Posamezne StertiKe: Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—%
»TABOR*	vsak	dno,	mvna
oedejjc i»' prttnlkof, ob 18. uri i datumom neelednjmra doc ter stane »so pošti D 10*—, m ino-i U 18’—, doatnrljen no dom
Poštnina ftlašartrtra©'*«®^:. sena eanaSnie Stav. 75 »ara.
O IV—, M jsknsniee D10* ineemti po dogovoru.
Karola m pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurmieva uliea štcv.i*
' S1'"
Naslov
Posamezne številke* Navadne Din —"75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO ar nahaja v Mart* boru, Jurčičeva ul. št. 4. I. nadstropje. Telefon interurb. št« 276-UPRAVA ee nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno- Telefon st 24- — SHS postnočckovai račun štev. 11 -787.
Na naročila brez denarja ee ne ozira- — Rokopisi se ne vračajo
Hx
^11Ji z u i q a nc
LJublja«
Maribor, sreda 22. julija 1925.
Leto: VI. — Številka: 163.
CURIH. Pariz 24.35. Beograd 9.05, Bendom 25.02%. Praga 15K. Italija 10.12 Si pol, Nevv York 515, Dunaj 0.007255.
a ZAGREB. Pariz 260-271, Švica 1105 'A —1115 'A, London 276.08—279.08, Dunaj 70&90—1705.10, Praga 168.15—170.55. Italija 211.00—214.10, Ne\v York 56.59—57.39.
Pred vladno deklaracijo.
Na današnji popoldanski seji bo vlada poročala o sporazumu in razvila svoj deloval program. — Pričakovati je dolgotrajnih političnih razprav v skupščini. — S 1. avgustom se prično počitnice.
krogih, .se bo ob priliki sprejetja proračunskih dvanajstin in vladne izjave razvila
živahna politična debata.
Debgrad, 21. julija. Narodna sknpšči-je nudila danes živahno sliko. Zbrani »© skopaj že vsi poslanci. Z veliko napetostjo pričakujejo, kako bo potekla današnja popoldanska seja Narodne skupščine. Pred prehodom na dnevni red bo namreč preči tarna prog ramati čn a izjava nove vlade. Ministrski svet se je Teč&l danes dve uri s stilizacijo defini-tivnega teksta vladne izjave.
Vladna deklaracija Začuje najprej točke sporazuma, ki so k.a sklenili radikali iin radidevci. nato Pa vse zakone, ki jih bo vlada predložila 'fcupščini. Kakor se zatrjuje v političnih
K tej debati bodo prijavile vse politične skupine svoje najboljše govornike. Razprava bo trajala do konca meseca, nakar bodo'proračunske dvanajstine sprejete. Nato nastopijo skupščinske
počitnice od t. avgusta do 28. oktobra.
S tem dnevom se prične v smislu ustave novo skupščinsko zasedanje. Poslanci u-živajo zn čas počitnic dnevnice, ki znašajo 300 Din.
Neugoden vtis Radičeve zgovornosti.
Po avdijenei Stjepana Radiča. — Politični krogi menijo, da hi lahko bil neko-■ t'?,	liko	bolj molčeč.
bimo proti vsakemu sovražniku naše domovine. Splošno pa vendar
krPizjrajn i ridalek .siviie izjave
o poteku avdijence in hveraijo, da ta zgovornost ni ravno taktna: Vsak politik molči o razgovorih z vladarjem in daje eventualne izjave le tedaj, ako vladar privoli vanje..
Beograd, 21. julija. Beograjski .tisk Prinaša izčrpna poročila o včerajšnji avdijeiicl Stjepana Radiča pri kralju na Bledu. Povdarjajo zlasti sledeči odstavek jlede 'nacijonalnega položaja naše države, ki ga je izrekel Stjepau Radie-tDo sbdaj smo živeli v velikem strahu Poslej pa so politične razmere urejene. Sedaj lahko našo obrambno moč upora-
i q.
Stjepan Radič na potu k Pašiču.
Pašič bo odpotoval šele v soboto v inozemstvo. «
^ Ljnbljana, 21, julija. Na povratku iz ■Bleda v Zagreb, oziroma Beograd, je dospel danes zjutraj" dli 8. uri Stjepan Ra-JJM % ministrom Pavlom Radičem v Lju-J*jwnb. Injavil je Vašemu dopisniku, da J® Z avdi jenco pri kralju popolno-ma zadovoljen.
, .Beograd. 21. julija. Za nocoj pričakujejo prihod- Stjepam-a. Radiča. Jutri ga ko 'sprejel Nikola Pašič. Prihodnjo soboto bo najbrže Pgšič odpotoval v inozemstvo. Za odhod je vse pripravljeno. Njegovo zdravstveno stanje je neizpre-htenjeuo.
Kriza češka vlade odprav-IJena.
Narodni socialisti so sprejeli kompromisno stališče ostalih koalicijskih, strank.
Praga. 20. julija. Danes se je vršila *®ja izvršilnega odlbora češke socialistično stranke. Sprejeta, je bila sledeča resolucija: Ne da bi hoteli izpreurini.iati, ca je koalicija v državnem' interesu hrezpioftpjuo potrebna in da je treba državne zahteve postaviti pred vse druge, amp vendar smatral?; da je Ibaš v inetere-sn državne neodvisnosti, če damo vladi Priliko da jasno odgovori Vatikanu, da
se Vatikan prepriča, da se proti njegovim napadom na notranje zadeve naroda postavi vos narod v bran. osobito pa narodna vlada. Ako je, sprejela vlada naše stališče, tedaj se je to zgodilo pod vtisom' energičnega nastopa, češke socialistične stranke. S tem seveda še ni konflikt z Vatikanom popolnoma poravnan. Postopanje vlade v tej zadevi bomo tudi v naprej kontrolirali in takoj v slučaju potrebe posredovali v Smislu naše interpelacije.
Kitajski bojkot proti japonski in angleški trgovini.
London, 21. julija. Po vesteh iz Šan-gajia je sklenila kitajska trgovska zbornica, da prične izvrševati s 30. julijem bojkot japonskemu in angleškemu blagu. Ob ornem se prekinejo vse zveze z angleškimi in japonskimi trgovskimi korporacijami.
Francozi napredujejo. — Abd el Krim ima 200 mrtvih.
Fezv 20. julija. Položaj je miren. "Francoske čete so po močnem noj n zasedle pokrajino Ain-Aicha in točko Ain Ma-zaf. Sovražnik je imel 200 mrtvih.
LJUBLJANSKA BLAGOVNA BORZA.
Lesno tržišče.
Ljubljana, 21. julija. Tramovi 3:3. 5:6, obmejna postaja. 330. Hrastove deske, 4-3 man, 53 mm. 2.8-0 m, obmejna postaja. 1250. Bukov les. nakladna postaija, 19.
Kdo hujska?
V odgovor celjskemu nemškonacionalnemu .glasilu.
nacionalnih društev, ki se zbirajo okoli »Cillier Zeitung«, pri nas nemogoči.
»Cillier Zeit-ung« je v 3 noticah zavrnila tudi naše notice. V prvi komentira »Taborovo« poročilo o Incidentu pri Mariborski koči. Pravi, da ne ve, kako se je zadeva dogodila, prepričana pa je, da »Tabor« ne poroča resnice. Za sedaj jo razburja samo to. da smo v tem poročilu omenili- da podobni izzivalni nastopi ne
v»OiilIi#r Zeituing« prinese v sleherni r?®vdiki kopico dolgoveznih polemik s ln«ti. Odkar g. Schauer ni poelauec, meni. da bo s takim pre-koristil Nemštvu. Ker Sloju**1 ier Zeitung« ne berejo, ninva-gtj^motaoe dragega namena, ko da za-■yTT.pljaqo Nemce in budijo v njih še mrite.jo do Slovencev. Brez te fei jau^paki.jr^znih u^ško-
kažojo miroljubnosti in strpnosti onih, ki vedno kriče o namišljenih krivicah. »C. Z.« pravi, da krivice niso namišljene. ker je še vsem v spominu, kako je. Mariborska koča prešla v slovehske roke. O tein. kako je prešla, bi bila pač polemika s »Cillier Zeitung« odveč, kajti nemško-nacionalni kliki je krivica, da so prešle v naše roke Schulvereinske šolo. da se ponemčevanje ne nadaljuje itd. Krivica je — »Cillier Zeitung« si tega ne upa povedati — da ne teče meja vsaj pri Zidanem mostu. Mi dobro poznamo nemško - nacionalne pojme o krivici in pravici, ker smo se v boju z Nemci učili nacionalizma. Beležimo pa, da »Cillier Zeitung« odobrava izzivalne nastope Nemcev v »Mariborski koči«. Izmed njenih vrstic lahko čitarno: Kako da ne bi Nemcu na mestu krivice zavrela kri! Za nas je pravica, da »Mariborska koca« ni več postojanka nemških turistov, pa basta!
Nadalje nam je »Cillier Zeitung« zamorila. da simo postavili Nemcem za vzor praškega profesorja Ehrenfelsa. — To, kar piše »Cillier Zeitung« v odgovoru na naša izvajanja, je izbruh onemogle mržnje, gadje sikanje, ki priča, da smo zadeli v živo. Dejstvo je -iin ostane, da hoče klika okoli »Cillier Zeitung« preprečiti • vsako globlje zbližanje med Slovenci in Nemci, da je odločno proti temu, da bi Nemci spoznavali našo kulturo, duha našega naroda'in 'psihologi jo naše narodne zavesti. Čemu! Ker je klika, okol-i »Cillier Zeitung«, ostanek nemške invazije v slovenske kraje, prepojena z idejami in programi, ki so jih imela nemška bojna društva, katera so Slovencem odrekala pravico do samostojnega narodnega obstoja, ki so vzdrževala ostudno štajercijanstvo,'smešila slovenski jezik in kulturo ter smatrala Slovence Za nekako zgodovinsko posebnost na nemškem ozemlju, ne pa, za mali narod, ki tudi hoče živeti in se razvijati. Gospoda okoli »Cillier Zeitung«, o tein imamo obilo dokazov, in če ne bi izid svetovne vojno oodrl nemških načrtov. bi »Cillier Zeitung« -v to je gotovo — pisala povsem drugače. Le nikar se ne skrivajte, ker vaš predobro poznamo in že stavek: »die f a us teličk en Lug e n iiber die schlechte Beliamdlung der Sloivenon im alten Staate« nam pove do-volj! Odvisno .pa je vprašanje, ali bi mi hvalili prof. Ehrenfelsa, če bi bil primorski Slovenec in bi se zavzemal za kulturno sodelovanje z Ttalijami. »Cillier Zeitung« naj bo le tiho! Noben naš list še ni obsodil kulturnega zbližan j a med Italijani in slovansko manjšino v Italiji. Vsi smo se veselili, ko s,o Slovenci in Italijani izdali skupaj krasno publikacijo o Danteju, vsi smo smatrali za dobro znamenje, da tržaški Italijani prevajajo in izdajajo Cankarja in da sicer sovražni .»Piccolo« objektivno poroča o naš* kulturi itd. Med politikujo-čimi Nemci nemško.-nacionalne smeri, pri ljudeh, ki si prižigajo staro mržnjo proti nam na plamenih »Cijlier Zeitumg« ima besedo sama nacionalistična politika, samo sovraštvo radi sch ul vera niškega premoženja, kazina, nemške hiše in drugih nepriimiičnitn. ki so zakonito — po pozitivnih zakonih te države — prešle v našo last. Naša manjšina v Ttali ji se poslužuje v svojem boju čisto drugih sredstev kot cinična klika, okoli »Cillier Zeitung«, ki pa jo ne identificiramo z vsemi Nemci in zlasti ne z nemškimi manjšinami v ostalih delih države, ki no stoje pod vplivom Gradca in niso ek pozitura nemške Invazije.
Najbolj nesramna pa je notica »Agents provokateurs«. Kdor je čital o-pnzko. ki s-mo jo dodali poročilu nekega slovenskega turista, je opazil, da se »Tabor« s to obdolžitvijo ne strinja, da jo prinaša z rezervo in želi, da bi se zadeva razčistila. Mi smo ob tej priliki naglasili, da bi smatrali tako barbarsko počenjanje za delo nekaj preliujskanih Nemcev, za katere ne morejo odgovarjati pošteni Nemci. »Cillier Zeitung« je to miroljubno stališče nesramno za,molčala in nas obdolžila, da si je kdo od »Tabora« dovolil bedasto šalo in napisal na markacijo »AVindischo Hun de«, s »mo da bi »Tabor« lažje hujskal proti Ne TOifprvi Taka polemika je navadna iaiD.ovšči-na in
jo registriramo samo radi tega. da Slovenci vedo. da imamo še vedno opraviti v Jakni. Linharti in drugimi sloveno-žrci, čijih učenci se zdaj zbirajo okoli »Cillier Zeitung«. Ni res, d.a »Tabor« hujska proti Nemcem ali da hoče Nemcem škodovati. »Tabor« zastopa in brani slovenske nacionalne zahteve in zadeve, pobija poskuse, da bi se restavrirala nemško-nacionatna politika na slovenskem ozemlju Jugoslavije, je pa načeloma zn sporazum z nemško manjšino, ki ji ne odreka onih pravic, katete ji gredo po sedanjem stanju, odklanjajoč seve predpravice, ki so jih imeli Nemci v preteklosti. Boi »Cillier Zeitung« za nlmške zahteve je umazan, zato tudi ni in ne bo dosegel nobenega stvarnega uspeha. Sicer pa se zdi, da je naročen od nemško-naicionalnih društev v inozemstvu, ki ne potrebujejo možnega in stvarnega sporazuma, temveč/ veliko hrupa o nemški manjšini v Sloveniji, da lažje propagirajo revizijo mej. Mi ne trdimo, da se večina Nemcev s tem strinja. trdimo pa ponovno, da so to pravd nameni besnečih nemško-nacionalnih dervišev okoli »Cillier Zeitung«. Ne gre jim' za nemško narodnost med Slovenci. zn nemško politiko jim gre in to sta dva stvarno in psihološko' različna pojma! To je!
Se	sfpass&e.
Uradne ure Oblastnega tajništva Sa-mosioj. demokratske stranke v Mariboru, Cankarjeva ulica 1, so do nadaljnega od 8. do 15. urp.	I..
Bnmna kronika.
— Avdijenca na Bledu je voditelja
bivših republikancev sila navdušila. V izjavah, ki jih je dal po avdijenei, govori Stjepan Radič v superlativih -in pravi, da je vse to spoznal šele sedaj. —* Čudimo se politični kratkovidnosti »voditelja hrvatske-ga naroda«, ki bi moral biti že iz,početka boljše informiran o naših vodilnih činiteljik. Mi smo že zdavnaj znali vse to. kar je po šestih letih iz-vecjel Stjepan Radič, ^nali smo. da imamo kralja, ki zasluži v polni meri spoštovanje in ljubezen vseh Jugoslovanov, Če bi »se bil Radič o pravem1 času .informiral, bi bil prihranil kralju, državi in narodu težke politične boje za- prazna besede in naša gospodarska - konsolidacija bi bila že daleč naprej. ,
— Zajedinčarji in radičevci/^o imeli v nedeljo v Zagrebu zborovapje. Radičeve! so govorili približno tako kot za-jedničarjr pred vidovdansko ustavo, zajed niča rji pa približno tako kot radiičev-ei pred Markovim protokolom. Stjepan Radič je imel vrlo zmeren govor, Trum-bič, ki se je svoje dni odlikovaij po zmernosti. pa je udrihal po vladi im ustavi kakor nekoč Radič. Vloge so se tedaj temeljito izpremenile in sedaj je treba čakati, kdo bo koga preje pognal v mišjo luknjo: ali radičcvci zaiedhiČarje, ali zajedničarji radičevce. Kakor na vremenski hišici: po tem. kdo se pokaže in kdo skrije, se da soditi o vremenu.
— Nehvaležnost je plačilo sveta. Odkar se je Stjepan Radič izprepbrnil iz Savla v Pavla, je pozabil marsikaj in postal v tej pozabijivosti že očitno nehvaležen. Tako ne omenja niti z besedico sovjetske Rusije in svojih prijateljev
v Moskvi,, dasi je bil čičerin še ob zadnjih volitvah njegov poglavitni adut Je vendarle obliž 0’bznane dobro celili — Uprav grobo nehvaležriost pa je pokazal »Stipa nasproti inozemskim novinarjem in politikom. V svoji znani izjavi, ki jo je dal v aprilu letošnjega leta rad tkalskemu poobl aščencu je inozemskim politikom zaprl vrata in prepovedal vstop v Jugoslavijo,' češ. kaj bostf vtikali nos v naše domače razmere, mi vas ne potrebujemo, še med volilnim gibanjem jih je zbiral okoli sebe v Žene-
vi “ to se pravi v mišji luknji Prpičeve unlače in iinrt nalagal kontrolo nad'volitvami Do, nehvaležnost je plačilo sveta. Dor Mohr hat sein D i en st getan...
t- K' *kale?w umile trda. o tem prt* m.La vsj njihovi listi. Radh-cva. Knthru*'
napoved klerik aliamni jih sicer ni preveč presenetila, izzvala pa je nove strahove, ki se ne dado zlahka odpraviti. — Sigurno je. da so šanee klerikalizma v naši državi vedno inainjše in vedno bolj nesigurue. Pričakovati je, da bodo radii-čevci jako aktivni v boju proti klerikalizmu in da bodo 'klerikalci še moledovali okoli Pasica in Radiča, da jim porno-reta na vlado. Kajti — biti na vladi, to
Žs za klerikalizem, ki je tako izoliran ot v naši državi, še najbolj zanesljiva rešilna 'bilka.
— Važno za državljane poljske republike. Generalni konzulat poljske republike v Zagrebu vabi vse Poljake brez ozira na državno pripadnost, _ strokovnjake v gospodarski stroki, poljedelstvu, industriji, trgovini, bankarstvu in tehniki, da sporočijo svoje naslove temu konzulatu, Zagreb, Kuikovičova ulica 16, UL nadstropje.
— Nemec v južnih krajih naše države. Te dni se je mudil v Beogradu nemški kapitan Karl Špindler iz Hamlbiurga, član tamkajšnjega Avtoktulba. Mož je prevozil z avtomobilom Črno goro, Albanijo, Grško in Turčijo do Carigrada. Na ta način je dobil veliko stavo. Nekoč so namreč v avtoklubu govorili, d® se v teh krajih ne da potovati z avtomobilom1, ker so ceste preslabe in ker je var-noet radi rajzbojniških napadov zelo o-grožena. Omenjeni kapetan pa se je pri jetno presenečen vrnil v Beograd in prinesel s saibo več nabitih revolverjev keT jih ni nikjer rabil, kljub strahotnim bajkam' o balkanskih tolovajih, ki si jih pripovedujejo v avtoklubu v Hambur gu. Špindler je vzhičen narl gostolijub nostjo južnosrbskega ljudstva in nad krasoto naših krajev.
— Najbogatejša občina v noši državi. Občina Milna na otoku Braču v Dalma eiji je podedovala ogromno bogastvo po svojem' občanu Sargu, ki je umrl brez otrok v Jiužni Ameriki. Občina daje sedaj velika posojila raznimi mestom, med njimi tudi Splitu (12 milijonov Din). Te dni je Milna prejela iz Chile nadaljnih 70.000 sterlingov na račun zapuščine.
— Velika nesreča na Savi v Beogradu. V nedeljo zvečer so priredili doibrovolj-ed, ki so slavili 501etnico nevesinjske vstaje, beneško noč na Savi. Vršile so se razne veselice, koncerti i. dr. zabave. Okoli ene ure ponoči se je prelomil leseni most, ki je vodil ladjo na obrežje in je padilo v Savo petdeset ljudi. Velik de] ponesrečencev so rešili, ni pa še znano, koliko jdh je utonilo.
— Denar na potu. Včeraj so peljali itakno Zagreba, z vlakom! proti. Beogradu 54 vreč stodiniarskih bankovcev v skupni vrednosti 504 milijonov Din. Denar je pripeljal iz Francije v Sušak francoski parnik »Teneriffe«. Vlak je bil seveda dobro zastražen. Na Sušak pride v kratkem paiobrod s kovanim1 denarjem1.
— Vlom v Črešnjevcih pri Radgoni. JV noči od 17. na 18. jiulija so vlomili v ičtrešnjevcih pri: Gor. Radgoni neznani •rtorilci v delavnico( ključavničarskega (Mojstra Ivana Majcena ter odnesli poleg kolesa mnogo ključavničarskih po-bnefoščim. v vrendosti 2240 Din.
— Velika tatvina usnja. V noči od 16. ima 17. juri. so neznani vlomilci vdrli v 'Apačah skozi zaprto izložbeno okno, izrezali šipo in vlomili v trgovino usmja Franca Hodel. Odnesli so 30 kož črnega boksa, 2 koži rjavega boksa. 10 kož gladkega usnja ter mnogo podplatov. Skupna škoda znaša 30.000 din. Pred nnku-pom Bumljitveea blaga svari mio.
*	»«v
•I ;
— Samomor turškega princa v Budimpešti. Turški princ Abdul Hadir. sin bivšega suitama Abdula Hamida, ki je živel v Budimpešti v pregnanstvu, je skočil te dni v Donavo in utonil. Prine 3e bil zapleten v neko afero, ki je ibila zelo nadležna. Neka plesalka ga je namreč tožila za alimentacijo.
— Izpraznitev Porrirja ee vrši v po-polnem^ redlu in miru. V soboto so frao-coške čete zapustile Gelsonkirahen.
•— Ponesrečena vstaja v Lizaboni. V >*lmilnni Portugalski so imeli zopet revolucijo. Skupina revolucionarnih časnikov se je utaborila v nekii vojašnici
in hotela zavzeti odtod celo mesto. Re-volucijonarjeim so se pridružili tudi mornarji na križarki »Vasco da Gama«. Vlada je proglasila obsedno stanje in začela obstreljevati vojašnico s topovi. Po kratkem' boju so se vstaši vdali in tudi križarka se je prav kmalu izročila v vladne roke. Vstaja je bila slabo organizirana in so jo oblasti z lahkoto zatrle.
— Občinske volitve v Franciji. V nedeljo so se vršile v Franciji občinske volitve, ki so priinesle levičarskimi strankam' velik uspeh. Združene levičarske stranke so dobile 690, združene desničarske z rojalisti vred pa 556 sedežev. Levica je pridobila nad 80 sedežev. Komunisti so izgubili 5, republikanci 38, konservativci pa 8 sedežev, med temi ko so pridobili na novo socialistični radikali 46. socialisti 19 in radikalni republikanci 8. V Alzaciji so pridobile desničarske stranke.
a nos
Kratke novice.
Doma.
Nad Skopljeni se je utrgal oblak. Železniška proga Skoplje—Djevgjelija je bil® na mnogih mestih preplavljena. — Nad okolico Stalnča v severni Srbiji se je tudi utrgal oblaik. Voda je razrušila progo Stalač—Hruševac in odnesla na-sip._ — Dunajskemu trgovcu Hancerju, ki je potoval v spalnem vagonu v Beograd. so bili ponoči ukradeni denarni papirji v miljonski vrednosti. — Pretekli teden se je vnel pri Vranskem avtomobil, ki je bil poln letoviščarjev. Avto je zgorel, letoviščarji pa so morali peš nadaljevati pot.
Po svetu.
Francija je ponudila miaročanskemn ustašu Mbd el Krimu premirje, ker pa ni dobila odgovora, prične skupaj s Španijo veliko ofenzivo v Maroku. — Češkoslovaška bo zgradila lastno pomorsko brodovje, ki bo imelo svojo luko v Ham hurgu. — V Berlinu je dosegla vročina 34 stopinj. — V Gdanskem' je vsled eksplozije zletel v zrak poljski podrnor ■siki čoln »Kašub«. Posadka jo »delom® mrtva, deloma ranjena. — V dveh mesecih je tumlrlc v Indiji aa kugo 36.000 ljudi.
so se v globeli in pustili planince v božjem miru. Staničeva koča, koča na Kredarici in Aleksandrova koča — vse so bile polne. Prihitel je celo 80 letni župnik Aljaž, stara triglavske korenina, najpopularnejša osebnost med slovenskimi planinci. Vsi so ga prisrčno pozdravljali in dv® Mariborčana sta ga ob burnih ovacijah dvignila kvišku. Tako so minevale ure in dnevi ob krasnem razgledu in vzornem vremenu. Mnogo sc jih je povspelo na vrh Triglava; trije najpogumnejši — dva Slovenca in en Hrvat — so celo preplezali nevarno severno steno.
Zvečer pa so žareli od koč umetni ognji in sijali, daleč čez globeli in doline Zlatorogovega kraljestva...
Bili so lepi dnevi, pravi planinski dnevi na čast očaku Triglavu!
Planinski dan naTriglavu.
(Izvirno poročilo).
V soboto, nedeljo in pondeljek je bil očak Triglav v posebni časti: naši planinci so sii dali v njegovi senci in celo na njegovem orjaškem hrbtu ix>letni rendes-vous. Sestali so se, da bi se domenili. kako bi še bolj razširili in izpopolnili nase planinstvo, hkrati pa je bil »planinski dan« propaganda z® Karavanke.
Obisk je bil zadovoljiv. Posebno pohvalno moramo omeniti zagrebške planince. ki se zbirajo okoli »Slljemen®«. Prišlo Jih ije približno 60 a svojim vrlim, predisednikomi na čelu. Razen Zagrebčanov se je udeležilo tudi častno število Slovencev in nekaj Srbov. Maribor je zastopala 7 članek® delegacija s predsednikom1 mariborske podružnice S. P. D. g. dr. Scinjorjem!.
Nekako planinsko zborovanje je bilo 20. t. mi. v hotelu »Zlatorog« Ob Bohinjskem jezeru. Tanil se je razpravljalo o raznih planinskih vprašanjih. Posebno pozornost so vzbiuijlali govori »Sljemenai-šev« iz Zagreba, ki so bili prožeti e pravo jugoslovansko širokosrčnoetjo in pristnim' alpinskim navdušenjem! za naše divne gore. V imenu mariborskih planincev je govoril g. dr. Senjor.
Vse dlni je bilo vreme silno lepo. Gorski duhovi so bili dobre volje; poskrili
Nekaj novega!
Upeljil« sem v svoji galanterijski trgovini, Slovenska ulica stev. 2, dosedaj v Mariboru še neznano ipecijalno podjetje s prvovrstnimi parfumerijami In enak. artlkelnl tor z velikimi zalogami najflnejiega mila
po najnižjih cenah. — Prtdite vsi, da se prepričate!
Vabi k cenj. obisku
M. tlanN, Maribor, Slovenska ui. 2
1503
Mariborske vesti.
Maribor, 21. julija 1925,
m' »Cillier Zeitung* trdi, da je gospod Radi voj Rehar uradnik Mariborske tiskarne. To ni resnično. G. Rehar ni in ni bil nikoli uradnik Mariborske tiskarne, marveč do leta 1983. urednik lista »Tabor*. ki se tiska v Mariborski tiskarni in ki je podjetje zase.
mi Zdravniško društvo ima sejo v petek, dne 24. t. mi ob 18. uri zvečer v kolodvorski restavraciji.
m Mestni šolski svet je premestil svoje prostore v dekliško šolo v Cankarjevi ulici (pritličje levo soba št. 10) in uraduje vsak delavnik od 14. do 16. ure.
m Izdaja železniškega obratnega pravilnika. Trgovski grem'ij poroča: Po prizadevanju naših inštitucij in g. ministrskega pomočnika Mohoriča izide te dni železniški oibrtni pravilnik tarifov, ki bo predstavljal pravno podlago za tovorni promet. Nadalje je oddan v tisk tudi daljinar (kilometrsko kazalo), ki izide v drugi polovici meseca avgusta in 'bo stopil v veljavo najbrž šele 1. sept. Ob enem' s temi daljinarjtem bo publicirana tudi splošna izvozna tarifa in bo s temi ukinjeno lomljeno računanje tarif pri prehodu iz državne na bivšo južno železnico in obratno. Ugodnosti urejene tarife bodo toraj že prišle za ibodočo izvozno sezijo v poštev. Vsled nujnosti se je tarifa za les iz tega izločila in se znižala že z 15. julijem! za povprečno 26%.
m' Mestno kopališče. Ker ostane kopališče radi snažen ja parnega kotla od 26. julija do 2. avgusta zaprto, se opozarja občinstvo, da se posluži kopališča v tekočem tednu, ker 'bo prihodnji teden že zaprto.
Nov telefonski imenik. Ministrstvo pošte in telegrafa bo v kratkem izdalo nov telefonski imenik za celo kraljevi no. Ker je knjiga po celi državi močno razširjena, se v nji tudi uspešno imse-rira, Oglasi za ta imenik se sprejemajo po cenah, ki se lahko poizvejo pri vseh telefonskih centralah.
m' Tatvine koles. Dne 18. julija je bilo ukradeno g. Podobniku, gostilničarju pod Mostom, dirkalno kolo, vredno 2590 Din. Kolo je bilo zaklenjeno in ga je tat kljub temu odnesel. — Železniškemu uradniku v pok. g. Muznikm v Studencih je bilo ukradeno kolo iz veže hiše št. 12 n® Aleksandrovi cesti. Kolo znamke »Styri®« je vredno 2000 din.
m' Zatekel se je pes, rjave barve in neznane pasme k gosp. Klemenčiču n® Slomškovem) trgu št. 12. Kdor ga pogreša, naj se zglasi pri omenjenem goisipodu.
m! Policijska kronika. Od pondeljka na torek je bilo vloženih pri polici ji 16 prijav. Prijavljeni so bili sledeči slučaji: 1 tatvina kolesa, sumi poneverbe, 1 težlk® telesna poškodba, prestopek obrt-
nega reda, prestopek cestno policijskega reda i. dr. Izvršeni sta bili dive aretaciji radi tatvine in tihotapstva.
m Grajski kino predvaja od četrtka 23. jul. do vključno nedelje 26. jul. davno; prvorazredno dranno v 6. činih »Grofica Donelli« s P or ten v glavni nlogi. — Sijajno plastične in solnčne slike, bajne panorame, krasne palače in dvorane, divni kostimi, krasni parki, romantične panorame, mesta im vasi v bajnih slik&h-Tekmovanj® 'balonov, motorni čolni' Tragedi ja,
m V restavraciji »Union« razven nedelje dnevno koncert salonskega kvarteta, brez vstopnine in povišanja cao-Najlepši vrt, velik® izbira prvovrstnih vin, tor izborna kuhinja, po nhjnižpn cenah.
m Kavarna Mestni park. Dnevno »vira znano priljubljeni Trio Flstk-FM®* Flak od 17.—19. in od 21. —2. ure zjutraj-Pivo iz sodčka, sladoled.	L
mKIub-bar: Prolongira Lenard, - °' dor in Sinkovsky s popolnoma n0V]S programom.	1***
/port.
: I.S.S.IC. Maribor : S. K. Čakovf-
V nedeljo dne 26. t. mn igra S. K. Maribor prijateljsko tekmo v Čakovcu s ta-mošnjimi domačim klubom', ki je letos podeželski prvak zagrebškega podsave-za. I. S. S. K. Maribor inra torej prostati težko tekmo in mira želimo, d® bo častno zastopal mariborski šport. V Čakovec pojde Maribor s kompletno nastavo.
Gospodarstvo.
Velesejem v Lfpskem (Leipzigu).
Velesejem v Leipzigu je po Števil® razstavljal cev in obiskovalcev ter po svo-ijemi blagovnem! prometu n s.j več ji svetovno znani velesejem'. Vrši-se vsako leto dvakrat, im> sicer se pričenja spomladi prvo nedeljo v marcu in v jeseni zadnjo nedeljo v avgustu.	_
Vršijo se; jesenski velesejem 1925:_ od 30. avgusta do 5. sept. (Tehnični sejem do 5. sept.) Pomladanski velesejem 1926-od 28. febr. do 6. miarca (tehnični sejem do 10. marca), jesenski sejem 1926: od 29. avgusta do 4. sept. (tehnični' eeijiehl do 8. sept.).	_
Lipsiki vzorčni velesejieml se je razvrl v sredini preteklega stoletja iz več stoletij starih tipskih blagovnih sejmov im je edini sejem, ki se vrši nepretrgoma-V tern se razlikuj© od! vseh ostalih vzorčnih sejmov sveta, k? so vsi novejšega datum®, po večini iz povojnega časa' t** dolbe inflacije.	,
Velesejem! v Leipzigu so deli v Sni vzorčni velesejem!, ki je nameščen velikih razstavijni n ih palačah not r** njega mesta, in v tehnični sejem z zsrad-beno razstavo na razstavnem' prostor® v vzhodnem! delu imiest®. N® sejmu sc d®* bi sleherno blago, ki se g,ni sploh lahko prodaja po vzorcih. Svoje blago razstavlja okoli 3:4.000 razstavlinlcev, med njimi mnogo inozemčev. Razstavijehii predmeti zavzemajo tako velik prostor, da bi površinsko zahteval več kot
330.000 kvadratnih' mtetrov. Sejemski promet jo vseskozi mednaroden- kaniti ima več kot, 170.000 poslovnih obiskoval; cev, vsakega sejm® je povprečno okoli
20.000 imozomlcev, med njiiml pripadniki skoraj vseh evropskih’ držav, Severrie in južne Amerike, Azij* tri Afrike.
Vodstvo in upraiv® Tipskega volosbj-nfa sta v uradu vzorčnih veleseimov
(Messaimt fiir die Mustenrmessen) v Leipzigu. Marki: 4. iki daje vse informacije n sejmu.
mm KHVHRHH
V sredo, dne 22. in v petek, dne 24. julija
s sodelovanjem balalajka virtuoza
Nikole Sinkovskega
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
klub-b AR
ARANKA FODOR BELA LENARD NIKOLA SINKO VSKY 1426
Planine, skoraj nov, malo rahlim, elapanten, se radi preše litve za 32,000 Din proda. Na-*lav v upravi lista. 1515
Gospodična se sprelme na
stanovanje in hrano. Gosposka ni. 60.	1518
Nepozaki naročnine!
J,p-'---"-. .-J!
MmU riha
se peče vsaki dan v
Dalmatinski kleti
Maribor, Mesarsko ulica 5-
Povo 3nlk.
1479
16?)]t??)'''' 'Jfeil
Priporoča se vsem igralcem novi, krasni
balin, (boio Igra)
katera je narejena na vrtu puntigamske restavracije. Mlinska ul. 23 Za društva stoje tudi lepa dvorana in male klubske sobe na raz-polago. —- Prvovrstno vino in vedno sveže pivo. 1516
Nogavice
svileni flor Din 22,-30, la svileni flor Din 36—•
Moške nogavice, otroške nogavice, otroške
majcc po najnižjih cenah pri
Anica Traun, Maribor, Grajski trg
116I
tvrdki
in ladajatalj; Konsorcij *Tabor«. Glavni in odgovorni prednik: .Vekoslav S p 1 fl d I e r, — Tisk* Marhkoraka. tbkaroa d. ^