Naivečji slovenski tednik v Zedinjenih državah Isfut/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22ad Place CUcag*. 111. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Secopd-Class Matter January 18, 19l5, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. J---L The. largest Slov-enian Weekiy in the United States of America. Issoed every Wednesday OFFICE: 19S1 W. 22od Place Chicago, Dl v_rJ No. 37. Stev. 37. Chicago, 111., 20. septembra (September) 1916 Lokalne vesti. Leto II. Volume II. ga jezera pri Wrightwood Ave. 65. let m privatni bankir Josip Turna, rodom Čeh, ki je imel svoj0 - Minulo nedeljo jc v neki bol- banko na 4013 W. 12. Str. v Chi-nišiiici v Chicagu nanagloma jeagu. Vzrok samoumora se pripi-umrl rojak Tom Puc, stanujoč* s Uuje deficitu v njegovi banki, ker svojo družino v Cicero, 111. je navedenec samo pri enem Pred nekaj dnevi so se mu v ne- mestnem kontraktorju izgubil l;i ereva, vsled česar sy je moral $60.000 tujega denarja. Turna se pmlvreči nevarni operaciji, kateri je bal, da bodo oblasti preiskale je pa žal podlegel. tudi njegovo bančno stanje. Pokojnik je bil star okrog 34 V obče se sodi, da znašajo skup-let, rojen v škofjeloškem okraju [ne uloge Čehov v Tumovi banki i,a (iorenjskem: po poklicu je bil j približno $500.000; koliko je rav-tu usnjar. Bil :je član društva I no deficita, še ni znano. • Slovenski Dom" št. 86 S. p. j Državni pravnik Hoyne je od-J.. ki mu je priredilo lep pogreb, redil splošno preganjanje privat-V t ieero zapušča neutolažljivo nih bankirjev iz našega mesta, ženo s 4 malimi otročici. X. v. I Vsi, katere se sumniči, — se bodo »»'• P-• morali izkazali o svojem poslova- - Dne Iti. t. m. se je vršila let-jnju in poštenju, ker jim bo premi seja stavbinskega in posoj. [gledala banke posebna komisija društva "Slovenski Dom" v ( hi- nadzornikov. Tudi se že dela v za r'asa nemške okupacije v Belgiji. udeležili, so bili tem boljši. Sploš- no se mi Slovenci v Ameriki pre-, New York' N- Y 18. septembra, malo zanimamo za svoje rodne i Zastopnik državnega trgovinske-j Slon umonl človeka v cirkusu, bedne sirote onstran morja. departmenta Manton W. Wy-I Kingsport, Tenn., 13. sept. — Čisti dobiček -tega piknika zna-1™11 sc Je'podal uradnim potom še Med današnjo cirkusovo predsta ša $231.37. Denar je naložen na German" banki in se poš meseca junija letos v London, da vo tukaj je včeraj nek veliki slon koncem vojne venkaj jiašim dekletom za njih trud na tem pikniku. Bog plačaj vsem, ki v resnici kaj storijo za svoj narod!" Živeli zavedni rojaki in rojakinje v Sheboyganu. Čast Vam! Da bi našli le še dosti posnemalcev še v ostalih številnih slovenskih naselbinah ! £eje bi se potegnil pri angleški vladi za umoril 23. letnega eirkusovega Vsa east ameri^e i m porter je. V Rotter- uslužbenca Walter Eldridge-ja. Montu tin l T/\ .. „ ... 1__* _ U1____ - .. 1*1 1___I i. . . i * damu na Ilolandskem se nahaja Slon je bil vsled tega razkačen, namreč za več milijonov dolarjev;ker ga je Kldridge udaril s palico blaga iz Avstrije in Nemčije na- po glavi. menjenega v Zedinjene države, i V pričo številnih gledalcev je umakniti. Pri Adjcnlaru so Bolgari zavzeli tamošnjo železniško postajo in 16 vagonov živeža ter munieije. Amsterdam, Hollandsko, IS. septembra. — "Berlin Vossischc Zeitung" poroča o velikih zmagah nemškega feldmaršaia von Ma-ckensena sledeče: "Neka nemška divizija, |>oiiii-kajoča se ob Donavi iztočno od Si-listrije je potisnila v ozadje k Rusom neko rumunsko divizijo. To priliko so nato porabili Nemci s tem, da so obkolili od strani tudi Ruse. S pomočjo bolgarske in nemške kavalerije se je istočasno potisnilo nazaj tudi neko srbsko divizijo na desni strani, tako (bi s® je pastavil feldmaršal von Ma-ckensen Rusom, Srbom in Rumun-cem v bran v obliki Črke "T" in je s tem dosegel svoj cilj. — Rusi kojega pa ne pusti Anglija na- razjarjena žival pograbila z ril- in Rumuni se umikajo sedaj proti prej. eem svojega nasprotnika in ga je' Kasovem in Tuzli. Mr. Wyvell se bode povrnil sc- vrgla 10 čevljev visoko; nato je daj zopet nazaj, ker ne more pri |slon prebodel trebuh nesrečnika s trdovratni Angliji ničesar opra- svojima dolgima zobovoma, da je viti. Angleška vlada hoče preje na mestu izdihnil. V cirkusu je na-Napredek slovenskih farnih šol v|vse to blago natanko preiskati, stala vsled tega velika panika. Clevelandu, 0. |nakar bode izid te preiskav Prihiteli pazniki so skušali s streli 80 ,z«ubl11 Bolgari v zadnji bitki uradnim potom svoječasno Zedi- fpomiriti slona, ki mu pa niso dosti s S, l>1 lla lzt(H'ni strain Dobrudže prizadeli. Lastnik cirkusa bode tekon' 3 u/. 50W svojih mož. .Bojc- Bolga.ri izgubili 5000 mož. London, Anglija, 18. sept. — I/. •Odese pril\aja tuk. Rculerje vi |časnikarski agenturi poročilo, da Največja slovenska farna šola v Ameriki je nedvomno šola sv. T- - I Vida v Clevelandu, O. Letos se je vpisalo v to šolo na novo 303 j otrok, tako, da obiskuje to šolo I v diplmnatirn'ih krogih se tukaj sedaj 1450 otrok skupaj. Vsled | zatrjujef da je Srbija imenovala njenim državam naznanila. Srbski minister za Ameriko. Washington, D. C., IS. sept. sedaj slona zastrupil, ker je ne varen človeškemu življenju. I vanje je bilo grozno in strašno: nihče ni ušel smrti pri bajonet-neni ročnem spopadu: na vojne Pridelek orani v Texasu. \ jetnike se sploh ni hotel o misliti V Poniono dolini in v okrožju ali jemati iste v poštev. Bolgari sejo daj še niso imeli Slovenci pri tem društvu kakega rojaka v odboru: na tej seji je bil pa z večino glasov izvoljen notranji straži (Inside Guard) rojak Josip Gregorič. Pri označenem društvu je 8 različnih narodnosti: nas Slovence imajo navzlic majhnemu številu članov vsi društveniki radi in v posebni časti, kar se ie pokazalo pri zadnji glavni volitvi. — t )d mestnega šolskega sveta smo dobili okrožnico, ali naznanilo, da se pričnejo letos večerne šole v ponedeljek dne 25. sept. Vpisovanje je dne 21. in 22. od 7 do 9 ure zvečer. Redni poduk se vrši ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih. Novice iz slovenskih naselbin. pomanjkanja solskih prostorov I nekega svojega diplomata mini- San Dinias ter San Antonio, kjer so s pomočjo Nemcev naredili iS ne sprejema vee novih učenčev zaistrwm za Zedinjene države. Ime so veliki oranžni nasadi, se je pri- napadov na sovražnika, a brez-letos. V prvi razred (IH. oddclli) IM)Vegtt, ali prvega srbskega mini- delalo leta 1915—16 za $3,000.000 vpešno. ' Poleg tega je skušal;-, hodii 268 otrok, v drugi 259, v;>Hjra> |)0 živel v Washington!!, vrednosti oranž. Tako poroča P. nemška kavalerija še posebej na-tretji 27.), v četrti 248. v peti 181, ^ nj uraduo naznanjeno. J. Dreher, predsednik sadne borze pasti Srbe od zadej: Srbi so jih Do tega koraka so privedli v San Antonio. Iz teh krajev se je pa pravočasno od strani 16 1,332.221 zabo- Zaključek V. konVencije društva sv. Barbare. Kakor se nam poroča se je za- angleščine tudi materinega jezika v ;vesti 128, \ sedmi 53 in v osmi 40 otrok. ^ j srbsko vlado ententni zavezniki; poslalo 1. 19K | V farno šolo sv. Lovrenca v;vsled te?;a da j,; novi minister iev oranž. |Newbui*Jiu pa* hodi letos 430 URodno upiival na Zedinjene dr- |otrok, katere podučuje 6 učiteljic. žavt, suepanju n,jnj. Srbija Her^y Ford za hrome otroke I/, tega je razvidno, da znajo baje zahteva vse svoje izgubljeno Wellesley, Mass., 18. sept. — Rim, Italija, oOkollll in dotični nemški kavalerijski oddelek uničili ključila minuli petek popoldne to je dne 15. t. ni. V. redna konvencija društva sv. Barbare v Forest City, Pa. Konvencija je trajala 12 dni. V odbor za prihodnja štiri leta so bili izvoljeni: Predsednikom Fr. S. Tauchar iz Rock Springs, Wyo., podpredsednikom : Jos. Dolenc iz Broughton, Pa.; I. tajnikom Frank Pavlovič iz Cone- spravili maugh, Pa.; 11. tajnikom Avgust Najbližja šola za naše ukaželjne (jostj^a Forest Citv, Pa.; bla-Slovence je "Frocbel" ljudska ^ajnjkom Josip Marineie iz Cle-šola na W. 21. cesti in So. Robey :VeiaIlda, O.; pooblaščenec: Josip Str. Prvi tečaj letošnje večerne j-[()^eval.f Bridgeport, O.; vrhovni sole se zaključi po preteku 12 :zdraVnik:' Dr. 'Jos. V. Grahek, dnov, to je dne 15. decembra: Pittsburgh, Pa.: nadzornika: Jo-drugi tečaj pa traja 10 tednov, sj]) |>ete7.„e.l, Willock, Pa., Frank počenši od 2. januarja 1917. Hafner, Pittsburgh, Pa. (tretjega Tudi letos se bo učilo v tej šoli;nadzornika, ne vemo); porotni od-poleg angleščine tudi potrebne ||>or. Martin Oberžan, E. Mineral, stvari za one, ki hočejo postati j^a)ls f j0}in Grošelj, Collinwood, ameriški državljani. Kdor nima q jn Teropšič iz Jenny Lind, torej še druzega drž. papirja, naj ^ Društveno glasilo "Glas ne zamudi te lepe prilike! Narod i". , Prihodnja konvencija — Pri zadnjih primarnih volit- s„ VI.-j -eje 4 jeta v mestu, kavah, ki so se vršile danes teden v terega se določi svoječasno s Chicagu je bil izvoljen za demo- spj0;mi,n glasov a nje 111. kratskega kandidata za guvernerja države 111. dosedanji guverner Kdward F. Dunne, republi- ■ ■■ kanci so pa noininirali kandidata je na X. glavn. zborovanju J. S Frank O. Lowdena. Kakor se ka-;K. J. zelo živahno, že bode v jeseni izvoljen najbrže predsenikom jc bil izvoljen de-rcpublikanee Lowden prih. guver-! legat Mohor Mladich, podpreds. nerjem naše države, ker je dobil pa Mihael Rovanšek. Zapisnikar- od skupnih volilcev več glasov, I na konvenciji sta Leon. Slabod- kakor pa njegov tekmec Dunne, nik in Josip A. Mertel. Delegatov Boji na italijanski fronti. 16. sept. — (Po naši slovenski stariši ceniti farne ozemlje zopet nazaj, poleg tega pa Rev. Samuel S. Marquis, načelnik < hicago Sunday Herald.) Nova šole, kjer se otroci učijo polegle primerno vojno odškodnino. Fordovega izobraževalnega oddel- ofenziva Italijanov, ki se skušajo ka je na nekem zborovanju včeraj pomakniti do Trsta, se je razvila in veronauka. Krščanska, ali ka- Zapuščina James J. Hilla. omenil, da je določila znana For- včeraj z vspehom. Glasom današ toliška vzgoja je za mladino prva St. Paul, Minn., 18. septembri*, dova družba več milijonov dolar- njega uradnega vojnega poročila in najbolj poglavitna stvar, to so Pred tukajšno zapuščinsko sodni- jcv \ia\ stalno podi>oro za hrome so Italijani zavzeli več važnih po-dokazali že znani svetovni učenja-i.jo se je te dni sestavilo površno otroke širom Zedinjenih držav. zicij in odvedli s sabo nad ItXK) ki in izkušeni možje. Slovenski j bilanco o imetju pokojnega želez- |z tega sklada se bo v prvi vrsti avstrijskih vojakov, stariši! Nič se ne ozirajte 11a ble-]niškcga magnata James J. Hilla. kupovalo revnim hromim in po- Tudi na južnotirolski fronti so bet a nje nekaterih naših sloven-; Njegovo skupno premoženje v habljenim otrokom berglje, umet- iiiieli včeraj naši oddelki uspehe, škili naprednih? listov, kojim so državi Minnesota znaša približno ne noge, roke in slične take stvari- ker so v Coal ha in Maora dolini katoliške slovenske? šole trn v | $40,000.000, ji dne 10. t. m. sklenilo, Frank (ilavan . . . da pridite vsi, kateri imate pri John Kumar (2146 društvu svoje nove Jednotine .Josip Raeich............. 0.5U -21. Pl.) 0.50 0.50 certifikate k seji dne 8. oktobra .Joseph Steblay t. da se Vam bo te certifikate Frank Ceglar........... osebno izročilo. -le še nekaj takih j Andrew Ogreen......... članov in članic, ki navzlic pros-j Jack Bicek.............. nji še vi o danes niso izročili starih .Joseph Kremesec........ certifikatov; vsled tega so vsi oni Martin Nenianich....... naprošali, tla jih izročijo ali po- .Jos. Zupančič (Lincoln St.) šljejo društvenemu tajniku najkasneje tlo 24. sept. Društvo je namreč sklenilo na zadnji redni mes. seji, da kateri član ali članica ne upošteva tega naznanila plača 25e kazni; to velja za člane do 40 milj oddaljene od društvenega sedeža. Strelne vaje ameriških "dreadnaughtov". Norfolk, Va., 18. septembra. V Chesapeake zalivu je imela minuli teden atlantska Motila svoje strelne vaje. Pri tem se je izkazalo, tla so glede streljanja v daljavo naši ameriški "dreadnaughti" ; najboljši na celem svetu. Iz bojne ladje "Pennsylvania" in "Okla- Mihael Gerdovič....... Martin Krošel......... Andrew Battistig...... Paul Schneller......................0.50 j Neimenovan..........................0.30 John Hermaus......................0.25! Tonv Cook..........................0.25 ^Jhoma" se je namreč streljalo z 14 0 palčnimi topovi v daljavo 20.000 jardov (11 milj) služilo ogrodje . Za cilj jim je neke stare ladje, katero so v tako veliki razdalji potopili v morje. Napad na Chihuahua City. El Paso, Texas, 1(1. septembra. Semkaj se poroča, da je general Villa včeraj napadel s (>0(l možmi mesto Chihuahua v Mehiki; posrečilo se mu je sprva prisvojiti si del mesta, a se je moral končno umakniti nazaj z velikimi izguba- Razne stvari. Kako globoko je Jadransko morje. Kakor se poroča z merpdajne j učen jaške st/ani, se je jako napačno presojalo globočino Jadranskega morja. Avstrijci in Italijani so s svojih ladij merili globino, ali rezultati niso prav ;soglašali. Kaditega pa se je z avstrijske ladje "Najade" še enkrat premerilo ona mesta, na katerih je bila doslej označena največja globina. In merjenje je po kazalo, da se je precenjevalo globino za okroglo 500 metrov, j Maksimum je znašal doslej 164.") metrov, ali sedaj se je pokazala na istem mestu globočina samo i 1128 metrov. Porabljena obrt je oživela. Med obrtniki, ki jih je vojna najhujše zadela, je tudi čevljarska obrt kajti usnja manjka in ga bo čedalje bolj primanjkovalo. A vendar so prišli sedaj do veljave čevljarji, seveda ne tisti, ki delajo čevlje iz usnja, nego tisti, ki delajo čevlje iz lesa, takoimeno-ivane coklje. Zgodilo se je pa to na Nemškem. Tam so začeli zopet izdelovati in nositi coklje, seveda le pri delu na polju. Bogati svi-carski in francoski kmet nosi sploh pri delu vedno coklje. V Švici niso nič redkega kmečke iiiše, kjer imajo parketirana tla, lepe bele preproge na oknih in lepe prostirače na tleh. Kmet, prišedši domov, pusti coklje pred vratmi in hodi po sobah v svojih debelih nogavicah; usnjenih čevljev lie obuje nikdar, kadar ima delo na polju. Zdaj so tudi na Nemškem začeli tako delati. Predor med Anglijo in Francijo. Že leta 1876 se je pričelo graditi pod angleškim kanalom predor, ki bi vezal Anglijo in Fran- cijo. Temu delu je pa nasproto-mi, ker so ga Carranzisli prema- yal generai Wolselev iz strategic-gali. (ieneral Trevino, poveljnik nih vzrokoVj nakar'se je gradbt ar. tem konstitueionaliie (Carrauzove made je bil na eni rok i pri spopadu ranjen. Dalje se semkaj poroča bili vsi ujeti pristaši takoj obsojeni na smrt in na mesni ustreljeni. ustavilo. NE ZAMUDITE si ogledati soboto dne 23. septembra t. 1. v Royal Theatre 1820 W. 22nd St. Chicago gradbo zanimive kino-predstave splošno znanega svetovnega komika Char Sedaj zatrjuje profesor Algla- lie Chaplina in Marie Dresser v ve, ki uči pravo na univerzi v igri ali sliki: "Tillies Punctured Sorbonne, tla bi se lahko ta pre- Romance". Zaeno se je sklenilo na redni Neimenovan Srb, Gary, Ind. 0.25 mesečni seji dne 10. sept. t. 1., da Peter Vidovec......................0.25 naj vsi člani našega društva upo-jFrank Matičič (Gary, Ind.) 0.25 števajo red pri pošiljanju bolni-i Louis Duller..........................0.25 škili listov ali naznanil. Vsak član!Frank Colner......................0.25 L;i ki zboli mora to v 24 urah nazna- Joseph Mikulek . niti bolniškim nadzornikom, ozir. Tony Jurinič . . . boln. načelniku ustmeno, ali pis- John Sever . . . . meno, nakar mu dotičnik izroči ali Anton Breceljnik tlopošlje bolniški list, ali preisko- Frank Zaje............. 0.25 Luka Jelene Andrej Spolar........... 0.25 Skupaj valilo spričevalo. Te liste mora Jos. Gregorcich potem zdravnik izpolniti. Kdor se Frank Mravlja ne bo torej ravnal po tej določbi ali po društvenih pravilih ne bo deležen bolniške podpore. Vsak član laliko piše bo bolniški certifikat na I. tajnika društva, sobra- XII. izkaz v št. 36 "Glasila ta Peter Studohar, 117 W. Birch St., Chisholm, Minn., ali pa na načelnika bolniškega odbora, sobr. John Znidarich, 416 Maple St., Chisholm, Minn. Upamo in želimo, da se bo to I naznanilo vestno in natančno upo-! števalo. S sobratskiui pozdravom za odbor Peter Studohar, I. tajnik. Žrtve otroške paralize v New Yorku. New York, N. Y. 18. septembra. Oblasti raznih mestnih bolnišnic so pričele že izpuščati številne žrtve otroške paralize, ker so za sile okrevale. Skupno število teh žrtev se računa na 4000; sleherni dan zapusti bolnišnice od 25 do 50 otrok, ki ne bodo nikedar več popolnoma zdravi vsled ohromelosti. Nad 1000 otrokom revnih slojev byde moralo mesto kupiti berglje in druga ortopediena orodja, ker njih stariši ne morejo istih kupiti. ---; Predrznost mehiških banditov. ........$ 75.50 El Paso, Tex., 16. septembra. — Iz Mehike semkaj došli potniki K. S. K. Jednote"..$749.94 poroča jo o zopetnem drznem činu -1 Villovih banditov, ki so v zapadni Skupaj...........$825.44 državi Chihuahua minuli teden Iskrena hvala vsem darovalcem ! Uredništvo in npravništvo "Glasila K. S. K. Jednote". ZAHVALA. S tem Willard, Wis. naznanjam vsem roja- Kakor iz današnjega, ali XIII. izkaza za sklad starokrajskih re-vežev razvidno, znaša moja četr- kom iz Willarda in okolice, da sej ta, ali zaključna kolekta $17.80. je našo cerkveno veselico preme- Vsega skupaj sem nabral jaz za stilo na 24. septembra t. 1. to pa ta sklad $107.45 in sicer: v št. 27 zato, ker ni dvorana preje prazna, tega lista je bilo izkazano $35.35, Vsled tega vas vse skupaj pro-; v št. 29 $36.50, v št. 31 $17.80 in sini, da se te veselice na omenjeni v St. 37 $17.80. dan polnoštevilno udeležite. Ni-! Povodom mojega zaključka pri komur ne bo žal, kdor pride na to nabiranju za ta sklad se na tem veselico, kajti vsakovrstne zabave mestu prav lepo zahvaljujem bo dovolj. Za izborno pijačo in vsem darovalcem in darovalkam. fin prigrizek bo skrbel veselični V imenu starokrajskih revežev odbor. Na veselo svidenje torej jim kličem: Bog Vam plačaj in dne .24. septembra. povrni vsak, tudi najmanjši dar, Veselični odbornik, ki je prišel iz dobrega srca za do-Opomba: Ker sem ravno pri pi- ,,ro in P^menito stvar! sanju, naznanjam še veselo novi- Chicago, 111., dne 18. septembra co iz naše naselbine, da se je dne 1916. 18. septembra t. 1. poročila gdč. Anton Banich, Marija Česnik z rojakom Anton ■ Šajn. Nevesta je hčerka Splošno i Vsikclar, kadar solnce sije, se nji teden, da se udeleži pogreba znanega in priljubljenega rejaka pesimist tolaži s tem. da nekje sestre, ki se bo vršil due 20. t. m. Ignac Česnik-a, ustanovitelja na- drugje gotovo dežuje. v mestu Columbia, S. G. napadli večji ameriški vojaški tren. Lopovi so odvedli s sabo vse straže tega trena in $40.000 denarja, namenjenega za plačo ameriškim vojakom. Zaeno se tudi poroča, da je spravil gen. Villa 49 topov in več vojakov na severno stran mesta Juarez in Callegos, katera si namerava prisvojiti s silo. Predsednikova sestra umrla. New London, Conn., 16. sept. — Danes za rano je umrla tukaj po kratki bolezni sestra predsednika Wilson a, Mrs. Anne E. Howe, vdova, zapustivša dva sinova in eno hčer. Predsednik Wilson je obiskal svojo bolno sestro minuli ponedeljek, nakar se je odpeljal zopet na počitnice v Long Branch, N. J. tako, da ni bil navzoč ob času njene smrti. Pri pokojnici, ali pri svoji teti je pa bila ob zadnji uri hčerka predsednika, Miss Margaret Wilson. Ko so predsednika obvestili o smrti njegove sestre, je bil zelo potrt, ter je preklical vse obljubljene govore in obiske za prihod dor dovršil z denarjem, kojega Francija in Anglija v štirih dnevih izdati za vojne stroške (400,-000.000 frankov). Skozi to predor bi lahko teklo sleherni dan 122 ko leto na milijone za pokončeva- vlakov iz Anglije na Francosko. Ta slika v 6 delili je nad vse smešna, zabavna in zanimiva kolikor se jih kaže v takih gledališčih. Ne zamudite je torej! Vsi sedeži po 5 centov. (Adv. No. 37». Boj za življenje. = V LEKARNAH «1% B1TTER-WIKE v. T«iNcnovo HORKEVmO < v JOSEPH TBINl* l »,H«-d CHICACO^IV CENA $1.00 Boj za življenje, ostrejši vsak dati, je škodljiv, ako ne pogubonosen, mnogim ljudem, ki pozabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje prebavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem nečistoče iz droba; s tem izboljša apetit, regulira prebavno»t, prepreči zabasanost, odpravi zapeko in pokrepča telo. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Uživajte to vino, kadar občutite izgubo apetita, slabost po jedi, napenjanje črev, smrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervosa ost, in telesno slabost. To vino vam zagotovi pokrepčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan. Stari ljudje bi morali imeti to zanesljivo sredstvo vedno v hiši za redno uživanje. Ženske, ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Proti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom in otrplim zgibom se poslužite Trinerjevega linimenta. Mišice, oslabljene vsled dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. Cena 25c in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS 0248535353235323535323233248484823482348235323482348485323532348235323532323235353532348232323482353 485323532348235323484853235348484823485323482348232353532353234823232348235330235348234823484853902353234823905353 ***w^pppRpi i . .pim p i „wu OliASILO K 8. g- JBDNOTR—20. SEPTEMBRA 1916. FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apostolski misijonar in škof med Indijanci t Ameriki. Spisal Dr. LEON VONČINA, profesor bogoslovja t Ljubljani. Divjim Indijancem so lnteranski misijonarji s svojimi ženami in otroci v posebnem spod-tekljej, in nie ne marajo zanje, kjir vemo po že prej naznanjenem poročilu g. generalvikarja Rese-ta; lo nam pa tudi potrjuje in razjasnil je kaj mikavno pismo preč. K. doktorja »Janeza Englanda, škofa charletonskega do rajneega nadškofa dunajskega Vincencija Edvarda Mildeta, kot predsednika Leopoldinske družbe. V tem poročilu, piše charlestonski škof o tej reči: "Navadno se sliši med temi surovimi divjaki: "Našim očetom so bili voditelji možje v črnih suknjah, ki niso imeli ne žen, ne o-trok, možje, ki so se edino pečali z molitvijo in se popolnoma darovali v prid rdečekožcem (tako Indijanci sami sebe imenujejo). Ko pride večerni čas za klajo in molžo. Ko bi imeli pravo deklo, seveda bi bilo marsikaj drugače; to pa se ne more zgoditi, ker bi se morala ta reč mimo velike jeze, ki jo posli v tukajšnjih razmerah vedno skoraj brez izjeme delajo, predrago plačevati. Tudi brez poslov vsem imel 1853. leta več kot 1500 gld. stroškov, dasiravno živim varčno, kolikor je le mogoče. Za tri mesece uživamo dan na dan osoljeno meso prašičev, ki smo jih sami zaklali, pa tudi z malo rejo kuretine in živine odvrnemo veliko stroškov. Piva In vina nimamo že dve leti v hiši, nekaj steklenic vina, ki mi jih je moja tašča podarila, hranimo za kake gosti, ali pa, ne bodi ga potreba, v bolezni. Letnih prihodkov imam sto dolarjev ali 250 so jedli ti možje, so se tudi nasi- gld. S svojim ubožnim življe-tili, ker imelo so sleherni samo ena njem bi bil sicer zadovoljen, in usta, in ko je kdo izmed njih umrl, nimam nič zoper to, če moram pičili ničesar potreboval, ker je vsejlo življenje tako drago plačevati, imel, česar mu je bilo treba, v ne- dokler ima moja tašča svojo bla-lM-sih, in ko smo ga pokopali, nam gajnico (kaso) odprto. Ce mo-| je bila edina skrb, moliti za njego- ram tudi to ali ono delo v hlevu vo dušo. Zdaj pa prihajajo k nam ali sicer kaj tacega opravljati, j možje, ki bi imeli biti prvi v moli- potrpel bi že še — pa časa — več t vi, pa so nam enaki. časa in pokoja za delo, za pogled Le ti možje imajo žene, katere! v se in za besedo božjo si želim." ljubijo; žene in otroci imajo mno-'~ Kdo ne miluje tega moža v ko ust in mnogo hrbtov, in otroci j njegovem stanu in poklicu? Kako so dan za dnevom bolj rejeni, rev- niu je mogoče ob tacih domačih ni mož molitve pa je v silnem strahu zato, ker ima ljubezen do njih: boji se namreč, da ta usta se ne bi opravilih in tolikih skrbeh za ženo in otroke s pridom delati za dušni blagor svojih vernikov? mogla napolnovati, in ti hrbti ne Kako vse drugače se glasijo pis-j odevati; boji se silno umreti, ker »na katoliških misijonarjev! bi vsi ti, ki jih je ljubil, morali la-j vrnimo se zopet k Baragu, koto trpeti, ako bi jih mi ne na- ki je v drugič moral prezimovati hranjali. Dokler živi ima skrb za v svoji postaji v Krivem drevesu, svojo ženo in za svoje otroke, in o željno pričakujoč kakor že vemo, r.-j skrbi odpravi rdečekožca z be- od svojega škofijstva privolje--»•: ".laz storim, kar je moja nja, da bi prihodnji pomladanski dolžnost"; rdečekožec pn se po- čas smel iti proti severu med div-bere stran, premišljujoč to, karijake. Prišel je pomladanski čas, mu j*' oče pripovedoval, namreč, ni bilo pa toliko zaželenega pri-! da črnosnknjež ni bil takšen, ka- voljenja; moral je tedaj Baraga koršni smo mi, in da je .on rdeče- če ravno žalostnega, pa vendar ko/ca močno ljubil zato, ker ni i- popolnoma mirnega, v božjo vo-mel nobenega druzega ljubiti, ka- ljo udanega srca nadaljevati svo-kor Velikega Duha in ljudstvo ja dela in opravita v okrogu nje-njegovo; on ni imel ne žene ne o- go ve mu oskrbovanju izročenem, t rok, imel samo ena usta in en Kako zdaten je bil uspeh njego-lirbet, in ko je umrl, zaprta so bi-jvega delovanja, naj nam pove pola njegova usta, mrzel je bil nje- ročilo z dne 3. rožnika 1833 leta,! gov hrbet in ni se mu bilo treba v katerem piše: l»ati smrti, ker se je oziral samo le "Prvikrat sem to pomlad kre-j na rdečekožca. ki ga je ljubil.'' nil na misijonsko pot. Dne 30. Naši bralci so brali že marsika- »«al. travna dospem v neki kraj, ko pismo in poročilo katoliških mi katerega prebivalci še nikoli niso si jonar je v iz vseh delov sveta. Da videli katoliškega duhovnika; ko pa spoznajo, kolikošen razloček je so jim pa izpreobrnjem lndijan-iiimI katoliškim in protestanskim |ci, ki so prišli v njih krai pripovedovali o duhovnikih in o nasi sveti veri, razodel i so željo, tudi v svojem kraju enkrat videti in slišati ozuanjevalea svete vere. Komaj to zvem, brž se napotim po jezeru k njim. Imeli smo naj tem potovanji zmerom neugoden: veter in slabo vreme, in vrh tega , smo se vozili v majhnem slabem čolnu, v katerem nam je bilo treba o večkratni vidni nevarnosti! boriti se silovitimi valovi, ki so nam žugali vsak trenotek nas požreti. Pa vendar smem reči, da i men. Ob svojem drugem prihodu v Detroit upam imeti veselje, videti že izdelano to cerkvico, katero mislim svetemu Jožefu v čast blagosloviti, da bi ta veliki svetnik pri Jezusu izprosil Indijancem do konca stanovitno zvestobo v veri, h kateri so se izpreobrnili. Nazaj grede iz Malega Detroi-ta smo imeli sicer dobro vreme in ugoden veter, pa zadela nas je druga nadloga. Čeravno so nam otoški Indijanci dali na pot, kar so imeli, namreč krompirja in rib, vendar smo bili to kmalu použili, in nismo imeli nič več živeža. Pa pokazala nam je božja previdnost vnovič, kako ljubeznivo skrbi za nas. Ko se peljemo mimo majhnega skalnatega otoka, zagledajo Indijanci mnogo velikih vodnih ptic, ki so zletele z otoka, in so iz tega uganili, da imajo te ptice tukaj svoja gnezda. Stopimo torej na suho in najdemo dobrotni dar božji, namreč 130 jajc, ki so bila tako velika, in okusna, kakor gosja jajca. Bogu hvaležni se peljemo naprej. Na tem potovanji sem obiskal tudi neki drugi mali misijon, Manistique po imenu; njega začetek in ustanovitev sem poročal že lani. Silno me je veselilo tukaj videti, da ti Indijanci, ki sem jih lani krstil, prav, zvesto spolnujejo svojo vero, pa tudi kaj lepo napredujejo v vednosti krščanskega nauka. Pre-zimoval je namreč letos v tej vasi neki v krščanskem nauku dobro poučen Indijanec iz Krivega drevesa, kateri jih je veliko naučil. Tudi me je močno veselilo videti, kako si ti dobri Indijanci prizadevajo, izdelati večjo in lepšo cerkev kakor je ta, katero so bili lani postavili, in katero sem bil blagoslovil v čast prečiste Device Marije. Upajo, da bodo to novo cerkev še do jeseni izdelali. — Krstil sem tukaj samo novoroje- naznaniti, kaj so sklenili. Ko so se posvetovali, pridejo nazadnje vsi pogani tega otoka pred moj šotor in eden mi v imenu vseh naznani, da so sklenili,da nočejo stavljenja cerkve več ovirati; kristijani naj le postavijo cerkev, toda daleč od njihove vasi v gozdu na mestu, katero so nam odkazali. Pri tej priliki sem se prav živo spominjal stiske prvih kristijanov, ki so ob času preganjanja daritev sv. maše tudi v gozdih opravljali. Hvalil sem božjo previdnost, da je to reč tako obrnila; raji vidim, da cerkev ni tako blizu kraja, kjer imajo ti trdovratni pogani svoje stanovanje. V samoti bomo veliko bolj mirno opravljali svojo božjo službo. Tudi to pot sem dlje ostal na Bobrovem otoku, ter sem dne 23. vel. travna tamkaj zopet krstil j tri pogane. Dne 24. vel. travna sem prišel zopet nazaj v Krivo drevo, kjer me je čakalo silno veliko truda-polnega dela, zraven tega pa sem doživel mnogo nebeškega veselja, tako da je bila binkoštna nedelja tega leta najsrečnejši dan mojega dosedanjega življenja. Veliko veliko jih je bilo, ki so želeli o bin-koštnih praznikih prejeti svete zakramente; binkoštno nedeljo pa sem v misijonski župni cerkvi v Krivem drevesu krstil osemin-trideset poganov. Toliko jih še nisem nikoli ob enem krstil Med temi osemintridesetimi krščenei je bilo sanio šest otrok, drugi so bili vsi odrasti i in stari ljudje. Bin-koštni ponedeljek sem krstil šest odrastlih, L dan rožnika tri, in danes, 3. dan rožnika dva. In še j jih je dvanajst, ki bodo še ta teden prejeli sveti krst. Bogu bodi večna hvala za to! Neizrečeno srečnega se čutim, da me je pre-, sveta previdnost božja poklicala v srečni stan misijonarja Indijanov, j in iz globočine srca sem Bogu za Tam gori je posedal vsak večer pred hišo in strmel v doline. - "Le govorite, kar hočete ... . dolgo itak ne bom več sam. Se par let morda, potem pride sin in prinese denarja dovelj. Takrat bodo zopet hodili okrog mene lačni . . . Ah, kaj bi se jezil. Mogoče imajo prav, da se izpodti-kajo nad menoj . . . Tudi jaz bi govoril tako. Dan povračila ni daleč!" "Ne bodi otročji," ga je zavrnil starec mračno. "Zakaj ste se preselili sem?" "Saj si ti pojedel ostalo." Janez se je ugriznil v ustnice in povesil oči. "Vidite, oče," je pričel čez nekaj časa, "bilo je pač tako in ni se dalo izpremeniti. HMel sem postati bogat ... v tujini . . . pa . . ." "Kaj si počel po svetu, me ne Vernič je čakal sina. Leta so zam"m mu upognila hrbet in se zajedla v obraz, da je bil kakor razoran. V oči je kanil dolgčas in onemoglost, "Pred tednom dni sem odsedel kazen . . ." Vernič je stisnil zobe in mižal. da so se skalile kakor jutro, ki ga Molk Padel med oplakne umazana jesenska megla, So,nce šl° Protl zat0™, pe- ostane pa še v njem trepet zastr- s*m ^rčkov se je oglašala vedno tega solnea. Vernič je čakal . . . ^lasneJc- _ e m # Janez je vstal, da bi pretrgal c ,, . mučni molk. Soparno popoldne se je raz- <4()<'e!" leglo nad dolino kakor svinčeno! •» . . , , . v , ,, . v i . i- i vernic ga ni pogledal, težak oblak. Nad okolico se je << ... .„,, 1 i.i , , , ».' Ali gres?" dihal srebrn trepet, polia so i ... , .. . , Mislil sem, ako bi mogel pre- 80p,a- nočiti." • Vernič je stopil pred hišo, po- j «Saj vidiS> da je ,)ajta pre. tisnil kučmo na oči, šel za hišo in „iajhna za oba " legel v senco pod starini kosla- Sin je strmel na očeta, potem njem. Mehek dih hladne trave je je stopiI k okuu polnil ozračje. Starec je položil ' «Do!je .}e te^a> kar se nisva vele roke pod tilnik in se zagledal videla ..." v globoko modrino neba. Molk "Dolgo že čakam," je pomislil "Oče!" in vzdihnil. "Kje so tista leta, ko Vernic je vstal in pričel hoditi sem ostal sam. Skoro mlad sem še po sobi. bil in trden . . . drugače sem mi-! Polmrak se je razgrnil preko slil o starosti." doline in solnce je viselo nad To priznanje, da je star, ga je goro. speklo na tihem. .Janez je še enkrat pogledal p» "Morda pa pojdem pod zemljo, sobi; potem je stopil k vratom, preden pride sin . . . "Pa z Bogom, oče!" Zamižal je, kakor bi hotel preg- "Pozdravljen!" nati to misel, in se okrenil. Izza Vernic, je slonel pri oknu in hiše so se čuii koraki. strmel za odhajajočim sinom. Bi- Vemič je počasi vstal. ,'•> mu j<*, kakor da se je prebudil "Kdo je?" ,x lepih, mehkih sanj; s tresočo J ".laz, oče!" je odgovoril ras-j»'oko .je potegnil preko oči. kav glas. "Sin!" Medla rdečica je zalila starcu Nehote so se na otroka, ker so vsi drugi Indi-1 to hvaležen. Ko bi le prav vredno janei že krščeni, razun tistega jn goreče mogel opravljati sveto trdovratnega starca, ki noče nobenemu drugemu verjeti, kakor sani sebi. — Le-teh kristijanov v Manistique ne morem prehvaliti in dosti občudovati, zlasti zavoljo njihove goreče ljubezni do molit- službo, ki mi jo je On izročil! Ko bi mu le veliko duš pridobiti in prav veliko teh izgubljenih ovac privesti mogel v njegov hlev Zahvaljujem se pa tudi velespošto-vanemu vodstvu Leopoldinske premeknile ustnice, dvoje solz je orosilo oči. Stari Vernič je mislil na bajko o velikem sinovem bogastvu . . . ve. Razun dolge in jedernate ju-j družbe in prečastitemu svojemu I tranje in večerne molitve, katero j poprejšnjemu škofu, ki so tako vedno zvesto opravljajo, molijo |dobrovoljno pripomogli, da se mi j obraz, oči so se mu zaiskrile. Sto pil je (»koli vogala in obstal raz očaran. Pred njim se je majala dolga i postava oblečena v prašne, zakr- Skrb za moža. • pane cape. Bil je .Janez. Izpod Pariška pisateljica Marijo La-strganega klobuka so mu silili parrčrie je spisala posebno kniži-kuštravi lasje na razorano čelo,|eo, v kteri ugiba, kako bo po vo-čevlji so bili brez podplatov. Ne- jni z možni. Po njeni sodbi bo po kaj sveži obraz je krila starikava vojni tako malo moških, da se mo trudnost, v očeh je počivala vda- ra vsaka ženska že zdaj vpraša- misijonarjem, lahko jih pojasnjuje naslednji posnetek iz pisma, ki j«- razglasil protestantski časnik: "Neue reformirte Kirehen-zeitung". "Ako bi mogel, (piše protestantski misijonar), ako bi moral še dalje tako živeti, kakor sem dosihdob živel, bival bi zmerom slabši bogoslovec, in vendarle ne tudi pravi kravji hlapec — med dvema krajinama v neusmiljeni sredini visim — (hoče reči, da« zavoljo svojih domaČih opravil ni ne pravi misijonar, pa tudi ne kaj prida hlapec). Misli si le sem bil prav miren in brez vsega, soboto in nedeljo, kakoršne jaz i- strahu; ker sem vedel, da me tja mam, in primerjaj jih s soboto in vodi dobri Pastir, cegar volja je, i nedeljo kacega pridigarja na de-Ida te izgubljene ovce poiscem m /<.li< ' V soboto že pred zajuter-jjih k njemu privedeni. Po mnogih kom začnem svoje delo s klajo in težavah sem s svojimi spremlje-j molžo dveh naših krav; svojega valci nazadnje vendar dosegel, konja sem moral lansko poletje konec svojega prvega letošnjega prodati zavoljo truda., ki mi ga j misijonskega potovanja : prišli e prizadeval. Po zajuterku mo- smo namreč na otok Michiganske-ra.n otroka pestovati, ko moja že- ga jezera, ki ga Detroit imenu-na svoja dela opravlja, pomiva, | jejo. Silno so bih veseli tamosnji čedi in jedilo pripravlja. Ta čas divjaki videti duhovnika v sVo-morda tudi lahko zraven tega jem kraju. Ostal sem osem dni svojo majhno izbo za študiranje pri njih, m poucevajoc jih sem velikokrat edina pri-1spoznal, da imajo veliko razum-ložnost z več dnij, ob kateri se nosti, dober spomin, in - kar je del j časa v njej mudim. Po južini veliko vec vredno _ tudi trdno ( po kosilu, opoldne) je treba drv voljo, po naukih sv. vere natanko j nanositi, dvorišče in hlev počedi-j živeti. 1000 , «. • , ti cerkev pomesti, škornje ozna-1 14. vel. travna 1833 leta je bil žiti itd Zdaj še le pred solnčnim dan najobilnejše sreče za te Indi- v' jance, pa tudi za-me je bil ta dan J______nn ilanuih niftlPM '/IV- zahodom imam kake pol ure poei tka. Ko se pa jame mračiti, treba je že zopet kravi pomolsti in jima položiti. Večjidel je že sedem, preden je vse v redu. Koliko morem po takem dnevu še študirati, lahko veš, če ti tudi ne povem. Nedelja se začne kakor sobota z molžo in s klajo, potem z zajuter-kom. ("e je mraz, zakurim cerkev, in potem varujem otroka, da se napravi mati v cerkev. Med tem moram v prvo zvoniti. Velikokrat mi le ena sama četrtinka ure ostaja pred službo božjo, da me nič ne moti. Popoldne učim otroke in kar mi še ostaja časa, presedim ga med svojci, dokler ne eden izmed najlepših mojega ziv ljenja; ker ta dan sem krstil dvaindvajset teh Indijanov, ki vsi so trdno sklenili, zvesto živeti po zapovedih naše sv. vere. Drugi prebivalci tega otoka, akoravno se še niso izpreobrnili, vendar niso krščanski veri nikakor nasprotni, temveč imam veliko upanja, da se bodo, kakor so obetali, tudi izpreobrnili, kedar zopet k njim pridem. Obljubil sem tudi, da jih bom obiskal še to poletje; oni pa so mi vsi enoglasno obečali, da hočejo med tem časom leseno cerkvico postaviti na mestu, katero smo takoj odločili v ta na- tudi dvakrat, nekateri celo trikrat na dan rožni venec. Kedar-koli imajo kaj prostega časa, vzamejo v roke indijanske molitvene bukve, ki sem jih lani po letu v Detroit u dal natisniti, molijo, pojo in uče se iz glave krščanskega nauka, ki je tudi v ravno teh bukvah liatisjen. Skoro vsi znajo zdaj že brati; kateri pa še ne znajo, ti si zelo prizadevajo, da bi se kmalu naučili. Iz Manistique sem se peljal na-Bobrov otok, kjer je sicer večje število kristijanov kakor v Manistique in v Malem Detroitu; pa vendar je še zmerom več poganov kakor kristijanov na tem otoku, in le-li pogani so hudobni in sovražijo krščansko vero; oni zaničujejo in zasramujejo kristijane, ter si ob vsaki priliki prizadevajo odvrniti jih od krščanske vere. Ob taki njihovi hudobiji kristija-nom doslej tudi ni bilo mogoče staviti cerkve, kakor so bili sklenili takoj po svojem izpreobrnje-nju in se tudi nemudoma pripravljali k temu delu; pa ondotni pogani so jim pretili, da jo bodo zažgali, kakor hitro jo izdelajo. Ko sem se prepričal takih stisk, v katerih se nahajajo ti kristijani, in nepremakljive trdovratno-sti poganskih njihovih rojakov, poprijel sem se drugih pripomočkov. Ko namreč zopet pridem na ta otok, vzamem seboj razna darila, katera imajo za divjake posebno vrednost, postavim: pisano robo za srajce (divjakom prav pisane srajce kaj zelo dopadajo), majhne škarje, šivanke s koneovi itd., posebno pa prav veliko tobaka, ki ga Indijanci strastno ljubijo. Ko me pogani vidijo priti s takimi darili, so bolj pohlevni in mirni, ter so obljubili kristijane zanaprej pri miru pustiti, le o cerkvi še nič niso hoteli slišati, da bi se postavila na njihovem otoku. Jaz pa sem jih vendar le navadno obdaroval, kedarkoli sem k njim prišel ... O tem svojem zadnjem prihodu sem seboj prinesel prav veliko tobaka, in ko ga razdelim med tako trdovratno pogane, pritožim se, da ob vsi dobroti, ki jim jo skazujem, mene in kristijane, moje otroke, vendar le zmerom tako sovražijo ter branijo staviti hišo, v kateri mi želimo skupno častiti Velikega Duha tako, kakor nas naša vera uči . . . Odgovorili so na to, da se hočejo vsi siliti in posvetovati, in potem mi je spolnila želja, iti v misijon. (Dalje prihodnjič.) Očetov sen. Spisal F. K. Na malem gričku za vasjo je čepela Verničeva bajta. Pred njo j se je spuščala solnčna reber, sijo-j ca v zelenkasto rumenih, medlih barvah, za njo je snival gozd. Parobek, kakor se je imenoval ta kraj, je bil edino, kar je še ostalo Verniču od prejšnjega blagostanja. Tu je samotarji bivši, vaški župan, nepoznan od mlajšega zaroda, prezirali od starejših. "Sam je kriv, da je tako", so j govorili o njem. "Pridržal bi bil sina doma, pa bi bilo vse dobro. Zakaj ga je pa rinil v šole, če fant ni bil za to." Vernič je poznal take govnriee,! a se ni menil zanje. Obdelaval je svojo njivo, ogibal se ljudi in j čakal. Pred davnimi leti, takrat, ko je s njegov sin Janez dovršil osmo j šolo, si je Vernič obetal od njega vse najboljše. "Zdaj postane gospod, in dobro mi pojde. Sicer pa, če tudi ne postane gospod — s temi šolami j se že dobi dobra služba. Saj je sam dejal, da vrne počasi, kar sem i potrosil zanj." A Janez ni bil niti gospod, niti -ni povrnil očetu izdatkov. V njegovi duši se je zgenilo hrepenenje po svetu, po neznanih, daljnih krajih. Dolgo ni ostal doma. j "Zdaj grem oče," je dejal, ko je dozorel čas. "Kam?" "Ne vem še natanko. Pojdem." "In kdaj se vrneš?" "Bogat pridem iz tujine, oče." To je zadoščalo. 'Pa pojdi. Braniti ne morem, a glej, da ne pozabiš očeta." "Dovolj ti prinesem za stare dni." Janez je šel. Leta so minevala, Verničevo posestvo se je krčilo. Včasih, ko je hodil med njivami, ki so bila nekdaj njegova last, ga je prevzel strah. "In če se sin ne vrne več? Kaj bo z menoj?" A vera njegove duše je bila premočna, da bi jo premagal ta strah. Prodal je zadnjo posest v vasi in se preselil na Parobek. j na topost. Vernič je prestopil. "To si ti!" Janez se je nasmehnil. "Kaj me ne poznate več?" "In za ta stan sem te vzgojil? "Usoda, oče!' ti, kako pride do moža. (iospodič--na Laparrerie daje svojim rojakinjam v knjižici vsakovrstne nasvete in končuje z besedami: Ker j bo le malo žensk dobilo moža, se di, da ga pravočasno vjame. List "Figaro" pravi z ozirom na to Vernič se je postaral v hipu za knjižico, da je tako velika skrb, par let. Hrbet se mu je uklonil; kako bo dobiti moža, povsem ne-pod težkim razočaranjem, oči so potrebna, češ ženskam so zdaj od-otopele še bolj. Molče je odprl prte *vse mogoče službe, in ostale hišna vrata. .pol bodo tudi po vojski, tako da "Pa vstopi za trenutek." bodo lahko brez vseh skrbi živele. Janez je vzdihnil in sledil oče- Gospodična Lapareerie je na to tu. Ko sta sedela v izbi, se skloni kratko odgovorila: Za ženske ni k njemu in ga prime za roko: glavna stvar zaslužek in preskr-"Ali ste hudi?" bljenje, ampak mož. Denar naložen pri nas je varno shranjen« Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v »Uro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. GLASILO K. 8. K. JEPNom-2^SEPTEMBRA 1916. Ishajft vsako sredo. Kranj sko-Slo vensko KatoM-Jednote ▼ ZdruŽenik _____državah ameriških._________ Uredništvo in upravništvo: 1®B1 West 22nd Place, Chicago, DL Telefon: Canal 2487. Naročnina: na leto.............$0.60 I« noOana.............| Za tn oasniitvo.......... k $1. 00 50 OFFICIAL ORGAN of the O BAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ___ of the UariTKD STATES OF AMKKICA Issued every Wednesday. Naše stališče. le v Avstriji in Nemčiji. Urednik, kot posamezna oseba je tudi že več let ameriški državljan. Odpovedal se je v slovesni prisegi, kot na tisoče drpgih zavednih ro-I jaikov in sobratov zvestobi in u-I danosti avstrijskemu cesarju; torej ne sme Se vsled tega tako plesati, kakor mu peščica avstrijskih domoljubov žvižga. tega sproži torpedo v kako tralnih zaveznikov. Ako presojamo to stvar iz pa-trijotičnega stališča moramo pri dano vsakemu na prosto voljo, je urednik lista prismojen. Mi ne| napovedal potem Serbiji; ker ste Jene torpedo v ospredje čolna, ki da goriš za tega ali onega cesar- držimo torej ne z Avstrijci ne z tako učeni možje ker delate tukaj prepluje lahko r>0 milj v 1 uri. ja in magari za samega sultana a- ^emci. ne z Angleži ne z Jngoslo- v Ameriki, rajši bi šli Domu na Čoln se vodi z brezžičnim elek- li .japonskega mikada. Glavna vani itd- itd» kot nevtralni držav- Slovensko in hi stopili Ljudstvu tričnim tokom in se tudi s ponioč- zavarovane, ali 50,000 ton kave; njena normalnaibiti iz grških rok kar bi se dalo. znašala v prejšnjih Bolgarske čete operirajo, kakor mesecih samo 18.000 znano ves čas na iztočni in za patini strani, kjer so centralni zavezniki zbrani samo da bi prišla do grške meje in ozemlja . Znano je. kako bolgarske čete vedno operirajo v blržini Kavale, ob aegejskern morju, blizu Drame in Seresa na grškem ozemlju tako da lahko smatramo to početje Bolgarske za pravo bojevanje z Gr- prvi vrsti čast hvalo in prednost onim, katere je že doletela sreča, krilh> zaščito in varnost, torej da so postali ameriški državljani. hil° grdo> bi zvestobo in u-Kot taki uživajo tu od drugih A- danost prelomili. "America first" meričanov ugled in imajo tudi!"1 "America forever" je naše ge-ravnoiste državljanske pravice sl°- Komur se je pa že Amerika kot Američani. Seveda, da iz stro- pristudila, — ta ima prosto pot za go nevtralnega stališča nikakor povratek. — Ne, — za sedaj še nine črtimo preostalih treh vrst pa- majo inozemci v Ameriki toliko trijotov; obsojanja so le vredni moči in veljave, da bi šli lahko v stara leta. Rekli hi mu, čemu ni ,u,li lahk<> vodi ali kontrolira iz g, katero" so'pošiljali mesdr- lahko sklepati, da bode prisilila že 1. 1807 napovedal vojne Italiji, kakega aeroplana 1 miljo v višini. sk- b' : : dru„: trustiiani za Bolgarija nevtralno Grško prijeti znati, da bo ta prepoved v obče ameriškemu ljudstvu le koristila. vse£a te?a (ia še enkrat ko mu je Italijan umoril ženo <> Ko je delal Hammond poizkuse Op. uredništva). Zgodilo se. Vam * tem torpedom z obrežja, je za-! ra]* rodati bi kakor se je voditelju Irske He- (,el torpedo v 15 strelih lOkrat vjH tu£. y Aj publike ali Ludovlade Sir Hogern 1 Pal*<* debelo pokoncu stoječo ^ sq imeU y ski baroni in drugi trustijani za Bolgarija drag denar v Evropo, se bode mo- . za orožje in si iskati z mečem prana domačem trgu, a- vice» Poteni Pa nai si ho že (Ir*ka Ameriki. Od tega izvo-1 poražena, ali pa zmagovalka. Casement. Jest misljim hvala Bogu s svojimi zdravimi Možgani in ne dru li.- o • , ... /.a au imen » prvi vrsti le kapita-palieo, oddaljeno 3 in pol nulje .. ,., , , / . , , .. 1 listi velikanske dobieke. Morda m obrežja. Ilammondov najnovejši torped- skoro gotovo da, — bode sedanja neznosna draginja v Ameriki ma- j * i -----—j—.j« du ■ ■ - " «-> " * 1 " 1' ♦ i - ur/.uuaii« Mia^iiija v nniri i rv i um- nekateri taki posamezniki, ki mi- evropsko človeško mesnico branit gim na voljo in pelini Austriji in m eoin je radi tega velevaznega ,() odnehaia ker })0 illielo ljudstvo slijo dobre ameriške slovenske čast in prelivat kri za svojega pre-j njenemu sivolasemu vladarju sre- pomena, ker ni potreba na njem. yep blaffa n'a {rgn a]j nft ra7>pola. državljane preprečiti od ljubezni ljubega cesarja. To se pa nam ne čo in poln uspeh zmendrati vse ™ °Peraeijo in vodstvo nobenega do njih nove grude in njih nove zdi umestno. Take ljube patrijo- Sovražnike ravnotaku tudi Nem- «^<>veka, a deluje vseeno vspešno. te naj bi se vse s kakim podmor- čija naj bo zmagoslavna. domovine, ali oni ki bi radi slu ker Vi pa /in ker dvema gospodarjema. A- skim čolnom poslalo tja, kamor Jugoslovani debi bili poparjeni o-meričani pravijo takim ljudem jih srce vleče. Tukaj služijo sedaj sramoteni. Živila Avstrija! Živel hvpenisti." O takih domoljubih' po -3.—$4.00 na dan, zunaj bodo se je zadnji čas že na dolgo in ši- P^ dobivali dnevno po 8 krajcer- hv-1 čkov iz c. kr. cesarske blagajne, j P'a pustimo to za sedaj! Nekateri naši naročniki se tu-patam silno jeze. če prinašamo včasih kako sliko, ali novico, ki ni v soglasju z zmago centralni: zaveznikov. Dotičnike vprašamo: kako so čutili lansko leto in letos do srede aprila, ko smo prinašali po cele kolone seznamov izgub slovenskih fantov in mož, padlih na Ruskem ali na Srbskem? Ali ni bil morda med njimi tudi tvoj oče, brat, stric, bratranec, a-li kak bližnji sorodnik? »Ali si tudi tedaj klical: Živela Avstrija in Nemčija, ki ti je vzela ljubega sorodnika, kojega ne boš nikdar več videl? Da, ponovno naglaša-mo, da so nekateri naši ameriški Slovenci popolnoma slepi, kar se tako navdušujejo za sedanje evropsko klanje, da povzdigujejo v oblake njih vladarje, ki imajo na vesti 'že toliko milijonov nedolžnih žrtev. Vsaka država brez izjeme je vredna graje in obsojanja, ker preliva ljudsko kri, da teče v potokih že toliko časa. Dasiravno ni bil naš namen zaključiti ta članek na smešen način; hočemo vseeno navesti tukaj dobesedno pismo nekega našega naročnika, ki se huduje nad uredništvom, ker drži preveč? z Jugoslovani in z Jugoslavijo? Kdor je morda pri slabi volji, ga bode dolenje pismo gotovo spravilo v smeh. Pisca tega pisma uljudno vprašamo, da naj nam navede vse članke in štev. v katerih smo dose-daj sploh kaj pisali za Jugoslavijo, za kar mu bomo iz srca, hvaležni. Jugoslavija nas ravno toliko briga, kakor kako drugh ev- roko pisalo in se je vsacega pen ista najstrožje obsojalo. Kako stališče naj zavzema u-rednik vsacega slovenskega ameriškega lista? — Popolnoma neodvisno in nevtralno in sicer zato, ker zavzemajo to stališče tudi vse Zedinjene države. Skoda res in grdo, da je nekaj tacih izdajic v vrsti slovenskih časnikarjev, kateri se ne zavedajo te svoje dolžnosti in so se dali podkupiti od avstrijskih in drugih konzulov, samo da črnijo vse to, kar ne pleše po avstrijskem tonu. Uredništvo ''Glasila K. S. ,K. Jednote" je rte od početka do danes vedno hodilo po oni poti, ki vodi iz nevtralnosti v svesti si, da je nevtralna ali neodvisna (srednja) pot najboljša. Naš list je glasilo velike ameriške slovenske podporne organizacije, ki je bila v Zedinjenih državah ustanovlje* na in inkorporirana ne pa v Avstriji. Člani plačujejo prispevke v ameriških dolarjih in tako dobivajo tudi podporo v ameriški veljavi, ne pa v kronah, ali markah. Glasom ustave morajo biti vsi glavni uradniki naše Jednote (20 skupaj) ameriški državljani; gotovo je tudi dejstvo, da je izmed 13,700 naših naročnikov pretežna večina ameriških državljanov, ki mislijo za vedno ostati tukaj, če pa pojdejo sploh kedaj še v staro domovino, se bodo kmalu nazaj vrnili. Nad vse čudno se nam zdi, da hočejo gotovi, ali nekateri avstrijski domoljubi urednika našega lista s silo pripravite do tega, da bi naj svoje nevtralno časnikarsko stališče opustil in pisal vedno V sedanji moderni vojni na morju je na torpednih čolnih običajno več vojakov in kak častnik; ako Cesar in kralj Franz Josef Živela zadene tak čoln sovražnikova Naše opetovano mnenje je pa Kako je prišla smotka v modo? Nedavno se je raznesla vest. da je slavila smotka ali cigara svojo stoto obletnico. Resnica pa je, da je smotka pred sto leti prišla v modo, a je mnogo starejša. Pr- še, da naj bi vlada Zedinjenih dr- vo vest o njej imamo že v 16. vezav prepovedala še izvoz žita in ku. Kolumb je videl Indijance, moke v Evropo, kakor tudi izvoz moške in ženske, ki so držali v u- Germania! Živel Kaiser Wilhelm! Deutschland, Deutschland Uber krogla, se s čolnom vred potopi tudi vojaštvo; zanaprej bode pa alles Uberallesinder WeltlFreund- 1oreA.z vporabo Hammondovega lich gruessend. Joseph Verderber. 2724 Plum Aley, Pittsburgh, Pa." Zadnja opomba uredništva: Pozabili ste zaklicati tudi: Heil in salamalejkum Allahu, Mohamedu in turškemu sultanu, zavezniku Nemčije in Avstrije, kojega vodljivega torpednega čolna to popolnoma izključeno in odstranjeno. _____ Nova predrznost Angležev. Anglija postaja vedno bolj in bolj predrzna, ker hoče postati predniki so umorili pred več sto-1 vladarica celega sveta osobito pa let j i že toliko kristjanov v Avstriji in tudi na Slovenskem. ga Americana. še na morju. Ni dovolj da krši že toliko časa mednarodno pravo in trgovsko pogodbo z Zedinjenimi Važna iznajdba mlade- d ustanovitve do 1. avgusta 1916 skupna izplačana podpora $1474.941.77. GLAVNI URADNIKI : IWlBednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago, St., Joliet, 111. II. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Clveland, 0. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago^St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago, St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Geo. Thomas, 904 Kast B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, III. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis. POROTNI ODBOR: Mihael K raker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont <;-«>. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh. Pa Anton Gregorieh, 2112 W. 23. St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6619 Bonna Ave. X. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 38—10th St., North Chicago, 111. Frank Pleuiel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTK": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Plae«, Chicago ,111. Telefon: Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo '.a glav m-ga tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. "Pred tremi dnevi f10^0^ v zapisa-1 skupaj nazaj,afi naprej, kakor jc| jetni, nikdar žalostni župnik pa prav rad vsakomur pokaže cerkev in šolo ter pouči v staroslo-venskem bogoslužju in o "ondotnih navadah. . Za izhodišče svojega izleta sem izbral Krško, odkoder sem se oh srce starejšega brata, pa mi piše sešteti so dnevi žene. Pravi, da je ostala samo kost in koža . . In da bi prikril svoje razburjenje, je počel pihati v žerjavico, da so mu nabrekle žile na sencih. "Pa zakaj mi nisi tega prej po- zori četrtega dneva smo se ustavili pri Pepelištu in z grozo o-pazili, da so preostale od' vsega polka le še tri čete. Ostalo se je porazgubilo v strašnem vrvenju trodnevne borbe . . . Od Bolgarov nas je ločila o- I božja bolja . . . Desno od nas se je razprostirala dolga ozka njiva s evotočim makom. Kakor kri rudeče glavice so se zvijale od tresenja ozračja in skrlatasti lističi so padali na tla. vedal t Evo, pustim Te na dopust j gromna peščena struga, na čije takoj jutri t". nasprotnem bregu se je razprosti- Opazil sem, da streljajo Bolgari! šestih zjutraj odpeljal v Cerklje, na vsakega našega vojnika, ki sej V ozki dolini skozi vasici Pirovši-pojavi iz šume. Cel roj zrn zaroji ca in Brvi prideš do sela Izvir. On poslkoči od tal in se postavi rala suma. Videli smo, kako se pred mene. Raven kakor bor, roke skupljajo njihove čete in bataljo-iztegnjene ob stegnih stoji pred i ni onstram šume za zapad. Srca mano, ko da bi bil na raportu v so nam utripala od slutnje, kaj nas i vojašnici. j čaka!! Tri razredčene, utrujene "Samo tega ne, gospod kapitan! i čete proti dvema polkoma! i Že sedaj mi očitajo tovariši, da Pregledal sem svojo četo in se-sem se zredil. A vem tudi to, da j štel vojake. Stosedemdeset jih je je naša straža tu večje vrednosti, še ostalo. Kje so drugi? Poginil, nego vsa moja hiša. — Čul sem ranjen, umrl na koleri, zmanjkalo pred nekaj dnevi, ko je narednik ga je včeraj — so mi zamolklo i telo, mozeg in pljuča. oikrog vsakega, ki izkuša doseči breg onstran struge, in zadet se zvrne vsak kakor divji golob. Legel sem za trohnel štor in čakal. Krčevito sem stiskal v roki na pet samokres, pripravljen, da si razbijem čelo, če bi moral pasti v roke sovražnika. Solnce je pripekalo in njegovi žarlki so se zdeli ko tanke, neskon- Tu je tudi res izvir, ki so ga stari Rimljani poznali in odkode.* je bil izpeljan vodovod do starega rimskega .nesta Neviodunu-ma, ki je ostalo na mestu sedanje vasi Drnovo na krškem polju. Od Izvirka se vije pot h gorski v«> Kamenica in od tam po polurni hoji na kranjsko-hrvatsko mejo, odkler dospeš po precej strmi po- čno dolge igle, ki se zabadajo v ti črez četrt ure na Stojdrago. Mirko čital časopise, da nam ho;! odgovarjali. Znatreeljnost me je gnala naj- Dva, tri korake od mene je u-| prej do cerkve. Priznati si moram. čejo Bolgari vzeti, kar smo do-bili Kapitan Danilo je namestil svo- miral neki vojak ranjen v trebuh, da mi je bil prvi vtisk te skromne Strašna je bilo gledati njegovo in siromašne staroverske cerkve "Se trideset nabojev imam in ko dolgo kuštravo brado, kakor ze- nekako potiščen in žalosten. Ali to potrošim, gospode, ne računajte mlja črno lice, čegar poteze so bi- ko je prišel ljubeznivi župnik ter vas, dokler nas vseh ne razpuste!"! več name," je govoril hladnokrv- le spačene od groznega trpljenja, meni in mojim soizletnikom začel Da nisem imel častniških epolet no kakor kamenit Bog. od Turkov. In da mi sedaj družba ji dve mitraljezi. reče: Evo ga, Bogomira, zopet se je umaknil?! Ostati hočem pri na ramenih in kokarde na čepici, poljubil in objel bi bil tega pri- "Evo komandanta divizije!" In zares, prihajal je tudi on.j trgal obleko raz sebe. Pena mu je udarila na blede u- pripovedovati o slovenskem bogo-stnice in v neznosnih mukah je častju, so prenehala ta čudna ču- prostega seljaka in mu stisnil žul- Peš je stopal proti nam s priboč- "Vode, bratje, vode! stva. Kmalu je odšel župnik za iko- javo, počrnelo roko. nitkom, bled, motnih in krvavih Bogomir je čul grgrajočo pro-jnostase (podobe pred oltarjem) Prikril pa sem v sebi čoveka in i oči. Videl sem, kako mu podrhte- šnjo nesrečnika in se plazil po j ter dal zapreti vsa tri vrata pri rodoljuba in pohvalil s hladnim; va roka, kako krčevito stiska tleh proti njemu, da ga napoji iz oltarju. — Zvonovi so zabrenkl-vojaSkiVn glasom in z nekoliko ste- smodko med prsti, ki je že davno svoje Čutarice. A nekoliko kora-;jali — in trop otrok, žensk in reotipnih fras njegovo junaštvo' ugasnila. kov od umirajočega se je prevr- kmetov prihiti v cerkvico. Tedaj in požrtvovalnost do domovine. Stopili smo okrog njega, pet nil znak in val krvi mu je plus-! se odprto srednja velika vrata in Bolno, zverinsko ječanje je zda- častnikov, ostanek one sijajne, j knil iz ust. V sredo srea ga je za-\— "Gospodine, pomiluj! Gospo- dine, pomiluj !'* zadoni po hramu božjem. Slovenska beseda v domu posled- Gospodovem, slovenski evangelij slovenski "Svjati, svjati, svja- jci pretrgalo nočno tišino. Neki vesele dručžbe pred štirimi dnevi, delo sovražno zrno. vojnik je prihitel k meni zasopl- Stali smo ravno, plamenečih oči "A — ah!'' jen, preplašen. in pripravljeni, da izpolnimo naj- Cul sem samo njegov. Jopise. društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: Tam leži v šotoru, zvija se in pre- "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1951 W. 22nd PI., Chicago, 111. vrača. "Gospod kapitan, naš podnare- strašnejšo zapoved tega človeka.! nji vzdih. Dva, trije krčeviti sunki in bilo je končana Odprtih I (i Bog!" — Duša mi vzkipi ob "Gospodje", je pričel polkov- oči, ko da bi se čudil nečemu, je ^ spominu na davno minole čase, ko nik ž drhtečim glasom, "odločil j obležal na hrbtu, kraj njega pa so tudi v naših cerkvah maševali dnik Adam je obolel na koleri. ki je 'več trpel, nego mi vsi. Moj sluga Bogomir. Miljutin Jovanovič. ----Pohitel sem doli. Vojniki iz po- sem se za poslednji odpor. Umre-, je curljala voda iz čutarice in na-; v slovenskem jeziku, ko so izvrše- "Bog varuj, gospod kapitan, to dnarednilkovega šotora so poska- ti hočem skupno z Vami. Kar ino- makala suho zemljo ne. Druga muka mi teži dušo. Po- kali ven in zrli preplašeno okrog ramo storiti, več nego junaštvo, — vedal bi Vam, pa kaj bi Vas za ni- sebe. Dal sem odgrniti šotor in po- to je blazen čin, sigurna smrt mala tuja bol?!" vali vse cerkvene in posvetne o-— brede v naši lepi slovenščini. Sre-Baš poldne je bilo, ko je z dru- čen sem bil, da sem bil na Stoj- svetil z elekrično svetilko na leži Iznenadilo me ie govorenie Bo- i šča. Izbuljenih oči, modrih ustnic nekaj hujšega od smrti: sramota od tisočev človeških krikov. 1 ...............* - "Ura! Ura!" v-. • v • • | • i .« * v. MM U V* I« V/ ••• V J V g » 1 \ »'J' • » If O Oni štirje dnevi, v katerih j ^omirovo. Bilje najveseljši vojak i" Kc se je zvijal na kupu slame in ponižanje. (V zapustimo tudi bih krvave, nečloveške boje, mi y moji smejapjn 5am sp je moj nesrečni Adam, — najmlajši to mesto, bodo Bolgari udarili v A če ostanemo živi, nas čaka še ge strani Pepelišta zadrhtel zrak dragi, ker tam sem prvič čul slovensko sv. daritev; bil sem prvič navzoč, ko je častitljivi župnik Kratek, oster in visok je bil ta blagoslavljal vernike v staroslo- ostanejo večno v spominu. Se se- neprestano. Ves batalijon ga je in najboljši podčastnik čete. A bi- bok diviziji, ki nam prihaja na krik. Tako ne vpijejo Bolgar* venščini in prosil Boga. da bla- SQ se kakm. nebrojni h]i lili milijoni jeklenih zrn, šrapne- sem ves posivel. To sem videl ka- nika, šele 6. majnika. lov in granat. Ničesar nisem videl sneje tudi sam. Z/idnji dan te Po končanem sv. opravilu sem čul sem padanje te- grozne bitke je pobelil moje lase. j šel pred cerkev ter si ogledal na-k besne psovke in Kdo smo dva dni zatem razda- rodno nošo ondotnih prebivalcev, škrtanje zob." Piskalo, sikalo in jali pošto v polku, sem našel tu- : Noša je zelo okusna ali tudi dokaj treskalo je v zraku. I & pi«™« » Ustavili smo se pred šumo on- odprto in prečkal stran struge. Dalje nismo mogli, mu je sinček. di pismo za Bogomira. Bilo je draga. Podobna je hrvatski no-odprto in prečital sem ga. Pisal ši, ima pa nekolilko malih razlik: tako je na primer vezivo ženske- sluga črno kavo. Spanec mi ni ho- vih kretn jah sc je videi0 nekaj n0. ski SVetlikali v hoči. tel leči na trudnejrepalmce m gotovegllj 0(-.j so izgubile vedrino! Kar smo slutili, a česar nismo mogli verjeti, se je začenjali). Napočil je trideseti junij . . . Na našo divizijo, ki je čuvala nesorazmerno bojno črto tridesetih kilometrov, so udarili Bolgari v oni noči zavratno, z davno pripravljenim načrtom, z gosto maso cele armade. Linije naših predstraž, tanke in Ves gozd je bil poplavljen od di- zatopljen v premišljevanje, sem in pQStal je zrl na nebo, po katerem je trepeta-, Radoveden sem bil, kaj je vzrok lo nebroj jasnih zvezd. Pod menoj njegove tuge) zanimalo me je, kaj se dogaja v njegovi priprosti duši. Vojna pretvarja človeka v krvo-rov, in takrat se mi je zazdelo, jQvno zyer samQ takrat> kadar sam ne vem zakaj, da vidim mesto y samoobrambi prisiljen, da se bi-t a bo riše a — groblje. Izpod napol je> v drugem pogledu pa ga napra- le od dreves, havbične granate v hiši. Gospod pop mi je rekel, so sekale debela debla, kosci šra-; naj Ti pišem, da vzameš dopust pnelov in granat so se zarivali v in prideš domov. On bo oddal to so se razprostirale po bregu dolge, napravilne vrste naših šoto- pismo na pošto. Pridi, tata, takoj. Sestra raztrganih šotorov se je čulo težko vi otročjega: postane lahkoveren, sopenje utrujenih spečih ljudi in pob(yžen do bigotizma in radove-pogostokrat so trgali preplašeni den za %^ako maienkost. Vojna kriki spečih vojnikov nočno tiši- zbi^uje ljudi: intimne stvari za- debla, kakor maslo. Zbral sem svoje ljudi in pogle- nas je strah tako same! dal tužno na to razbito kopo ne- vedno plaka in kliče mamo kaj desetin vojakov. "Junaki! Bog z Vami! Reši naj se, kakor kdo zna, a jaz ostanem tu, pa kar Bog da!'" Until sem, da mi je s težavo pri- razvlečene, so poskušale ™(,ržatj hajalo besede iz grla. Hotel sem j naval — a vsi ti divni junaki, kij_„.i: ........mnonih. Mamo smo včeraj pokopa- ga predpasnika jako komplieira- ma Veje so s treskom odletava- U Jaz in sestrica sva ostala sama no in se tako težko plete da se teh 1 • .... predpasnikov ne vidi nikjer dru- god na Hrvatskem. Navadno podeduje tak predpasnik hči od matere. Tudi druga veziva so jako draga. Na pariški izložbi leta 1900 so bila tudi stojdraška veziva, med katerimi so se posebno odli-I kovala dela Jele Severovič. Omo-žena nosi za razliko od "djevoj-ke" prt na glavi, a dekleta samo kito in djerdjan (čitaj: džeržan —korale okoli vratu), j Po obedu, ki nam ga je napra- Stejdraga. Milan Aumann. rešiti vsaj nekoliko teh močnih, no. Žalostne, m mrtvaško bele jo* npsJ s katerim se nik-! odločni 'in jm,.ških_ kmetov ki i zazdele vrste platnenih hišic, (lar prej nism0 sre(-,aiit a je sedaj v trenutku nevarnosti poleg nas ki se celili deset mesecev spremi jale srbske vojnike od Kumano- in mi delimo ž nji-m vse trpljenje, va do .ledrena. od Prilepa «lo Ura- grozote ^tke in bližino smrti. ča. In ta lepa južna noč, ko je šu- II ost a. naložena na ogenj, je me}a pod nami Lakavica, je orne-prasketala in veselo je vrela voda }1(-.aia mojo dušo, da je postala do- v posodici. stopna za nepoznano bol mojega fJledal sem svojega slugo, če- priprostega vojnika. gar obličje so osvetljevali plame- "Ali Ti tako misliš o svojem ni. Počrnelo, mučeniško lice, že poveljniku, Bogomire V Morda pa davno neobrito. Zmršeni lasje so morem prav jaz razumeti Tvojo mu nadalHia široko čelo, a pod če- nesrečo in Ti pomagati. Zakaj 1 ... ... . . -L ^ tniiL-o ® *' v svoje domovine, so padli poklani in razmrevarjeni od now/ev. Zadaj pri rezervi je nastala sem jih pred desetimi meseci po-vedel ml rodne grude. Navajeni stroge discipline in j Ob vzhodnji kranjski meji, kjer se dvigajo proti nebu Gorjanci, vila župnikova žena (popadija). stanuje slovansko prebivalstvo, o smo šli na trato pred cerkvico, katerem po naši domovini mar- odkoder je krasen razgled na Po- sikdo ne ve, kdo so ti prebivalci, savje in Kamniške planine proti zmeda. Vojniki so hiteli iz šotorov, j pojkor$^jne s0 me iznenadeno po prepadeni, iznenadeni, trombe s°|gledali vojniki, kakor bi me izne- j odkod so prišli in kakšne so njih vera ter šege in navade. severu , a na Zagreb proti vzhodu. V vsi krasoti leži dolenjski svet v Z municijo so se postavjali z naj beže in se rešijo., »ko pleme Lahe Vlahe Staro t^ec a a g ^ največjo naglico na svoje pc—|Nekoliko trenotkov sta se borila v verce^ah pa t^i krasoti, obdani veVr- hrv— pobegniti) pobegli leta 15- nim svitom. Če se pa ozres prot. 43 in okoli leta 1570 jih vidimo Zagrebu, zablešče se v solncnem v raznih krajiških bojih proti Tur, žarku beli stolpi katedrale sv. lom mrzlični blesk dveh plavih o- skrivaš pred menoj svoje muke? ,-, s. Verno, kakor kak zgodovinski rokopis, je pripovedoval ta o- je. Začela se je neenaka borba. Tri dni smo kakor zbesneli branili korak za korakom zemlje, u-mikali se z mesta na mesto. Kakor divje zveri, okrog katerih go- nr braz o trpljenju zimske vojne, o spa vanju na snegu in dežju, o dolih pohodih, nočeh na predstraži, .eznosni vročini na Ovčjem polju, > žeji, gladu in strašni epidemiji. "Ali naj Vam napravim slajšo kavo, gospod kapitan?" •' Ka korono hočeš, Bogomire." "Dobro! Zase bi napravili vročo kakor krop. in če bi imel strup, J,i ga skuhal in popil," je govoril sluga s pridušenim glasom. •A zakaj to, človek? Ti mar ;'e presedajo muke te vojne" vidiš li, da trpimo vsi, da Ne nisi In medtem, ko je v odmerjenem ri stepa, smo udarjali na levo in ritmu jezdila preko"nas noč, mi je desno na zidove bolgarskih pol- naihovih dušah ponos in naravni nagon do življenja, a nazadnje je zmagala pri vseh, po tolikiCi pres- s tihim, zamolklim glasom pripo-jkov. Ginili so nam vojaki z inrz- tanih mukah, strahotah in trPlj.C'; ku C"esarica Marija Terezija jih: Kralja. nju tridnevne bitke, ljubezen do f;^Sha^aft(1UkovJala in tllJdi ba.| Po južni, ki smo jo zaužili na življenja m drug za drugim .so se počeli pomikati proti našemu krilu. Ostal je samo eden, — moj slu- vedoval svojo zgodbo. kim nasmehom na ustnicah, čast- ga Bogomir. da I Pred njegovim povratkom v če- niki so ugibali vse mogoče to mu je žena smrtno obolela. V ne dožive sramote ujetništva. Zjgim!" sem poskušal, da prevpi vasi je divjal tifus. Z brati živi v rokami smo vlačili topove in mi- jem tresk in ropot okoli sebe. prepiru zaradi imetja. Dvoje otrok traljeze, ne zmeneči se za točo • ___1 ______! 4-! «. r»»»n n n f ir» Xi*omnnl AV Slrvlll/in Mil \ je posebno odlikovala in tudi ba-t _ ron Trenk je prav mnogo svojih prostem, smo se poslovili od lju-pandurjev pobral na Gorjancih, beznivega župnika in njegove ro-V turških časih so bili obmejni: dbine ter prišli po dveurni hoj. vojaki in trda bran proti turške- zopet v Cerklje, kjer nas je čakal ejših časih je voz, da nas popelje v Krško. Zakaj Ti stojiš? Pojdi za dru- j « — v. V^ ^ ^ Njegove plave oči so pokorno in govore hrvatsko in se tudi čutijo Hrvate. Deželna hrvaško-kra- -v.,------------- --------- - , - ip 7fl njska meja jih sicer deli na dva ima On se je moral vrniti v voj- granat m šra-pnelov. Solnce nas.prosece gledale name. Kietai je ^a, _ ypra Jn jpzik -ih /0pet sko a ženo je ostavil bolno doma je peklo in žeja morila, zrak je za- starim, debelim hrastom, da se za- ^^ oskrbi starikave. boleihne mate- dišal po razpadajočih truplih, po varuje pred jekleno točo. re. Otroka sta mala in slabotna; sveži človeški krvi in mesu. Gle- Jaz ostanem pri Vas, gospod'. Največja naselbina na severo- sineek hodi šele v drugi razred dali smo z višin, kako podiv- kapitan! ali naj Vas zapustim se-j^odBem ljudske šole Premoženja ima pre- jani neprijatelji' prehadajo z noži daj samega, ko Vam je moja usm^ cei a sedaj je treba pozeti žito. naše ranjene tovariše, ki so osta- ga najpotrebnejša'! Ne < d povešenega klobuka. Na najbližji klopi je zapazil svojega prijatelja iz sosedne vasi, Podviza, ki je čepel sam na širokem sedežu in mu oeividno namigoval s svojimi sivimi, malimi očmi. Počasi se stu kratka zaznamba njegovega poslednjega dela z delodajalčevim podpisom. "Aha, dninar Premišljenik !'* reče uradnik, položi knjižico pred« se in mu izpolni izkaznico. Premišljenik si oddahne in odide Pred vratmi ga čaka sluga in mu pokaže k zdravniku. "Toda prej odložite butaro!" mu veli z nasmehom in ie preden utegne v.praiati, kakšno butaro, že vleče sluga za rokav njegovega kožuha. Slečeta ga torej, sluga ga obesi na prvi prosti klin, 011 bi še rad pridal klobuk, a ker vsled prevelike slabosti ne more dvigniti roke, se ga usmili sluga in obesi še klobuk ter mu celo odpre vra- < 0 za hrbet, se nagne nazaj, dvigne glavo in pogleda preko visoko zavihanega ovratnika okoli seb«*. Čakalnica je velika, svetla dvo- ; plazil tja in sedel poleg njega. Premišljenik položi svojo pali-' ta/premjšljenik se" zgrbi,'eno roko položi na iprsi, v drugi drži zganjeno izkaznico in tak vstopi k zdravniku. Obraz mu je siv, mu-čeniški, spodnja ustnica se mu povesi brez moči, v prsih mu hrešči rana, ob stenah so okrog in okrog Jn nogi ga komaj držita pokoncu. postavljene široke, udobne klopi Sredi sobe zakašlja ta:ko krčevito, / mehkimi naslonili iz črnega us- da priskoži pravnik in ga rahlo nja. Nad njimi je v istem strese za rami. Popolnoma je brez vrsta lesenih klinov in na njih vi- mM jn hoče se zgruditi v zdrav-se klobuki, suknje, palice in druge aikovo naročje. Zdravnik ga pota ke reči. Ze misli sneti svoj klo- sfldi na mehak naslonjač in čaka, Mik in ga obesiti na klin, tedaj pa da minej0 slabosti. Napadajo ga vidi, i bilo zlo: zdravo razpoloženje in se s pomi- par dnj j,rej sem hil i vzravnavati, njuni negotovi kora- izgubil I > i bolniško podporo, bil hi lovalnimi, celo s premetenimi po- zdrav ' vzdihuje Premišljenik. j ki postajajo določnejši, njuna bo- kaznovan in prišel l»i ob kredit <;ledi ozirajo po drugih. I/, dvora- - Xe vem — morda nisem že dalje Mina obraza v medlimi očmi se pri zdravniku. previdno ravne vodi na različne strani čvetero popolnorna tnlen. Prejšnji | izpreminjata v dvoje resnih lic z naj!" v,at- . . . teden pa sem se prehladil, a kljub lokavimi, od tihega zadovoljstva "Kontrolorji so zlodcji!" se je- Pri vratih v urad in k zdra\ni- temu spm se sjjjj z delom . . . se smej oči mi očmi. Kašelj mine zi Premišljenik. "Kaj pa je nje- kn je vedno velika gnječa, in dolg, Haaft . včeraj sem se omagal in le včasih kateri zahrka. Iz mu, če me najde pri delu. Molčal suh sluga z napomadenimi lasmi šel bom — sem mislil, naj bo bolnikov postaneta krepka 1110- naj bi. kakor jaz. Vsak gleda na hodi med ljudmi ter jih uravnava kakm. hoče zdravnik mi po-'ška, na katerih ni niti sledu pr- to, da čim več zasluži, nas eden pa skozi vrata. Včasih, kadar za hip maga Tu notri je vse dobro, votne bolniške razdvojenosti. Spo- bi naj ne. Bolniška podpora, kro- /avlada molk, se slišijo iz labora- fu .. Dalje ne m0pe govoriti, e strese iz zaknšlja. "Ali greš k zdravniku?" vpra-ia tovariša. pljune in s počitkom. Premišljenik mu ajj odgovarja z veliko natančnostjo; j^j naj poginemo od lakote /i zi in po vsaki je vodila pot enega, človek brez družine, bi s Ločita se, Premišljenik krene na 'K '/.Travniku in notem še k skH> in Strah zvenita iz sleherne| bilo lažje, tako pa si prisiljen. Za levo. Podviz na desno. •, • " mu 0(hrne Podviz - besede in VSak re«l osmimi dnevi sem bil" pri "a zitJ, . ,» to mu jame razlagati, da naj gre|v - . . Blagor mu! ... . . . , , • . • se nedotaknjeno doma, sedaj ne i\i i i * u z niim v lekarno in kako naj rabi . 1T ... Oba vzdihneta bolestno, zavist- , 1--------------* A] , • • „„„ i preieta zdravila; trikrat na dan no. Otlslej molčita i ti napol drem- '*.,,. ' . , i - . i^-. i i „ po tri kaplje, redno tako, mu do- I jota na sedežih. Le včasih kateri 1 ... zaka.šlja. Ljudje odhajajo, dvora- Poveduje. \ štirih dneh pa naj na se prazni vedno bolj in končno zoPet l)r,(ie' boJl Pa naJ sc nR'< pride vrsta tudi na nji«. Sluga ji- ke,< »i ravno nevarno ,n on upa in Premišljenik su- najboljše. > Thomas Dempsey 6153 So. Hermitage Ave, Chicago. Telefon: Prospect 1859. (Adv. 36—38). ma jiamigne, ire Podviza: "Kliče te!" "Pojdi ti prej! Imaš več opravka.'' "Ali res?" se zavzame Premišljenik vznemirjeno in začne vstajati. V svoji razburjenosti misli. sem še drugo . . . Vraga ! "Ha! Ila! Ha!" se zakrohoče Premišljenik. "Nazadnje bi človek skoraj verjel sam sebi, da je. kar ni. Veš, kašljal sem pred njim, da me je skoraj zadušilo, ker pem pridrževal sapo in se silil. Pravi, da imam pokvarjenci_ MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd St Chicago, 111. Telephone Canal 4739 izkušena in z držav nim dovoljenjem potrjena BABICA ■e uljudno priporoča •!• venskim in hrvaškim žen »m. Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine. Prva in najstarejša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. fr . . .-: -^ Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, HI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene. točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za Člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tudi BolniSke liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. cj- Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedeaih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. 8. K. Jednote". JJ CANAL 6027. Bolnik se topi od samo hvaležnosti. a ko zasliši, da naj pride, ,. . ..... . ... , x , ii. pljuča. Seveda lih imam, ker sem XEL. v stirin dneh, se skremzi v bolest- . . v» . .. tTV . L .______si jih nalašč pokvaril. Včeraj ves nnui dan sem kadil in žvečil tobak, a jedel nič, in to vendar nekaj izda.: jy/j y . fT K AR M A Kako boš drugače kašljal ^ _______i ne gube in iznova prične ihteti. '' ... V štirfh dneh, gospod!... A jaz imam tako daleč... slab da je vzel s seboj palico in v tej sem in težko hodim v snegu... p0 fe im, Reke, mi ie> dfl mo slutnji giblje in se maje z životom e bi pnsla namesto mene ž*na.J mleko piti . . 1Illeko, na smešne načine. Podviz gleda kaj' ' - T(>da jfl7 ,)0m rajgi tn m]pko /,: njim in komaj duš, v seb, pri- -Pa naj pride enkrat! dovoli j ženi in otrokom, sam pa se bom sr.-en smeh. zdravnik. "Toda drugič morate j napil bezgove mezge in potem ne V tem pristopiea bolnik do slu- priti sami, da vas preiščem." bom kašljal vsaj tako dolgo, da ge, ki ga porine skozi vrata v u- "Drugič pridem... gotovo pri-1 spet ne pojdem k njemu." idem!" obeta bolnik s tiho rado- 0ba se smejeta' in se rogata Premišljenik jnwdravi s slabot- st jo in pri-čne vstajati. zdravnikovi lahkovernosti. Potem nim glasom. Vsled prevelike raz- "pa na toplem morate biti in govori Premišljenik dalje, tresenosti niti zdaj ne sname klo- tobaka ne kadite, če hočete ozdra- ''Hotel je, da bi zopet prišel v viti. Razumete!?" štirih dneh, pa sem ga vendar pre- "Kdo pa ste0 ga vpraša eden "Da! Na toplem in tobaka za prosil, da pojde namesto mene izmed uradnikov. božjo voljo ne. Se pogledal ga ne žena. Zdravila že prinese. Nepri Premišljenik seže v kožuhov bom, veste ... to pa vržem proč," j jetno je vseeno zdravemu človeku />]> in izvleče oguljeno delavsko — in pred zdravnikovimi očmi se lahko bi storil kako neumnost in knjižico, v njej je na zadnjem li- pojavi prazen tobačji mehur. se izdal." PRVA SLOVENSKO-HRVATSIU F. GRILL'S DAIRY ISIS W. 2 2nd Si.. Chicago. IH Pozor gospodinje! Ako rabite pr gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Butter) oglasite v moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterM zirano; dobivam ga naravnost od far merjev. Mleko je preje natančno pre skušeno in pregledano od Mestneg« zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrrste je posebno priporočati otrokom refencem. Mleko razvažam po' hišah točno v«ak dan o pravem času. Za obikia naročila se toplo pripore čam: FHA.ftK. CHILL. •ItffMtku hinlikl mUk* zaboj najboljše pivc "OLD LAGER" katero izdeluje i Citizens Brewing Co. J v Joliet, 111. ž North Collins Street. Both Phone«; 272. 7 DOU> rhofle«; 272. * Mož. Vladimir Levstik. niiAfUliO * « * »nflONOTK —20. SEPTEMBRA 191fi l»i je prav za prav še majhen deček: svojih osem let. Toda vsa liiša ga je klicala tako. izza dni njegovega prvega otroškega besedovanja. ko je odgovarjal na vprašanje: Kdo si, mali? — s čudnim zadovoljstvom redno: Mali_ mož . . . 'me Mož .,c je prijelo slokega jo na komodo v svoji spalnici in Pokraj nje dve veliki vazi, ki ju je napolnil vsako jutro s svežimi cvetlicami. Pristavljal je stol, na-slanjal se na komolce z očmi npr I tirni nepremično v sliko in ji šepetal svoje besede — nihče ni vedel, kaj. Nekoč pa ga je popadla huda otožnost. Nič več mu ni bilo ostati v sobici; zdelo se mu je, da gle da oče namah tako mrklo in strogo. Splazil se je dol, mimo salo- a O 1* • resnega, nekam previsokega fan-! na* se Je izgovarjala mati z tička: očetu je ugajalo, mati se an tloma*im učiteljem. Smeh in polglasno govorjenje sta naraščala in ga je navadila, naučili so se ga vsi znanci in prijatelji rodbine, in .Mož s am je bil sila ponosen nanj. Oče, kadar ga je posadil zvečer na svoje koleno in pričel z njim tistr naivnoresne pomenke, ki so naslada roditeljev in otrok v enaki meri, mu je zabičil tu in tam: "Praviš, mali. da si Mož! Ali veš, kaj pomeni to? . . . Mož dela padala tam znotraj in luč je risala svetlo črto oh spodnjem robu vrat. V veži je srečal Mož pestunjo. Stala je s sklenjenimi rokami, zrla v večerni mrak in šepetala tiho. "Liza! ..." Starka se je zdrznila in razklenila roke. Možu se je storilo, vedno le to. kar je častno in' pra- kak°r da je padl° ia. njih ,loka> vie 110, mož je vselej pošten 111 ponosen — mož se ravna po zapovedi, ki je pisana v njegovem srcu, vse drugo pa ga nič ne briga — še smrti se ne boji! . . . Ali veš, ali razumeš sedaj to. Mož? . . . " In Mož je zrl temno s svojimi velikimi očmi, kimal resno z dolgolaso glavo in ohranil očetove nauke v svojem malem srcu. Izbruhnila je vojna. Možev oče, višji oficir, je bil eden prvih, ki so morali s svojimi četami na mejo. Dvignil je sinka v naročje, poljubil ga na čelo, dvignil mu pod-hradek, da so se ujele oči z očmi. in dejal: "Spominjaj se očeta, Mož, in ljubi svojo mater! I'a mož ostani, kakor si — ali mi obljubiš?....'' Spustil ga je na tla: Mož mu je segel tijlo v drhtečo desnico in mokro se mu je zableščalo v očeh. A že so se zaprla vrata; rožljanje ostrog na hodniku — Mož je videl očeta zadnjikrat. Plakal ni ;majhen je bil. a vedel je že dobro, za kaj so možje na svetu, in pomnil besede očetove, častnejšega, kakor slediti praporom v krvavi ples. Mati, krasna in elegantna mlada žena, je jokala kakor blazna ter se metala iz naslanjača v naslanjač. Toda pomirila se je do drugega dne; zaplakala je le še tu in tam, kadar je ostal po uri pla-vovlasi študent, Možev domači u-čitelj: znal jo je tolažiti tako prijetno s svojim gorkim in mehkim glasom . . . In življenje je teklo v koketni vili, kakor da ni vojne tam nekje v daljavi; da se ni zanimal Mož za vse novice kakor pravcat majhen general — kdo ve, če bi bili sploh govorili o njej. Včasi je sedel pri materi ter jo gledal zamaknjeno in vprašujoče, kakor bi čakal, kdaj mu izprego-vori o očetu, kako se bori junaško z neprijateljem: odločil je usodo velike bitke, kralj ga je zahvalil in objel pred zbranimi četami — ali kaj podobnega: Mož je poznal svojega očeta. Ali tudi mati je sanjarila ves dan in govorila malo; lepa temnolasa glava ji je slonela vedno pogosteje med belimi dlanmi, črne oči so blodile zamišljene po kotih, na ustnicah je iurral mehak smehljaj kakor misel o skriti, tajni sre-«'-i za Moža ji je ostajalo malo j rasa. Nervozna veselost se je lo- J te vala matere, kadar je čakala domačega učitelja k intimnemu čaju, in ti časi so prihajali čim dalje pogostejši. Mama in učitelj sta govorila vzvišeno o pesnikih in glasbi, učitelj si .j«' vezal kravato skrbneje in se vedel vsak večer s prekVižanimi nogami v velikem 11-snjatem naslanjajaču, kjer je pu-;il drugače samo oče svojo popoldansko cigaro, je stopil Mož preden in se izjavil strogo: "To je pa pa nov naslanjač . . . Nihče razen papata ne sme sedeti tukaj — ali ne. mama ?" Toda mama se je razjezila, spodila malega in ga udarila v lice. kar sicer ni bilo njena navada. \ kazen za svojo predrznost ni sme biti Mož posihdob nič več v sobi kadar je mati povabila študenta. V svoji osamljenosti se je zatekel k stari pestunji, ki je zibala nekdaj njega in davno prej že njegovo mater :z njo se je razgo-varjal o vojski, ona mu je čitala časopis, ko je stalo tiskano, da j* bil oče na bojišču povišan v generala _ tej zgrbančeni starki je razlagal Mož svojo radost, kadar bo vojna končana in se vrne junaški oče z visokimi odlikovanji na prsih. Prilastil si je očetovo fotografijo, ki je ležala v salonu, postavil nevidnega in se razbilo no trdih tleh. "Liza, meni je tako težko . . . žalostno ljubeznijo osirotelega o troka . . . Zdajci pa se je sponi nil: ... 41 . .. še smrti se ne boji Mož je mož! Postavil je slik« nazaj, vzravnal se pred njo in sa-lutiral prav po vojaško ... Bodi brez skrbi, oče! Padel si kakor junak; tvoj mali "Mož U hoče posnemati: storiti vodno, vedno, kar je pravo ... ne bati sc ničesar! ... Ali — tu je še ono drugo! Deček je zastokal, obrnil se, korakal mehanično na vrt, kakor da ga vleče nepremagljiva sila. Ta cvetoči kostanj! ... Ta sve tla soba in nje uganka za prozornimi zavesami! 0 Bog, o Bog! Mož je naslonil glavico na hrapavo skorjo drevesa in stal nekaj minut brez misli, majaje se na valovju svoje brezoblične žalosti, kakor da mu je zbežal svet izpod nog. Aleksander Veliki—Slovan?! lega ali Saše. Ostal je zvest Slo- --van, ker je renegate sovražil in preganjal. Ime Trak je znano že Herodotu, ki piše, da so pod tem imenom razni rodovi. Grki so podvrgli Trakijo z Bizancem. E-timološko pomenja trak ali drak vojaka, nosilca oklepa: Traki so bili torej ljudje v oklepih, ki so P. V. Sasinek je priobčil v 4. zvezku zbornika "Staroslovan" razpravo, vkateri dokazuje, da je bil najslavnejši osvojevalec in vladar starega veka — Aleksander Veliki Slovan. Zgodovina ga imenuje le Macedonca ali kralja Makedoncev. Ker so Makedonci f™1' 8V0Je vo:,nikl1 "traci" ali še dandanes Slovani, je mogel hi J ' Da 4iTrak" ne Pom^" ti Aleksander tudi slovanskega "Ja Grka' sledl 12 Priinika rodu. Titus Livius pripoveduje Carja Maks,,nina Thraksa (236—238), ki je bil nizkega rodu, a so ga vojaki zaradi njegovega junaštva imenovali za kra- Harmonija med narodi v Ameriki. V Evropi bijejo narodi boj za življenje in smrt. V Ameriki žive pa ravno isti narodi v najlepši harmoniji drug zraven drugega, in ista harmonija je opaziti tudi v hvali in slavnospevih Triitcrjc-vemu ameriškemu eliksiru iz grenkega vina. Girardo Varano, Lah, piše iz Mount Cariuel, Pa.: Gotovo bom vedno skrbel in pazil na to, da bom priporočal Vaše sredstvo, ker je močno v resnici. Dasi še nisem dosedaj izpravuil druge steklenice, vendar že opa- da se je Aneas po padcu Troje s •Trojanci, ki so se zvali Veneti, izselil v Makedonijo; še starejši Herodot poroča, da so se Trojanci naselili pod imenom Eneti ... , . , uvuv...ia..fl ^»i™... (Veneti) prav do Adrijanskega\T.fV0PIC<* ter k°ncno ta Bobiuski, Poljak piše iz Norih-morja. Veneti so bili v historični I?™ Jpzlka sara m»\* bridge, Mass.: "Rabini sedaj Tri- i i_ • <-«i • ■•,... ... hiln minimalen cto nwxrlo luti 1« dobi Slovani; v Italiji so bdi pri- i • m j- • i • > i i * * ... zujem učinkovanje v takej meri, lja. Tudi Ovni je v Mali Scitiji J (Dobrudži) spoznal traško in ne najdem izraza, da bi mogel to popolnoma opisati. Mihael seljenci, v Maeedoniji pa že pra- , davno. Zvali so jih Trake ter so e živeli med Balkanom in Adrijo. bila romanska, sta mogla biti le slovanska. Grki so smatrali Tra-za starodaven, avtolitomen narod, ki je imel svoj jezik in , n . . svoje običaje že od pamtiveka. Nato je splezal zopet, kakor si- Pompius Mela (40 pred Kr.) p,- Sin tega naroda je })i, Alcksan. se, da so segali traški rodovi do der Veliki _ torej sloVi Jlirov in bili razcepljeni v razna ran. Zdaj noči. Ko pa je doplezal do okna. je zastokal kratko in bridko; ro ke so mu i "Pojdi, Mož, pojdi in pomoli," nile v nenadnem padcu 111 se nje je zamrmrala pestunja v grozi ne- le — kakor čudežno, za najspod- kedemonce, podvrgel sosede Tra razločne slutnje. "Prosi Boga. da njo vejo; brez nezgode je padel v ke do Črnega morja, prekoračil ............ ................. bi bilo kmalu konec vojne: ko se gredo — samo dlani so bile odrte Halkan in Donavo ter ropal po ske sJ"je1. avgusta letos u- Trinerjev nerjev ameriški eliksir iz grenkr-ga vina drugo leto in nikakor bi ne niogel na svetu brez njega živeti." In v resnici je to neobhodno potrebno sredstvo pri zapeki in vseh z zapeko združenih nerodnostih iz boleznih, za splošno sla- l kratko in bridko: ro- '»rov in, m razcepljeni v razna imajo hesedo dr { zgodovinarji. "u f " , "Tf ' ♦ , i zpustile oporo razmah- debla. Filip, kralj Makedoncev, J l>°st, glavobol, nervoznost, bolez- adnem padcu in se uje- je premagal Atence, Ilire in La-! odtisi nrstov nn n^Skih notnih ™ jeter. in_ drob<>via- P,i vseh - Odtisi prstov na nemških potnih d istih Cena $l 00 listih. Po načinu Bavarske in Sakson- vrne do papa, ti ne ho nič več hu- do krvi Pestunja ga je našla v veži, se-Mož je vzdihnil in krenil na vrt; dečega na stopnjicah. Gledal jo videl ni, kako je hitela Liza po je s široko odprtimi očmi, rekel stopnicah, vsa sključena, z drobni- j ni besedice. obliž je izvrstno rabo samo mi, spešnimi koraki, obličje vse v gostih solzah. Drevje se je zgibalo in šepetalo, ha ha je se z vonjem svojega pomladnega cvetja. Največ je vedel povedati divji kostanj pod oknom materinega salona. Mož se je ustavil in pogledal Mož! Kaj ti je. mali? Za napodili so ga Tribali (Srbi) in ga v boju ranili. Njegovi vojaki so pustili Srbom ves plen in se ve Nemčije odtise prstov na pot- seveda, gotovo takoj pomaga pri nih listih. Vlada je prišla do tega revmatizmu, nevralgiji, pri napo- Boga svetega? Pojdiva, Mož, po- vrnili z ranjenim kraljem v Ma-jdiva v tvojo sobico . . . tako, da; kedonijo. Ko je ozdravil, je šel s . . . v sobico!...." "Ne tja! Pusti me. Liza!" Skoraj srdito se je iztrgal starki in odprl vrata v očetov kabinet; Liza pa je tarnaje sklenila roke i (Zah. Rusiji in Slovaš-1 vedlo tl"ldi za vse p"reostaie drža- zdravilo, za zunanjo kem). S 40.000 zaplenjenimi dečki in deklicami se je vračal, a zaključka vsled varnosti pred po- rih, raznih nesrečah itd. Cena 2-1 narejevanjem potnih listov, kar in 50c, po pošti 35 in 60c. .I"s.«f je bilo dosedaj večkrat v navadi. Triner, kemik-izdelovalee, 133:; Vsaka oseba, naj si bo že domačin 1339 So. Ashland ali tujec, ki zahteva potni list od 111. nemške oblasti, mora dati poleg - natančnega opisa tudi svoj odtis prstov, tako da s takim potnim li- sinom Aleksandrom nad Atence, kar dokazuje, da ni bil Grk: u-henem je naročil Aristotelu. Ma- ave., Chicago, (Advert is.) IŠČE SE. gor; mahoma ga je popadla str«.- in hitela klicat gospo generalko, stna želja, pogledati skozi visoko okno v ta razsvetjeni, veseli pro- Čez nekaj minut so se odprla ni bil Grk. Po Filipovi smrti je vrata kabineta; domači učitelj je podvrgel Aleksander najprej Tri- kedoncu, ki je imel grško omiko. stom ne more nihče drugi poto-da je poučeval sina Aleksandra, kar je nov dokaz, da Aleksander vati. stor. Moral bi plezati . . . Ali bilo mu je, kakor da ga ogreje in poto'azi stopil v polmračni prostor in za- hale (Srhe) in Trake ter (iete pogled v paradiž, ki si ga j«1 zaprl mama te kliče klical kakor v zadregi. "Kje si, Mož! Pojdi z mano s tistimi svojimi nepremišljenimi besedami. Bil pa je res preneu- ščati men ;zakaj ne bi smel učitelj sede- re. ti v očetovem nastunjačr ' . . . Mož se je oprijel debla s svojimi ozkimi nenaravno nežnimi ročicami. Nato ga je izpustil in se-zul šolnjičke. Splezal je gor, o< veje do veje, pomaknil se 1 liže, iztegnil vrat . . . "Kdo ječi?'.' je viknila generalka. "Tako čudno strašno je zastokalo! . . "Ne plaši se, duša! Veter pri-pogiblje veje ... ne plaši s» . . Mož je plezal dol, šklepetaje z zobmi, spuščaje se naglo, brez misli. avtomatično, kakor da beži v velikem strahu Nato se je skril v najgloblji konec vrta in ihtel tiho in turobno strastnimi, besnimi stresljaji kih mladih prsi . . . med Donavo in Karpati. Nato jo je mahnil proti Dariju, kralju Perzov. Njegova vojska je obstojala iz makedonskih Trakov, ki Moža samega vse te veče- jim je dal svobodo. Grkov ni maral, ker so bili nezanesljivi vero-lomneži in jih je mrzel. Aleksan- Naposled res ni bilo prav. pu- "Ali pojdes? Daj mi roko, pojdeva k mamici ..." "Ti! ..." da ODDA SE STANOVANJE na West Side v Chicagu, 111., za •ti 1.00 mesečno, sestoječe iz 5 sob, ležeče v II. nadstropju iz opeke zidane hiše. Plinova razsvetljava, vse na novo prebarvano, ali 16 sob prikladno za boarderje, alii^1-prenočišče za delavce. '(Working-men's Rooming Hotel.) Najemni- der torej ni bil Grk, a tudi Rim- na nizka. Sobe se bo prenovilo. Ijan ne, ker Balkan Rimljanov Brezmejnost gneva je bruhnila takrat še ni poznal. Bil je Trak. 1 v tem otroškem kriku torej Slovan. Grško ime Aleksan- Nato je /videl učitelj Moža. ka- der je nastalo menda iz Aleša, O-ko je dvignil nekaj z obema ro- - Ključe je dobiti na top floor 4H0 N. llalsted St., vpraša se pa na: 226 So. La Salle St. Room 1004. (Advert. No. 37.) Rad bi zvedel za svojega pri jatelja po imenu Nikolaj Papič. Odšel je neznano kam iz Biwabika, Minn., dne 14. decembra P.115. Cul sem, da se sedaj nahaja v Jolietu, 111. Prosim, če kedo izmed eenj. rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj mi ga naznani, al. naj se mi pa dotičnik sam pismeno Sporočiti mu imam lie! a j zelo važnega. Josip Francki, 70o Jackson St., Eleveth, Minn. (Advert. No. 36—38.). ČITAJTE IN ŠIRITE GLASILO K. S. K. JFDNOTE! kama. Blisk je šinil proti njemu., tako omahnil je in udaril s čelom oh tla . . . Generalka je planila v sobo in obrnila električni gumb: učitelj je ležal na tleh s prestreljeno glavo . . . Mož se je naslanjal k zidu kakor mrlič ... in pred njegovimi nogami je ležala očetova obzidanega pištola . . Mati je planila s poslednjo is-razsodnosti in zapahnila Opotekla se je naprej , . OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO PREGLEDUJEJO DENARNI ZAVOD. >ib- krico vrata. Ko ga ni bilo k večerji, so ga proti Možu . . . grabeč z rokami . našli v njegovi sobici pred očeto- Toda spoteknila se je ob učitelje- vo sliko. Zrl je vanjo kakor oka-menel, roke sklenjene med vazama s cvetjem. Ustnice so se mu premikale brez šepeta, njegov o-braz je bil bel kakor porcelan "Mož," je dejala mati in se sklonila k njemu. *'Kaj ti Mož? ..." Pogledal jo je. zaprl oči, po-škrlatel in prebledel zaporedoma. vo truplo in padla onesveščena | nanj Zunaj je vstalo kričanje: vrata so se razletela . . . slivžinčad je planila v sobo. Porinili so ma-j lega ven; stara Liza ga je vlekla, je, v njegovo spalnico; plakaje s čudnim, zateglim glasom: "Kaj se je zgodilo. Mož? . . . Ah, kaj. ti si še majhen, ti ne raz- Mož, ti imaš težko vest! Sto- umeš ničesar . . . Kaj te poprašu- jem, Jezus Jezus! Ostani tukaj. Mož, ne boj se . . . takoj se vrnem k tebi ... in mamica... .o, moj Bog! . . Toda pozabila ga je v zmešnja-poznej ti povem vi, ki je napolnila hišo. Ko se je polegel hrup in so odpeljali uči-Generalka ga je pustila in od-j tel ja ter spravili nezavestno gene- ril si nekaj, kar ni bilo prav "Sem, mama ..." "Kaj si storil, Mož?" Povesil je glavo nizko . . . . . in šepni' "Pozneje vse, mama nize f šla; mehke misli v so prosile samote. njenem srcu ralko v posteljo, so našli Moževo sobo prazno, na mizi pa list z o- Mož je ostal sam; da je bolan troško pisavo, ves moker od solz: je, rekel pestunji. Napravila mu "Ti, mama. gotovo še. ne veš. je posteljo, položila ga in prekri- da je padel oče v vojni. Jaz po-žala; nato je zdrsala težko in sto- jdem za njim; odpusti mi! Povej kaje proti čumnati. vsem, da sem storil tisto zato, ker Zaspal je še le pozno proti ju- je bil učitelj preveč hud pri potni: ko je prišel poljubit mater, | uku. Odpusti Možu in moli zanj je bil bled, a miren. Samo ust- da ga Bog ne zavrže nice so mu vzdrgetale zdaj pa zdaj . . . Zvečer je bilo kakor dan: mati in učitelj v Mož sam. Naslanjaje se na hiš- lahko vsak dan damo kakih t rinem pragu, je prestregel časopis: j desetih let. Njeni lasje so beli vedel je že. kje iskati brzojavke.1 kakor srebro: ko se izprehaja po Mož je bil izginil: nihče ni več slišal o njem, zaman je bilo vse prejšnji iskanje . . . V blaznici mesta K. pa vidif salonu, na Tekel je v svojo soDico, zaklefi' se in začel slovkovati. sledeč ? prskom vrstici za vrstico. Bila so prva poročila o zadnji, odločilni bitki . . . Neprijatelj poteptan in uničen . . . lastne izgube strašne . . . trije generali padli . . . med njimi — o Bog! . Mož je kriknil kakor zadet na ---- smrt planil kvišku in obstal pred Mož z velikim klobukom ni ve-očetovo sliko: neme solze so mu dno gospodar hiše. udrle potokoma po drobnem o-brazu Zgrabil je fotografijo in parku, drži roko iztegnjeno, ka kor da bi vodila otroka. In zdaj pa zdaj se ustavi, poklekne pred nevidnega in prosi s sklenjenimi rokami: "Odpusti, dete moje . . . odpusti, Mož! S krvavimi solzami izmijein svoj greh ..." Pogrebniki vozijo počasi, veli- jo začel poljubljati blazno, z vso i dar pa — sigurno. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA USTANOVLJENA L. 1852. PITTSBURGU« SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI. — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMSKI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino pod garancijo 100 KRON ZA $13.00 POZOR: Denar pošiljamo v kraj brez posredovanja drugih bank. Denarne pošiljatve za slovenske kraje izplačuje v našem imenu ljubljanska podružnica C. KR. PRIV. KREDITNEGA ZAVODA ZA TRGOVINO IN OBRT NA DUNAJU. THE FIRST-SECOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. PITTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja v atari kraj. Kuverte in papir Lastno poslopje. Vam pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. ■H^H L w bi di oiieSrciP i IggafltfL- fill r.fi nn MMrifia: riftttlffl 'MMBBCPBBCTOJ] \wSm MMMjiMMlL HMMI* P^OEPfiCCOCCrMJ Na znanje pošiljateljem denarja v staro domovino! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, da se vsled vojne izplačajo mogoče z zamudo. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, AMPAK NASTATI ZAMOREJO LE ZAMUDE. Mi jamčimo za vsako denarno posiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojne, in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja. K: 100.00 $13.50 K: 1000.00 $132.00 tvrdka FRANK SAKSER 82 Cortlandt St., New York, N. Y. ADRIJO... Povcft iz uskoiko-benecansltih bojev. — Spisala Lea Fatur. (Nadaljevanje.) I1606. je zaplenil Juriša dože-vo ladjo, odnesel 10.000 zlatov v gotovini. Nato je napadel še la-dje po beneških lukah. Rovinj, Vestro in druge. Tedaj je zaprl beneeanski admiral, Ivan Conta-rini, morje pri Reki, Senju in Ba: kru. V imenu stotnikovem in v i-menu senjskega mesta se je pritožil pri admiralu Frankolov pod-stotnik .Jakob de Leo. Frankol je bil torej na potu v Gradec. Jakob de Leo je dokazal, da so storili ta • op le nekateri nepokorni Uskoki pn>ti stotnikovi in meščanski volj'. Nadvojvoda se je bal, da bi \ rgli Benečani svoje posadke v Tri morje. Poslal je zopet Vida Ki-sc!a v Sen j. Prišel je s stiristoyvo-j;:ki. Strah po Senju je bil vedik. Pa Kisel je obsodil po dognani preiskavi le dva izmed krivcev na smrt. A se tistih je bil eden Arba-na.. Drugim je odpustil proti pogoju. da vrnejo plen. Tajniku be Jaz sem pa vedno za to, da se čuvajo stare pravice." Da, Frankol. Ti si naš, če te tudi ni rodilo hrvaško Primorje", mu stiska Juriša roko. "Kaj praviš: Prisilili smo novega hrvaškega in ogrskega kralja, da nam je dal bana s starinsko oblastjo od Drave do Jadranskega morja. A-li bo Tomaž Erdoedi mož, ki se ba znal ustavljati z železnim če- j kuhajo pšenico, kašo lom vsem spletkam in predznos-tim tujecv? Ali vstane še kdaj Hrvaška, samostojna, velika? Hrvaška Zvonimirjeva, Hrvaška, kraljica Adrije?'' . Frank Petkovšeh so sklicale svoje nemirneže okrog ognjišča, so spravile perilo, plenice raz kline pod oknom. Da ne »In- 720 Market Street h ne mrak v perilo, da ne škoduje WAUKEOAN, ILLINOIS. otrokom. Zastopnik raznih .parohrodnih družb. Fskoški otroci sede za ognjiš- Pošilja denarje v staro domovino in o- KATARINA TRLEP, Irucena slovenska babica se priporoča slovenskim ženam v La Salle, 111., in okolici; pomagam tudi slabokrvnim ^enam. /i.n • ; pravlja notarske posle. \Kortnjiie, ge toplo priporeča Slovencem v Wau- 24 — 5th St. Telefon*št. 452 kegan in okolici. - — . _ DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. i HI društvo SLOVENSKI DOM' Chicago, 111. Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Domače podjetje. Ustanovljeno in Slovenskem Domu, 57 in Butler St., inkorporirano po zakonih Pittsburgh, Pa. države Illinois. Uradniki m leto 1916: | gprejema hranilne uloge in po Predsednik:^John Mravintz, 1107 jsojuje denar na posestva in na delnice tega društva. Delnice se plačujejo po 25c na teden in vrednost vsake delnice naraste v teku 572 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. • Roiakil Poslužite se tega izbor čem, jedo papeščak krompirju podobne), se igrajo s kokami (pečena, razpoka na koru-zn). Možje drgnejo rjo raz puš-kovnike, brusijo nože, cepijo s ce-pljenko trske, navijajo skozi gla-dež volneno ali laneno nit raz mo-tovilo, pletejo male ravšeljn* (mreža na okroglem lesu. Tudi za rake), velike mreže. Gospodinje | pripravljajo suhe ribe. Druge ženske ple-to maje, nogavice, kape. Predejo oveio volno, lan; tko, šivajo, vezejo, delajo opanke, pisane šle-bedrice (suknjeni šolni, bogato iz-Tožno zmaje Frankol z glavo, j vezeni), tople pačme (solni, sple- j Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. "V sedanjih razmerah? Ne. Re- teni iz suknjenih štritofov, toplo!wrrtKn*: Tremppush' 4628 cem ti, Juriša: Kod za rodom bo podloženi. Veselo plapola ogenj. , * L . umiral na straži, v boju. ('rez dol-! Stara babica vrti preslieo in pri j ButlTr sT Etna Pa J' ga leta. črez veke vstaneta morda j poveduje otrokom, kako nevarno Vušt. zdravnik*'Dr C J Syber Hrvaška. Bosna, prenovljeni, po- da je zdaj zunaj za otroke, fante i gfcg Lockal St., N.S. Pittsburgh, Pa! mlajeni. A zdaj . . . Pripravljajva j in deklice. Po otroke hodi mrak, j čiani sprejemajo v društvo od nega načina pri hranjevanju I se na smrt, Juriša. In če nam ne jih odnaša v visoke gore. Hodi po lie. do 50. leta; posmrtnina je $1000.J Rojaki izven Chicaga! — Pilite zada cesarska sodba smrti, bodi- nje Martaloz, jim poje srce, jili $500. ali $250. Naše društvo plačuje pojasnila ' nio pripravljeni na vedne boje. Po proda na Turško. Odrastlo mladi- j $5.00 bolniške podpore na teden pri m danskega admirala, ki je prišel I siji je vzel Matija, naš svetli kralj, no lovi vukodlak, povodni mož, j vsaki redni mesečni seji. ••■ di teo vpili o podkupijenju ... Pa govori o zii prihodnosti. Kmalu gospodinja morsko nogo na vra-1 Za vsa pojasnila se obrnite na zgo-o»! takrat je vsled Radičevega dobimo, kot kažejo znamenja, no- tih, da zabrani vhod volkodlaku raj imenovane uradnike društva. V pr (l!o«'a in drugih okoliščin izgu- vo vojsko s Turki. Cesar'nam je in mori. Polno neznanih bitij, zlih i slučaju bolezni se mora vsak član tega bil hrvaški general svojo na ki o- dovolil, da smemo delati izlete na j moči izpušča nečisti duh ponoči. društva aney^^iUsbirJlf ničnost napram senjskim Fsko-1 pasjeglavce . . . Benečani niso zi-j Noč ima moč. t e slišite tuljenje Pa.t dan ko lboIi m' ravno tako' k j 1111 , da4i zaman Palmanove, ne utrjejo volka na Strmcu — ni to volk. ki zopet do ozdravi. Pa če jim ni naklonjen hrvaški zaman svojih mej. Vojna, nemir bi prišel rad pO ovco v Senj, raj-1 —----— general, jim je naklonjen sam ce- pretita na vse strani. A da nas u- nik je, grešnik, ki se vrača v po- j sni- Rudolf ll. Večkrat je že po- gonobe sedaj, žal bi ti bilo za obri-j dobi volka z onega sveta in izpije hvalil Senjane, imenoval Senj "e- te turške glave, in za lepe bene- kri živalim, človeku. Pozabili so, .lino trdnjavo v cesarstvu" "an- čanske ladje— kaj, Juriša ?" neprevidni sorodniki, da bi mu t< nun-ale eliristianitatis" (pred- "Žal!'' pravi zamišljeno Juriša j zastavili pri pogrebu pot — a zdaj nja obrambena straža krščanstva) in gleda v žerjavico in na mater, odganjaj ga . . . Treba ga je izko-Ker mu ni bilo mogoče, pomagati kot bi mu bilo žal še nečesa druge-j pati, mu predreti s svežim kolom Sen janom do stalne plače, jim je ga. Mati razume, vzdihne. Ne sa- srce . . . Tako je v mraku in noči potrdil iznova njihov grb. jih po- mo po bojni slavi, ne samo po ma-j polno tajnih moči in nevarnosti, j hvalil zaradi njihove velike ver- teri in po sestri bo Jurišu žal . . . Stopiš nevede na križpot, na kore-1 uosti in zvestobe. O črne, krasne, solčne oči, zakaj ninico, in ne veš. kje si. Vile te In ko je dospel v Prago Anton motite mir mojih otrok? L)a ni vi- vzamejo v svoje kolo, ti zapojo, I Mikulanič, zlati vitez, dvorski, del Juriša Cecilije, da ni videla da ti ostane glava in srce bolno! knez in otoški stotnik, k cesarju. Zora Foscarija — mirneje bi za- žive dni. da toži v imenu vseh vojskovodij, prla mati od joka trudno oko... Živo oko široko odprto, poslu-j stotnikov, zastavnikov in vseh Vsi štirje molče, deček dremlje.I ša uskoška kri. Deklice se stiskajo senjskih vojakov Vida Kisela za- v ločku vre, burja se zaganja v j plaho k babici, fantiči gledajo v radi kršenja senjskih pravic — dimnik. Pozno je ali rano. Kaj- omreženo okno, v dimnik. Kaj ne; pravic, katere so dobili od prejš- ti davno je minila polnoč. A Bog migajo tam suhe ribe, drva . . .j njih vladarjev, posebno od Matija ve, če bodo še kdaj skupaj z mol- Kaj ne vabijo skozi okno endue Korvina — je potrdil cesar mestu čečim Vulatkom. On molči. Nje- moči temne, burne noči ? Joče, evi Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občin- Stavbinsko in posojilno!-- j0Zt došli! NA SVIDENJE! GEO, FLAJNIK, LASTNIK 3329 Penna Ave, Pittsburgh, Pa. Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay. tajnik, 1840 W. 23 Si Frank Banich, blagajnik. Pošlflte seda) vaš denar v stari kraj brzojavnim pbtom Brzojavne pošiljat ve so sledeče: za 100 K. $17 — K. 200 $31 — K. 300 $45 — K. 500 $73. —S tem so vsi stroški plačani.— Denar bode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo že 6. nedeljo. Za Vaš denar Vam jamčimo. PRODA.JEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 1334 W. 18th St., CHICAGO. ILLINOIS- (Mednarodna menilniena banka) Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik Pfcysltlsii-Siirgteii Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Comer Clay St., JOL1ET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradn« are: 10—12; t—4j 7—8. Chicago telefon: 4tt5. Dom 219$ L. JO SIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA , 2236 S. WOOD STR. CHICAGO, ILLINOIS. Telefon Canal 298 Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. eesti? Gostilna znana in prodaja vina. Le tam najbolje boš dobil /.a jesti. Za žejo pivo dobro se prileze. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček- človek si lahko priveze s požirkom igane kapljice za "baro". Martin Nemanich ta slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. , wwxwv li burja. Prasketa ogenj. "Daj", pravi babiea gospodinji, "vrzi četrtkove soli v ogenj. Hog zna,, kaka duša se viea in prosi naše pomoči." Otroei se ozirajo v temne kote velike kuhinje po duši, ki se reši iz ognja, se ustavi morda v hiši... Zavetno je v topli kuhinji, v z«»prt vs«» stare pravice, izročil Se- mu je tako težko iti od Milke v njanoni v dohodek vse vasi in gra- mrzle gore. — Oj težko. Pa se nio-dove. katere so in l»odo še vzeli ra rešiti. Mora voditi Juriševo Turkom. Da morejo tako preživeti vojvodstvo, skriti plen v jamo v pošt 1*1111 se he in svoje rodbine. Vi- gori. Naj ne pride več v benečan-dii Kiselu je zapretil cesar še po- ske roke, kar je zaslužil, kar je sebej, da naj pusti Senjane, da u- plačal Senjan s krvjo . . . živajo v miru svoje stare pravice. Vsi štiri molče. Mati motri le-kajti "vse kar imajo ti ljudje, so pe sinove poteze. Ali. da jc njen si stekli v borbi s Turkom." veliki, slavni Juriša. majhen de- družbi domačih. Pa uskoška kri se Tako cesar. Drugače hrvaški ček — vzela bi ga v naročje, skri- ne zataji. Fant želi v temno, pri-geueral. Vzel j<; Mikulaniču stot- la, varovala vseh nevarnosti. Pa godkov polno noč, vpraša babi-niško mesto, ga vrgel v karlov- on je mož. junak, ona uboga, sta- co: "Kaj pa haramije v gorah, ško ječo. Doliodek tistih vasi. ka- ra žena ne more zadržati Usode, na samotnih cestah? Kako da ne tore s.* vzeli Senjani Turkom, je katero izziva sin . . . Da ga more sne teh ne volk, ne medved, ne na papirju. Kdo se bo boril s sil- rešiti vsaj ene boli, srčne boli . . . volkodlak ponoči, jih tie zavede 11 i m hrvaškim generalom'.' Saj je Frankol zazeha in vstane, išče ne vila, ne salemsonar, ne povozi vzel š" mogočnemu grofu Nikola- klobuk. — "Za božjo voljo!" vesla?" ju Frankopanu konjeniško stotni- vzklikne Orlovička. "naredi ven- "Vsakemu ; junaku je dala jo snj dela s Hrvaško, kot se dar križ črez usta. gospod — veš. skrbna mati zapis, ki ga varuje dela /. vsužnjeno deželo. To je za- da uide pri zehanju rad nečisti čarovnic;— volk. volkodlak se ga h\ala Hrvatom. O. visoko je ne- duh v človeka." bojita, ker je pojedel volčje srce. bo car daleč. Ošabna nemška , Frankol naredi po navadi Pri- Veliki junaki nosijo tudi kamen-go*p«. A(lrijo . . . Mlada mat. e(ja k- V en. pa. da bodo napeli Benečan, Zunaj buči morje, kot da se Ju- bo strah Tllrka in Benečana. Si.č-,n Nemci vse mocr, da spravijo, riševe lllisli ... ka gegtpica|n zlatnikov otroke ,,H ,uolJe- Frankol se poslovi. Juriša ga | za upletnjake. materi sukna in svi- l)a. slabi easi so prišli nad u- h0ge spremiti, jemlje taral raz ste-! le za obleko. Mei\ ženskami sc raz-l»ogo. od vseh strani stisnjeno, iz- prižiga lojevico. Mati zagre- vname živahen pogovor o seda- koriščano Hrvaško pravi Juri- be žerjavico, naredi križ črez o- njih in prihodnjih junakih. Žen ša in plemenite črte junaka napol- geTlj Nakrat poči faral izleti iz| ske se vesele tudi dne, ko se boj m globoka žalost. "V utrjenih me- .JuriSevih rok, <;ipe se razlete v zvijal na kolu, nad ognjem MiTrta- stih zapovedujejo zapovedmki drobne kosce. Plaha, bleda skoči loz, turški vohun, ki k™de uskoš- tujci, imenovani od nadvojvoda.: mati ^ sinu -Spomin!" izprego-! ko deco Lepe plače in dohodke vlečejo od vore trepetajoča usta. "Spomin!"! Mrko inolži gospodar, molče i posestev na Krajini. Saj ima kar- kima glavo Vulatka. Osupel stoji, lirlajši bratje. Potrka na vrata, lovski general 12.000 tor. letne Jnriša. Faral mu je padel iz roke, žen^ke s0 preplašijo, možje sto-! p|,,e. In n, mu treba, da se mudi izbit od nevidnega udarca. Rad bi;pij<) naglo k prišlecu. V skender- v Hrvaški. On se zabavaJahko do- se nasniejai materinemu strahu. ju (p0nošena obleka iz raševine),! ma. ko potegne denar. pa grb mu Rre po koži. Frankol : kapo iz jančevine do ušes. v opan-' "Tujci se pasejo po nasi ženi- se prekriža. kih stoji ITskok v kuhinji. Iji - teptajo naše pravice. Se ba-j IX. (Dalie prihodniič.) na nam niso hoteli vee dati , se Mestna vrata so zaprta. Po senj-__ jezi \ uletko. skih ulicah kraljuje burja, išče Bajoneti, katere se je rabilo v "Vrag ž njimi!" zakolne Fran- mrak otrok. Kosmatinec, dolg kot bitki pri Waterloo so bili za eel kol. "Ne spoštujejo več ne.zgo- žrd in t-enak kot nit, se ozira za- čevelj daljši nego so pa dandana-j dovinskega, ne narodnega prava, man za njimi. Skrbne Senjankc ' šnji. hoče vzeti hrvaško Primorje. Zrinjske. Fran kopa ne hoče potisniti od morja. Že je vzel Zrinjskim Maker. Kraljevic.o, Frankopanom hoče vzeti Novi. Trsa t. kot jim je v/rl Toun. Grahovo. Da. slabe ča- toliko Turkov . . . Tudi Turki nosijo sicer zapise, a ti niso od Boga, ne od svetnikov božjih..." Dečkom zaplamene oči. Skočijo k očetu: "Oče. kdaj pojdem s teboj nad Turka — v Benetke?" O-j troške oči se iskrijo od želje po razbijanju, po plenu. Vse. kar je lepega pri njih. je s Turškega, iz Važno naznanilo k za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence. Znano je nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortageges kar jim žal donaša primeroma ie malo obresti, morda samo po 2V2 ali 3'> ? Ta denar hi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki hi jim donašal OD 5' « , *>\S/l DO 6'i OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To hi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot hi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. Tvrdka ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, U!. je ena izmed dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi sni<» prodali zadnji čas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100.000.00 raznih bondov in obveznic z visoko donašajočimi obrestmi; ti bondi so tako sigurni, kakor * g »tov denar. Vsled tega se priporočamo toplo tudi društvenim uradnikom, osohito blagajnikom, ter tudi posameznikom, ki imajo denar naložen na nizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo v vašo lastno korist. Pišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali tafkoj*zastonj potrebe informacije. Bonde se kupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III.