152 Dela 64 | 2025 | 141–164 AKTIVNA PARTICIPACIJA PRI NASLAVLJANJU PODNEBNIH SPREMEMB NA PODEŽELJU? IZKUŠNJE PROJEKTA SURF Partnerji iz Italije, Španije in Slovenije smo se v sklopu dvoletnega projekta SURF (SUstainable Rural Future), in sicer s sofinanciranjem mehanizma Erasmus+ KA2 ko- alicije znanja za izobraževanje odraslih (december 2023–december 2025; št. pogodbe: 2023-1-ES01-KA220-ADU-000151613) ukvarjali z aktiviranjem podeželskih skup- nosti pri prepoznavanju, blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Že sestava partnerstva je nakazovala vsebinsko-organizacijski trikotnik: • povezovanje izobraževalnih ustanov in raziskovalcev (Univerza Jaume I iz Cas- tellón de la Plana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni (FF UL), univerzitetni kolegij ARCES iz Palerma); • mreženje med organizacijami s podeželja, ki delujejo na področju ozaveščanja o okoljskih izzivih in spremembah vedenja (španska fundacija in nevladna orga- nizacija Low Carbon Economy, italijansko podjetje InEuropa, slovenski nepro- fitni in nevladni razvojni inštitut Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj); • izmenjava znanja med geografsko raznolikimi tipi podeželja (kmetijsko inten- zivno podeželje v administrativni regiji Valencija, diverzificirano in drobno strukturirano podeželje v deželi Emilija – Romanja, dinamično in dostopno po- deželje Gorenjske). Da bi čim bolje razumeli, kako preučevana raznolika podeželska območja razmiš- ljajo in se prilagajajo na podnebne spremembe, smo z različnimi deležniki in akterji na podeželju izvedli tri vrste aktivnosti: • informativno-ozaveščevalne v obliki spletnih seminarjev (uvodni in zaključni); • interaktivne v obliki šestih delavnic v preučevanih lokalnih skupnostih (tri de- lavnice v prvem nizu za prepoznavanje klimatskih sprememb, tri delavnice v drugem nizu za vrednotenje participativnega akcijskega raziskovanja); • akreditirano spletno usposabljanje, v katerem so udeleženci pridobili znanja, tehnike, veščine in kompetence na področju vključujočega in trajnostnega ra- zvoja podeželske skupnosti. Za prvi niz delavnic smo pripravili SURF priročnik Podnebne spremembe na po- deželju, ki uporabnika usmerja k izboljšanju razumevanja in sodelovanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam na podeželju. Veseli smo, da so se prvega niza delavnic udeležili različni akterji in deležniki iz podeželskih skupnosti, zlasti podjetniki in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z lokalnim razvojem, razvojem kmetijstva in okoljem, kot tudi predstavniki lokalnih društev in združenj (okoljskih, za razvoj podeželja, za prostorski razvoj, ekološki turizem, slow food) ter študenti in raziskovalci z univerz, pa tudi deležniki, ki delajo z mladimi in v javni upravi. Raznolikost udeležencev je občutno prispevala k temu, da so se le-ti na delavnici srečali in izmenjali poglede ter izkušnje, ki jih v lokalnih okoljih pridobivajo pri zaznavanju, blaženju in prilagajanju na podnebne 153 POROČILA spremembe (prepoznali so tveganja, ranljivost in posledice). Izvedene delavnice in predstavljene vsebine so pripomogle k osvetlitvi priložnosti in rešitev, ki so potrebne, če želimo razviti in izvajati učinkovite strategije prilagajanja na podnebne spremembe. Slovenska partnerja sta odlično obiskano (več kot 30 udeležencev) in dinamično de- lavnico izvedla v Krajevni skupnosti Mavčiče: udeleženci so razpravljali o pogostejših ekstremnih dogodkih (pozebe, poplave, vetrovi), spremenjenih padavinskih režimih ter o vse bolj izrazitih dveh letnih časih (pomanjkanje snega). Ugotovitve, ki smo jih pridobili na delavnicah, smo uporabili pri snovanju SURF akreditiranega spletnega usposabljanja za akterje in deležnike s področja razvoja podeželja ter lokalnega in regionalnega razvoja, ki jih zanima pridobivanje veščin in znanja s področja vključevanja skupnosti in sodelovanja občanov v procesu prilaga- janja na podnebne spremembe na podeželju. Zasnovali smo tri module, pri čemer so udeleženci lahko izbrali enega (ali več): udeleženec je sodeloval v vodenem procesu v Moodle okolju, spremljal video predavanja (podnaslovljena v slovenskem jeziku v obsegu 15 ur), povezoval teorijo s prakso (praktični primeri iz lokalnega okolja) ter opravil več nalog, s čemer je potrdil razumevanje vsebin. Uspešni udeleženci akredi- tiranega usposabljanja so pridobili certifikat, ki jim ga je izdala Univerza Jaume I. V usposabljanju je sodelovalo 16 udeležencev iz Slovenije. Po zaključku projekta SURF bo usposabljanje širši zainteresirani javnosti ponudila Univerza Jaume I. Posledično je drugi niz delavnic sledil trem ciljem: (1) evalvaciji znanja, pridoblje- nega s SURF spletnim usposabljanjem; (2) poglobitvi znanja in veščin, ki so potreb- ne pri delu z akterji na podeželju in pri soočanju z različnimi interesi, ki se soočajo pri prepoznavanju, blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe; (3) pridobitvi Vsebinsko-časovni prikaz aktivne participacije podeželskih skupnosti v projektu SURF. 154 Dela 64 | 2025 | 141–164 praktičnih izkušenj z uporabo različnih tehnik v participativnem akcijskem razi- skovanju. Slovenska partnerja sta aprila 2025 delavnico organizirala v Šenčurju. V ospredje smo postavili tematiko upravljanja vodnih virov v obdobju vse bolj očitnih podnebnih sprememb. Udeleženci so v treh skupinah razmišljali in skupaj razvijali model, kako na območju treh lokalnih akcijskih skupin na Gorenjskem (LAS loškega pogorja, LAS Gorenjska košarica za podeželje, LAS Zgornja Gorenjska – BOJA) in na konkretnih lokacijah zaznavajo, blažijo in se prilagajajo na podnebne spremembe. 15 motiviranih in izjemno aktivnih udeležencev je prihajalo iz razvojnih agencij, lokal- nih akcijskih skupin, nevladnih organizacij (Društvo za razvoj slovenskega podeželja) in z Oddelka za geografijo FF UL. S participativnim pristopom smo zbrali veliko informacij in zanimivih primerov, ki smo jih umestili v SURF spletni pregledovalnik. Preko dveh filtrov (gospodarski sektor in vrsta tveganja) se lahko podrobneje seznanite s skoraj 70 različnimi primeri prepoznavanja, blaženja in prilagajanja na klimatske spremembe, ki naslavljajo: • različne gospodarske dejavnosti na podeželju (kmetijstvo, gozdarstvo in ribi- štvo, turizem, šport in rekreacija na podeželju, infrastruktura); • primere različnih prilagoditev na določen tip podnebne spremembe (npr. spreme- njen padavinski režim in količina padavin, bolj ekstremen temperaturni režim); • kako različne ciljne skupine (npr. čebelarji, lovci, kmeti) prilagajajo svoje aktiv- nosti v spremenjenih podnebnih razmerah; Dostopna SURF gradiva, ki so nastala v sodelovanju z deležniki in akterji na podeželju. 155 POROČILA • delovanje različnih ravni upravljanja (lokalna, regionalna, državna) ter njihove- ga sistemskega in programskega pristopa k zaznavanju, blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Na ta način smo zbrali pravo bogastvo raznovrstnih odzivov na podnebne spre- membe, ki so lahko v informacijo, navdih ali pa kar konkreten pripomoček pri nasla- vljanju različnih učinkov podnebnih (in okoljskih) sprememb, ki zahtevajo tudi dru- gačno razmišljanje in delovanje na podeželju. Z dvoletnim projektom smo postopno gradili SURF Evropsko podeželsko mrežo. Zato smo preko spleta različne deležnike in akterje na podeželju več evropskih držav povabili, da so z nami delili zanimive in inovativne primere prepoznavanja, blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Mreži so se priključili: nevladne organizaci- je, univerze, mreže (npr. lokalne pobude, lokalne akcijske skupine), EU projekti, pod- jetja, javne ustanove in ustanove za izobraževanje odraslih. Na ta način se poslanstvo projekta SURF nadaljuje tudi po formalnem zaključku v decembru 2025, saj smo re- levantne deležnike in akterje povabili k sooblikovanju mreže, izmenjavi spoznanj in k potencialnemu sodelovanju. Zaključke projekta in aktivnosti, ki jih bomo partnerji izvajali po njegovem zaključku, smo predstavili na zaključnem hibridnem seminarju in konferenci, ki je potekala oktobra 2025 v Palermu. Projektni partnerji so v Šenčurju skupaj izvedli delavnico z lokalnimi deležniki in akterji (Foto: S. Mikolič, 2025). 156 Dela 64 | 2025 | 141–164 V projektu smo sodelovale Irma Potočnik Slavič, Sara Mikolič in Barbara Lampič z Oddelka za geografijo FF UL. Menimo, da smo pri projektu SURF uspeli vzpostaviti odlično sodelovanje s slovenskimi deležniki in akterji na podeželju. Pričujoče vsebine so bile neposredno vključene v učni proces magistrskega študija (predmeta Razvojna neskladja na podeželju, Endogeni razvoj podeželja v študijskem letu 2024/2025). Kot gostujoči predavatelji (dr. Darko Ogrin), kartografi (Lena Kropivšek) in programska skupina (Trajnostni regionalni razvoj Slovenije) so sodelovali naši sodelavci, medtem ko so bili naši študentje odlični terenski opazovalci in pripravljavci primerov dobrih praks. Zahvaljujemo se vsem lokalnim akcijskim skupinam, Društvu za razvoj slovenskega po- deželja, različnim društvom in lokalnim pobudam, razvojnim agencijam, podjetnikom, šolam, kmetijski svetovalni službi, kmetom, čebelarjem, evropskemu poslancu (dr. Vla- dimir Prebilič), KS Mavčiče ter Občini Šenčur in Osnovni šoli Šenčur za aktivno soobliko- vanje in soizvajanje projekta SURF. Vabljeni ste k ogledu gradiv, poročil in novic na sple- tni strani projekta: https://surfproject.eu/understanding-climate-change-adaptation/ Irma Potočnik Slavič, Sara Mikolič in Barbara Lampič DESET LET KONTINUIRANEGA GEOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA IN VZDRŽEVANJA EVIDENCE FUNKCIONALNO RAZVREDNOTENIH OBMOČIJ Novembra 2025 smo na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani (FF UL) v sklopu projektne naloge Vzpostavitev in vzdrževanje podatkov o razvrednotenih območjih zaključili že tretjo posodobitev nacionalne evidence funk- cionalno razvrednotenih območij (FRO). Vzpostavitev sistema prepoznavanja funk- cionalno razvrednotenih območij (FRO) in razvoj metodologije zajema podatkov na ravni celotne Slovenije segata v leto 2015, od leta 2021 pa vzdrževanje in posodablja- nje evidenčnega sloja FRO izvajamo na Oddelku za geografijo v sodelovanju z Geo- detskim inštitutom Slovenije (GIS), ki zagotavlja stalno tehnično podporo Ministr- stvu za naravne vire in prostor (MNVP), ki je tudi upravljalec evidence in zagotavlja izvajanje kontinuiranega spremljanja razmer v prostoru. Nacionalna evidenca o prostorski razširjenosti in značilnostih FRO je v tem času postala širše prepoznana in javno dostopna ter predstavlja pomembno strokovno podlago pri oblikovanju politik (prostorskega) razvoja in načrtovanju novih investi- cij v prostor. Obsežni podatki evidence FRO so postali nepogrešljivi za spremljanje stanja prostora – kot kazalnik za spremljanje doseganja ciljev prostorskega razvoja Slovenije (Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050), vključeni so v letna Poro- čila o razvoju (UMAR), v sistemu Kazalci okolja na ARSO je v sklopu Tla in površje vzpostavljen samostojen kazalnik idr.