6. julija. _ Tukaj je divjal cel dan cikkm ter zaihteval dve človeški življemi. Ladje so morale ostati v pristanišču. Vihar je dosegel naglico 75 milj na uro. Tekom osemnajstih ur je padlo pet palcev dežja. mlada hudodelca pobegnila DOHBS FERY, 6. julija. — Tukajšnje oblasti iščejo po 15 let stara hudodelca Williama Morgan-a in George Greenwood-a, oba iz mesta New York. Pobegnila sta iz tu blizu n;Thaj-ajoče se poboljše valnioe za mladoletne. možki potrebna nadlega ADDLESTON, Anglija, 6. »julija. — Ob priliki praznovanja rojstnega dne je 100 let stara Harriet Javes izjavila, da so moški nadlega, da pa osrečujejo ženske in so tako zaželjd-vi in potrebni. Svetovala je, naj se deklice poroče v zgodnji mladosti, to je vsaj predno so dvajset let stare, da bodo tako dolgo lahko srečne. N0BILE SE PODA NA SEVER Najti hoče Amundsena. Raziskovalci domnevajo, da je se živ. M)OSKVA, Sovjetska unija, 6. julija. — General Umberto Nobile, italijanski raziskovalec, ki je poveljeval balonu "Italia", se bo pridružil ekspediciji nu ruskem ledolo-milcu "Miligin", ko bo ta odplul proti Arhangelsk, dne 15. julija in na to dalpje proti severu. "Nadeja se najti Roald Amundsena in može posadke "Italia", za katere domneva, da še žive. Mnogi poznavalci Arktika so izjavili, da obstoja možnost, najti Amundsena in šest mož posadke "Italia" v okolici Cape Flora. Te izjave temelje na informaciji ameriškega raziskovalca Anthony-a Ffca-la, ki pravi, da je pustil zaloge živil na Rudolfovem otoku ob priliki neke prejšnje ekspcdicije in je na to opozoril A muds en a predno je ta odšel na pomoč zrakoplovu "Italia". 198 farm v okolici new orleansa NEW ORLEANS, 6. julije. — V okolici tega mesta je 198 farm, ki obsegajo povprečno 11.2 akra, in na katerih se more preživeti kakih 2 tisoč oseb. VLADNE ČETE ZMAGUJEJO H V PERU Vlada je pripravljena na vse v slučaju vrnitve Sanchez-a Cerro. LJMA, Peru, 5. julija. — Colonel Canchez Cerro se je izkrcal v nekem zapuščenem pristanišču. Policija je prepovedala vsako demonstracijo ter Ibrani množicam dohod k pristanišču. Prejšnji predsednik biva v Oatllao, kjer ima nuj več pristašev. Vlada je pripravljena na vse slučaje. Uradno poročilo omenja, da so vtrpele vstaške čete poraz pri Juliaca. Vstaški vodju, stotnik Abarca, je bil ubit med bojem. Vstoši sc zbežali proti Cuzco, za seboj pa uničil most pri Santa Rosa in razdrli železniške tire. Vladne ičete so zasedle Juliaca in Puno brez ovir. Vstaja je sedaj o-mejena na okraj Cuzco. Vlada zatrjuje, da prebivalstvo Cuzco-eC ne podipra vstašev. Ker pa imajo ti v rokah telegrafične zveze, je nemogoče ugotoviti resnico. Vlada organizira artilerijo, ka/valerijo in infanterijo ter prodira proti Cuzco. STALIN DVIGNIL^ ŽELEZNO PEST Vojna napram kulakom in buržoaziji končana. Plačilne lestvice spremenjene. MUSSOLINI NOČE RAZDORA Z VATIKANOM RIM, Italija, 6. julija. — Razdor, ki je grozil nastati med Italijo in Vatikanom, se bo najbrže preprečil, ker sta se papež Pij XI. in Mussolini odločila izognithi se vsakega prenagljenega kraka. Znano je, da je Mussolinigevo načelo, da bo nadaljevala vlada svojo pot neglede na kritiko, ki je vsebovana v tozadevnih papeževih pismih. Papež je pa od svoje strani prepričan, da trpi cerkev vsled preganjanja. Kot je ,pač megoče razvideti, sta tako papež kot tudi Mussolini ta>m, kjer ata oačela ter ni pričakovati sporazuma niti z ene niti z druge strani. mehika zahteva odškodnino napadu kitajske komuniste ŠANGHAJ, Kitajska, 6. julija. — Nankinška vlada je gotova uspeha protikomunistačne kampanje v proving Kiangsi, kjer je splošna ofenziva v teku. Izgleda kot da se name-ravaljo umakniti komunisti iztočno proti provinci Fukien ter bodo med pohodom najbrže napadli Čekiang. Na različnih točkah 130 kilometrov dolge črte se umikajo komuni-ti brez bojev. To pa najbrže radi tega, da izvabijo vladne čete kolikor mogoče daleč od postojank, nakar bi jih šele napadli. MEXICO CITY, Mehika, 6. Julija. Manuel Gonzales, zastopnik mehiške vlade, namerava zbahtevuti od države Oklahoma S1,000,000 za življenji dveh mehiških mladeničev, ko jih eden je bil sorodnik predsednika Ortiza Rubio. Pomožni šerif iGuets, je toil v preiskavi radi streljanja na mladeniča in oproščen. Sedanjo zahtevo se bo skušalo uveljaviti s tem, da se je dogovorno odreklo pravico. Naročite m h* "Glas Naroda" — največji slovenski dne*nik v Zdru-teaPi Grtsvah. colombia se boji vul-kanskih izbruhov POPAYAN, Colombia, 6. julija. — Prebivalstvo tega mesta je bilo danes vse preplašeno, ker je ognjenik Purace nadaljeval z bljuvanjem pepela in bazal tudi druga znamenja delovanja, odkar je pričel v soboto bljuvati. Prve izbruhe je spremljal tudi potres. Pepel je pokril mesto da okolico. kraljica heena išče miru BUKAREŠTA, Romunska, 6. julija. — Kraljica Helena in prestolonaslednik Mihael sta odšla v Ma-maia ob Črnem morju, da preživita tam poletje. Princ se veseli, ker bo tam lahka jahal svojega ponija in se zabaval na bregu. Kraljica Helena bo pa tam pričakovala 'časa, ko bo morala zapustiti domovino in se podati v izgnanstvo na Francosko. Sina ibo mogla obiskati le tedaj, ko bo kralj Karol to določil. -letalo treščilo v gledalce PTRSON, Francija. 6. julija. — Tu je treščilo letalo v skupino prestrašenih gledalcev ko se je pripravilo odleleti. Pet oseto je bilo na mestu mrtvih, deset pa ranjenih. V letalu je bilo več oseb, ki so si hoteli privoščiti razgled iz višine. MOSKVA, Sovjetska unija, 6. julija. — Jožef V. Stalin, narodni voditelj, je v svojem govoru na konferenci ekonomskih voditeljev dne 23. junija priporočati tovarišem, da re resno lotijo dela in končajo s pisar en jem za liste in razprav. Tozadevni govor je bil šel® včeraj objavljen. Na ta način ne toomo mogli več vladati, tovariši, je dejal Stalin. Predsednik in nekaj pomočnikov naj ostane na krmilu, ostali naj se pa posvete z vsemi silami delu v tvornicah. To bo bolje zanje kakor tudi za poslovanje. Gledati moramo tudi na to, da vzgojimo nov delavski razred. Mnogo novih inženirjev in tehnikov iz vrst proletariate bo kmalu suposobnih za nastop v industriji. Priporočal je nadalje prenehati z preganjanjem onih razredov, ki so delovati lojalno. Rekel je, da so domači sovražniki zgubili upanje na pomoč od drugih držav in so sedaj pripravljeni sedelovati z delavci. Priporočal je tudi ,da se podžge delavce s tem, da se izurjenega delavca boljše plača ter nazval idejo enakosti glede dohodkov utopijsko. Omenil je Marxa in Lenina ter poudarjal, da bi moral biti tudi pod socializmom plačan delavec na podlagi dela, ki ga je izvršil ne pa po potrebi. V zvezi s teni je izjavil, da bi morale opustiti industrije kolektivno upravo in uvesti individualno. Kolegijem, ki upravljajo tvornice in druge industrije je povedal, da je od deset do petnajst oseb zaposlenih s pisanjem časnikov in razprav In da Ibi morala večina teh zopet nazaj v tvornice. Po njegovem mnenju bi bilo bolje opustiti Sovjetske državne truste oziroma jih spremeniti v manjše jednote, katere bi se lažje nadzorovalo, zhssti ako bi se naprtilo več osebne odgovornosti upraviteljem. Delavci bi morali biti popolnoma odgovorni za svoje stroje in eordje. V slučaju, da bi to kazalo bolje, naj Jbi se v dotitčnih krajih zopet vpeljalo sedem-dnevni delavni teden mesto pet-dnevnega. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu* žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4% že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo tormj i en ar na daljnih potov In stroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene > naslovljencev tn ilgom zadnjih polt, katere dostavljamo teljem v dokaz pfavilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne ta posameznike ▼ slntejl hI* sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ nuAlb Bkft* čajih tudi na sodni] 1 v stari domovini. ^ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, H. Y, -Telephone BArclaj 7—0880 aH 0381 ■ m^_ _ MEW YORK, TUESDAY, JULY 7, 1931 Iki LARGEST SLOVENE DAILY HU.I.& E uGJa» Naroda" i and Published by COMPANY (A Corporation) L. •ad •( Manhattan, of above officers: Raw York City. R. Y. *Q1AI NARODA (Yaloa a« tka raople) DM Sundays and Holidays m.Za Rtw York .$6j00nza pol leta celo leto mM 43.50 ..$3.00 H Za ^SlAOlga pol leta cek> I0W «MMMt$7.00 ____________________43^0 Subscription Yearly $i.00. on Sshaja TMLkl dan lzvzemfcl nedelj In pnanltof. la osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj se bla-pfful irnRlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prejinje blvalttč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ttt W. Uth Street, New York. R. Y. Telephone: CHelsea 9—3878 SVETOVNI DOGODEK Evropski listi poročajo, da je poslušal ves svet govor predsednika Hooverja glede položaja v Evropi. Celi svet Fe je netiadno izpremenil v svojih nazorih. Ljudje so povsod kazali pripravljenost, da razpravljajo o prednostih in uepreduostih debate. Vsepovsod se je eulo klice, da je skrajno pametno razpravljati o bodočem ustroju sveta. Naeijonalistična gonja je kmalu izginila pred potrebo, da se uveljavi nekaj solidnega. Predsednikov govor je značil pričetek transformacije, ki bo od sedaj naprej preje gradil kot pa uničeval. O predlogu Ilooverja pa se lahko razpravlja na dvo-, jen način. Le na ta način je mogoče presoditi obseg ameriške ponudbe. Cela Amerika je bila edina v svojem mnenju, da je ta korak potreben. Kongres ne more storiti ničesar, da odpravi splošno nezaposlenost, ki vlada vsepovsod* Little Falls, N. Y. Paed nekaj dnevi sem eital v koloni Petra Zgage kako seje svečano zaobljubil rojaku Matiju iz Little Falls, N. Y., da bo pojedel vse ribe kar jih ujame kosmate. Sedaj je prav ddaaJno vreme za ribolov in ZiSAga si nabira novih moči v naši bliifeni. Dana nam je tako najlepša priliko, da ga povabimo na ribolov, In Matija bo imel gotovo toliko sreče, da vjame malo ribico. Če bo ta še tako majhna, prepričan sem, du bomo imeli dovolj zabave, ako 'bomo pazili na to, da se bo Peter Zgaga držal dobesedno dane obljube. Naročnik. Chicago, Ilk Ker ravno pošiljam miro/čnino, naj še mulo poročam kako se imamo, da ne boste mislili, da je že nas vse raztopila vročina. Zadnjih dni smo imeli v senci 98 stopinj in na soincu pa celo 108. Umrlo je samo v Chicagi 36 oseb zaradi vročine. Danes pa, ko to pišem, je že malo vročina ponehala, ker poanalem dežuje in tako se bo zrak malo ohladil. Ker je pa sedaj doba piknikov, moram mailo poročati kako smo se imeli na pikniku, ki se je vršil 21. junija, katerega je priredilo Samostojno društvo "Zarja". Dasiravno je deževalo popoldan od ene ure do dveh, smo vendar imeli velik obisk od članstva in prijateljev dru- rajžila. Povedati hočem javnosti, da naj vsi tisti, katerim je vroče in katerim ni, pridejo k nam na Gilbert v nedeljo, dne 12. julija, kjer se bo vprizorila krasna igra "Junaške Blejke". Po igri se bomo pa sukala, da bo veselje. Za ta večer bo dvorana priprav-lejna, da bo pihala. lepa sapica še Danes Je precejšnje število takih, ki kolnejo grde kosmate ruske boljše vike, da so krivi denarne depresije, namreč Rusi zalagajo Francoze z dogami po nizki ceni. Jaz bi rxd vedel, kdo je bil pa kriv od leta 1*907 naprej, ko je dogarsko delo stalo na mrtvi .točki. V Rusiji je hH takrat še na prestolu presvetli car Nikola. Največja napaka med nami do-garji je prevelika nevoščljivost. Rcj-ak iz. Barber ton a, O., Frank Troha, opisuje, kako da se noši do-gp.rji razveselijo, kadar se zidejo skupaj, ali takšno* veselje ima naj- «3 _ iz Slovenije. Hude nesreče. Neznan utopljenec z 10,6 dinarji lepše, kot kje pod košito jablano in to je nekaj vredno. Komarjev za ta ve6krat posledice, kakor se je večer ne bomo povabiM da bi nas pikali, zato bo lepše kot kje drugje v senci, koder je toliko teh nadležnih ži/valic. Vsaka vstopnica bo imela številko in pokazalo se bo, kdo dobi lepi novi pisalni stroj, ki je stal $50.00. Pisalni stroj je lepo narejen, da ga lahko vžameš s seboj, kamor hočeš. Torej eden bo srečen.,, Poleg vsegta.' tega nas bo pa zabavljala ta večer naša gorenjska Špela, s svojim šaljivim vedenjem. E*a ibo igra res lepa in da bo prav igrana, nalm jamči Mrs. A. Preglet. Kadar ona uči, takrat se vsem do-pade. Zašto vem, da se bo budi to pot. Nobenemu ne bo žal, kdor bo prišel; pridtie vsi iz cele Minnesote, vam bomo že prostor naredili. Igra. se bo pričela ob pol osmi uri. Še nekaj moram povedati. Naša kompanija je začela delati po tri dni v tednu, sedaj bo zadosti počitnic, samo plača bo premala. Upamo pa, na1 boljše. Tuka j v Minpesoti je pa vseeno še štva "Zarja", da smo izkupili čezjboljše kot ^ velikih mestih, ker tu Pomoč, katero je treba nuditi, mora priti hitro in rade volje. T Dosti se je že razpravljalo o tem, kaj je napotilo predsednika Hooverja k temu koraku. O tem ni mogoče ugibati, a zahteva je bila splošna in nujna. TTsspeh pa bo dobrodejen za celo člove.^vo. štiristo dolarjev, ker je gotovo velika vsota, ako povem, da so delavske razmere pod niiilo. To pokaže, kako je društvo priljubljeno. Ravno sedaj se nudi vsem roja-' kom in rojakinjam da pristopijo v društvo "Zarja", ker je pristop prost za dobo .treh mesecev. Posebno vabim mladino, ker za tako mali denar ne dobite toliko nikjerd rugje; aa 50c na rneadc dobite en dolar na nar ne dobite toliko nikjer drugje; dan bolniške podpore in v slučaju smrti vas društvo pokoplje. Društvo je na dobri finančni podlagi, torej vsi v društvo "Zarja". Za delom ne svetujem nobenemu sem hoditi, ker se še za denar dela ne dobi; letos bodo morah vsi ZNANOST IN BODOČA VOJNA Takoj po zopetni izvolitvi kot predsednik angleške znanstvene zveze, je imel Sir Samuel Hoare, prejšnji zračni minister, govor, v katerem je naslikal ulogo, katero bo igrala znanost v bodoči vojni. — Ena stvar je gotova, — je rekel, — da bo bodoča vojna povsem različna od vojne leta 1914. * S tem je mislil, da je znanost razkrila nova in bolj smrtonosna orožja. Če pregledamo napredek v vojevanju izza časa Napoleona, najdemo*takoj iznajdbe, katere inia v mislih predsednik znanstvene zveze. Oeprav je bitka Monitor in Merrimac tekom Državljanske vojne presenetila, je povzročila presenečenja tudi na drugi strani .... Tekom svetovne vojne, pa so bili tanki in plini največje presenečenje. Uporabo teh dveh smrtonosnih sredstev je bila napovedana predno je bil oddan prvi strel vojne leta 1914. -'M Napredek znanosti je hiter, a smer je določena trdno vnaprej. Parni stroji in radijske naprave, topovi in iskalci razdalj niso bili izumljeni preko nočL Dejstvo je, da iščejo vsi inžinirji n-ov vir eneržije. Težki projektili, izstreljeni na velike razdalje, bodo napravili konec vojevanju s plini in isto velja tudi glede bojnih ladij in drugih naprav. r ; , - .Vojna je grozna stvar in ni se treba šaliti s podrobnostmi, ki 60 še bolj grozne. posadi vsak nekaj krompirja in raznih zelen ju v, da ima vsaj za silo; tudi prešite in krave imajo, kar po velikih mestih tega- ni. Posebnih novic ni, kadar pa bo kaj, bom pa sporočila. Lep pozdrav vsem naročnikom in bralcem Glas Naroda in tudi Petru Z^agi. Mrs. Helen Yurčič. Bayou, Tex. Slavno uredništvo Glas Naroda! Prosim za malo prostora v Vašem priljubljenem listu. Vsak dopis najprej omeni delavske razmere, tako moram tudi jaz. Tukaj so precej žalostne razmere, mestni delavci vzeti dva tedna po- L^ ^ si ^ ^ delavce v tovarni, čitnice brezplačno, ker je mestna na parni žagi, na polju ali pa v šu- bfcagajna prazna. Na ta način hoče iraš župan Čermak prihraniti mestu $240,000. Seveda delavci niso zadovoljni, ipa ni za pomagati. Kjer ni, tam še cesar ne vzame. "Ibko je sedaj tukaj v Chicagi, ker smo imeli tako vodstvo v mest- mafo. Plače so to ko nizke, da se človeku samo tema pred očmi naredi, kadar mu delodajalec da delo in tudi pove, kaj bo prejemal za svoje delo. En dolar in pol na dan za deseturno delo, pri katerem pa ga še dobro šikanirajo. ni hiši. Davki na posestvo so takoj Na§e dogaisko delo je čisto po-veli-ki, da veliko malih peseistnikov a krivi temu smo sami de- ne bo moglo vztrajati. Naš novi žu- lavci( ^to ker se damo Židom va-pan si veliko prizadeva, da bi spet rati židje danes sedijo v New Or-spravil vse v red, ah mu bo vzelo ieans-u vsak /v svoji pisarni, pa za-precej časa, ker je preveč zavoženo. ^ Vseglih vleče,j s mastne profi-Pczdrav vsem rojokom, posebno te Našega človeka dolarja pa pa Zgagi, ker tako fajn voasfh po samc za ^^ Vem, da si je opp-ženah vdari, pa tudi resnico pove. mogel ^ dogarije in tistega raču- Frances Laurich, zastopnica. Gilbert, Minn. Cenjeno uredništvo Glas Naroda! Upam, da boste mpj dopis priobčili. naj o, da premore do enega milijona dolarjev. Pred petindvajsetimi leti sem jaz prišel sem v Ameriko in takrat je Glas Naroda j ako poučne članke pisal za združitev vseh dogarjev, namreč tako, kaflsor so podporne jedno- Ne vem kaj je, da naši Gilbertča- j te, da bi bil odbor, kateri bi vodil nje nočejo nič pisati menda so vsi posle, ali njegovi članki so padali teh misli kot jaz, da brali bi. samo1113, gluha ušesa. Rojaki so rajši popisati se jim noče. Ba saj ni čudno, j stali motene krave, kakor pa da bi koso, ko pristriženimi brkami. Oblečen je da mu jo je prerezala pod kolenom, bil v črno ofbleko, imel je črn klo-K sreči ni bila ranjena n obe mi glav- buk in belo-modro delavsko srajco, na žila, sicer bi sigurno zaradi iz- Po vrhu obleke -je nosil navaden de-krvavitve umrl. Iskal je zdravniške lavski predpasnik modre barve, ki pomoči pri železniškemu zdravniku je bil videti še popolnoma nov. dr. Premrovu, ki mu je rano izpral I Utopljenec ni imel pri sebi nika-in mu jo zašil. ; kih dokumentov, iz katerih bi bila - V ljubljansko deželno bolnico razvidna njegova ^titeta, P^ P* so prinpeljali več oseb, ki so se po našli pri njem listnico z bUzu 110,000 dinarjev gotovine. Da bi bil nesrečnem naključju precej dbčut-110 poškodovale. Šofer Križaj Anton, stair 24 let, uslužben pri avto-podjetju Ančičeviič v Dol. Logatcu je vozil avto, ki mu je nenadoma počili pnevmatika in je ubogi Križaj 'tako nesrečno padel, da je dobil nevarne poškodbe po telesu in glavi ter si zlomil desno roko. — Nezgoda je tudi doletela- 71-let- | no Rotar Alojzijo v mestnem zave- | tišču, kil je tudi padla in si zlomila desno nogo. — V Kresniških Poljanah je voz povozil Marijo Mahkovec in ji prizadejal občutne poškodbe. — Delavec Majeršič Mi j o, uslužben pri stavbnem podjetju ing. Du-kič je hotel zavrteti stroj za mešanje malte. Stroj ga je udaril s tako močjo, da mu je zmečfoal koleno. — Zidar Jordan Jule pri stavnem podjetju Miroslav Z>upan je padel pri zgradbi hiše na Zaloški cesti z odra in dobil težke poškodbe na glavi. Zanimiva najdba. nCCAS NARODA" — U* »lovenakeca naroda jr AmeriEl — Naročajte ga! Vsled sedan je nizke obrestne mere za vrednostne papirje bomo obrestovali do nadalj-negapo 4% le one vloge na "Special Interest Deposits", ki ostanejo vložene celo koledarsko četrtletje. Vloge, ki jih prejmemo .do 13. julija, se bodo obrestovale že od 1. julija naprej. t 82 Cortifcndt Street NEW TOSS, N. T. CENA dr. rnmm berila JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo UWQUM nofm .4V-: Ruaiili gu pit t' • • \\ v- duk&rn 'clas naroda «U w«l IS Mrw( Pred leti je našel posestnik Haf-nar pri prekopavanju zemlje kame-nito sekiro. V sadnjih dneh pa se je dogodilo na Jesenicah nekaj podobnega. Elektrotehnikar Pretnar si postavlja posebno zgradbo za trgovinske lokale. Dva delavca, ki sta zaposlena pri tem delu, pa sta pri prekopavanju zemlje naletela pod večjo skalo m bronasto sulico. Poleg sulice je Ibil še preperel kos kosti, od katere so se poznali le še obrisi. Iz tega bi se pač dalo sklepati, da je tu nekdo neznanokdaj umrl, morda smrtno ponesrečil na) lovu. Najdba predmeta je vzbudila veliko pozornost in je Vsekakor zanimiva, vendar pa bo gotovo mogoče dognati, kako je prišel sem in iz katere dobe je. Zanimivo pa je tudi, če povemo, da je bila ta bronasta suliloa: najdena le kaih 70 m cd mesta, kjer je Ibila pred leti najdena omenjena kamen i ta sekira. Maščevanje. G. Samsa, lesni trgovec, žge pod Širmanskim hribom oglje. V ta namen ima napravljenih več kop in zaposli vsako leto po več ogljarjev. Pred kratkim se mu je ponudilo v službo več ogljarjev; prišlo je do pogajanj, ki pa niso uspela, ker se niso mogli zediniti za mezdo. Zato je omenjeni posestnik najel druge delavce. Pred dnevi pa so neznani z lik ovci vrgli v njegovo kopo dina-mitno patrono, ki Jo je skoro vso ratagmalo. Z likovne zasleduje orož-ništvo, ki jih je ae na sledu. Požar v skladišču "Papirografije". Davi ob 1.45 v Vošnjakovi ulici št. 6 v Ljubljani na dvorišču v skladišču družbe z o. z. "PapLrografija", katere predsednik je ravnatelj Jugoslovanske tiskarne Kjaxol čeč, izbruhnil ogenj, ki ga je opazil črko-stavec Blajec, stanujoč v Vošnjakovi ulici št. 4. Obvestil je o tem službujočega stražnika Žitka, ki je telefonHno poklical gasilce na pomoč. Gasilcem se je kaj kmalu posrečilo ogenj zadušiti. Kakor so ugotovili, jo ogenj, nastal na ta način, da ae j« v skladišču vnel tram od razgretega dimnika Ogenj ae je nato z lahkoto razširil na bale papirja* Skoda ni velika in je krita z zavarovalnino. postal žrtev kakega napada torej ni misliti; pa tudi niso opazili n-a njem niakih znakov nasilja. Na glavi ima sicer nekaj brazgotin, ki pa izvirajo j najbrž iz peškedb, dobljenih pri (padcu. Ni izključeno, da je pomotoma zabredel k Bistrici in padel v 1 vodo, kjer je utonil. Voda ga, je va-j lila. najbrž še nekaj časa naprej. Orožništ/vo je takoj uvedlo akcijo, da ugotovi neznančevo identiteto, vendar dc sedaj še ni imelo uspeha. Moža so opazili pred dvema dne-vcmi v Stranjah v gostilni pri "Korlnu", kjer je sedel z nekim moškim. Iz pogovora sklepajo, da je bil utopljenec prekupčevalec z živino, zato je imel tudi toliko denarja s sebe j. Proti svojemu tovarišu se je izrazil, da ne misU dolgo živeti, češ da je že sit življenja. Z verjetnostjo se torej lahko domneva, da je izvršil samomor. Ponočnjakova tragedija. V J-akšetovo gostilno v Uršnkh se-lih pri Dolenjskih toplicah sta prišla v soboto 20. junija zvečer po službenem poslu orožni!ki narednik Miloš Prenta in kaplar Matija Jere. Pregledovala sta lovskim zakupnikom lovske karte in orožne liste. Med tem so prišli v gostilniško sobo 23-letni posestnikov sin Janez Klobučar. 281etni Vincenc Klobučar in cigan Matija. Brajdič in poklicali liter vina. Ker so bili lantje že pijani, jim je gostilničar odrekel postrežbo in jih pozval, naj gredo domov. Fantje pa niso hoteli slišati, zato sta jih orožnika postavila pred vrata. Jezni in užaljeni so se fantje poskrili za hišne vogale. Ko sta kmalu zatem prišla orožnika iz hiše, je pričelo nanju padati kamenje. Videti pa ni bilo nikogar. Narednik Po renta je za strah u-strelil v zrak in pozval nevidne napadalce kredu. Ko pa kamenje le ni pojenjalo, je Prenta pomeril v pregibajoio se senco, ki jo je opazil za kupom grmičja. Z vzklikom "ojoj", je skočil zadeti mladenič še nekaj korakov naprej, nato pa se je zrušil. Bil je 23-letni Jaiiez Klobučar, ki je prej razgrajal po gostilni. Naložili so ga na samokolni-co in odpeljali demov. Drugo jutro pa1 so ga prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Ker je imel prestreljen trebuh, mu niso mogli pomagati in je podlegel ranam. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: Peter Gei-Ser, zidar, 59 let; Marija Kožuh, tkalka, 23 let; Konstantin Blasut-to, brusač, 20 let; Leopold Mulec, železniški podunadnik, 38 let; Jurij Spreitz, poštni poduradnik, 70 let; Marija Kaischke, zasebnica, 71 let; Marija Krenner, vdova po ravnatelju, 67 let; Marija Stiper, šivilja, 23 let; Alojzij Kokol delavec, 54 let star. — V mestni ubožnici v Celju je umrla Brači>3 Rozalija, vdova po mizarskem mojstru, stara 75 let. — V javni bolnici sta umrla 59. letni Kores Gašpar, posestnik iz Čedmožič ter 32-letni mali posestnik Grohar MLbael iz Ančlina pri Vojniku in pa 65-lo£na Ropotaj Uršula, posestnica iz Medloga. Požar. V torek 23. junija je nenadoma pričelo goreti pri posestniku Jožefu Čraku v Vorberku pri Mariboru. Pozvani gasilci so rešili samo govedo in perutnino, vse drugo je pogoreto do tal. Črnko je bil zavarovan le a« 17,000 Din in škoda znaša trikrat toliko. t mi % usi l. a. iS. BEER: Dcbro Se vem, kako sem jih nekoč rad čl tal. Cele popoldneve sem čepel v šolski knjižnici in jih požiral. Vse, ki so mi prišle ]X>d roke, od Kosutnikovih pa do lažnji-vega Kljukca. In če jih danes dobim, jih vzamem v roke z nekim spoštovanjem. Kos mladosti je v njih, čeprav morda zapravljene. Eden naših filozofov je nekoč tr-dilt da pravljice otroka pokvarijo, ker mu vzamejo še tisto malo pogleda na realni svet, kar ga je dobil v prvih letih šole.' Za sanjača ga napravijo. Tako je rekel gospod in ni jih bilo malo, ki so mu pri-' tr je vali. In dobil sem učitelja, ki prav zaradi tega ni hotel otrokom dati pravljic. Ali tisti filozof ve, kaj je s tem otrokom hotel vzeti? Ali je pozabil, da je tudi on nekoč v šoli med poukom skrivaj čktal pod klopjo pravljice? Ali jih morda ni? Vsakdo JUi je- Se za starce imajo pravljice. Le za fanta jih ni, za fanta tistih let, ko začne rasti in se zaveda, da je NČlovek, ko začne misliti in iskati samega sebe in kdo ve kaj še vse. Takrat nima pravljic, -takrat ga krmijo z latinskimi klasiki, in Ra-cinom. In da je mera polna mu dajo še očeta Marka Pohlina, da se iz njega uči živijenske modrosti. In če se je ne nauči — dvojko. • Časih človeka obidejo misli, ki se jim potem smeje in se jih sramuje. In vendar je navadno prav v njih največ tega, ka»- je res dobrega. Tudi jaz sem imel nekoč take misli. Smejali se jim boste, ko vam Jih odJtrijem Napisati sem hotel knjigo, »1 naj bi se iz nje učil fant v tistih letih, ko mora Srvečiti najvišje izrastke srednješolske modrosti. Same pravljice bi bile v njej. Ali naj vam eno povem? Nekoč je živel — tako se začenjajo vse pravljice — nekoč je živel oče, ki je imel dva sina. Za mlajšega so rekli, da ni tako pameten kakor starejši. In oče je imel premoženje, da so mu vsi zavidali. SAKSER STATE BANK S2 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondefjek do 7. ure zvečer. Poaluiujiuo se vSI bra Izjeme le staUM tat stanovitne PRAVLJICA In ko se je postaral, je nekoč napravil račun s samim seboj. Vedel je, da ne bo več dolgo tlačil zemlje, zato je hotel razdeliti premo-žemje. Pravično je hotel dati vsakemu pol. Tedaj pa se je nečesa spolnil. — Škoda bi bilo deliti posestvo. Zdaj ljudje nanj kažejo, zavidajo ga. Ce ga razdelim na dva dela, se nihče ne bo več menil zanj. In odločil se je, da posestva ne razdeli. Poklical (je svoja sinova k sebi in jima rekel: — Dolgo sem premišljal, kaj naj naredim s posestvom. Za enega bi bilo dovolj, za dva premalo. Vse bom zapustil onemu, ki ga zasluži. Dovolj stara sta. Pojdita v svet. Vrnita se čez leto dni in vsak naj pripelje s seboj svoje ženo. — Ženo? — sta se začudila sinova. — Da, — je odvrnil oče. — Kdor bo bolje izbral, dobi posestvo. In sinova sta šla v svet. Zala fanta sta bila in tudi izkušenj jima ni manjkalo. Kmalu je pisal starejši domov, da se je oženil. — Bogato hčer nekega graščaka je vzel. In napisal očetu, da jo ob letu pripelje na dom. Mlajši sin pa se ni oglasil.V dalj-nje mesto je šel, da spozna življenje. In nekoč je srečal dekle. Lep obraz je imelo in žalostne oči. Z lic ji je bral, da se prodaja. In ko jo je vprašal, mu je potrdila. Prijel jo je za roke: — Povej, zakaj tako delaš? In povedala mu je. Šestnajst let je imela, ko je prišla v mesto. Majhno službo je do- I bila, toliko da se je z zaslužkom živela. Potem je prišlo sedemnajsto leto. Pomlad. Seznanila se je s fantom, ki je bil nekje uradnik. Zaljubila se je vanj in vse mu je dala, kar je imela. Preveč ga je ljubila. Nekega mu je povedala, da bo mati. Šel je od nje in ni se več vrnil. Noč ga je vzela. Težki meseci so prišli- Ko so zvedeli v uradu, kjer je služila^a njeno sramoto — tako so rekli — so jo odpustili. Sama je ostala v težkih urah. Denarja ni imela in šla je v bolnico. Ko je okrevala, so j) tudi tam pokazali vrata. Z otrokom v naročju se je vrnila na svoje stanovanje. — Gospodinja jo je ustavila na pragu. — Tri mesece mi že niste plačali stanovanja, — ji (je rekla. — Saj veste, da ne morem čakati; sama sem sirota. Oglas sera dala v dnevnike in ljudje se kar puU^ za sobo. — Štirinajst dni počakajte, — jo je prosila. — Samo štirinajst dni. Vse vam plačam. In ni vedela, kje bo kosila, kje bo dobila denarja za večerjo. Na ulico je morala iti. — Samo toliko, da plačam stanovanje. Toliko, da med tem po-išoem službo. Plačala je stanovanje, toda službe ni dobila. Povsod so Ji rekli: Nočemo priti Ob dober glas. Saj veste, Ljudje imajo dolge jezike.... In tako je morala ostati, kar je bila. i Mlajši sin jo je poslušal. Vsako njeno besedo je pretehtal in videl je, da Je resnična.. In ko je končala, ji je rekel: — Povej, česa si želiš? — Da bi bilo tega konec. Da bi prišel dan, ko bom lahko izbrisala te čase kakor bi izprala umazano cunjo. — Samo tega si želiš? Skromna si in dobra. Naj se zgodi tvoja volja. Moja žena postani. In vzel jo je. Pomagal ji je, da je vse pozabila. In leto je bilo okoli. Prišel je dan, ki sta ga oba sinova čakala, dan, ko stopita pred očeta in bo odločeno, kdo dobi posestvo in kdo odide praznih rok. Tisto jutro zgodaj sta prišla. Starejši sin se je pripeljal v avto. Žena, mlada, lepa in ohola je sedela zraven njega. Mlajši je prišel pes. V sobi ju je čakal oče. Podal jima je roko. — Kako sta izbirala, sinova? Vse sta mu povedala. Starejši brat je naštel, kar mu je prinesla žena za do>to. Mlajši je pokazal svojo ženo in otroka, ki ga je nosila v naročju. In povedal mu je njeno zgodbo in svojo. Niti besedice ni zamolčal. In ko je vse povedal, je stopil oče med oba sinova. — Čujta me! Čuj-ta mojo odločitev, trdna je kakor skala. Ti, starejši sin, nisi prav razumel mojih besed. Le zase si skrbel. Skrbi še odslej. In ti, moj mlajši, si vedel, kako mislim, in storil si tako. In dal mu je kluče svojega in njegovega doma. To pravljico bi napisal med prvimi v tisti knjigi. zanimive izjave profesorja wegenerja H NAMERAVATE PRKEWT1 VESELICE, — p ZABAVE -C * 0 ' O G L jCŠ U J T E "GLAS NARODA" &aitt(spaipt ni CENE ZA OGLASI SO ZMERNE DR. ČEDA MIHAJLOVIČ: Profesor Weneger, brat onega profesorja, ki so go našli na Grenlandiji mrtvega, je na« nekem zborovanju vremenskih opazovatcsv o-menil med drugimi tudi vprašanje petroleja hi premoga. Optimisti cenijo, da imamo petroleja za 100 let, premoga pa še za 400 let. Premog in petrolej sta nastala v dobi. ko na zemlji še ni bilo živih bitij, ki bi bila porabila ogljik, ki ga izločujejo rastline in zato se je ogljik zgostil ped pritiskom v premog in v 'petrolej. Dandanes produ-tirajo ves, ogljik rastline, porabijo pa vsega živa bitja in zato se petrolej in premog ne tvorite, več. Vprašanje je sedaj, kako si bomo pomagali brez petroleja in brez premoga. Nekaj mam bodo pomagale vodne sile; to pa ne bo dovolj. Mogoče je pa tudi, da se bodo morale pomorske države zopet vrniti k Jaderni-cam. Te sicer niso. tako hitre kakor so palrniki, toda za prevoa večine blaga hitrost tudi ni potrebna?. Poleg tega pa poznamo dandanes vetrovne razmere mnogo bolje kot so Jih poznali nekdaj in zaaJto bodo jader -nice Ibodočnosti mnogo boljše. Tudi motnost pridobivanja ogljika Iz zraka nI izključena; do danes pa še ne poznamo nobene metode za to. Pa tudi vedno vdšli stroji bodo ubili same sebe. Velikanski avtomobili zahtevajo vedno dražje ceste, tako da se končno de ne izplačujejo več. V Argentini pa je mali plug že poolnoma izpodrinil velike motorne pluge, ker so ti predragi v obratu. POZIV! ZA OHRANITEV MIRU NA TEMELJU MIROVNIH POGODB Ko se je prošlo zimo snoval v Beogradu "Narodni odbor -za o hrambo miru na temelju obstoječih mirovnih pogodb", so se mnogi vpraševali, kaka razlika obstoji med tem novim odborom in med drugimi sličnhni društvi, kakšen je njegov program in kakšno so njegovi cilji. Zadnje čase je kampanja za revizijo mirovnih dogovorov postala vse živahnejša, in sicer ne samo v tisku centralnih sil, marveč so se v tem smislu odkrito izjavljali tudi njihovi uradniški krogi. Propaganda za revizijo je postajala vsak dan bolj odkrita in opažati je bilo. da se širi tudi v državah, o katerih •bi človek mislil, da tem sUčna propaganda ne more imeti uspeha. Še več: Vsi znaki kažejo, da je pognala korenine celo v državah naših bivših zaveznikov. Po nekod so i-grale vlogo diplomatske kombiria-cije, drugod pa so dajali stvari priliko za svoboden razvoj, misleč, da se ta pereča zadeva njih ne tiče, ker ne sega za sedaj neposredno v njihove intrese. Takemu obratu stvari je kriva v veliki meri tudi nepoučenost širših narodnih slojev v dotičnih državah, nič manj pa niso k razširjenju te propagande prispevala na7na strankarska in o-sebna nasprotrtva. Locaraski sporazum, s katerim je Nemčija priznala versajska določila glede zapadne meje, je zazibal evropsko javno mnenje v tako brez-skrbnost, da ne vid več resnega značaja kampanje za revizijo mirovnh pogodb. Tako je končno prišlo do tega, da so nekatere stranke, n. pr. francoski in belgijski sociajlisti o-sobito pa komunisti, postali pristaši revizije mirovnih dogovorov. Jasno je. da bi taka revizija pogodb, kakor jo zahtevajo Nemci in Madžari, nesporno izzvala silen pretres današnje politične sestave Evrope, verjetno pa je, da bi se Evropa kaj težko ognila vojni, ako bi se začele izvajati zahteve revizi-jonistov. Zato so se vlade onih držav, kjih neokrnjenost gražajo slič-zahteve, često v naj odločnejši obliki izjavile proti reviziji. Organzacija revizij onističnega gibanja je izvršena v centralnih državah naravnost mojstrsko. Iz uradnih krogov je propaganda zanesla revlzijonistično misel med naj- širše sloje. Uradni krogi držav, proti katerim je naperjeno to gibanje, pa so se omejili le na papirnate proteste, tako da je izgledalo, da Javno mnanje v teh državah bodisi nima interesa za ta opa&ni pokret, bodisi da ne razume njegove dalekosežne važnosti. Vendar pa to ni bilo res, pač pa je javnost po znani slovanski navadi— tudi Rumuni so bili v tem pogledu slični Slovanom — prepuščala vso zadevo uradnim krogom, da jo rešijo, kakor vedo in znajo. Ta pasivnost pa seveda ni v interesu držav, zoper katere je v prvi vrsti naperjeno revizijonistično gibanje. Zato smo se prošlo zimo sporazumeli z nasprotniki revizije na Francoskem, nakar je prišel k nam naš preizkušeni dolgoletni prijatelj in izvrstni poznavalec evropskih političnih priUk g. Cheradame ter je s pomočjo naših javnih delavcev po krenil organizacijo javnega mnenja za borbo proti revizijo mirovnih pogodb. Izvedba te organizacije ni bila težka, kajti misel na odpor proti tuji propagandi je bila pri nas takorekoč v zraku. Brž se je o-snoval v Beogradu tak odbor in po organiziranju osrednjega odbora so odšli njegovi odposlanci gg. Danilo Kalafatovič, armijski general v p., dr. R. Čulič, odvetnik, Steva K. Pavlovič, pomočnik ministra zunanjih zadev v p. in pisec pričujočega članka v Zagreb. Ljubljano in Split, da osnujejo enake odbore v teh važnih središčih našega javnega življenja. Z največjim zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je med našim ljudstvom narodna zavest tako živa, da so se za protirevizijo-ništični pokret zavzeli povsod naj-odiičnejši javni delavci in domoljubi ter takoj osnovali odseke tega narodnega udruženja. Po tem uspehu je isto odposlanstvo obšlo tudi druga središča posameznih banovin, kjer je razširjenje organizacije ravno te dni v najlepšem teku. Naša domovina stopa s tem v krog proti revizijonističnih držav, kajti organizacije s tem ciljem delujejo še v Franciji, Češkoslovaški Poljski in Rumuniji. Vsako posamezno udruženje si ohrani popolno samostojnost glede delovaja v notranji politiki, skupna pa je vsem borba proti nevarno revizijonistič- nl propagandi centralnih sil. Zato bo nova organizacija vedno zasledovala vse korake v korist revizije ter na temelju dokazanega materi jala obveščala svoje člane in široko javnost o vsem, kar se dogaja v tem pogledu. Glavni namen društva pa je obramba svetovnega miru, ki so mu revizijonistična prizadevanja brez dvoma zelo nevarna. Udruženje smatra, da interes posameznih držav, kakor tudi obče-evropski interes zahteva složno sodelovanje vseh dobro mislečih, da se izlečijo rane, ki jih je svetu zadala strašna svetovna vojna in da se zabrani ponoven izbruh take silovite katastrofe. Z delom proti reviziji podpira udruženje ustaljenje političnih, gospodarskih in duhov nih prilik na evropski celini. Ker se v okviru sedanjih mirovnih pogodb da popolnoma zadovoljivo zagotoviti razvoj življenja v vseh njegovih panogah, kakor je dokazala naša država, so obstoječe mirovne pogodbe jamstvo za svobodno in u-spešno udejstvovanje vseh sestavnih delov kake države, pa naj bodo ti še tako različni med seboj. V o-stalem so dale ravno države Male antante dober vzgled, kako se dado povoljno rešiti marsikaki težavni problemi, nastali po svetovni vojni. Širjenje ideje o miru s spoštovanjem mirovnih dogovorov bo vzgajalo narode za misel, da se dado mednarodna nasprotstva rešiti še na mnogo drugačen način in ne samo z vojno. V tem je pomen nove propagande za idejo, od katere zavisi napredek, sreča in mir narodov. KDAJ JE BIL VESOLJNI FOTOf. Moderna ženska je le ona. ki se lepo oblači, ima vedno urejene lase, kadi cigarete in jo ni nikdar doma. Popolna pa šele takrat, ko ti lahko pri vsaki priliki reče, da pravi za svojega prvega, ali drugega moža. V CarigraJu se madl že več časa nemški star&noslovec profesor Dues-berg. ki proučava zlasti vprašanje esoljnega potopa, o katerem beremo v sv. pismu. Carigrajskim časnikarjem je dejal o svojih študijah zanimivo izj-avo. Rekel je: "Vprašanje vesoljnega potopa zanima učenjake že dc&go. Danes je namreč nesporno dognano, da se je ta katastrofa res dogodila; to dokazujejo odkritja dveh mestih, namreč odkritja v mestu Ur, skozi karo je tekla rekla Evfrat. potem pa odkritja v mestu Kiš, ki se danes imenuje El-o-keimer. To mesto lt?i vzhodno od- starega Babilona. Mesto Kiš je bilo sezidano nekaj tisoč let pred Kristusom. Stalo je 'b reki Evfnt, k-ar dokazujejo napisi "..,. leta, ko so bili sezidani zidovi mesta Kiš na Evfratu". Po vesoljnem potopu je reka Evfrat spremenila svoj tek, vesoljni potop pa je obe mesti. Ur in Kiš, uničil. Ko pa so izkopali razvaline obeh mest, so videli, kako so se stvari J razvijale. Nad grobovi, ki jih ime-* jnujemo "pred-dinastične", so na-j lete li namreč na 3—4 metre debelo plast zemlje. Ko pa so to plast odkopali. so naleteli na čisto drugačne ostanke nekdanje kulture kakor prej. Vidi se razločio, kako ta plast deli dve kulturi. Računi dokazujejo, da je moral j biti vesoljni potok okoli leta 3300 pr. Kristusom; to tudi trdi stari-'ncslcvcc Laniidon. Ameriški stari-ncslovoi pa so našli še druge napise. iz katerih se vidi, da je bilo tedaj potopljenih več mest; doslej jih je znanih šest. V vseh teh mestih se je bila razvila posebna civilizacija, njene sledove pa odkrivajo danes. V prejšnjih časih je dekle rado pogledalo fanta, ki je bil lep in postaven, danes pa pravijo, da je zaže-Ijiv le oni, ki dela do devete ure zvečer in potem šc doma. POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega, pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč oboo. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina ^a list, 9o naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. .— Uprava "G. N.1 CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftl* Sallda, Louis Costello Walsenburg,* M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spiil&r Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton K obal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steytr, J. Čeme KitzmiUer, Fr. Vodopivec MICHIGAN v. Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA Chisholm, Frank Gouie, Frank Pucelj Ely. Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nab r go j MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, p. Broderlck. NEW YORK Gowanda, Karl Strniaha Little Falls, Frank Masle OHIO Barbertan, John Ballot, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Katftnger, Jacob Slacmik, Frank Zadnttc EucUd, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ BridgeviUe, W. R. Jakobeck B rough ton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshax Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Petera el UTAH Helper, Fr. Kreba WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher DLamondvllle, Joe Rollch Vsak zastopnik Izda potrdilo za svate, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $8.; za pol leta $3.; za flttrl mesece $2.; za četrt leta 91.50. New York City JeT. celo leto. * Naročnina n Evropo ti. saj celo leto. Ta GLOBUS i _ l I kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. | { Na ujem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-1 i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se I j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED , $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA GLAS NARODA" OZIROMA SE NAROČR 75 GA DOBE ZA — "GLAS NARODA 216 West 18 Street New York, N. T. ■oni ■ A m O D A* ' NEW YORK, TUESDAY, JULY 7, 1931 LASO EST RLO YENS DAILY HU.I.E LENA DOB ROMAN IZ ŽIVLJENJA, nmrn Zs Glas Naroda priredil G. P. 29 (Nadaljevanje.) — TI pretiravaš, Franc! On se je sremo smehljal. — Te vere mi ne moreš vzeti z vsemi svojimi vzdihi! Jaz vem, ker sem poslušal pogovor na plesu! — No? — Torej pazi: — Mali poročnik je rekel Sattenfeldu: — če bi bil tako grd kot Franc von Borkenhagen, bi se (bal za tako lepo ženo kot je njegova. — Nisem mogel več razumeti, kaj je odgovoril. Smejal pa sem se kljub temu, kljub moji grdobi! Ti bi nikdar ne zlomila zvestobe, kaj ne? Lenki se je treslo srce od srčne bolesti. Naslonila je svoj obraz na njegovo rame. — Ne, Franc, raj še bi umrhi kot te varala! — Poglej, Lenka, jaz vem to. Ko sem pridobil korak za korakom tvoje nasnenje, sem moral verovati v tvojo zvestobo. Zopern pa vendar nisem kljub moji grdobi? Ona je božala njegovo roko. Solze so ji stale v očeh. — Ti nisi grd, Franc. Jaz vidim t/voje čisto srce, ki se je oprostilo vse navlake. R-aditega sem te vzljubila, in nobene mirne ure bi ne imela več, če bi ti ne mogla zaupati. Zveza, ki naju veže, je dosti močna in je ne more razrahljati neumno govoričenje!.... Par mirnih dni v Bcrkenhagenu je spravilo Leno zcpet v ravno-dušje. Nato pa je prišla nevesta Fred-a v Borkenhagen. Plavolasa deklica je ugajala vsem, ki so jo spoznali. Nagajala je vsem ter še podila kot živo srebro po hiši ter navdala vse s svojim veseljem. Ko je prišel Fred Warnstetten semkaj, se mu je vrgla srečna v naročje ter uganjala s svojim bodočim tastom vsakovrstne neumnosti. Bila je zelo mična, in Lena se ji je morala pogosto smejati. To je zelo ugajala Francu Borkenha^enu. Ko se je Lena smejala, se mu je zdel ves svet v najlepši luči. Ko je nekega dne nališpaia njegovega psa, se je smejal ter rekel prisrčno: — Ti norica! Ti bi bila čudna gospodinja. Ljulje bi se smejali do rmrti, če bi jim ti ukazovala! — Veš kaj Lena, — ji je reklu nekoč — meni se zdi očarljivo, da si vclno teko mirna in odlična. Jaz pa sem divjak. Torej udaj se, da boš dobiia zmedo za svojo svakinjo! Lena jo je prisrčno poljubila. ^ — Mirno se bom udala v svojo usodo! — 3:g naj ti ohrani vesel smeh! Katrica von Slegel je bila edina hčerka vladnega svetnika ter se je razvijala v pcpolni harmoniji. Njeni stariši so bili dosti pametni, da ne zatro njenega mladostnega veselja. Tihi, resni Fred, ki je videl doma le resne obraze, se je čutil kot pomlajen vsled te veselesti. Zaljubil se takoj v njo. Ko jo je nekega dne spremljal na igrišče, ji je rekel v majhni koči. kamor sta merala pribežati pred nevihto, da jo ljubi. Postala je zelo rdeča ter se ozrla nanj s porednimi očmi: — Jaz vem to že dolgo, gospod Warnsteetten! Dajte mi svoj robec. Dež mi teče naravnost preko cbraza. Moji robci so že vsi mokri! Nato ji je z robcem obrisal obraz ter jo pri tem poljubil. Smejala se je prisrčno, da je moral brisati tudi njene solze. Katrica je dobila od svojih starišev tri tedne dopusta. Po poteku te?a se je pričela pripravljati na odhod. Borkenhagen bi jo rad še nadalje pridržal, a ona je energično zma^ jala z glavo: — Ne, čeprav mi tukaj zelo ugaja, moram domov. Moji stariši so mi dali dopust le do Velikenoči, in ra^ ven tega mi bo težko slovo. Pajfe in mama ne moreta biti brez mene! Oče ne sme jesti sladkih stvari, ki mu ne ugajajo! Dekla nas heče pustiti že sedem let vsaki mesec. Ko pridem jaz v kuhinjo, je vedno stara zgr-dba. Vidite, kako težko me pogrešajo! — Da, Katrica, takim argumentom ne moremo nasprotovati, kaj ne Franc? — Prav gotovo ne. To je tudi moje mnenje! — Vi ste zelo obzirni zakonski ljudje! — Peljati se moram v Warnstetten! — je rekla. — Obljubiia sem Fredu, da bcm ostala tamkaj celo popoldne! Naslednjega dne je odpotovala Katrica, in v Borkenhagenu je po-ostalo zopet naenkrat tiho in mirno. Par dni pezne je sta dobila gospod in gospa Borkenhagen vabilo na čaj pri princu in princesinji Ludovik. Lena se je bala sestati se tam z Romintenom. Heinz je prosil princa, naj povabi Borkenhagena. Princ Ludovik je razumel to in odobraval željo prijatelja. Heinz Romi n ten je bil zelo pogosto na dvoru. Princesinja Elizabeta je kazala prijatelju svojega moža veliko naklonjenost, in odlikovala ga je. kjerkoli je mogla. Rom in ten je zelo skrbel za prijatelja. Nekega dne Je rekel princ Romintenu: — Vi bi se morah poročiti, moj dragi prijatelj! Na ta način boste najlažje izgubili svoje nagnenje do gospe Borkenhagenoev! Heinz pa mu je odgovoril: — Jaz ne morem tega, kajti s to ljuJbenijo v srcu se ne morem potezami za drugo. Ne preostaja mi nič drugega kot ostati samec. Te besede je Sattenfeld skrbno ohranil v svojem srcu. Upal je, da jih bo nekega dneva iakoristil. Njegov nizki značaj je domneval, da obstaja med Leno Borkenha-g«n in Romintenom nedovoljeno razmerje. Tn ga je veselilo. Na ta način se bo nekega dne lahko osvetil nad Francem Borken-hacenom. Dvoboj med Francem von Borkenhagenom in »omintenom bi ne bil pretežak. Nekega dne je sedela Lena. v naslonjači poleg kamina ter čibala. Njen mož je odšel v tvornice. Ko je prišel domov, je položila knjigo na stran ter mu zrla smeje — No, Franc, ali si že gotov? — Da, Lenka. Ž ali bog pa te moram takoj zopet zapustiti Peljati se moram v mesto ter razpravljati s svojim odvetnikom. Do večera bcm ta nazaj! Upam, da se n* dolgočasiš? — Dobila sem nove knjige, Franc. S temi si bom krajšala čas, dokler se ne vrneš! Sploh pa bosta prišla Fred in oče semkaj, kakorhitro ae bo »temnilo Ni se ti treba Suriti! — Lepo, Lenka. Dobro je, da imaš zvečer družbo, če bi se zamudil, prideta na vsak narin! — Jas te bom čakate, čeprav bo že pozno! — To je lepo od tebe, Lenka! Vzel je nežno slovo od svoje žene. Pomigala mu je skozi okno ter gledala za vozom, dokler ni izginil. Počasi je odšla nato na svoje mesto ob mM Globok vzdih ji je dvigal prsi. Naenkrat je .-zakrila Obraz in suho zastokala. — Oče v nebesih, ne ugasni tega, kar spada mojemu srcu! Pomagaj mi, da ga poza/bim! Franc von Borkenhaigen je imel daljši pogovor z odvetnikom, nakar ga je povabil na čašo vina. Gospoda sta šla v znano gostilno, kjer se je Franc von Borkenhagen nekoč zavzel za Romintena. Ko sta vstopila, je bilo le malo gostov. Sedla sta v teman kot, da bi ne bila motena^ Nekako pol ure pozneje je vstopilo par gospodov, katerim se je pozneje pridružil tudi gospod von Sattenfeld. (Dalje prihodnjič.). RUSKI USTI 0 RAZMERAH V RUSIJI Graški list "Tagespost" je objavil v nedeljo 21. junija nekaj izvlečkov iz raznih duskih listov, da pove svojim bralcem, kako pišejo ruski sovjetski listi sami o razmerah v Rusiji. Ti izvlečki so prav zanimivi in zato jih nekaj objavljamo v prevodu. O vnalfabetih in o zanemarjenih otrocih pišejo "Iz vest j a" 18. maja: "Po navodilih šestnajste strankarske konference in centralnega komiteja stranke »bi moralo obiskovati šole 15 milijonov oseb, šolo jih pa hodi le 7.8 milijonov, torej komaj polovica. Načrt za odpravo analfabetizma se torej prav počasi izvršuje. Vladni ukrepi veljajo v praksi le za 68 odstotkov prebivalstva, 32 odstotkov anal®3.batov pa še vedno preostaja. V industrijskem okrožju ivanovskem 50,000 delavcev še vedno ne zna brati in pisati. Prav slabo gre tudi s poljedelskimi delavci. V fabriki "rdoH htyborg" v Leningradu zna brati in pisati 41 odstotkov delavcev". V ravno istem listu pa stoji 17. maja: "V iukuškem okrožju na Kavkazu obiskuje šolo le 3C odstotkov šoldbveznih otrok". Ljudski komisar Zemaško pa piše v "Iavestjih" 18. maja: "Zakaj je toliko otrok brez nadzor s.fcva? To so napake našega organiziranega socijalnegia življenja. Posebno shibo gre z vzgojo otrok. Napačno ravnanje z otroci doma, prepiri in pijanost staršev, vse ta goni otroke na ulico. Tudi še prihodnja leta bomo videli na ulicah mnogo zanemarjenih otrok". V moskovskem "Večernem listu" pa beremo v rubriki "Raznoterosti" prav čudno naznanilo: otroci se javno odpovedujejo svojim s ta rišem. V številkah od 16. do 18. maja je nad 30 takih odpovedi. Glase se na pr. takole: "Jaz, S. N. Šukov, sem prekinil vse zvze s svojimi stariši. Sem odšel od njih proč". - "Me, sestri Li-naide in Lidija Korotkovy, smo prekinile vsako zvezo z najinimi stariši in stanujeva zase posebej". Moskovski "Večerni list" poroča dalje (16. maja): "V Krasnaji Presni (del Moskve) je vse strašno u-mazano. Pred hišo št. 20 se dvigajo kar celi bregovi smeti in nesnage, ki segajo skoro do drugega rrad-strcpji. Na umazanih dvoriščih se igrajo otroci cel dan. Čim postane vreme bolj toplo, razširja nesnaga neznosen smrad". V isti številki "Večernega lista" beremo: "S kopališči v Moskvi je slabo. Slika je vedno ista: enkrat ni hladne, drugič pa zopet ne tople vode. Kopalski mojstri in nadzorniki so kvartopirci in pijanci. Od kopalcev izsiljujejo napitnine in tudi najmanjšo uslugo jim je treba plačati. Kopališča v Moskvi bi morali preurediti popolnoma. Dnevi, ko so kopališča zaprta, so vedno drugi, da nihče natanko ne ve, kdaj so kopališča odprta. Ljudje so nad tem silno nejevoljni". Po sobah in prenočiščih vlada silno povpraševanje: To se vidi najbolje iz časopisnih oglasov: "Iščem sobi. Plačam 50 rubljev". — "Za soba plačam 100 rubljev". V moskovski "Pravdi" beremo 18. maja: "Rekord v zakasnitvah so dosegle železnice na severu. Od 545 vlakov, ki so privozili skozi Moskvo, jih je zakasnilo 295, t. j. 55 odstotkov. Mednarodni mandžurski eks-presni vlak je meseca maj>a. samo enkrat točno prišel. Brzovlak Moskva-Vladivostok ni prišel meseca maja še nobenkrat ob določenem času. 12. maja je imel 17 ur in 20 minut zamude. 13. maja 10 ur. 14. maja 17 ur in 30 minut, 15. maja 21 ur in 30 minut in 16. maja 22 ur in 30 minut". Moskovska "Izveštj-a" pa pišejo 17. ja: "Tudi tovorni promet se ne ravna po vzornem redu. Organizacija | prometa je pod vsako kritiko", j Taka in podobna poročila gotovo niso prijetna. Zanimivo pa je, da jih smejo ruski listi objavljati. Ali px je morebiti vse skupaj izmišljeno? No, ali je moje zdravilo učinkovalo, je vprašal zdravnik. — Izvrstno zdravilo, gospod doktor. Sto gramov sem ga povžil in tako ozdravil moj prehlad; sto gramov sem porabil kot mazilo za revmatizem, z ostalimi sto grami pa smo očistili vso našo srebrnino, to je žlice vilce in nože. V District of Columbia, kjer se v glavnem mestu Združenih držav zbirajo od ljudstva izbrani najpametnejši, nahaja se v bolnišnicah največ norcev. Kakor izkazuje statistika na vsakih tisoč prebivalcev skoraj devet. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. _ BAZNE POVESTI In BOMANI: Ana Karenina ('lo)stoj) zanimivi roman (2 zvezka). .15.50 Amerika, pevsod de^rt, doma najbolj« ..................... m Agitator (Kemik) broi*...... JS9 Andrej Hofer................... J# Beneška vedcievalka _.......... .35 Belgrajski biser .....T.......... .35 Bell meeesen ................... .48 Bele noti, mali junak .......... .60 Balkansko.Tur&ka vojska ...... .80 Balkanska vojska, ■ slikami .... .25 Boj in zmaga, port.............. .20 Blarajna Velikega vojvode .......C0 Belfegor .............................................80 Boy, roman .....................65 Barska vojska...................40 Beatin dnevnik .................60 Boiitni darovi.................. jj Božja pol na Bledo.............20 Božja pot na Šmarni gori ________ .20 Cankar: Grefinik Lenard. broL.. .70 Mimo ttvljcmja ...... M Mrtvo mesto .........75 Romantične dufie ..... .60 Cvetko ....................... Cesar Joief II. ............... Cvetina Borograjska ........... Čebelica ...................... črtice lz ilvljenja na kmetih ... Drobil, in razne povesti spisal MllCinski ............. JE5 .SI .50 .23 .60 Darovana, zgodovinska povest .. KO Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti ............ .35 Dolga roka .................... M Do Ohrida in Bitolja...........70 Doli z orožjem ................ JJ0 Don Ki šot is La Manbe...........40 Dve sliki, — Njiva, Starka — (MeSko) ....................... Devica Orleanska Duhovni boj .... je jo Dedek Je pravil; Marinka In Akra- teljfki........................40 Elizabeta ...................... JS Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk..............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo .................... JO Gozdovnik (2 zrezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 G rži a Mjtoiogija .............. 1.— Gusarji .........................73 Gusar v oblakih .............................80 Hadži Mura t (Tolstoj) ...................40 Hči papeža, vez. ............................1.— broš..............................75 Hektorjev mei.................. .50 Hedvika ...........................................40 Hudi tasl, Blase duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. sv.j ........ J5 Humoreske. Groteske In Satin, vezano ..................... .80 broširano ...................M Izlet g. Brontka................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....61 Iz tajnosti p rt rode.............. .51 Iz modernega sveta, trdo vez. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka .......................................1.50 Igračke- broširano ............. .80 Igralec ........................... •fagnje ........................ j« Janko In Metka (za otroke) _____ JMi Jernai Zmagovat, Med plazovi.. Jfi Jutri (Strug) trd. ?..............11 broi. ....................... .«* I uri i če vi spisi: Popolna Izdaja vseh 1O zvezkov. lepo vezanih..................If._ Sosedov sin, brofl. ...............40 6. zvezek: Dr. Zober — Tu comer brofilrano ...............0.. .78 Joan Miserij* (Povesti la fipnaskega življenja .....................60 Kako sem se jas likal (AleSovec) I. zvezek .......... Kako sem se Jas likal (AleSovec) II. sv. .......... .M Kako sem se jaz likal (AleSovec) III. sveoek........ JO Korejska brata, povest la mlzljo- nov v Koreji .............. JO Krvna osveta .................. ji Kuhinja pri kraljici gosji aožlcl JO Kaj se Je Markam sanjalo...... .25 K»zaU ........................ JO Križev pot patra Kupljenika .7« Kaj se je Izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani sipsl ......... j« L zv. Pesmi — Odo ln elegije — Sonetje — Romance, balado In legende — Tolmač (Levstik) ...70 S. sv. Slika Levstika In njegovo kritike In polemike.............71 Trdo vezano..........L_ Ljubljanske sliko. HlSni lastnik. Trgovec, KcpCIjski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Natakarca. Duhovnik, Itd. ................ JO Lov na leno (roman) .......... Jo Lucifer ..............................................i._ Marjetica ....................7. JO Materina žrtev __________________________ jso MoJe življenj** .v................... Mall Lord .................... Ji MHjonar brez denarja ...........75 Malo življenje .................63 Maron, krSCanskl deček la Llba- n°M ..................... Jf Mladih unlkerneiov lastni iiva-taP'la •Mi«**,,MMttitMi A VI Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRILJUBLJBNA PAKXIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Bouo-Btrvžbo. Tedensko odplutja. — Za |k>-drobnnsti viirafiajte Bvojega lokalnega holland america line 24 STATE ST.. NEW YORK CITY fWK POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. Uprava. 1 Stanley t Afriki .............. M Spomin znanega »otovalea .... LM Stritarjeva Anthologija broi. .. JM Slsto Šesto, povest iz Abrncev .. JI Slii medvedjega lovca, Potopisni roman ........................ JI Student naj b«, V. sv. .......... JU Sveta Notborga .................U Spisje, male povesti ............ .35 Stezosledec ..................... Ji Šopek Samotarke ............... M Sveta noi ..................... M Svetlobe In sence.............. l.!fl Slike (Usško) ........•••.....•. .66 Scržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................ £0 Spake, humoreske, trda ves .... JI HAKES.EAREVA DELA: Macbbeft.' trdo ve«. ............ Jt broširano...................... Othelo ............................. Sen Kresne noil ...............?§ Knjig* pošiljamo poštnin* prosto "GLAS NARODA" 11« W. 18. St., New York