Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna štev. 80.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 849
TRST, ČETRTEK 8. JULIJA 1971, GORICA
LET. XX.
(Tudi mi se veselimo
Zbor narodov jugoslovanskega zveznega parlamenta je sprejel 30. junija napovedane spremembe zvezne ustave, ki se nanašajo na ustavne člene od 22. do 42. Istočasno je bil sprejet odlok o razglasitvi ustavnih sprememb, s čimer so postale spremembe veljav ne in so postale del zvezne ustave. Zbor narodov je o vsakem predlogu za spremembo u-stave glasoval posebej in so bili skoraj vsi sprejeti soglasno. Le pri 33. in 36. členu so se po trije poslanci vzdržali glasovanja. Iz poročil v slovenskem tisku ni bilo mogoče razbrati, na kaj se nanašata tisti dve spremembi in zakaj so se tisti trije poslanci vzdržali glasovanja.
Dolge diskusije
O zdaj sprejetih spremembah zvezne u-stave so se vodile dolge diskusije v političnih organizacijah, pa tudi v drugih okvirih po vsej Jugoslaviji. Kot znano, je predloge za spremembe izdelal poseben odbor zveznega parlamenta in jih nato obravnaval v začetki: leta na dolgem zasedanju na Brionih. V poznejši diskusiji so bili nekateri predlogi nekoliko spremenjeni, večina pa jih je ostala takih, kot so bili prvotno predlagani.
Pretirane govorice
Pred izdelavo predlogov se je veliko govorilo in pisalo o tem, da se bo z napovedanimi ustavnimi spremembami Jugoslavija spremenila v zvezo držav oziroma da bodo dobile republike obsežno politično avtonomijo, tako da bi ostale zvezi samo določene nujne Skupne pristojnosti, kot npr. skrb za splošno smer družbenega razvoja (idejne smernice in temelji družbene ureditve), zunanja politika, vojska, denar itd. Toda po sprejetih spremembah se zdi, da so bile te govorice pretirane, kajti republike bodo dobile v bistvu le nekaj več gospodarskih pristojnosti, kar pa bo vendarle povezano tudi z večjo zakonodajno avtonomijo. Pa tudi o tem vlada v javnosti še precejšnja nejasnost, npr. kako naj bi republike vplivale na politiko emisij Narodne banke, kot jim je bilo zagotovljeno. Vse te stvari bi bili morali pravni strokovnjaki javnosti bolje razložiti — kot tudi ves stvarni pomen sprejetih sprememb — saj si velika večina ljudi z uradnim jezikom definicij o ustavnih spremembah ne zna veliko pomagati. Tudi naša zamejska javnost, ki je živo zainteresirana-na življenju matične domovine, bistva ustavnih sprememb vse do danes ni mogla doumeti, čeprav se seveda veseli s slovenskimi ljudmi v matični domovini vred, v zaupanju, da bo Slovenija, enako kot ostale jugoslovanske republika, vendarle uživala večjo zakonodajno avtonomijo in da so se okrepili atributi njene državnosti.
(dalle na 3. strani)
NEVARNI GON PO POPOLNOSTI
Vse bolj imamo opraviti s pojavom nezadovoljstva, ki teži ne le po korenitih reformah, ampak po neki splošni celoviti reformi človeške družbe, ali bolje rečeno, po neki idealni družbeni ureditvi. Ta pojav se sicer kaže najbolj pri mladini, posebno še pri študentovski mladini, vendar ni omejen samo nanjo. Zajel je že tudi široke plasti ostale mladine in tudi mnogo starejših ljudi. Kakšna naj bi bila ta idealna človeška družba oziroma red, v katerem naj bi živela, sicer nihče točno ne ve, in si tudi ne vzame truda, da bi ta ideal konkretno prikazal. Vsekakor pa bi morala biti to taka družba, v kateri bi bili rešeni takorekoč vsi problemi, od socialnih do narodnih in mednarodnih. Na svetu naj bi zavladal trajen mir kot najvišja vrednota in izginile naj bi vse spremembe med ljudmi, pa tudi vse omejitve. Vladala naj bi nekaka neomejena svoboda, tudi osebna.
Nekateri se zazibljejo v sanjarjenje o taki idealni človeški družbi z maimili, sedeč neumiti in neobriti s podvitimi nogami v kakem kotu, drugi so pripravljeni za ta ideal s kolom razbiti komu glavo ali se boriti zanj z molotovkami in razstrelivom. Večina pa se seveda zadovoljuje z gesli in z neko naježeno nevoljo na ves svet, ker ni tak, kot bi oni radi. Konkretno pa mora okušati to nevoljo njihovo okolje, seveda najbolj starši, nad katerimi so mladi seveda redno razočarani, in profesorji.
Težnje po izboljšanju družbenih razmer je popolnoma upravičeno in je vir ter nosivec vsega socialnega napredka na svetu. Nevarna pa je sanja o idealni človeški družbi, če se spremeni v verovanje, da je možno ustvariti tako družbo in celo na kratek rok ter da jo je mogoče ustvariti s kazanjem nevolje, z razgrajanjem, s koli ali v obliki protestiranja z mamili. Sanjariti o idealni človeški družbi na tem svetu pomeni, da taki sanjači ne poznajo človeške narave in psihologije, pa tudi ne 'bioloških zakonitosti, ki zahteva-
jo, da morajo biti organizmi v vednem gibanju in delovanju, da ostanejo sposobni življenja in močni.
Popolna rešitev vseh problemov bi bila sicer nekaj idealnega, toda ne samo da ni mogoča, glede na človeško naravo in na naravo zla, ki si najde vedno nove oblike, ampak bi bila tudi v primeru, da bi bila mogoča, največja katastrofa za človeštvo. Kajti sreča ljudi je ravno v tem, da s trudom nekaj dosežejo, kajti šele potem tisto tudi resnično cenijo in znajo uživati svoj uspeh, če pa bi bilo človeštvo rešeno vsega truda in vsega boja, bi se miselno in čustveno polenilo. Ljudje bi ne poznali več zadoščenja, počutili bi se nepotešeni in nesrečni.
Absolutna, zajamčena blaginja za vse brez lastnega, osebnega truda, in večni mir, ki velja današnji mladini za najvišjo vrednoto, bi pomenila konec družbene dialektike in s tem konec razvoja. In kako naj pride do trajnega miru, če ne bodo prej pravično rešeni vsi problemi med narodi, rasami in razredi? Toda govori se samo o miru, ne pa miru na osnovi pravičnosti. Imamo vtis, da mnogi mladi govore o trajnem miru samo zato, ker se boje, da bi morali kdaj na vojno za obrambo svojih idealov ali za ohranitev svobode svojega ali kakega drugega naroda. Pripravljeni so prodati pravičnost za mir in varnost.
Gon po idealno urejeni človeški družbi pa skoro vedno pripelje tudi do totalitarnih ideologij in diktatur. Cilj »idealne človeške družbe« je vedno nek popoln red, popoln red pa je možen samo tam, kjer ga zagotavlja popolno nasilje. Kdor ni pripravljen, da se podredi »idealnemu« redu, velja za sovražnika in mora biti onemogočen ali celo uničen — v imenu ideala. V imenu idealov pa so streljali, obešali in zapirali v koncentracijska taborišča tako hitlerjanci kot stalinisti in drugi »borci za novi red«, kot že mnogi »idealisti« pred njimi in kot bodo delali verjetno še (Nadalj. na 2. strani)
Zaiefo se je »preverjanje”
Ministrski predsednik Colombo je začel v torek neuradno, v sredo pa uradno s po govori med strankami sredinske levice, ki naj bi pomenili takoimenovano »verifikacijo« ali preverjanje stališč in programov, kot so ga zahtevale bolj ali manj vse skupine. Zaenkrat vodi pogovore z delegacijami posameznih strank, na koncu pa bo verjetno prišlo do skupnih sestankov delegacij krščanske demokracije, socialistov, socialnih demokratov in republikancev. Gre za to, da bi se določili novi trdni temelji za nadaljnje sodelovanje vseh štirih strank v vladi, ali da se odnosi med njimi razčistijo in pride do jasnega preloma. Možno je oboje, vendar je bolj verjetno nadaljnje sodelovanje, ki je v interesu
vseh, ki sta jim pri srcu gospodarski napredek in svoboda v državi-
Trenja med strankami sredinske levice so povzročili nekoliko vsi partnerji, najbolj pa levo krilo socialistov. Ti zahtevajo »novo ravnovesje«, namreč da naj bi prišli v vlado tudi komunisti, izločene pa naj bi bile tiste struje v sredinski levici, ki so proti temu, tako da bi dejansko nastala iz sredinske levice neka »ljudska fronta«. Precejšnjo krivdo pa imajo za krizo sredinske levice tudi tisti konservativci v krščanski demokraciji, ki zavirajo vse korenitejše reforme, zlasti reformo gradnje ljudskih stanovanj, univerzitetno reformo itd.
RADIO TRSTA
♦ NEDELJA, 11. julija, ob: 8.00 Koledar. 8.30 Kme tijska oddaja. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu, 9.45 Renesančne skladbe: 10.45 Za dobro voljo. 11.15 H. Ch. Andersen: »Ljubezen med lutkami«. Pravljica. 11.35 Ringaraja za naše malčke. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 J. Cocteau: »Pisalni stroj«. Igra v treh dejanjih. .17.40 Revija zborovskega petja. 18.00 Podobe in glasba. 18.45 Bednarik »Pratika«. 19.00 Lahka glasba. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.00 Šport. 20.30 Ljudske pesmiii v komorni predelavi. 20.45 Ljubezenska lirika, pripr. M. Košuta. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. Logar: Partita concertante za pihalni kvintet in godalni ork. 22.25 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 12. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek 'slovenskih pesmi. 12.10 »Pomenek s poslušavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Vaše čtivo -Kam po maturi. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Simfonična dela deželnih skladate ljev. 18.55 The Zimbo Trio. 19.10 »Ovetnik za vsakogar«. 19.15 Revija solistov. 19.45 Zbor »Jacopo To-madini«; 20.00 Športna tribuna. 20.35 Glasbene razglednice. 21.00 Pripovedniki naše dežele: Boris Pahor: »Samba ni kriva«. 21.20 Nepozabne melodije.
21.45 Slovenski solisti. Tenorist Mitja Gregorač, pri klavirju Lipovšek. Samospevi M. Vilharja, E. Adamiča, M. Stibilja, M. Kogoja in P. Šivica.
♦ TOREK, 13. julija, ob: 7.00 Koledar; 7.13 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Troben tač Rotondo in njegov ansambel. 12.10 Bednarik »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.50 »The Finnjenkas«. 19.00 Otroci poj6. 19.10 C. Pier-mani: Kako posluje italijanski parlament »Kratek oris razvoja parlamentarizma v Italiji«. 19.20 Glasbeni best-sellerji. 19.40 Zbor »Danica« iz Št. Vida v Podjuni, vodi Kežar. 20.00 Šport. 20.35 Masca-gnl: »Cavalleria rusticana«.- Pertot: »Pogled za kulise«. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 14. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Evropske prestolnice: »Pariz«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst -Slovarček sodobne znanosti - Na počitnice. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Duo Ven-dramelli-Repini. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 19.40 Tržaške ljudske pesmi. 20.00 Šport. 20.35 Simf. koncert. Vodi Švara. Sodeluje pianistka Merlak -Corrado. Vrabec: Suita za godala; Beethoven: Koncert št. 3 v c molu, op. 37, za klavir in orš.; Haydn: Simfonija št. 92 v g duru, »Oxford«. Igra orkester Glasbene Matice v Trstu. V odmoru (21.25) Za vašo knjižno polico. 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 15. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Harmonikar Larcange z orkestrom »Paris-Musette«.
12.10 G. Bartolozzi: Otrok v prvih letih svojega razvoja: »Nedonešenčki in dvojčki«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantične simfonije. 19.10 V. Beličič: Kraške črtice: »V senci leskovega grma«. 19.20 Izbrali smo za vas. 19.40 Zbor praških otrok. 20.00 Šport. 20.35 G. Prosperi:	»Revolucifikacija«. Enodejanka. 21.30
♦ PETEK, 16. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Getz. 12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni ital. skladatelji.
18.45 Zimmermanov orkester. 19.10 Zgodovina prometnih sredstev: »Prva vozila na kolesih«. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.40 Oktet »Planika« iz Gorice, vodi Valentinčič. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Folklorni plesi. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 17. julija, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 Poklici »Pr’uoglarjih«, pripr. Re-harjeva. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste.
16.10 Operetne melodije. 16.30 Plesna čajanka. 17.20 Za mlade poslušavce: Popevke dneva - Beseda o poeziji - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Sopr. On-dina Ota - Klasinc, pri klavirju Vodopivec. Arije G. M. Bonancinija, A. Scarlattija, D. Sarrija, G. De Luca in N. Jomellija. 18.50 Na hawayjanski kitari igrata John in Jerry. 19.10 Svet v očeh slovenskih poptnikov. J. Plečnik: »Nekaj bolonjskih kulturnih spomenikov«. 19.25 Nekaj jazza. 20.00 Šport. 20.50 J. Orinc: »Kje je meja?«. Veseloigra v enem dejanju.
flovenija	in	fkupni
Tisk v Sloveniji je zadnji čas spet opozoril na pomen trgovine med Jugoslavijo in zlasti Slovenijo ter Skupnim evropskim trgom.
Kljub težjemu plasmaju blaga tretjih držav na tržišče EGS se blagovna izmenjava z državami EGS v skupni blagovni menjavi SFRJ stalno veča. Veča pa se tudi negativni saldo, ki se je zlasti močno zvišal v zadnjih letih in je znašal konec leta 1969 364 milijonov dolarjev, leta 1970 pa se je povzpel že na 592 milijona dolarjev.
V letu 1960 je krila Jugoslavija s svojim izvozom EGS še 54 odstotkov vrednosti uvoza iz tega območja, v letu 1970 pa komaj še 43 odst. Visok delež izvoza SFRJ v države EGS dokazuje, da je Jugoslavija močneje odvisna od tega tržišča kot številne druge države. Zato je bila tudi razumljiva zaskrbljenost ukrepov EGS. Tako ima delež EGS v izvozu Jugoslavije 32 odstotkov, v izvozu Slovenije pa kar 40 odst., medtem ko je odnos EGS do Jugoslavije bistveno drugačen.
V skupnem izvozu EGS kot tretje države odpade na Jugoslavijo komaj 1,5 odstotka, v skupnem uvozu EGS pa je Jugoslavija udeležena le z 0,8 odst.
Gospodarstvo SR Slovenije je v ekonomskih odnosih s tujino relativno močneje povezano z EGS kot celotno jugoslovansko gospodarstvo. Visoka koncentracija slovenskega izvoza na tržišče EGS je posiedica zemlje pisne lege, dolgoletnih gospodarskih zvez, znatne stopnje komplementarnosti gospodarstva, relativno številnih oblik industrijskega in tehničnega sodelovanja velikega Obsega fi-
nančnih transakcij in raznih oblik neblagovne menjave-
S pristopom Velike Britanije, nato pa še Norveške, Danske in Irske k Skupnemu trgu bo ta zavzel seveda še vse večji delež v jugoslovanski zunanji trgovini, za Slovenijo pa bo odločilno prevladal.
—	o —
UMRL JE DR. LEONID PiTAMIC
Prejšnji petek (2. julija) so pokopali v Ljubljani odličnega slovenskega pravnika, univ. prof. v pokoju in nekdanjega rektorja dr. Leonida Pitamica. Vrsto let je predaval na slovenski univerzi državno in mednarodno pravo. Bil je mednarodno upoštevan strokovnjak za ti pravni področji. Svoje študije o tem je strnil zlasti v knjigi »Država«. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je izbrala za svojega uda.
Kljub svojemu znanju in ugledu ni nikdar silil v ospredje. Po značaju je bil do skrajnosti korekten, miren in stvaren. Njegovi študentje so ga izredno spoštovali in ostal jim bo vedno v spominu kot mož poštenjak, vzoren, objektiven znanstvenik in vzgleden univerzitetni predavatelj.
V	slovenski državnoslovni znanosti in v zgodovini slovenske univerze bo ostalo ime dr. Pitamica vedno zapisano z zlatimi črkami.
Kari Raihner, jezuit, unibrerzilteitmi profesor In ena najpomembnejših osebnosti sodobne katoliške 'teologije, bo s koncem tega -semestra zaradi bolehnosti nehal predavaiti na teološki fakulteti v M lin st ru.
Tito proti nacionalizmu
Jugoslavanski predsednik Tito je imel v zadnjem času že več govorov, v katerih je nastopil proti pojavom nacionalizma, zlasti v nekaterih republikah, katerih pa ni imenoval. Po njegovem taki pojavi ogrožajo enotnost jugoslovanskih narodov in obstoj države.
V	začetku tega tedna je imel dvodnevne posvete za zaprtimi vrati z vodstvom hrvaških komunistov, pri čemer so baje razpravljali prav o takih pojavih, zlasti na Hrvaškem. Nato je odpotoval v Slovenijo, kjer je imel v sredo pred delavci železarne Ravne govor, v katerem je spet udaril po nacionalizmu v nekaterih republikah. Naglasil je tudi potrebo po reformi Zveze komunistov Jugoslavije, ki mora ostati enotna, v znamenju demokratičnega centralizma, kot najtrdnejša vez, ki povezuje narode Jugoslavije, je rekel. Obsodil je pojav, da je v Zvezi komunistov preveč uradnikov in intelektualcev, pa premalo delavcev, ki celo še -vedno bolj izstopajo iz nje, ali pa jih vse prcradi izključujejo.
Tudi šef jugoslovanskega generalnega štaba, general Viktor Bubanj, je imel pretekle dni oster govor proti pojavom, ki krhajo e-notnost države, in je zagrozil vsem notranjim sovražnikom, povezanim z zunanjimi sovražniki.
—	o —
HRVATI UPOŠTEVAJD SVOJO ZGODOVINO
Na Hrvatskdm sta tako tisk kot javnost počastila stoletnico rojstva nekdanjega voditelja Hrvatske seljačke (kmečke) stranke Stjcpana Radiča, ki je umrl kot žrtev aten-
tata fanatičnega Črnogorca, nahujskanega od monarhije, v beograjskem parlamentu. V zagrebški stolnici je bila 12. junija Slovesna maša za Radiča. Spominski govor v spomin »hrvaškega narodnega voditelja«, kot ga je označil tisk, je imel škof Mijo škvorc.
Sploh so Hrvatje zadnji čas začeli z novo vnemo gojiti študij svoje daljne in bližnje zgodovine ter jezika. Hrvaški tisk je poln člankov o hrvaški zgodovini in jeziku.
NEVARNI GON PO POPOLNOSTI
(Nadalj. s 1. str.)
mnogi taki »idealisti« za njimi. Gon po popolnem redu brez problemov in po popolnem človeku, ki bi bil v moralnem in telesnem pogledu nadčlovek, s pravico, da sodi druge, je ustvaril SS-ovce, Stalinove državne pravnike in policijske šefe ter nekaj stoletij prej inkvizitorje. Samo ti so bili »popolni«, vsi drugi so bili sumljivi in potencialni kandidati za procese m morišča.
Mladina, ki danes sanjari o »idealni družbi«, o »novem redu«, ne vidi zaman vsepovsod same »sovražnike« in »reakcionarje«, ni zaman nestrpna, saj zgodovinski in -psiholo ški zakoni, ki so ustvarili preganjavce in to-Lalitarce, fanatične lovce na »sovražnike« in »čarovnice« v preteklosti, veljajo tudi zanjo. Vse ima svojo logiko.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphis.Trst
Preprečiti nadaljnje onesnaženje brkinske Reke!
Ko so'se pred kratkim sestali v našem mestu politični predstavniki in strokovnjaki s Tržaškega in tisti iz Slovenije, posebno iz Primorske, da bi skupno preučil vprašanje o ukrepih za preprečevanje onesnaženja Reke, smo v ljubljanskem »Delu« zasledili vznemirljiv apel članov nekega jamarskega kluba o pripravljanju odlagališča za smeti, in odpadke, nekakega betonskega lijaka v Polhovi jami nad Neverkami. Ce bodo v to jamo začeli odlagati odpadke, je nadaljnje onesnaženje Reke zajamčeno. Ker je ravno omenjena komisija razpravljala o ukrepih za zaščito pred starimi, že znanimi onesnaženji brkinske Reke, bi bilo dobro, da bi bili seznanjeni s lem najnovejšim primerom (Delo, 30. junija stran 7).
Brkinska Reka napaja namreč tržaški vodovod. Samo Polhovo jamo je izdolbla Sa-jevšica, ki danes ponika v Markov spodmol pri Sajevčah. Dalje teče skozi Vodno jamo v Lozi pri Slavini, nato pod omenjeno Polhovo jamo, ki predstavlja danes že suho, starejše »nadstropje«. Sajevčica se še enkrat pojavi v jami Gabranci pri Neverkah, potem pa se že pod škocjanskimi jamami izlije v podzemsko Reko. Tekoči in poltekoči raz-krojki se bodo torej iz Polhove jame cedili naravnost v podzemsko porečje Reke. Tako prav do tržaškega vodovoda ne bo več možnosti, da bi se na površju vsaj delno oksidirali, oziroma da bi jih razkrojile bakterije-Potrebno je, da se čimprej poiščejo primerni ukrepi proti nedovoljeni in skrivni gradnji in da se s tem seznanijo vsi tisti, ki so odgovorni za to, da se brkinska Reka zavaruje pred onesnaženji.
PRESLABO SO ZAPRLI VRATA KABINE
V	soboto so v Moskvi upepelili trupla ponesrečenih kozmonavtov in žare s pepelom vzidali v kremeljski zid. Kot poročajo iz so-
vjetskih virov, so baje kozmonavti sami zakrivili svojo nesrečo, ker so preslabo zaprli vrata kabine, tako da je zrak ušel iz nje. Umrli so od možganske kapi. Sovjetski tehniki zavračajo domnevo, da je popustila kabina. ker da je bila morda preslabo izdelana.
Ta nesreča pa baje ne bo zavrla sovjet-sih, pa tudi ne ameriških načrtov o raziskavah vesolja.
HUDA IZGUBA ZA LUŽIŠKOSRBSKI NAROD
V	Budyšinu, v središču lužiškosrbskega naroda, je nenadno umrl dr. Jurij Mlynk, u-
V	torek zjutraj je umrl na svojem domu v New Yorku slavni črnski trobentač in pevec Louis Armstrong. Bolehen je bil že od leta 1967, ko je dobil hudo pljučnico. Od tedaj je stalno trpel zaradi motenj na ledvicah, jetrih in srcu. Večkrat je bil v bolnišnici in tudi letos je prebil od marca do maja deset tednov v bolnišnici. Že tedaj se je zdelo, da je na koncu. Opomogel sd je sicer, a ne popolnoma. Umrl je v spanju. Zjutraj ga je našla žena Lucille mrtvega v postelji.
Zadnjič je javno nastopil ob koncu februarja v dvorani Waldorf Astoria v New Yorku, a je bil komaj še senca nekdanjega Armstronga. Tehtal je le še 60 kg, medtem ko jih je imel nekdaj skoraj 100. Ko je odhajal z odra, se je tresel od slabosti Toda še 23. junija je zaigral na sprejemu za svoje prijatelje svoje najlepše skladbe, med drugim tudi »Sleepy Time Down South«. Sviral je počasi in potihem, ker ni imel več mnogo sape.
Imel ga je rad cel svet. Na angleškem kraljevskem dvoru je bil vedno med najbolj zaželenimi gosti, a razveselili so se ga povsod, kamor koli je prišel s svojo trobento in s svojo zalogo lastnih in tujih skladb jazza. Za malo kom občuti svet toliko resnične žalosti kot za tem črncem s čudež-
gledni lužiškosrbski jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, kritik in prevajalec iz slovanskih jezikov, zlasti iz slovenščine. Star je bil šele 44 let. Umrl je komaj nekaj mesecev za svojo mlado ženo Marjo, nadarjeno pisateljico, od katere si je lužiškojsrbska literatura veliko obetala.
Dr. MIynk je nameraval priti v začetku tega meseca na seminar slovenskega jezika v Ljubljani, da bi se izpopolnil v slovenščini. Pripravljal je knjigo slovenskih novel v luži-škosrbskem prevodu.
Smrt Mlynka in njegove žene pomeni zelo hud udarec za lužiškosrbski narod, najmanjši med slovansko govorečimi narodi.
no trobento in hripavim, tako ljubim glasom, ki ga bomo odslej lahko slišali le še s plošč.
TUDI Ml SE VESELIMO
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izrazi negodovanja
V	določenih krogih v jugoslovanski javnosti, npr- med študenti in profesorji beograjske univerze je prišlo v zadnjih mesecih do izrazov negodovanja glede na nameravane u-stavne spremembe, češ da bodo spravile v nevarnost enotnost države, da bodo dale zagon nacionalizmu posameznih narodov v Jugoslaviji, da 'bodo ogrozile enotnost delavskega razreda im podobno. Temu negodovanju se je pridružil tudi del tiska, čeprav v bolj prikriti obliki. Razveseljivo je, da ti pritiski niso zmagali in da je politično vodstvo v Jugoslaviji ustavne spremembe vendarle odločno pripeljalo do konca ter jih progi a silo za veljavne. Upati je, da bodo tudi čim prej uresničene. Spremenjene bodo v smislu ! zvezne ustave tudi ustave vseh republik.
litihnifa je Armstrongova trobenta
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
------------- VIATICUS	----------
XLII.
Prišlo mi je na misel, kako je v tem navadnem čakanju 'na vlad v da'11'nem norveškem mestecu in v polnočni uri ve nd ari e nekaj fantastičnega. Usoda je za hip združila naše poti v tej majhni čakalnici, potem pa se ne bomo nikoli več videli, kakor se nismo doslej, čeprav smo si najbrž v tistem več kot polurnem čakanju dobro vtisnili v spomin drug drugega. Bog-ve, 'kakšna bo 'nadaljnja usoda tega fantiča in tistega lepega, krepkega norveškega dekleta, ki je v rahli dremavici sedelo na drugi klopi, in starejšega kmeta z novo žago, dveh tujih turistov, moža in žene, najbrž Angležev ali Američanov, in vseh drugih?
Končno se je tiho, kot prikazen, prikazala iz sive noči velika električna 'lokomitiva z dolgo vrsto vagonov, se za hip ustavila in takoj nato spet tiho odpeljala. Morali smo pohiteti pri vstopanju.
V	vagonih 'je vse spalo. Potniki 'so imeli naslonjala spuščena navzdol, da so si spremenili sedeže v ležalnike. Našel sem prazen sedež, se udobno namestil m zaspal.
Ko sem se spet vzdramil, je bilo zunaj že spet popolnoma svetlo, toda v vagonu je še vse spalo ali dremalo. Vozili smo se skozi mnogo bol'j gorato deželo, kot sem jih bil videl do
lakrat na Norveškem. Vsenaokrog je bilo videti divjino, po večini le s travo ali z brezovim grmom zaraslo pdkrajino, ki se je položno vzpenjala proti višinam na obzorju. Te niso imele takih strmih, skalnatih vrhov, kot jih imajo gore pri nas, ampak so se mehko, valovito odražale od temnomodrega neba. V gubah ali na pobočjih so ležale velike krpe snega in zasneženi vrhovi so se bleščali v jutranjem soncu. Proga je bila na mnogih mestih zavarovana z visokimi lesenimi ograjami proti zimskim snežnim zametom. Nikjer ni bilo videti nobenega gozda, pa tudi nobene prave hiše, le tu pa tam kako leseno kočo ali šotor, morda na vsakih deset kilometrov. Na nekem kraju sem zagledal človeka na konju, ki je jezdil proti goram. Drugi konj je nosil opremo. In na nekem kroju sem opazil v jutranji megli dva moška pri ribolovu. Od časa do časa smo privozili mimo kakega jezera, ob katerem ni bilo videti niti sledu kake naselitve.
Ko sem gledal to lepo, nenavadno, samotno pokrajino, prekrito tu pa tam z velikimi lisami rožnega-cvetja, me je zamikalo, da bi izstopil in se tudi sam napotil po kateri izmed komaj vidnih stez, 'ki so včasih prečkale želez-nio in se samotno izgubljale proti goram na obzorju. Toda čas, 'ki sem ga imel na razoo-
lago, mi tega ni dopuščal, pa tudi opremljen nisem 'bil za take izlete. Tu je prava divjina. Človek, ki se tu odpravi v gore, mora računati, da cele dni ali celo tedne ne bo imel priložnosti, da pride do naselbine, kjer bi lahko dbno-vil svoje zaloge, in mora biti zato dobro opremljen. Sam si mora preskrbeti hrano in prenočišče ter biti 'pripravljen na nenadne vremenske spremembe. Spalna vreča in šotor sta nujno potrebna, pa tudi kompas in dobra specialka, ker se je zelo lahko izgubiti v labirintu gora, ki so brez ostrih obrisov in zato popolnoma podobna druga drugi. To je bila ,res pokrajina, v kateri se je človek lahko izmaknil za cele tedne svetu z njegovim vznemirljivim in nadležnim hrumom in šundrom, z njegovo nervozo in strahom. »Blagor mu, kdor si lahko to privošči,« sem pomislil.
Na eni izmed redkih postaj, ki so bile postavljene kot osamljene postojanke v to divjino, sta res izstopila dva fanta, ki sta dotlej tudi spala na svojih ležalnikih in ju ni'sem bil opazil, ddkler se nista tiho dvignila in se šla umit. Nato, pa sta previdno in brez vsakega šuma jemala svojo opremo v vrečah z držaji s predalov pod stropom vagona in jo znosila k vratom. Skrbno sta pazila, da se nista v nikogar zadela. Verjetno nihče razen mene sploh ni opazil, da sta 'izstopila. Kmalu potem sta bila najbrž že na kateri ti'stih samotnih stez preko cvetočih gmajn med snežnimi lisami in mimo močvirij proti kakšnem jezeru ali gori na obzorju.	(Dalje)
T'tzn5 h i>tj tt
OPROSTILNA RAZSODBA
V panedeljek pozno zvečer se je na trža-\je, Slovenske skupnosti in Slovenske levice škem sodišču zaključila kazenska razprava j ter razpravljali o predlogu, da se ustanovi proti prof. Lojzetu Tulu, predsedniku Odbora stalni protifašistični odbor v devinsko-nabre-za pomoč razlaščencem v Dolini, ki je bil žinski občini.
obtožen, da si je nezakonito prilastil štiri mi- Zastopniki navedenih skupin so soglasno lijone 58 tisoč lir ter jih neupravičeno izpla- J sprejeli predlog in napovedali svoj pristop čal uradniku Ljubomiru Stoki, s čimer naj bi | k odboru, ki bo formalno ustanovljen, ko bo-oškodoval združenje, kateremu predseduje.. do k njemu pristopile še ostale protifašistič-
Ob koncu razprave, ki je trajala teden dni, je sodišče obtoženega Tula oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženca sta branila odvetnika Logar in Berdon, civilni stranki pa sta zastopala odvetnika Kostoris in Agne-letto.
S tem pravdorekom je sodišče naredilo konec znani »dolinski aferi«, o kateri smo svoj čas obširno pisali tudi v našem listu. Če ne bo prizivov na sodišče višje stopnje, je zadeva s to razsodbo dokončno zaključena.
O poteku razprave so obširno in včasih tudi prizadeto poročali tržaški dnevniki ter zla sti rade volje poudarjali izjave prič in odvetnikov, ki so imele določen politični ali stran karski prizvok. Zanimivo pa je, da je prav med razpravo bil objavljen v skrajno desničarskem, revolverskem tedniku »Lo Spec-chio« članek, ki mu je obravnava proti prof. Tulu med drugim služila kot pretveza za grob napad na nekatere tržaške sodnike, med njimi zlasti na dr. Mayerja, bivšega namestnika glavnega državnega pravdnika, ki mu fašisti in ostali desničarji nikakor ne morejo odpustiti njegovih poštenih in pogumnih izvajanj ob odprtju letošnjega sodnega leta. S tem grobim člankom je poskus politiziranja Tulo-vega procesa očitno dosegel višek. Še najbolj zanimivo pa je, da so se tožitelji nehote znašli kar naenkrat na skupni liniji z glasniki skrajne desnice-
Na srečo tržaško sodišče ni nasedlo tem očitnim provokacijam in ves čas vodilo razpravo na dostojni in korektni ravni.
PROTIFAŠISTIČNI ODBOR V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
Na pobudo nabrežinske sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPl) so se v petek 2. julija, sestali v Nabrežini krajevni predstavniki ANPI, Komunistične parti-
ne stranke, katerih predstavniki se iz tehničnih razlogov sestanka niso mogli udeležiti.
ODLOČNI NASTOPI V KORIST TRŽAŠKEGA POMORSTVA
Medministrski odbor za gospodarsko programiranje je danes razpravljal o preureditvi pomorskih prog, ki so izrazito državnega interesa in ki jih zato finančno vzdržuje in podpira država- Ker je osnutek napovedane preureditve baje predvideval znatno skrčenje tistih prog, ki pobliže zanimajo Trst in vso de-žlo Furlanijo - Julijsko krajino, so mestni in deželni predstavniki takoj odločno nastopili na pristojnih ministrstvih v Rimu ter zahtevali, naj medministrski odbor za gospodarsko programiranje upošteva koristi Trsta in dežele. Hkrati naj se strogo spoštuje tisti člen posebnega deželnega statuta, ki predvideva, da se tako važno vprašanje, kot je preureditev pomorskih prog in celotne dejavnosti, ki je s pomorstvom tesno povezana, prouči in reši v sodelovanju z deželnimi organi.
V	obrambo ogroženih koristi so nastopili tudi sindikati, katerih predstavniki so te dni imeli neposredne stike s pristojnimi ministri. Tudi sindikati odločno zahtevajo, naj preureditev upošteva poseben položaj Trsta, ki ima veliko možnosti za nadaljnji razvoj tudi na tem gospodarskem področju.
Prejeli smo:
IZJAVA SLOVENSKE LEVICE O CESTNEM MOSTU NAD BARKOVLJAMI
Na svoji izredni seji je Izvršni odbor Slovenske levice proučil položaj, ki je nastal po objavi načrta, ki ga je odobril občinski svet in ki predvideva gradnjo hitre ceste, katera naj bi povezovala središče mesta s cesto štev. 202. Omenjeno cesto naj bi nosili stebri. ki naj bi se vzpenjali preko barkovljan-skih hiš in čez kontovelsko-proseške paštne
Predstavniki Slovenske levice so se, ker je izpostavljeni načrt razburil prebivalce Barkovelj, pridružili protestnemu sestanku in tudi podprli akcijo za nabiranje podpisov vseh, ki nasprotujejo neprimernemu načrtu. Ta bi namreč skazil enega izmed najlepših predelov Trsta in njegove okolice in tako uničil slikovitost kraja. Odveč je poudariti, kako hudo bi trpel izgled barkovljansko-miramar-skega brega in kakšna bi bila škoda na turističnem področju, ko bi načrt uresničili. Obenem pa bi z gradnjo take ceste porušili nešteto starih in novih hiš in odpravili barkov-Ijansko pokopališče. Nazadnje pa bi s priključkom take ceste na središče mesta samo še povečali' promet, ki že zdaj terja radikalnih rešitev.
Slovenska levica v imenu svojih somišljenikov, prijateljev in Barkovljanov, kakor tudi meščanov zavrača kakršen koli načrt za cesto, ki bi pokvaril Barkovlje in kontovelski breg, in pričakuje, da bo odpor prebivalstva dosegel zavrnitev omenjenega načrta pa tudi drugih podobnih načrtov, ki bi ogrožali lepoto naše bližnje okolice in oškodovali prebival stvo.	Izvršni	odbor SL
— o —
SV. MAŠA V STAROSLOVENSKEM JEZIKU NA VEJNI
V	nedeljo, 11. t.m., bo ob 17.30 v romarskem svetišču na Vejni sv. maša v staroslovenskem jeziku. Pri obredu bo pel zbor duhovnikov glagoljašev. Govor pa bo posvečen dr. Antonu Mahniču, velikemu zagovorniku glagolske liturgije, s čimer bodo hkrati počastili njegov spomin ob 50-letnici smrti.
Drago Štoka - novi politični tajnik Slovenske skupnosti
V	torek, 6. t. m-, se je v Trstu sestal Svet Slovenske skupnosti, da izvoli novega predsednika, političnega tajnika in člane Izvršnega odbora.
Za predsednika Sveta Slovenske skupnosti je bil soglasno izvoljen dr. Zorko Harej, ki je to funkcijo opravljal že v zadnji man-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA L I R BOQ.OOO.OOO - VPLAČANIH L I R 300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJALNICA TUJE VALUTE
TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV: BANKRED
datni dobi. Prav tako soglasno je bil nato za novega političnega tajnika izvoljen dr. Drago Štoka; člani izvršnega odbora pa so dr. Rafko Dolhar, dr. Drago Legiša, dr. Franc Mljač in dr. Maks Šah.
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE SKUPNOSTI O HITRI CESTI V BARKOVLJAH
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na seji z dne 7. t.m. med drugim obravnaval vprašanje gradnje hitre ceste, ki naj bi povezovala mestno središče z zaledjem in bi bila speljana mimo Barkovelj.
Glede na kompleksnost vprašanja je izvršni odbor sklenil to predvideno gradnjo proučiti v sodelovanju s strokovnjaki, hkrati pa bo imel v kratkem posvet s člani in somišljeniki Slovenske skupnosti iz Barkovelj.
-tr
Na Koroškem je opaziti pravo histerično gonjo nazadnjakov in zlasti potuhnjenih bivših nacistov proti zavednim Slovencem, z mazanjem partizanskih spomenikov, s hujskanjem proti vsakemu poskusu dvojezičnosti v nekaterih krajih ter proti slovenskemu prosvetnemu delovanju. Mislimo, da bi morala kaj ukreniti tudi matična država, kajti avstrijske oblasti se kažejo le preveč pasivne do teh pojavov.
Jz
SOLSKE STAVBE
Na eni zadnjih sej se je lotil goriški občinski odbor tudi razprave o šolskih poslop-
ni dolžna skrbeti, da so v drugih rokah, ali
PLANINSKO DRUŠTVO
Slovensko planinsko društvo v Gorici je razvilo letos že prav živahno delovanje. Priredilo je že več društvenih izletov in družabnih srečanj. V načrtu pa jih ima še za vse poletje.
V	nedeljo, 11. julija, bo jubilejni izlet v Čepovan. Mišljen je kot družinski izlet. Obenem je na sporedu tudi vzpon na Kucelj in Čaven- Ob 17. uri se bo začel na proštom pri domači gostilni športni in zabavni program za odrasle izletnike in za otroke s šaljivimi točkami in tekmami. Nastopili bodo tudi mladi igralci društva »Župančič« iz štandre-ža s šaljivo igrico.
Poskrbljeno je za dobro jedačo in pijačo.
Izletniki se bodo odpeljali z avtobusom, s Travnika ob 13.30, nekoliko kasneje tudi iz Podgore in štandreža.
če bo slabo vreme, se bo ves zabavni spored razvijal v domači kino dvorani.
Naslednjo nedeljo, 18. julija, je na sporedu vzpon na Rodico (1965 m). Zadnjo nedeljo julija pa na Viš (2266 m).
Tudi za avgust in september se pripravlja bogat spored izletov in prireditev.
Peč JUBILEJ
Po naših krajih je malo več starih in krepkih ljudi, mož ali žena. Vendar so še kake izjeme. Med temi je tudi Marija Ožboto-va, ki je učakala prejšnjo soboto svoj devetdeseti rojstni dan. Jubilantka se je rodila 3. julija 1881 v Kmečki družini v Dolu. Leta 1908 se je poročila z zidarjem Jožefom Ožbo-tom s Peči. V zakonu sta imela devet otrok, ki jih je morala po večini mati sama rediti in vzgojiti; ker je moral mož odhajati po cele mesece na delo v tujino na Ogrsko in v Švico. Doma je delal tudi kot samostojen mojster. Trdo so živeli, dvakrat popravili porušeno domačijo, a vendar je mati Marija vso družino vzgojila v poštene može in žene. Ob razpokanih dlaneh je učakala devetdeset let.
Vsi domači in tudi mi ji voščimo, da bi jih zdrava učakala tudi sto.
Gorica je počez prerezana z državno mejo v staro in novo, toda stiki med obema Goricama so vedno bolj tesni in meja je že skoraj samo simbolična. Kulturne, športne, gospodarske in tudi politične izmenjave so na dnevnem redu.
Občinski upravi obeh Goric že nekaj časa sodelujeta v duhu obmejnega sosedskega sporazumevanja.
Ne gre več samo za tehnična vprašanja obeh mestnih uprav, marveč za bistvo pravega sosedstva, ki je dano že po naravi in utemeljeno po etnični sestavi prebivalstva o-beh Goric, ki je geografsko in antropično pravzaprav ena.
O pogldbitvi obmejnih stikov pa bosta obe občinski upravi ponovno in še bolj široko razpravljali. V ta namen je povabil novogoriški župan Rudi šimac goričkega župana Mihaela Martino in vse mestne odbornike na prijateljski obisk. Ta je določen na dan 28. julija. Celotni goriški odbor se bo prvič u-radno srečal z upravitelji onstran meje. O-bisk bo na prijateljski in uradni ravni in bo
jih, za katere je dolžna, po veljavnih odredbah, skrbeti mestna uprava.
Med taka poslopja spadajo tudi mnoge slovenske šolske stavbe. O potrebi njihovega popravila se je že dostikrat pisalo; tudi ta ali oni »javni mož« se je dostikrat bahato trkal na prsi, češ bomo že mi poskrbeli, da bo v redu tudi vse, kar se tiče naših šol. Marsikje pa še danes čakajo šolske stavbe na žlico zidarske malte-
Nekaj se je pa zdaj le zganilo tudi v tem pogledu. Odbornik za javna dela v goriški občini, krščanski demokrat Agati je predlagal, naj bi že v tem poletju popravili nekatere šolske stavbe, ki ne morejo več čakati na popravila. Na vrsti so tudi nekatere slovenske šole, in sicer šolsko poslopje v Štandrežu, za katero bodo potrošili milijon 800 tisoč lir, poslopje osnovne šole v Pevmi, za katero je predviden izdatek 1,600.000 lir. Za popravo stavbe otroškega vrtca v štandrežu je določenih milijon 340 tisoč lir; za popravila na šolskem poslopju v ulici Croce je določenih milijon in pol lir.
Priznati je treba, da ima go riška občina precej dobre volje, da vsaj nekaj ukrene tudi za slovenske šole, ki spadajo v njen delokrog. Seveda vse predlagane vsote so še prenizke, da bi se mogle vse poprave izvršiti popolnoma v redu.
Mnoge stavbe, v katerih se stiskajo slovenske šole na Goriškem, pa sploh še niso omenjene in torej ne pridejo v poštev za kaka popravila, ki so pri marsikateri skrajno potrebna
Pomislimo samo, kje se nahaja trgovska šola; ali kako je s kurjavo in higieničnimi prostori v marsikaterih drugih šolskih poslopjih.
Dobili bomo odgovor, da za te šole občina
brez dvoma še bolj poglobil duh pravega so-sodstva in sodelovanja med ljudmi, ki bi jih pravzaprav niti zarjavela mejna žica ne smela več ločiti in da bo res po Prešernovi Zdravljici povsod le pravi sosed res mejak.
VPISOVANJE V STROKOVNI ZAVOD
Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, obvešča dijake, da se bo prvi rok vpisovanja v I., II. in III. razred zaključil 24. julija, drugi rok vpisovanja pa se bo zaključil 22. septembra.
Vpisovanje bo na sedežu šole od 9. do 12. ure, v ulici Seminario, 7 - II. nadstropje-
ŠOLSKO OBVESTILO
Ponovno opozarjamo naše starše, da traja vpisovanje v slovensko nižjo gimnazijo, v gimnazijo-licej, na učiteljišče in v slovensko trgovsko šolo le do 24. julija. Rok je torej kratek in naj nihče prizadetih tudi zaradi počitnic ne pozabi na vpis v teh dneh.
Le dijaki, ki imajo pripravne izpite, se lahko vpisujejo do 22. septembra 1971.
kaj podobnega.
Torej bi morale pa druge za to poklicane ustanove, ali dežela, ali država poskrbeti, da bodo tudi naše šole imele dostojne in sodobne prostore. V tej zvezi omenjamo, da so pokrajinski svetovavci pred kratkim izvolili pet županov v komisijo za šolske gradnje. Med njimi sta tudi števerjanski župan Klanjšček in sovodenj ski Jože češčut. Tako bodo lahko prišli do odločujoče besede tudi naši izvoljeni predstavniki.
SPREJEM SLOVENSKIH IN FURLANSKIH DUHOVNIKOV IZ BENEŠKE SLOVENIJE V LJUBLJANI
Kot je poročal ljubljanski dnevnik »Delo«, je bila 30- junija skupina slovenskih in furlanskih duhovnikov iz Slovenske Benečije in iz drugih krajev videmske pokrajine sprejeta pri predsedniku prosvetno-kul turnega zbora slovenskega parlamenta Milošu Poljan šku. Sprejel jih je na njihovo željo. Pogovarjali so se — kot je poročal omenjeni slovenski list — o vlogi prosvetno-kulturnega zbora ter o delu kulturnih in prosvetnih organizacij.
DAVKOPLAČEVALCI!
Na goriškem županstvu so bili do danes na razpolago za vpogled seznami za razne dajatve.
Na protokolnem uradu, kjer so seznami na razpolago, se pa oglasi le malo prizadetih in tudi zamudijo rok za priziv.
Seznam plačnikov za družinski davek za leta 1969-70-71 je tudi tam na razpolago, in sicer dvajset dni, v uradnih urah.
☆
( Tudi 'letos so mnoge slovenske osnovne šole na Tržaškem in Goriškem -priredile tradioomal-ne razstave za konec šolskega leta, na kalterih so prikazali učenci svoje naj lepše rilsbe in ročna dela- Nekatere šole so priredile tudi zakjučne akademije z igrami ali prizorčki in z nastopi Otroških zborov ter recitacijami- Ta tradicija nalj ise 'le ohrani in krepi!
p O to f
Prejeli smo:
Spoštovano uredništvo!
V	številki »Novega lista«, lu je izšla 1. julija 1971, sem pri tedenskem pregledu domačega športa zasledila veliko netočnost v poročanju o ženskem mladinskem odbojkarskem turnirju, ki je bil 29. junija v Št. Petru ob Soči. Omenjeni turnir se je namreč odvijal na poseben način, saj so tekme odigrali na dva seta. Zato je bil možen remi, nikakor pa ne rezultat 2:1.
Izidi tekem so torej-.
Corridoni - Bor 1:1 Sokol - AGI 2:0 Sokol - Bor 1:1 AGI - Bor 2:0 Corridoni - Sokol 1:1
S prošnjo, da bi ta popravek objavili, vas pozdravlja
Ingrid Kalan
ftibi	med	obema
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Dve knjižici o osnovnem solstvu na Primorskem
Slovenski šolski muzej v Ljubljani Ije izdali pred kraitkiim. kot 'poseben odtis (knjižico, ki vsebuje študijo Draga Pahorju »Pregled raizrvolja o-snovnega šolstva na zapahnem robu slovenskega ozemlja«. Knjižica vsebuje nekaj nad sto strani drobneiga tiilska im je razdeljena na veliko število poglavij, ki 'Obravnavajo posamezne plati in probleme iz zgodovine našega šdlštva.
V	začetku Drago Pahor na kratko prikaže zgodovino šolstva na Primorskem v 'srednjem veku. Iz okrnjenih dokumentov bi se dalo po njegovem sklepati, da so obstajale v Kopru šole že leta 1186, v Izoli pa leta 1212. V naslednjem stoletju se omenjata prva učitelja v Trstu (leta 1328) in v Miljah delta 1374). Sto let kasneje — leta 1471 — omenjajo ohranjeni' dokumenti prvega učitelja v Goriči. Že pred reformacijo je obstajala šola v Vipavi, Idrija pa jo je dobila v dobi reformacije.
»Zdi se, da So že Ob poijavu slovenskega prevoda biblije v dolbi reformacije te knjige uporabljali v »neznatnih šolah v Marii«, piiše Drago Pahor, opirajoč se na Dimitzovo »Zgodovino Kranjske« in na »Zgodavno šolstva v Istri«, ki jo je napisal Carmelo COttone.
Kdor meni, da se zgadovlina šolstva na Primorskem pusto bere, se zelo mioti, kajti komaj se človek poglobi v to Pahorjevo študijo, ga branje zagrabi ,da se komaj Odtrga od njega. Zgodovina slovenskega šolstva na Primorskem je razgibana, napeta in zanimiva kolt pustolovska povest, saj je bila tudi njegova zgodovina precej pustolovska. Polna bcljev iln odpora proti 'tistim, ki so hoteli zatreti slovenske šole že v kali, tako ob njihovem začetku v sredini preteklega sto-
letja, kot pozneje, skoraj ves čas njihovega obstoja, zlašti pa še v dolbi fašizma. Slovensko šolstvo pa se je moralo boriti tudi s ponemčeval-hiim pritiskom, bodisi' 's strani avstrijskih oblasti bodisi s strani ponemčevalnlih organizacij.
Založništvo. Tržaškega tiska pa je izdalo v brošuri študijo Draga 'in Sama Pahorja: »Začetek osnovnega šolstva v tržaški okolici«. V uvodu je rečeno: »Med mnogimi še neraziskanim; področji tržaške zgcdovine je tudi' naistanek in razvoj šolstva v tržaški okolici. Sifcer so bile objavljene ustanovne letnice za posamezne šole,
vendar je za nekatere že ugotovlljeno, da 'so zgrešene.«
Tudi ta študija je napisana zelo zanimivo in čeprav šteje le 14 strani prav drobnega tiska, je dragocen prispevek k raziskovanju nastankov Slovenskega šolstva in s tem začetkov moderne slovenske omike in narodne zavesti. V njej najdemo vse polno zanimivih epizod, ki' bolj značilno osvetljujejo razmere nekdanjih čaisov, na primer v drugi polovici' 18. Stoletja, kot še tako dolgi opisi.
Obe knjižici' sta tudi ilustrirani', med drugim z reprodukcijo raznih starih šolskih dogu-mentov. Prinašata tudi' obilo 'štaltilstičnega, materiala, 'ki bo ostal vedno aktualen za vse, ki se bodo ukvarjali z zgodovino slovenstva na Primorskem.	fj
Slovenska kapela v ameriškem narodnem svetišču
Na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta bo v Washingtonu slovesno posvečena kapela Marije Pomagaj z Brezij v ameriškem narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja. Tako bo poleg drugih narodnostnih kapel v tej osrednji ameriški baziliki tudi slovenska kapela, ki bo v glavnem zaključila petdesetletno gradnjo te sedme največje cerkve na svetu.
Pomen slovenske kapelo v Washingtonu je mnogoterem Umetniška podoba Marije Pomagaj z Brezij — Slovenske nacionalne Madone — ki bo žarišče kapele, bo dopolnila galerijo znamenitih Madon, ki krasijo ameriško marijansko baziliko. Slovenska kapela v WashingLonu bo predstavljala trajno slovensko prisotnost v važnem svetovnem središču, ki ga letno obišče do deset milijonov turistov, romarjev in poslovnih popotnikov iz vseh delov sveta. Še prav posebej pa bo ta kapela spomenik in priča dvanajstih preteklih stoletij in — tako upa-
F.J.>83 SMRT V POMLADI
Te besede so ga ganile. Prijel j'o je pod pazduho in ona se ni odmaknila. Pustila je, da sta šla talko po cesti in, očitno Iji tokrat ni bilo nič do tega, če jo vildii kdo od domačih.
Ko sta se pred nljeniiim domom ločila, jo je rahlo 'poiteignil k sebi iln 'jo poljubil. Obrnila je cbraiz proč, tako da je ni mogel polj ubilti na ustnice, ampak na lice, vendar pa hi, odmaknila obraza. To je billo prvič, da 'je pustila, da jo je poljubil.
Bližalo se je poletje, operetna sezona se je bližala 'kooncu din vedino 'pogosteje se je dogajalo', da jo je ob petkih zaman čakali, ker so baletne vaje v Operi odpadle. Včaisih ga je vnaprej obvestila o tem, včaših pa tudi sama ni vedela 'teden dni naprej, da bodo odpadla, in takrat je bil zanj žalosten teden. Čeprav bi se bil moral učiti zaradi 'kolokvijev, je dolge' ure hodil po mestu v upanju, da jo bo srečal. Srečaval je fante iz kluba ih 'druge, ki' jih je poznal z univerze, 'kako So 'se sprehajali s 'svojimi 'dekleti, brezskrbno 'ih počasi, tako da 'se< je videlo, da 'se njihovim dekletom nikamor ne mudi, in nehote jim je zavidal. Vendar bi ne bil zamenjal z nikomer izmed njih. Bilo je dovolj, da je le pomislil na Maj do, n'a njen glais lin melodijo njeniih korakov po pločniku, pa mu je postalo toplo o'd sreče. Celo tisto večno hrepenenj e po njej, po njeni bližini, ki je glodalo v njem, je spadalo k tej sreči.
Dnevi so bili kakor odišavljeni od vonja njenih las in od rahlega parfuma, ki je vel iz njene
obleke, in pomladno nebo je bilo sinje kakor njene oči. Ni se spraševal, če ga ima rada, dovolj mu je bilo, da jo je smel včasih videti in jo spremljati. Kadar sta šla skupaj po cesti in je poslušal njen glas, njen smeh ter začutil včasih dotik njenega telesa, je imel občutek, da ni mogoča večja sreča, in si ni želel ničesar drugega. Čutil jo je ob sebi, tudi kadar je bil sam.
Po dolgi zimi se je bila napravila topla in suha pomlad. Pogosto je vzel kakšno knjigo in odšel na Rožnik, da bi se učil v zelenju in na svežem zraku. Zleknil se je na kako samotno jaso in vzel knjigo v roko, toda misli so mu uhajale k Majdi. Kaj dela zdaj? se je spraševal. Rahlo je zavidal tiste, ki so bili lahko vedno v njeni bližini, toda zase si take sreče skoro ni mogel predstavljati. Ni se mučil z vprašanji, če tudi ona misli nanj. Bil je prepričan, da ga ima tudi ona rada in da ga bo imela vedno rajši, čim bolj se bosta spoznavala, čim več bosta skupaj. Zdelo se mu je, ne da bi o tem razglabljal, da spada to v harmonijo stvarstva, kakor pomladna brst v gozdu, kakor zibanje borovih vej nad njim, kakor sončna luč, ki je bila razlita nad zelenimi pobočij in nad morjem belih hiš v mestu, in kakor sinje nebo nad vsem tem. Njeno simpatijo je čutil iz njenega zanimanja za svoje učenje in za svoje delo. Rada ga je spraševala, kaj se uči, kdaj bo delal kolokvije in izpite, pa tudi o klubu in o literarnem ter političnem dogajanju.
(dalje)
mo — mnogih bodočih stoletij slovenskega krščanskega izročila in omika.
Arhitektonski sestav in umetniške značilnosti Slovenske kapele odsevajo njen trojni pomen. Oljnata podoba brezjanske Marije — delo akademskega slikarja Leona Koporca — je vgrajena v steno nad oltarjem. Oltar, ki po svoji kamniti masivnosti in obliki spominja na Knežji kamen, nosi na pročelju zgodovinski slovenski grb z označbo Slovenije in molitev: »Marija Pomagaj z Brezij — prosi za nas«. Na vznožni stopnici oltarja pa je v angleščini vklesana oznaka rojstnega datuma dvanajstoletne krščanske zgodovine Slovencev: »Leto Gospodovo 745 — krst Kneza Gorazda«.
V	oktagonainem razporedu okrog oltarja so na marmornatih stenah kapele štirje kiparski reliefi Franceta Goršeta, ki ponazarjajo krst kneza Gorazda, Slomškovo krščansko obnovo med Slovenci, Baragovo ameriško misijonstvo in doprinos slovenskih naseljencev v Ameriki. Dva krsta — kneza Gorazda na levi strani oltarja in Baragova krstitev Indijanca na desni — simgolizirata slovensko krščanstvo v njegovem domačem začetku in v njegovi univerzalnosti. Glavni stranski steni kapele med reliefi v rožnatem marmorju nosita Slomškovo slovensko obnovitveno geslo (»Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike«) in vodiio Baragovega ameriškega misijonstva (»Želim biti, kjer me Bog hoče«), ki ga je sam izrazil v pismu svojemu ameriškemu škof.u, preden je sam postal soustanovitelj katoliške cerkvene organizacije v Združenih državah.
Strop kapele je okražen s slovenskimi narodnimi ornamenti na belem polju. Nad vhodom v notranjosti kapele je v angleškem prevodu vklesan Ivan Cankarjev spev brezjanski Mariji: »Ozrle se bodo nate usmiljene oči Matere z Brezia in potolažen boš«. Nad zunanjim pročeljem kapele v spominski dvorani svetišča pa je v marmor zapisana angleška identifikacija slovenske kapele: »Marija Pomagaj z Brezij — zaščitnica Slovenije«.
Za slovesnosti posvetitve kapele se bodo v Wa-slangtonu zbrali Slovenci iz Amerike in Kanade, prišla pa bo tudi velika skupina romarjev iz Slovenije.
Poleg cerkvenih slovesnosti bo proslava posvetitve slovenske kapele poudarjena s posebno akademijo, slavnostnim banketom in razstavami slovenske knjige in folklore v Ameriki; razstava ameriške slovenske folklore bo pod okriljem in v priredbi znamenite ameriške zgodovinsko-muzejske ustanove— The Smithsonian Institution.
Slovenska kapela v ameriškem Narodnem svetišču, ki je bila zasnovana leta 1965, bo mednarodni spomenik slovenskega krščanstva. Njena posvetitev 15. avgusta bo edinstveni slovenski »dan, ki ga )e naredil Gospod«.	Ciril	Žebdt
tfodofiiio hm vlij hi vo
Uspešna sezona vinskih razstav na Tržaškem
Glavnina vinskih razstav na Tržaškem je že šla mimo in zato je umestno izreči nekaj ocen in potegniti nekaj zaključkov.
Sezona vinskih razstav se je začela z dolinsko občinsko razstavo meseca maja, ki je potrdila svoj sloves in, sodeč po mnenju večine poznavalcev inaših domačih vin, tudi okrepila svoj vodilni položaj glede kakovosti razstavljenih vin. Dobro vino ni samo stvar ugodne lege ali letine, to je predvsem stvar kletarjenja, ravnanja z vinom ter vzdrževanja vinske posode in kletnih prostorov, če smemo v okvir našega razglabljanja vključiti tudi nedavno prvič izvedeno vaško razstavo domačih vin v Borštu, potem si našo sodbo upamo še bolj braniti.
Prava sezona vinskih razstav na Tržaškem se, začne pravzaprav junija, najprej z zgoni■ ško razstavo domačih vin, ki je navadno v prvi desetini meseca. Odkar so uvedli pred hodno odbiro ali predselekcijo vin, se je občutno izfboljšala raven razstavljenih vin. Do bri vinogradniki so enakomerno porazdeljeni na tri glavna vinska poročja v občini, t.j. Samatorco, Salež in Zgonik. Posdbon sloves uživa domača črnina ali teranček, kot ji ne kateri pravijo, ki pa ne 'zaostaja mnogo za pravim teranom- Nekateri so celo mnenja, da je Salež središče najboljšega terana na Tržaškem. Ne glede na to, kateri okoliš prideluje najboljšo črnino, je kakovost črnega vina zgoniške občine pa tudi domače organ ke in malvazije nesporna, čeprav so nekatera vina imela določene napake zaradi prepoznega pretakanja( to pa zaradi dežja v dobi pretakanja). Omeniti je treba, da ima domača kapljica čudne varuhe in gojitelje. Nekateri namreč, vedoč da gre domače vino dobro v denar, kupujejo poceni furlansko grozdje in ga mešajo z doma pridelanim tei pa prodajajo kot pristno domače vino.
Žal je ta pojav opažati več ali manj na celotnem tržaškem ozemlju, tudi v nahrežin■ ski občini, katere razstava domačih vin je prav tako zabeležila velik uspeh v zadovoljstvo vseh ljubiteljev domače kapljice. Toda prav iz vrst najboljših vinogradnikov je tudi prišel glas protesta proti tistim vinogradnikom, ki s svojim nepoštenim početjem me čejo senco na vse ostale. Kajti kolikor bolj se bo tako početje razširilo, toliko manjše bo zaupanje in s tem v perspektivi tudi povpraševanje po domačem vinu. To zna postati neke vrste bumerang, ki utegne prizadejati mnogo škode tudi marljivim in poštenim vinogradnikom. Umestno je pri tem vprašanje, kaj mislijo ukreniti občinske uprave in drugi pristojni organi.
Svetokriška razstava tipičnih domačih vin je bila prijetno presenečenje za marsikoga. Velika izenačenost razstavljenih vin, tako be lih kot ornih, in njihova visoka raven kažeta, da je tu bil res storjen velik korak naprej. Nedvomno je to zasluga ne saimo strokovnjakov, ki so po nekajkratnih razočaranjih, zahtevali uvedbo predhodne odbire vin, ampak tudi požrtvovalnih prirediteljev razstave, ki so skoraj izključno vinogradniki, ki so si torej res prizadevali, da bi svoj pridelek izboljšali. Letos so kar padala priznanja in pohvale. Te so povsem na mestu, posebno če pomislimo, da bi brez svetokriške pobude težko danes pili pristno kriško vino. Razstava je
dala novega zagona vztrajnim in marljivim vinogradnikom in navdušila mnoge mlajše. Če se hočemo o tem prepričati, je dovolj, da se nekajkrat sprehodimo po kriškem bregu, in sicer ne samo ob trgatvi, če bo v doglednem času prišlo še do obnove poljskih poti tega področja, potem lahko upravičeno rečemo, da bomo še dolgo pili in cenili kriška vina.
Letošnje razstave so torej bile deležne precejšnjih priznanj. Vedno več ljudi se je prepričalo, da postajajo vinske razstave zelo privlačne tako za meščane kot za prebivalce tržaške okolice in da so sredstvo uveljavljanja za našega človeka.
Prei omenjeni pojav špekulacij z vinom so nerazveseljivi in nevarni in bi kazalo, da se o tem problemu skliče širša konferenca vseh pristojnih. V enaki meri bi bila potrebna okrogla miza strokovnjakov o tem, kaj pravzaprav to naše domače vino je oziroma katere vrste trt so res domače- Tako v Sv. Križu kot v Nabrežini smo razen refoška pili tudi nekaj sicer dobrega merlota. Toda vprašanje je, če je uvajanje merlota na ti dve pod-
ročji umestno in potrebno, saj je več kot jasno, da merlot s teh oblmočij nikoli ne bo mogel doseči kakovosti, ki ga doseže v najbolj primernih in za merlot tradicionalnih področjih. Toda obstoječa zakonodaja, ki določa, katere trte sc smejo saditi pri nas, ga dopušča.
Z naglašanjem vprašanja o zaščiti domačih vin bo treba razčistiti vse nejasnosti v našem vinogradništvu. Tako je npr. robkanje pripomoglo k večji kakovosti, vina nimajo več toliko čreslovine. Marsikdo bi se rad odločil za robkanje, toda kot smo slišali pripombe posebno v Sv. Križu, sc vinogradniki bojijo, da bi njihovo vino ne imelo tiste za naše kraje tipične barve. No, tudi to vprašanje je rešljivo, kljub robkanju. Z nekoliko daljšim vrenjem je možno doseči zaželeno barvo.
Te na kratko tu načete probleme bi torej kazalo poglobiti, predvsem pa najti možnost, da bi prišlo do vsesplošne diskusije in tudi ustrezne rešitve še odprtih vprašanj našega vinogradništva.
☆
»Vrhunska leta duševne aktivnosti so od 4. do 18. leta. Štirileten otrok ise manireč za vse žarnima in postavlj a vprašanje o vsem, osemnaijst-leitiniifk pa zna m vse odgovoriti.« je zapisal te dni neki dunajski Hitet.
JOŠKO SAVLI
LJUDSKO BESEDJE NA TOLMINSKEM
NaziVi za domače živalli so bogatejši, kot jih navadno poznamo. Mačku rečejo bolj ljubkovalno tuje, tuj, tučk posebno mladič). Kokoši1 so cibe, pite in cibce. (Prispodoba: moker je ko cd-ba). Prašič je koc, ta mali kock. Mladič ovce je jarček, oven kaštron in bičk. Imena živalli so včasih značilna: ovce so bevke in belice, lisaste po glavi Bočke (točkast - drobno; Msast), Črnele. Kraive so Majhne, , Jagode, Pyrše (?), Mavre (črne, temine), Savre (sive krave), Pišene,- Detele Cike (cikast — debelo lisast), Kostanje....
Temnorjavi konji so Prami. Naizivi domačih živali so še številni in skrivajo 'pogosto neverjetno starinskost. Oslu rečejo muš.
Zraven štaile je navadno mederje ;in lajben (stranišče). Bešeda mederje (v ceMti medvereje) označuje po Tumi ograjen prostor, kamor so 'na planinah segnali živino, da so jo’ pomolzli. Pomen, ki se je prenesel na ograjen štirikoten prostor (mederje - gnojišče), bi mogel zaJjeti tudi izraz mandrač (beneški maindracchio) za notranji pristan. (Med beneščino in Slovenščino ni bila verjetno narejena še nobena primerjava — lepa naloga za naše romaniste!)
Na pokritem prdstoru navadno Ob štali so zložena drva v tasi (skladovnici), laliko so pa tudi v klajnici (klonici? kolnici?). Posamezen Skrojen kos je kalovnica, cepiti se reče krojiltii; povezane veje ro (romansko) fušta, hlodi so čoki, drobno im dolgo deblo je ranta, sekira s široko ostrimo melerin, električna žaga sikular. Beiseda trančirati pomeni od- in razsekati, z neresnim namenom. Mestriniti pomeni prav na drobno sesekljati.
Prav stara mora biti beseda gorna, ki označuje kanalizacijo, odtok. Manjši jarek, odprt, na. rejen, zato da vOda Odteka Od hiše, se imenuje potočna. Ko voda še ni bilia napeljana, so večje kmeitilje imele kar Ob štali velike Štirne, kamor se je naitekalla deževnica. Ostale so še zdaj.
Velike 'kmetije imajo za hišo sadovnjak z vrtom. Pravijo mu guna. Prav ob guni imajo tu-
di s tog, visoko pokrito odprto 'lopo, kamor spravljajo vozove in druga orodja. Lopa itma namesto sten Okna za žaito, paze (to pomeni zaporedne vodoravne late, kamor Obešajo snope; nasproitno od galtre).
Sadno drevje na vrtu sestavlja nelkaj jablan, hrušk, cirriberji, Slive, češpe. Sliva je rumen said, ki se lepo loči od kosti. Češpa je približno enalka, vendar kasneje zrela ter plavo vijolične barve. Posebna vrsta je češpon, verjetno domače ima za renglod. Končnica — on pomeni poveče-vainico in moira biti prastara, morda romanskega izvora. Vse vrste sadja imajo še posebne naizive za poedine sorte. Verjetno’ se bodo le-ti kmalu pozabili.	(Dalje-)
☆
Na petem kongresu sovjetskih pisateljev, ki se je končal ob koncu prejšnjega tedna v Moskvi, so se povprečneži besno zaganjali v »disidentske« pisatelje, kot so Solženicin, Sinjavski, Amalrik in drugi. Toda zraven se je oglašala najbrž tudi zavist zaradi njihovega pOgunia...
Klub koroških slovenskih študentov na Dunaju je dobil nove prostore.
Zunanji minister Moro je obiskal Moskvo, kjer je imel uradne pogovore s sovjetskimi državniki o sklicanju konference o evropski varnosti, o Bližnjem vzhodu in o druhih mednarodnih problemih.
Sodba proti atentatorjem na jugoslovanskega veleposlanika Roloviča v Stockholmu bo objavljena pismeno čez kakih 12 dni. Državni tožilec je zahteval za tri obtožence dosmrtno ječo. Verjetno bodo obsojeni na dolgoletni zapor.
V	Kairo sta prispela dva ameriška diplomata, da bi razložila Egipčnom stališ’če Združenih držav do spora na bližnjem vzhodu in posredovala za začasen sporazum z Izraelci za odprtje Sueškega prekopa.
tu o
N C
<D >0 C
o3 u <L>
S
"d	_o
<D u a	E
P	d
	N
	d
	P
<D	
•'	3	oJ
<D CfJ >	d
^ o o* Z
i
<ij ■*-> 0)	<L> o "d	:5 'S d
•F—J	> • i—<	>C/) 03
'<S) +-» d >	& s Oh	Jh •+-» S
GO	<u	P<
	a	+-*
•	'S	C/) O
+-*	p	>7)
<U	j	
		<lT
	a	>
J3	Ti S	03 'p3
'S	'bi)	a
>	0