n Največji iloreniki dnevnik ▼ Združenih državah ViljtnTwleto . • . $6.00 9 ~ . . $3.< Za Ne« York celo leto . $7^00 || celo leto $7.00 J TSLSPOM: CHalsee S—3878 NO. 197. — ŠTEV. 197. __Ti____■ 1 GLAS NARODA Iisf islovenskiludel&vcev y Ameriki. r The largest Slovenian Daily in _ the United States. a Ii«oed every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. Enured " Stcond Clu Matter September 21, 1003, it ths Post Office at New York, N. Y., under Act of Oongresa of March 3, 1870 TELEFON: CHeliea 3—3871 NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 23, 1933. — SREDA, 23. AVGUSTA 1933 VOLUME XT.I, — LETNIK ZLI RESNO SVARILO ADMINISTRATORJA H. S. JOHNSONA PRIVATNI PODJETNIKI BODO DOBILI POSOJILO, DA BODO ZAMOGU_ZVIŠATl PLACE Industrijalni ravnatelj Johnson je o&voril zasliševanja o pravilnikih. — Pogajanja s premogovnimi baroni in lastniki avtomobilskih tvornic se še vedno vrše. — Zveze neodvisnih trgovcev predlagajo 44-urni delovni teden. — Lekarne in trgovine z žiVili so izvzete. WASHINGTON, D. C., 22. avgusta. — Danes so prišli sem zastopniki neodvisnih trgovcev ter predložili svoj pravilnik. Tekom pogajanj je rekel industtijalni ravnatelj H. S. Johnson: — — Mi lahko poskrbimo, da bo nakupovalna sila, ki je sedaj na razpolago, bolje razdeljena in da bodo ljudje več kupovali. Ako se po cene blagu tako povišajo, da ne bodo v nikakem razmerju z malenkostnim povišanjem plač, nikakor ne bo mogoče nakupovalne sile povečati. Ljudje bodo prisiljeni manj kupovati, in ves naš načrt se bo izjalovil. Johnson je dostavil, da bo uprava industrijalne postave storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči pretirano višanje cen. ) Posamezne trgovce je pozval, naj se odločno u-pro vsem poskusom tovarnarjev in veletrgovcev, če bi jim skušali vsiliti pretirane cene, posebno zategadelj, ker zamorejo računati na vladno pomoč. Da je mogel sprejeti zastopnike neodvisnih trgovcev, je moral Johnson prekiniti pogajanja s premogovnimi baroni in lastniki tovarn, v katerih izdelujejo avtorhobile. Tozadevna pogajanja niso i-mela dosedaj nobenega bistvenega uspeha. Johnson je zatrdno prepričan, da se bodo premogovni baroni vklonili, dosti več posla mu bo pa dala avtomobilska industrija. Zastopniki delavcev in delodajalcev se nikakor ne morejo sporazumeti glede ' open shopa". Ce ne bo drugače, bo moral sam predsednik poseči vmes. Johnson je svaril trgovce pred sleparijami, ki bi jih utegnili uganjati pod znamenjem višnjevega orla, istočasno jim je pa obljubil, da program za obnovitev ameriškega gospodarstva ne bo v zvezi s kakim nasiljem ali celo s pogoni na trgovce. i — Ce bomo pa pod znamenjem višnjevega orla zasledili sleparje, — je rekel, — bomo šli v trgovino ter odstranili to znamenje. Vsa javnost bo vedela, da smo ga jim odvzeli in da smo imeli vso pravico za to. Pomožni administrator A. D. Whiteside, ki je predsedoval zasliševanju glede pravilnika posameznih trgovcev je rekel, da se načrt tiče skoro poldrugega milijona tvrdk, ki imajo zaposlenih približno pet milijonov uslužbencev. Predlaganih je bilo 44 ur dela na teden. Izvzeti so uslužbenci po lekarnah in trgovinah z živili. Minimalna plača naj znaša štirinajst dolarjev na teden po mestih, ki imajo več kot pol milijona prebivalcev in po trinajst dolarjev na teden v manjših jnestih. Administrator Johnson je danes objavil, da se je posvetoval z uradniki zvezne rezervne oblasti ter Reconstruction Finance Corporation, naj se da kredit privatnim podjetnikom, da bodo mogli zadostiti zahtevam NRA. Lewis Robertson, predsednik Tanners Council of America, je danes izjavil, da je industrija usnja na jasnem glede bistvenih točk svojega pravilnika. Franklin O. Billings, ki je bil svoj čas pomožni ravnatelj newyorškega carinskega urada, je dobil službo v uradu NRA. Tam bo sprejemal pritožbe trgovcev, ki ae pritožujejo, da importirano blago škoduje njihovi trgovini. so sklenile pomagati Avstriji PREDSEDNIK ROOSEVELT NA P0CITNICAH Zaradi dežja je ostal v svoji hiši. — Narekoval je samo eno pismo. — Umetnica slika - njegov portret. Hyde Park, N. Y., 22. avgustu. Predsednik Roosevelt je pustil lira m nikdar ni* razgovarjal o tem. kako u^.go bo ostal v javni službi. Twkora dneva je predsednik sedel in bral, medtem ko ga je slikala Mrs. Emmet t Rand, ki je bila naprošena. da naslika predsednikovo ofieijelno sliko. Popoldne se je predsednikova soproga vrnila z obiska v prenio-garskih krajih blizu Morgantown, W. Ya. Mrs. Rooseveltovi je zelo ugajalo, da je bila v premogar-skih naselbinah skoro ves dan ter je govorila z ma.jnerji in njihovimi družinami, predno jo je kdo spoznal. Njen poglavitni namen je bil, da pregleda delavske razmere v majnerskih krajih. Najbr-že je prinesla s seboj natančna pojasnila, na. podlagi katerih bo predsednik določil svojo politiko, da uredi zmešnjavo v premogar-ski industriji. V torek zjutraj je imel predsednik daljši raizgovor s posebnim poslanikom Normanom H. Davisom, kateremu je dal svoja navodila, predno odpotuje na ra-zorožitveno konferenco v Ženevo. KOMARJI SO RAZNAŠALCI SPALNE BOLEZNI Zdravniki so dognal:, da komarji prenašajo kali bolezni. — V mlake in kanale so nalili petroleja. St. Louis, Mo., 22. avgusta. — Zdravstveni urad je pričel vojno proti komarjem, da s tem prepreči spalne bolezni, ki j;- že zahtevala 13 človeških življenj in v Kansa-s City eno. Zdravniki smatrajo za zelo značilno, da se je bolezen pojavila, kakorhitro je nastopilo nenavadno veliko število komarjev. V mestni bolnišnici se nahaja v posebimim oddelku 09 bolnikov s spalno bolaznijo. V bolnišnico št* vsega skupaj zdravili za to bolez tlijo 137 oseb. Od teh jih je bilo i'"1/ poslanih domov 50, toda so še katere lzr'm,,embe ,LStav* in no KONEC STAVKE V HAVANI Pristaniški delavci v Ha-vani so se vrnili na delo. Vlada skuša poravnati stavko železničarjev. Havana, Kuba, 22. avgusta. — Pristaniški promet na Kubi se je zopet ipričej. ko so se pristaniški delavci vrnili na delo. Do poravnave je prišlo, ko jim je bila priznana unijska organizacija in 44 ur tedenskega dela. Ko je bil poravnan ta štrajk.l je prejel prometni minister Ntea-sto Silverio naročilo, da naj skuša poravnati železniški štrajk. Ker je vlada mnenja, da bodo v kratkem prenehali vsi štrajki po eelem otoku, se sedaj trudi, da reši nujne politične in. gospodarske probleme. Vlada je tudi mnenja, da je potrebno, da< kongres sprejme ne- MUSSOLINI ODLOČNO NASPROTUJE ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO LONDON, Anglija, 22. avgusta. — Zavezniške države stavljajo veliko upanje na obsežen načrt za pomoč Avstriji, da more kancler Dollfuss ostati v vladi in da odvrnejo veliko krizo, ki bi mogla nastati v Evropi. Angleški, francoski in italijanski državniki se boje naraščajoče revščine med avstrijskem narodom, kar bi moglo dovesti do nazijske revolucije in do "anschlussa" ali zedinjenja Avstrije z Nemčijo. vedno pod zdravniško oskrbo. Zdravniki vodijo v laboratoriju preiskavo, da (ložejiejo, kaj je pravi vzrok te bolezni. Ra vnatelj okrajne bolnišnice dr. \V. (i. Patton je pozval okrajne in mestne oblasti, da vlijejo v kanale in mlake petrolej, da preprečijo. da "bi se .komarji legli. Dr. Patton tudi preiskuje, ako v resnici komarji prenašajo kali spalne bolezni. Kansas City, Kans., 22. avgusta. — Zdravniki so mnenja, da' so v Kansas City tri osebe zbolele za spalno boleznijo. V nede-Jjo pa je za to boleznijo umrla ena oseba. KRALJ KAROL JE NEVARNO BOLAN Bukarešta, Romanska, 21. avgusta. — Zadnja poročila iz kraJje-ve bolniške sobe naznanjajo, da se bolezen kralja Karola razvija normalno. Kralj je zbolel za ošpicami in zdravniki so v velikih skrbeh, ker so ošpice za odrasle ljudi bolj nevarne kot za otrok-?. Poleg tega pa ima kralj tudi m-flueneo in njegova vročina znaša 102 stopinji. i> __ CESAR HIROHITO _SE JE VRNIL Yokoeuka, Japonska, 22. avgusta. — Cesar Hirohito se je vrnil z vožnje po Pacifiku, ikjser je o-pazoval manevre rdečega* in moid re ga bojnega brodovja ob Bo-ninskih otokih. Iz Tokio se je odpeljal 16. av-avgusta ter je v tem času prevozil nad 2000 milj. V petek bo v Yokohami pozdravil brodovje, ko se vme s manevrov. vo volit veno postavo. Po mnenju vlade je tudi najboljše volitve za nekaj časa odgoditi, da postanejo razmere zopet normalne,- V nedeljo je bilo zopet nekaj nemirov po nekaterih krajih. Vojaštvo je bilo poslano v Punta Alegre, kjer so delavci vrgli u-radnike iz neke sladkorne tovarne. katero so zasedli. Ko je bil aretiran bivši governer- province Oriente. .Jase Bereelo, ga je množica hotela linčati. Nasau, Bahama, 22. avgusta. — Bivši kubanski predsednik Ge-rado Machado se počuti popolnoma zadovoljnega in se £e ni odločil, kdaj bo odpotoval Najbrže bo Machado najprej odpotoval v Kanado in nato v Anglijo. SPALNA ROLEZEN VST. LOUISU St. Louis, Mo., 21. avgusta. — Do sedaj je v mestu za spalno boleznijo umrlo 12 oseb. V nedeJjoi je nanovo zbolelo zopet 8 oseb in je vseh bolnikov sedaj 120. - Vrhovni zdravnik v St. Louisu dr. J. P. Leake je rekel, da bodo na opicah poskušali dognati, kako se ta bolezen raznaša. OTROKE PRODAJAJO Tulsa, Okla., 23. a/vgusta^ — Ravnateljica otroškega urada Miss Helen Schaeffer pravi, da je bil izadnj** tedne predan že peti otrok, da so »bili plačani v bolnišnici stroški njegove nezakonske matere. Miss Schaeffer pravi, a Hill<'r zatrjuje, da se bora so: D. X. Pritt iz Lomi ona; Xein,"'Ja ne vmešava v avstrijske dr. Vermevlen iz Belgije, dr! notranJ> zadeve, Vald Huid iz Danske, profesor Luis Jememv. de A.sua iz Madri- PREISKAVA POŽARA V NEM. PARLAMENTU Dva Amerikanca v komi-siji za preiskavo požara nemške državne zbornice. — Komisija zahteva pravico za komuniste. Berlin, Nemčija, 22. avgusta.— Dva odlična ameriška odvetnika Garfield Hays in Clarence Harrow «e nahajata v seznamu članov mednarodnega odbora, ki ima nalogo dognali, kdo je zanetil požar v palači nemškega državnega zbora v Berlinu 2H. februarja. Ta dva imena je naznanil francoski pisatelj Koma in Holland nemškemu višjemu državnemu pravilniku dr. Karlu Werner. Tokio, Japonska, 22. avgusta. Japonska vlada je poslala v Pariz protest, ker je Francija zasedla -devet koralnih otokov med Filipini in Indo-Čino. T , ... . o»wuvuiiu liuuv ii(iL'inuiiilKUV. Japonska zatrjuje svojo nad- jamstvo 2a varnost odvetnikov in 11 51 šir iih.iI n a mi a n , ../.,.«..... „ 4- ^ da, Gaston Iiorgerv in de Moro-Giafferi iz Francije. Francesco Nitti iz Italije, dr. Bakker-Cs'orf iz Holandske, dr.* (Jeorjr Bran-ting iz Švedske in Johannes IIu-ber iz Švice. Na prošnjo dr. Wernerja, da bi ta odbor poslal dokaze in imena prič nemškim oblastim, da bi jih dr. \VWner mogel porabiti pri •obravnavi proti komunistom v Lipskem. je Holland odgovoril, da je mednarodni odbor pripravljen prošnji ustreči, ako nemška vlada jamči za svobodno in neovirano obrambo komunistov in temeljno jamstvo za objavo sod-nijske obravnave. Francoski pisatelj tudi zahteva svobodno izbiro izagovornikov. oblast nad najmanj šestimi otoki, bivaJ<> s teh otokov - • - - - - - fosfat, toda ipred kratkim so to prič in prepis javne obtožnice. pridobivanje opustili. V MONTANI JE SNEG bojazen, ker postaja vedno slabej ši, ko se posti že en teden. Njegova žena, ki je bila earadi kampanje nepokorščine aretirana skupno z Gandhijem 1. avgusta, je bila izjpuščeua iz ječe in- je o-J Butte, Montana, 22. avgusta, stala € ur pri njegovi postelji v Po mestu je pričelo nenadoma bolnišnici, kamor je bil pripeljan snežiti, in cvetje po vrtovih je u-iz Teroda kaznilnice. ničeno. vendar vsak povprečni Nemec smatra Dolll'us-sa za trinoga, ki nikakor ne dovoli, da bi večina avstrijskega naroda izrazila svoje mnenje. Nemci so prepričani, da si 1K) odstotkov Avstrijcev želi zedinjenje z Xemeijo. Dollfuss pa stoji v Angliji in Franciji v ipopolnoma drugi luči, in ga smatrajo za odkritega in odi očnega narodnjaka, ki hoče -za Avstrijo obdržati samostojnost, ki bi bila popolnoma neodvisna od močnejše sosede. •Medtem ko želi Francija ostro nastopiti proti Xemeiji, zagovarjata Anglija in Italija zmernejšo politiko. Obe državi sta> mnenja, da je potrebno ustanoviti podonavsko zvezo, vsled katere bo nemški vpliv zmanjšan, Dollfus-sova vlada pa bo ojačena. ker bo izboljšan gospodarski položaj Avstrije. V tej gospodarski zvezi bi bila olajšana carina med Avstrijo, Ogrsko, Jugoslavijo in Romunsko. 'Navzlic temu. da nemška vlada pozna Mu&solinijevo nasprotstvo proti izvezi Avstrije z Nemčijo, vendar kaže nemško zunanje ministrstvo pri vsaki priložnosti veliko prijateljstvo de Italije. -Pri vsem tem, 'da se zvezne države zavzemajo za ipomoč Avstriji in nasprotujejo zvezi Avstrije z Nemčijo, ^vendar so navtralni diplomati mnenja, da je zveza teh dveh nemških narodov prej ali slej neizogibna, pa naj bo v Berlinu ali na Dunaju kakoršnakoli vlada. FRANCOSKI OROŽNIKI V ANDORI Madrid, Španska, 22. avgusta. Francoski orožniki so napravili red v gorski republiki Andori, so izpustili vladne uradnike in razpisali nove volitve za 31. avgusta. Do lega časa je bil za upravite lja države imenovan francoski delegat Joseph Soumolins. Izpuščenim uradnikom je bilo naročeno, da gredo iz Andore, kamor se smejo vrniti šele po volitvah. N emiri v majhni republilti so se pričeli, ker Francija in Španska nista hotele dovoliti, da bi v deežli odprli igralnico kot je vjradnika«, ki se ne pokori španske-Monte Carlo. V deželo je prišlo 50 mu članu vlade škofu v Urgelu in franooskih orožnikov z naročilom, j francoskemu zastopniku prefek-da odstranijo vsakega vladnega u- tu v Perpignanu. f 1 fcgj niopr NEW YOR^WRDHBttAY, AUQUflT 23,» 1938 THTg LARGEST SLOVENS DAILY li V. & X. Glas Naroda" OvMd and PobUsiMd by ▼■NIC PUBLISHING COMPANY (A Oormntiooi of tbt corporation tad sddi •f Manhattan. of above officer*: New Yerk City. N. X. - « L A 8 NARODA (VeAee el the People) ITALUAV ALBANIJI • i -T*-1-i f Day Except Sunday« end Boil days |a eelo lato valja na tmrtln la Kanado.............. .......96.00 Al pol leta I® ^ ta Oetrt leta Ji.00 fea New York sa celo leto......#7JW Ea pol leta....................93 JO Za Inosemstre aa celo leto......97.00 Kt pol I«ta Subscription Yearly «0.00 Advertisement on Agreement "Ola* Naroda" WuJa vsaki dan UvxemM nedelj In praznikov. bras pod plea la oeebooetl ee ne prlobčuJejo. Denar naj m blacovoU pa Mgcey Order. Prt wrectmbl kraja naročnikov, proelaeo, da ee tu tndl prejtoje blvallfcH: naziitnl, da hitreje najdemo naslovnika. *QLA8 NARODA", 2 iff W. 18th Street. New Vark. N. L Telephone: CHelita S—S878 afi KONEC "ZNOJILNIC" Ob koncu prejšnjega tedna je l»il v New Yorku končan štrajk izdelovalcev moških in ženskih oblek. Nad šestdeset tisoč jih je štrajkalo. Kot posredovalec je nastopil bivši iiew.vorški policijski komisar Grover A. Wall le n. dtrajkarji so zahtevali od gospodarjev, naj odpravijo takozvane <4znojilnice'\ to je nezdrave prostore, v katerih so prisiljeni delati po dvanajst, štirinajst ali še več ur dnevno, Lit naj delavcu plačajo plačo, s katero bo mogel živeti. Štrajkarji so prodrli z vsemi svojimi zahtevami. Gospodarji so podpisali ž njimi in z vlado pogodbo, in na izdelovalnicah moških in ženskih oblek se je zablestelo znamenje višnjevega orla. i Ko je predsednik Roosevelt pojasnil narodu svrho fcvojega programa, ki ga hoče izvesti pod NRA, je poudarjal, da je treba predvsem odpraviti umazano konkurenco, ki jo delajo poštenim tovarnarjem krvosesi, ki zaposlujejo delavke po "znojilnicah" in jih tako umazano plačajo, da poštena podjetja ne morejo konkurirati ž njimi, j ,V zadnjih mesecih so prišle na dan strahovite stvari. Znani so slučaji, ko je morala vsa družina delati od zgodnjega jutra pozno v noč, pa ni bilo ob koncil tedna iliti toliko zaslužka, da bi si nabavili najnujnejše življenjske potrebščine. Od lastnikov znojilnic ni bilo pričakovati, da bi kaj prispevali k dvignjenju nakupovalne sile naroda. Miiogi so preselili svoje tovarne in delavnice iz New lYorka v male kraje v okolici, da so se izognili kontroli. Delavkam so plačevali po dva ali tri dolarje na teden, zadovoljili so se z neznatnim dobičkom in prodajali obleke ter di-uge izdelke po tako nizki ceni, da noben tovarnar, ki je svoje delavce že kolikor toliko pošteno plačal, nikakor ni mogel konkuriraiti ž njimi. \ • Zavedno delavstvo se je tem metodam odločno uprlo, in posledica tega je bil strajk, ki je trajal sicer le par dni, pa je bil eden največjih v zgodovini mesta New York a. 8 štrajkarji .so simpatizirali vsi pošteni tovarnarji, kajti od zmage štrajkarjev je bila odvisna tudi njihova 1bodočnost. i Marsikatera ženska se je čudila, kako je mogoče kupiti po nekalterih trgovinah še precej dobre ženske oble-fte po dva dolarja ali še ceneje. Malokatera je pomislila, ida zaslužijo delavke, ki take obleke izdelujejo, komaj dva ali tri dolarje za petdeset, ali še več ur dela na teden. | m Teh razmer je sedaj konec. | Res je, da se bodo izdelki nekoliko podražili, toda dobilo bo na tisooe in tisoče nezaposlenih delo in bodo za jsvoje delo plačani kot se človeku spodobi. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Din. 200............................$ 4.35 Din. 300............................$ 6.35 Din 400............................9 8.40 Dtoi 500...........................% 10.40 Din 1000............................$ 20.75 Din 6000............................$101 .<— V ITALIJO Dir 100 ............................ $ a— Ur 200 ........................... 915.60 Ur 300 ............................ 923.— Lkr 400 ............................ $30.50 Lir 500 ............................ 938.10 Lir 1000 ............................ $75.— KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjiji zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLAEIIB Za iaplačUo $5.00 morate poslati_____ 9 5.76 » '» 910.00 " » ....—918.83 w $16.00 " »' ______916-— »t m $30.00 »' '» ______ « 140.0» f ........941.25 ^ _ " * " " _____951.50 fltJauiiiJk dobi t staram kraju ^itfivp v (wnjw Nojoa, nifrstfla tavrftujemo po Cable Letter sa pristojbino SLOVENIC PUBLISHING COMJPXNY "Glat NA.oda^ *** JfJW«l iTMM3T\ ffMW, JQMKt W. Novi gTobovi. V Sromijadi pri Brežicah «0 po-ložiJi k večnemu počitku Franjo Mav&arjevo. — V -Ljubljani je z radensko kislo vodo, težak okrog 4000 kg. Ker je j avtobus dvignil veli-k prah, šofer tovornega avtomobila ni pravočasno opazil Pukmajstrore. Tovorni avtomobil je podrl posesi-nieo na tla iu jo povozil. Težko vozilo je zdrobilo Pukmajstrovi lobanjo, iz katere so brizgnili možgani. Nesrečni ca je takoj izdih-uila. Pri nesreči se j-e tovorni avtomobil nekoliko poškodoval. Pozvali so takoj reševalno postajo. Kmalu je prispel redevalni avtomobil iz Celja, ki se je pa moral vrnitn pra«zen, '-ker je 'bila Pukmajstrova mrtva. Xa kraj nesreče je prispela sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališka. Neprevidnost vzrok eksplozije. Pri Sv. -Lovrencu na Dravskem polju se je pri,petia fi. avgusta nenavadna 'katastrofa, ki se le po čudnem naključju ni iztekla usod-neje za življenje številnih ljudi. Fantje -so streljuli aria,li- Ta italijanska vojaška misija ima sicer pred albansko in o-stalo evropsko javnostjo le nalogo, da organizira maloštevilno albansko vojsko. Ta naloga pa je že zdavnaj izvršena, in kdor je bolje poučen o albanskih razmerah, ve. tla CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko »UJGARNt 'OM NARQUA' Vida Ogenj je napravil nad 300.000 Din škode, ki je samo deloma krita z zavarovalnino. lastnika samega ni doma, je na orožnikih vajah nekje v Dalmaciji. Razprava o napadu na električni vod v VižmarjiL. •Pred malim senatom se je .zaključila vižmarska afera »zaradi napada na električni vod visoke napetosti 6000 voltov. V Vižmar-jrh se je vršila 25. maja letos velika sokolska manifestacija. Zvečer ,pa je bila na letnem fcelova-diŠču sokolska zabava. Trije Viž-marčani, iki so bili baje na«hiyska-ni, so akušaJi okoli 22-. prerezati" gla»vni električni vod, ki preskrbuje z električnim tokom občino Št. Vid, Zgorjo Šiško in deloma Ljubljano. Na ta način so hoteli preprečiti Jepo uspelo veselico.; Prerezali je že pomožno nosilno žico in nateeli tudi glavno žico. V tem trenutku pa je nastal kratek stik. ki je Ariha vrgel na tla. in ga ožgal. Arih je se .ponoči , umrl-. •Pri tem poslu sta mu pomagala dva mladoletnika, ki sta bila obsojena na 3 od nos no na 2 meseca strogega zapora. Pri raizpra-vi, ki je bila tajna, sta oba obtoženca priznaJa inkriminirano der janje. Po sedmih letih vse prav pride... Pred šestimi leti je bil izvršen v poštni urad v Križevcih pri Ljutomeru drzen v Ioni. Državno blagajno so neznanci olajaalr za 5000 Din. Zapustili ao na licu mesta svojo posetnico v obliki prstnega -odtisa na cilindru petrolejke, ki jso ga orožniki pri .preiskavi skrb-ocirw^ ter poelaji nato mariborski policiji v pregled. Dafati-lograf G robin j* odtis proučil, to- osrednjih državnih uradih je imel general Pariani ne samo svoje zaupnike med domačim osobjem. tem več naravnost italijanske kontrolne organe, ki so imeli nalogo, da strogo pazijo na to, da ves državni stroj dela točno po italijanskih željah in navodilih. Albanska državna sredstva, nabavljena pač v prvi vrsti s posojilom v Italiji, so se uporabljala predvsem za strateške gradnje, pa naj so to bile ceste, mostovi, pristaniške ali kakršnekoli druge gradnje. Pod Parianije-\im naravnost diktatorskim vodstvom se je Albanija izpremenila iz samostojne, neodvisne balkanske državice v italijansko orožarnico, izhodno bazo zu morebitni italijanski |>ohod proti vzhodu. Toda vkljub vsem italijanskim vabam, vkljub italijanskemu zlatu, ki je kupovalo navzjror in slepilo navzdol, se je v albanskem narodu začelo svitati. Resnični albanski nacionalisti so vse odločneje in u-spešneje začeli odpirati oči narodu, da naposled tudi v Tirani sami niso mogli ostati ravnodušni napram vse močnejšeimi odporu naroda proti italijanski o*vojevalni politiki in diktaturi generala Parianija. Prišel je zakon o narodnem šolstvu, ki je f>ometcl vzgojo albanske mladine v italijanskem jeziku in duhu in ga je narod sprejel z velikanskim navdušenjem, dasi se je zato silno zameril Rimu. Tako je odbila tudi zadnja ura diktaturi geenrala Parianija. ki ni znal in mogel preprečiti tega težkega je danes albanska vojska, ne samo | udarea svojemu in vobče italijan-po kroju, ki ga nosi. temveč tudi ! Kkeiuu prestižu. Poslali so ga za di- Peter Zgaga po vsem svojem ustroju in tudi duhu. ki vlada v njej, pristno italijanska. Vsa vodilna mesta v njej zavzemajo itak italijanski oficirji. Delovanje generala Parianija sc ni nanašalo samo na organizacijo vojske, temveč tudi na vse drugo albansko državno snovanje in tieha-nje. Po njegovih naredbah se je u-l-ejalo vse albansko notranje politično, kulturno in gospodarsko življenje in odločilna je bila njegova beseda tudi za albansko vnanjo politiko, prav posebno še napram al-haiiskim sosedom. V vseh albanskih da v svoji zbirki ni našel primernega originala. Vlom se je polagoma pozabil in nihče ni pričakoval, da bodo dobili sedaj po šestih letih storilca. Te dni so odpustili iz mariborska kaznilnice skupino ikazneneev. ki so prestali odmerjeno jim dobo sedenja. Meti njimi je bil tudi Vincene Horvat. Kot običajno, se predvedejo vsi torno brizgalno pa gasilci iz St.M kazneneh pred opustom na poliei- VWfl 1,... ..l^T vizijskega poveljnika v Bolcan! Ali pa bo albanski narod imel v sebi toliko samozavesti, da bo uspešno nadaljeval svoj odpor proti italijanskemu zasužnjevanju. seveda drugo vprašanje, ki mu je težko najti odgovora. STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA jo. kjer jim poberejo prstn:* odti se .ter jih spravijo v arhiv. Ko je prišel daktilograf do Vinceka ter mu posnel vseh pe>t prstov na obeh glavi, da so jo komaj živo poteg- Blizil Bruslja se je te dni primeril nenavaden, v svojih posledicah nadv^se tragičen dogodek. Neko 38-lelno mater, ki je hotela čez cesto v trgovino in je nosila v naročju svojega poldrugo leto staregji »otroka, je na ovinku povozil tovorni avtomobil. Ker je zavora .«*labo delovala, šofer ni mog"l ustaviti vozila in avtomobil je vlekel nesrečno žensko 40 m za seboj. Otroka, ki ga je mati nosila v naročju, je pri tem tako razmesarilo. da je na mestu izdihnil. Nesrečno mater, ki je bila tik pred novim porodom, pa je.vozilo tako poškodovalo na rokah, so se mu zdeli ti odtisi čudno znani. Poiskal je malo v svojem registru in kar naenkrat pri nili izpod koles. V agoniji je ne-srečnica porodila otroka, ki pa je umrl v rokah zdravnikas. ki je vlekel na dan odtis, ki ga je pti-j pomagal pri porodu, stn Vineekov prst pred šestimi leti na cilindru petrolejke križev-skega poštnega urada. Nič ni pomagalo vse tajenje. mesto v zlato svobodo, je moral Horvat naizaj za zamrežena okna. Žalostno so zrle njegoveo či za srečnimi tovariši, ki so odhajali kot prosti možje iz policijskih soban ... Ko je izvedela 70-letna mati ne-srcčnice. kaj se je zgodilo, jo j^ od groze pri priči zadela kap. mož nesrečne pokojnice pa je od obupa zblaznel in so ga morali oddati v umbolnieo. Stoferjar, ki je zakrivil nesrečo, je hotela množica linčati in policija ga je komaj o-tela iz. rok ljudstva. D NAVmVATE PRIREDITI VESELICE, - - . : ZABAVE A O G LAS U J TE i • "GLAS NARODA" m Šta članstvo, p** Sfevmct ▼ wmil oKoHtL CENE ZA Q&ASE SO 9ICRNI 2KABKENJ« 8I^AB£OA 0KVBA Prejšnji teden se je končala, v Salem. Mass.. obravnava proti 31 let ni vdovi Jeasie Cosfello. ki je bila obtožena, da je povzročila smrt svojega moža. Proces je trajal skoro tri tedne. in za proces je vlatlalo ined povprečno ameriško javnostjo večje zanimanje kot pa za čudoviti iRooseveltov načrt za obnovo ameriškega gospodarstva, ki se je tzobličil Iv zn.'vinenje višnjevega orla pod črkami N. R. A. Ivdor je pogledal zadnje tedne v velike ameriške dnevnike — ki imajo na milijone naročnikov in čitateljev. je videl skoro na vsaki strani fotografijo ženske srednjih let. oblečeno v črno obleko, ki se je vedno precej Jdijot.sko smehljala. Državno pravdništvo je imelo twine dokaze, da je svojemu možu za vdala. Njena družina je bila precej odlična, mož je bil precej v letih, neki mlad policist je pa p«nI prisego izjavil, da se večkrat ni mogel ubraniti njene ljubezni. Policistu j«- <1 jila v svoji hiši stanovanje, in ko je šel njen mož v službo, je prišla pomanjkljivo oblečena v njegovo sobo ter se mu udajala z veliko strastjo. Pri tem se je nad možem pritoževala in menda tudi nekajkrat namignila. kako bi se ga iznebila, ker je bolehen in nadložen. pole«.' tega pa zavarovan z.*f precejšnjo vsoto denarja. Tako je pričal policist, ona mu je pa v lice vse .sproti utajila, češ, da je poštena ženska, ki so ji bili otroei in mož najljubša bitja nr. svetu. »Nekega večera je kupila v lekarni strup — ha je za čiščenje posode — naslednjega jutra jepi našla moža mrtvega vrhu stopnic in seveda začela strahovito tarnati in jokati. Zdravniki, ki so moževo truplo raztelesili, so našli v njegovem želodcu ostanke strupa in ugotovili, da mu je bilo za vda no. Mrs. ("ostello so obtožili umora — in kakor rečeno — obravnava je trajala dolge tri tedne. časopisje je poročalo, da je bilo zbranih sleherni dan pred i*od-nijskim poslopjem na tisoče moških in žensk, ki jim je bilo v največje zadoščenje, če so mo»li za par trenutkov napasti svoje oči na obtoženki. Mr^. f'ot»telIo je kar preko noči postala nekaka narodna junakinja. kateri so se milijoni zavedenih čitateljev klanjali in bi se na •njen migljaj vrgli v prah pred njo. In kot je bilo pričakovati, se I je zgodilo: — porota jo je oprostila. Na porotnike je menda poraz-. no vplivala njena mila prošnja, naj je ne pošljejo na električni (stol. pač pa domov, kjer jo nestrpno čakajo njeni trije nedolž-I xii otročiči. katerim je že od prvega pričelka posvečala in kate-»rim bo v.bodoče posvetila vse svoje življenje. Ivo je kot svobodna oseba sto-j pila iz sodišča, ji je perverzna [ljudska množica priredila hrupne ovacije. Odpeljala sc je domov, in naslednjega jutra so časopisi zopet objavili nebroji nienih slik. To-pot je bila oblečena v belo obleko. ki naj bi še bolj potrdila njeno nedolžnost. Mrs. Costello pa ne bo dolgo časa ostala pri svojih ljubljenih otrosčičkih. Strokovnjaki, ki predobro poznajo najnižje in najbolj vulparne strasti po kinematografskih slikah in cenenemu časopisju, zavedene drhali ter izrabljajo te strasti v svoje dohičkanosne namene — so jo pregovorili (menda je ni bilo treba- dosti nagovarjati) — naj tragično smrt svojega moža primerno kapitalizira,. In tako se je zgodilo, da bo od od sobote naprej nastopala Mrs. Costello v družbi dvanajstih zamorskih muzikantov v nekem newyorskem gledališču ter bo dobivala za svoje nastope po dva tisoč dolarjev na talen. Njen manager je prepričan, da jo bo prUHo gledat toliko dege-nerirancev, cVa ji bo, prav labko-plačal omenjeno vsoto in da bo še sam spravil tečke tisočake. Ko človek v^K to premiSjuje, pride nehote dri zaključka, da bi bilo skrajno potrebno gotove plasti ameriškega naroda 4 pre roditi, ne samo v narodno-goapodarskem, pač pa tudi v marsikaterem drugem pogleda. 'Vi********" I" i ji lll| f ,. NEW YORK, WEDNESDAY« AUGUST 23, 1933 » ■■■■i1 SMwestaMMMaarag. i,i i iw| THE LAXOE8T BLOTSNB DAILY MO.I1 HE It M AS KlHAll: DOLINA ČRNEGA DEMANTA SAMO MOČNA ŽENA BO MATI MOČNEGA RODU Leta 1014. ho je raslega! *tra- • Dolgih pet let' trajajoč* poniža-ien, pretresljiv Icfifc^groze po «io-1 n je se je bližalo koncu, tesni elen lini ornega demanta. | vklepajocih verig je popuščal, kriv- Bližnla se je črna po«ast.'«tra- ci so se ie plašno ozirali na vse iua in ostudna hkratu. Xjen mo- strani, kajti na obzih kolonijah in s»» izgubljal p» . goneten, da se nekje odprejo za- j od črnih saj rakajeni Doberni. 'ivnrnice in tla voda znova popla- ' ZajtcaLo je drevje kakor stoki ra- i vi grešni svet. j kjeneev od Retja tja do Planine. ' Nekje daleč se je oglasil votel j * grom rarbesnele nevihte, ki se je. stoka joe in bliskajo«- razgrinjala, nad vseui bednim «vetom. Ivakor »livla treščilo v to črno dolino fcuženjfttva. l»eodzemske rove. že j na braniku aa velike ideje in \«žne naložene vc^4*ke s črnim deman- j vrednote prave ženske osamosvoje. torn — premogom — in sedaj hite Julijski zvezek prinaša med dru- lu prišlo je: Znova je zatrepetala dolina črnega prahu, a to je bila pesem svobodo. Zasijalo je motno •novembrsko solnee in odbijalo zlate žarke nad Planino. Novo življenje, nova doba — le Krist na Kiečiei sameva kakor poprej in žalostno zre nad črnimi revirji.... na k lie \4adarja starca v klavnico. Na obzorju pa se je nevihta raz-be«mela in razpalila ter zasegla že zadnji kotiček zemlje s svojo gro-7. Tudi črna dolina je zatrepetala. sikajoča pošast ni .priznašala, udarjala je s svojim proznim repom in rušila še to malo človeške morale v nič. girn "Glasove mladih". Kar piše mlada mati pod naslovom "Svetovna slika današnje mladine". o-svetljuje žensko vprašanje tako .jarko. da moremo njene besede obrniti na ženstvo vsega sveta in vsakega naroda jx>sebcj. I "vodom« spominja, pisateljica, kako je bila .stara germanska žena Pred rudniškim koa^.nm-im se je . prava močna žena. ki je nosila s trla nepregledna množiea m se drenjala za košček kruha, preklinjala in besnela, se palila v srdu do besnadi, do vse strasti onemogle duše. Rerje: ta trn jeva pot, polna polivanja in sratnote. do najnižje Mopnje kulturnega človeštva. Kdo bi pozabil to Golg »to, ki se je uko-reninila v preproste duš«'! C'e pride tujec r to dolino črnih v,ij in bo opazil nad cesto na Vodah nizko stavbo z visokim dimnikom. "Ciglano" imenovano, ne bo imel pojma, kaj vse se je tu godilo v letih svetovnega klanja, koliko trpljenja, sramote in bičanja zatiralcev je moral prestati bedni narod. plemenom vse napore, t rude in gorje in mu bila mati v polnem sinusln. ne samo telesno. Njen nasvet je veljal v zboru mož, kakor pripoveduje rimski zgodovinar Tacit. Ta žena ni bila nikaka moža-ča, a tudi nikaka nežna, nebogljena lutka. Sama močna, je rodila močne sinove, prave može. &ele ko so jo oropali njene veljave, njenega mesta, njene odgovornosti in jo pahnili v slabotnost in odvisnost, v. osladrto fr i zda vos t. šele tedaj se je izplačilo pleme, možje so se začeli mesa rit i med seboj in korist posameznika je dobila premoč nad skupno blaginjo. Nemška meščanka, nadaljnje pisateljica, je bila še pred pol stolet- jem duševno in telesno okrnjena, ker se ni smela udeleževati nobenega športa, ker so jo pitali v šoli le z lepoznanskimi [plitkostmi iu ker jo osvobodili vsakega trdega in odgovornega dela. Milijoni mladih deklet .so morali ob malenkostnih ročnih delih in plehkih zabavali čakati na moža. ki hi jih " preskrbe!'\ Dekleta so se vzgajala za ' šibki spol", slabotnost, nesamo-st o j n ost. brezpomočnost je veljala za "ženskost"; krepko telo in bitter um sta bila "neženska '. Toda slabotne matere imajo slabotne sinove. vzgoja ženskega spola za nežna slabotna bitjai je morala dovesti narod na rob prepada, najsi tudi je slepilo pogled navidezno bohotno razcvitanje. Ali je bilo samo ogorčenje nad krivicami- ki je p>gnalo žene na (►dpor.' Ali pa sledi počasi korakajoča narava krivim človeškim polem toliko časa, dokler najrro-liiadena zmota posili ne odpre oči. Ali pa so nekatere žene v svojeui materinskem duhu slutile pretečo usodo svojega naroda, ki je še noben Ulji ni mogel razumeti! Tega ne bomo nikoli dognali. A pred seboj imamo čudež, tla so se ženske v času blagostanja. navideznega razcveta, zavedle v svojih dušah tolike elementarne stike, da so začele boj. predno je bilo prepozno: posamezne, neizrekljivo osamljene junakinje so vstale na boj proti celemu svetu z \fcenii njegovimi piedsodki. z njegovo lenivostjo 'ii zavistjo. Iz temnega, tajinstvenega materinskega vira vsega življenja je vstrala slutnja o grozečem propadu plemena, če >e materinski spol izpttči v spogledljive lutke. Najsi so bil.* oblike ženskega tri Knjigarna "Glas Naroda" . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 16th Street. New York banja kakršnekoli, gibanje je bilo vendarle pristno materinski boj. boj za. na rod. boj za gnezdil, za pleme. Cilj. ki je olwegal vsa posamezna stremljenja, je bil : Žena bedi svojim otrokom močua. smela mati. ki vzgaja svoje otroke z t-jočno ljubeznijo in zavestno trdo st j o v junake, namesto da bi jih z brezuiiselno mehkobo zmaličila v bojazljivce. ki morajo v boju za obstanek podleči. Žena bodo svojemu možu pobuda za junaško dejavnost. namesto da bi ga s svojo dekelsko službo razvajala iti meh-kužila iiL visela na njem kakor svinčeno breme. Temu cilju so služile vse "raz-Igibane žene", vsaka na svoj unjoin, od vsega pooptka. ženskega gi-I banja. Temu cilju služi vsaka že-! na. ki razvije svoje moči. ki zastavlja svoj talent v službi eelote: uči-jteljiea. ki neizprosno zahteva te 1 i učenk resno delo. do*iui učitelja ) talna zunanjoht le prerada nagiba do usodne popustljivosti nasproti učenkam; narodna gon|KHlarka. ki se zavzema za varstvi« mater, ki jih nesrečne razmere šiloma pehajo k stroju: raziskovalka, ki obilja v sedanjost žene Moditvljice minulih deb. da more setlarji ženski rob ob njih zgledu rasti; zdravniea. ki • prihrani ženi težjo p«»t k moškemu [zdravniku: pravnica, ki se bori za zakone, ki naj preprečijo nazadovanje rojstev in rropadanje plemena. Vx> te žene >i'uži jo, včasih le : napol zavestno, dostikrat vadi h njo.* : nad žrtvijo osebne sreče, enemu ter j istemu cilju: rešitvi naroda. Da. j t^mu cilju služi nevede tudi tipka-riea. ki se mora naučiti strumnega dela in odgovornosti za n|x»rabo časa tudi v tem ly^ljubeni krušnent 1 poklicu in '/koristi ta zaklad jm»-zneje v zakonu in materinstvu. In taistemu cilju služijo tisoči mož. k« Tioniagajo premagati neštete predsodke iti so odprli ienam šole in t poklice in s tem ]>otrehni prostor, da morejo razvijati svoje moči v službi celote. Ni samo slučaj, da prihajajo glavni nositeljj narodnega podviga iz kinelskega in delavskega stanu, kjer dozorevajo matere v trdnem delu iti odgovornosti v pravo, popolno materinstvo. <*im več prostora za razvoj svojih sil si pridobi meščanska žena. tembolj bo tudi meščanstvo služilo narodnemu samousveščauju. Iz zavesti " razgibanih žena" ni nikdar izginilo najgloblje spoznanje: "Slaboten spol" ne more nikdar dati mater /ji močan moški rod: ponižan ženski spol poraja narod, ki ga razkraja čuvKtv.i manjvrednosti in za-*to opičje posnema, kar je tujega, namesto, da bi zajemal iz lastnih prekipevajočih virov. Zato si ne smemo dati vsiliti ideala žeiikosti. ki narod slabi, zato s«- mora tudi vsaka sila. ki >e javlja v ženah, razv'ti; kajti narod jx>trebuje res in v v.so bodočnost vedro svobodno razvit, pomneu in močan materinski rod. DVE SIROTI 2NTNERY POVESTI in ROMANU (K7T" 144 straul _____ MeSko) Listki, Splošna Knjižnica ? (Nadaljevanje.) St. IB. Nmoi) la JuiM 4« Gss* c«urt, Itone* M«u|*rin ............... ftt. 1«. (Janka ftan^ct Življenje. pe»ml. )12 «tr., hroft. .................. St. 17. i Prosper Maxiweel Yenw Aito v t kak, porast, itrevel ittr-Ko Pretnar, 80 stra. It. ll). (Uarhsrt fUuptman) Pa-laplirrU tvao, draw, hajka v vetih dejanj* b. postoveaU Aaton Fantek, 124 atrsni. brnA. ---------- i; 64. 20. IM. 2efet> G—»M it Japonski roman, ta preval dr. Prša Bradat 114 strani, had«. _________... ftt. 21. (Frltollb Žolna) Dvsnsjst kratkofeanih afsibia, O, 73 str. |t. 22. ZoptiM Is .Bu^vc^ doma. II. del--------------1— ftt. 01. : rc»puš<:etiom od <>ti(»škili let })rioti moralnega in poštenega življenja. In tako se je Petru pri pogledu na moralno propast njegove matere bolestno skrčilo srce. Tega odvratnega prizora ni liotel vee gledati. ()]>rtal si je zopet svojo krošnjo in Že je hotel (wliti, ko je Froeliardka naenkrat zakričala z ostn'iiiin glasom:. — Ah, tako! Kaj nočeš ostati tu.' In pokazala je .s prstom na gručo pošto, pačev. — Tu je moj Jakob... to je ponos mojega srca!... Tn starka je zaploskala v dokaz, kako je vesela, da zopet vidi svojega oboževanega sina. Brusač se je v zadregi ustavil. :— Saj ti pravim, — je nadaljevala. — da sem ga prav kar videla tla ovinku nabrežja sredi njegovih tovarišev. .. No. ali ga slišiš i In res so se bližali močno vinjeni postopači, prepevajoč veselo popevko. Videč te lenuhe, ki so se tnko brezvestno izogibali rila ter zapravljali čas in denar po krčmah, je Peter začutil, kako se mu krči srce od zaničevanja in ogorčenja. Odvrnil je glavo, da bi ne videl svojega brata nied temi faloti. ki so se vedli tako izzivajoče, da so se ljudje kar zgražali. Mimoidoči so se umikali kričačeni. ki jim je sledila gruča paglaveev. prepeva joči h ill kričečih, z njimi: — Bravo!. .. Znova... še! Meščani so majali z glavami. Drugi so se trpko smehljali in vpraševali, kakšen bo konet- teh ljudi. Toda Froeliardka si s takimi vprašanji ni belila glave. Mislila je samo na svojega sina. Vse zanj!... vse za ;»jegovo zabavo! In seštela je na dlani denar, ki ga je bila nabe-račila iu namenila svojemu ljubljencu. — Halo, pok veka! — je pripomnila zroč prezirljivo na Petra, — le hitro izprazni svoj žep!... < V pa ne, se pazi! Postopači so bili baš nehali peti. bili so le še nekaj korakov oddaljeni in Froeliardka je z zanimanjem gledala veselo družim paglaveev, ki so skakali okrog pijancev in se na vse grlo drli. Pred krčmo je »Jakob zaklical svojim prijateljem: — Stoj! Levo v front! Vojaki prvega voda. tu je kantina. Razhod! In brž hitite naročit zajca* vina in konjaka. Danes plačam vse jaz, a «"e poseženi v žep jaz, se ni treliu bati, da bi zmanjkalo denarja. Pri tell besedni i so se Froehardki nekam čudim*zasvetile oči. Zdelo se je, da je vix/.-burjena. Potegnila je sina za rokav, rekoč: — Za vse te pijance hočeš plačati, fant i ... Ali si našel prismuknjeno babnieo, ki. .. — Kaj še... Marjani se moram zahvaliti, da sem pri denarčkih. — Marjana! Kdo pa je ta Marjana — Liepo dekle, ki mi je všeč. — Gromska Htrela, torej je bogata t — Ne vem, toda rekel sem ji: Marjana, denar moraš najti!... Pa ga je našla. — Ah, ti si pa res prebrisan. — Takoj jo boste videli... pri zakuski. — Kaj si jo povabil i — Branila se je, češ, da v tako družbo ne gre. — Glej 110, glej, kako imenitna gospodična! — Pa sem ji dejal, da mora priti in zdaj pride. Stara beračica se je ponosno ozrla na svojega sina. —- Prav kakor oče! — je vzkliknila. — Ce je dejal "hočem tako" in če te je ošinil s čarovniškina pogledom, bi bil skočil zaaij v Qgenj, Jakob se je zasmejal in odgovoril ponosno: — Kakršen oče, tak sin, mati. Toda dovolj dolgo se že pomenkujeva. Sobofta je, -»lapra-vliuo tedenski obračun. Eh, Peter, no, po-k veka, le brž, kaj se pa obiraš! T- Kako vesel, kako razigran je! — je dejala mati. ,, r t . Brusač se pa ni strinjal z njo. Zmerjanje a pokrekOr W g&, is Jakob neprestano na jeziku, mu je šlo zelo na živce in ga je globoko žalilo. Se bolj je bil pa ogorčen nad nesramnostjo tega velikega lenuha, ki se mu je zdelo }»ovseni naravno zapravljati v svoji razuzdanosti in brezvestnosti denar, ki sta ga tako težko služila njegov brat in njegova mati. da ne govorimo o tistem, ki ga je dobival kdo ve k«i k o, gotovo pa ne na pošten način. Novo pijančevanje in veseljaeenje. ki se je pripravljalo zdaj. je Petra še bolj grizlo. In ko je slišal Jakoba govoriti o tedenskem obrariuni. se ni mogel premagati, da bi mu ne dejal: — Da, kar napravimo obračun, ti pa po-bašeš v>»- v svoj žep. — No in kaj potem? — je vprašal Jakob. — No., to ni pravično, to je... Ubogi Peter si ni upal povedati svoje misli do konca, tako divje.ga je brat pogledal. Stisnjenih pesti je stopil Jakob k pohabljencu in zakričal: — Govori zdaj, ti prodajalec morale: če me kdo prisili kupiti jo. jo plačam s temile rokami. — Oh. da. to mi je dobro znano. Toda če me ne moreš vmdti. ali če rečeni kaj. kar i i ni po volji, kako moreš liiti tako neusmiljen. da me kot močnejši pretepaš.' — Ti si tepec, ti pokveka pokvekasta! Ce bi bil jaz šibkejši, bi me tepel ti! — Ne. to bi se mi zdelo strahopetno. — No. dovolj, zdaj pa račune! Froeliardka je posegla vmes. — Stori vendar, kar ti veli. 'tepec. — je zagodrnjala. — Kaj nisi prišel na sveta zato, da hi ukazoval, temveč da ubogaš druge. — Res je! T tu mati. je moj tedenski zaslužek. — In Peter je dal materi pesti drobiža, ki ga je Froeliardka brž preštela. — Mnogo nisi zaslužil. — je /animirala. — Dva franka sedem, to je rc*s pičel zaslužek. — Iu — je vzkliknil Jakob. — Kaj si pa delal s svojimi štirimi udi ves teden — Delal sem več, nego sem mogel, utrujen sam tako. da >e komaj držim na nogah. — Ta tvoj pokiic res ni mnogo vreden. — Saj mil tudi jaz neprestano dopovedujem. da bi si lahko izbral kaj pametnejšega. — j«' pripomnila Froeliardka. — Naučiti ti* Imuii moral kaj drugega. — se je zasmejal Jakob. — Kaj drugega!... Ti! .. Oh. nikoli, nikoli! Nočem! — se ji' branil Peter. Stopil je korak nazaj, zroč z odporom na hraSa. Vedel je še predobro, kaj bi rad Jakob napravil iz njega. Froeliardka je pa prijela svojega ljubljenca za roko in um dejala s sladkim glasom : — Dragi Jakob, prihranila sem ti tri franke osemnajst: evo jih. To in pa bratov zaslužek ti bo za silo že zadostovalo. — Oli. — je odgovoril Jakob z zmagoslav niiu glasom. — denarja mi danes ne manjka. Vendar ga pa sprejmem iz principa in v krčmo vaju vzamem s seboj. (Dalje prihodnjič) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo saaimala. Cene.so zalo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" L, .. _• "8 L A ■ 111 O D i" NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 23, 1938 TBS LARGEST SLOVENE DAILY fa V. ft. A. — To mislim tudi jaz, da je najboljše. Valter. — pravi Brand. Da bi za deset let postavil pohištvo v sklad-išče, ne bi bilo praktično. Bilo hi drago in pohištvo bi se pokvarilo. Ko se po desetih letih vrnete, boste v položaju kupiti si vse nanovo. Posvetujejo se še o vseh različnih zadeva.h. Nato pokličejo Uršiko in je *mela nekaj časa sedeti v Brandovem naročju. Ve.selo mu pripoveduje, da bo šla s papanom in mamo na dolgo potovanje in snu obljubi, da mu bo kaj lepega prinesla. Brand poljubi otroka in ginjen gleda v žareči obraz. Kaj bo prinesla prihodnjost temu lepemu otroku? In gospej iRegini ? Ali je napravil prav, da je svojemu prijatelju prenkrbel to službo? Ako pa tudi tukaj ne bo na^el sreče, je vsemu temu kriv ravnatelj Sehott. Brand se zravna. Vse najboljše je hotel svojemu prijatelju in usoda naj nakloni njemu in njegovi družini vse najboljše. Da mu bo težka ločitev od prijatelja, to je vedel — toda ne sme biti tako mehek! Treba je upati na vse najboljše. Brand r-gantinska mreža je opremljena z električno nabitim poljem v po-sobi druge mreže iz bakrene žice. Bakrena žica se spoji s hišno napeljavo ali s posebnim akumulatorjem tako, tla je za človeka samega brez nevarnosti, -žuželko, ki prileti vanjo, pa v trenutku sež-ge. Samo v tem trenutku porabi iiekaj toka, tako d znamenite "Menan-drove .hiše" v Pompejih so izkopali celo vrsto okostij, ki predstavljajo morila pripadnike te bogate hi-e. Padli so na begu kot žrtev pepelu.'ga dežja. Domnevo, da gre za Menan-drove. potrjuje dejstvo, da so našli na okostjih različne dragocenosti. kakor zlate obroče, zapestnice. prstane itil. V bližini iz-kopalnice so našli gručo ok«*>tij. ki so pripadala po vsej priliki sužnjem, k r so ležala poleg po-lj«*lel.skega in drugega orodja. Eden i/med mrtvakov je imel v roki mošnjo z več nego sto zlatniki in 72 srebrniki. Najvažnejša najdba je podoba Menaudra. mojstra grške komedije. ČE UDARI STRELA Kadar ne moreš ugotoviti, ali je koga zadela strela, ali je sicer umrl druge smrti, potem preišči njegovo obleko in če je res treščilo vanj, je strela skoro gotovo stopila denar ali katerikoli kovino, ki jo je imel pri sebi. Prva pomoč takšnemu nesrečnežu bodi umetno dihanje, ki naj traja: 1 uro in še več. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Ham ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Clierbourga "BERENGARIA" pr. Clierbourga A\ V. ZA TJA LJUBLJANA IX NAZAJ 5. SEPTEMBRA. 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta: Cliuinplain v Huvre Eurui-a. v Bretuen 25. avgusta: Veendatn v Jtoulogns 26. avgusta: Rumu v < itMma bert-ngaria v Cherbourg 29. avg-istar Leviathan v Ctierbuurg 30. avqusta: De I ."m .ist- v Havre ftlaJrNtia v Cherbourg Manhattan v iiuvre OeutsK-hUiiHj v Hamburg 11. avgusta: Kremen v Bremen 2. sept-mbra. I Con le di Savola v Genoa 5. septembra: /le -ulogn« Kuro;»:i v Bremen 13. septembra: l-afsiy. tf«? v Huvra llanhaltan v H.nre Rer*-nK:.rl» v Chrrbour- Ait.eil liailili V Hamburg 15. septembra: Hullerilam v Buulogn« Majestic v Cherbourg 16. septembra: II«-ji \ (icnoi Br« men v Bremen IS. septembra: Helia in-e v Hamburg 20. septembra: Chan.pUiin v Havr« 21. septembra: A<|uint-.-lilant*, v Hamburg 29. septembra: Paris v Huvre Olympic v Cherbourg I 30. septembra: C< nte