NAŠA SKUPNA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Kaj ukreniti pri prometni nesreči?
Če smo zapleteni v kakšno kritično situacijo iz katere mora nastati promctna nesreča, se lahko vprašamo, kaj bi tedaj storili? Ali je sploh mogoče še kaj ukreniti? Vsekakor je mogoče, če imamo dovolj prisebnosti in vozniške izkušeno-sti.
Pri promctni nesreči je frontalno trčenje naj-hujšc. To jc taka nezgoda, kjer dve vozili, ki hitita v nasprotni smeri, trčita s celo sprednjo površino. Hitrostni sili dvch v nasprotno smcr hitočih avtomobilov sc pri trčcnju scštcjcta. Prva dolžnosti voznika, ki sc zave, da bo v naslcdnjcm trcnutku Irčil ob kak prcdmct ali naspmti hilcčc vozilo, jc ta, da prepreči frontal-no trčcnjc. Za to jc potrcbno izredno obvlada-njc vozila, kajti v laki situaciji bi morali posku-siti pnstaviti vozilo vsaj nckaj stopinj počcz.
Encrgičcn prilisk na zavoro in istočasno mo-čan odklon z volanom, napravijo mnogi vo/.niki pomotoma. Pri frnntalncm trčcnju bi mogli 1<> narcditi nalašč, kcr s tcm dosežcmo dvc stvari. Prvič, hitrost vo/.ila so znatno /manjša, kcr kole-sa nc hilijo v normalno smcr, tcmvcč počcz in drugič, vozilo nc trcšči z vscm pročcljcm, lcm-vcč morda lc z robom in šc lcdaj uc pravokotno, tcmvcč pošcvno na smcr prcmikanja.
Neverjetno sc sliši, vcndar stalistikc dokazu-jcjo, da jc za našc tclo boljc, čc pri ncsrcči nc izlcli iz kovinskc klctkc.
Pctkrat vcčja ncvarnost jc, da sc smrtno po-škodujcmo, čc pri promctni ncsrcči zlctimo iz vozila na prosto. Čc ostanemo v vozilu, so po-škodbo, ki nastancjo, različnc. Najhuj.šc nasta-nejo v glavi. Skoraj dve tretini smrtnih pritnerov so zakrivile poškodbe na glavi. Na drugem me-stu so poškodbe na udih, to je na nogah in rokah. Volan zakrivi največ poškodb na prsnem košu. To so najtežje poškodbe šoferja. Torej, drugo pravilo v slučaju prometne nesreče je, da preprečimo , da bi naše telo treščilo z veliko silo v ohišje vozila.
Zavedati se moramo, da pri trčenju hitrost vozila skoraj hipno pade na nič, naše telo pa se v prošforu zaradi  vztiajnosti  sile še premika s
hhrostjo, ki jo je prej imelo naše vozilo, Prav zato bi morali iz avtomobila odpraviti vse ostre prcdmete in trde robove. Vsa notranjost sodob-nega avtomobila bi morala biti prevlečena z mehko oblogo. Toda, naša vozila so pač taka, kakršna dobimo iz tovarne. Zato usmerimo naše ravnanje tako, da bodo posledice trčenja čim manjše.
Prcj smo rekli, da je pri prometni nezgodi najbolj prizudeta glava. Zato jc važno, da se pri ncsrcči varujmo prcd poškodbami glave. To najuspešnejše napravimo, čc prcd obraz prck križamo roke. Morda si pri tej ncsrcči polomi-mo rokc, toda zavarujcmo si glavo. Druga stvar nc katcro moramo takoj pomisliti jc, da prcprc-čimo, d<i bi s prcvcliko silo prilctcli v ogrodje avUimohila. To dosežemo tako, da sc močno uprcmo na nogc, da no odlctimo in da zmanjša-mo ra/claljo mcd našim lclcsom in prcdmctotn, v kalcrega bomo ncizbcžno trčili. Šofcr ima najvcčji fizični slisk z volanom, saj sc ga takorc-koč clrži z vscmi šlirimi.
Najvcčja ncvarnosl za šofcrja jc v/.vod vola-na, ki mu pri trčcnju utcgnc prcdrcli prsni koš. Zato naj sc šofcr skuša v primcru Irčcnja vcdno nagniti nckoliko proti srcdini vozila, da sc izog-nc vsaj osi volana. Pri mnogih nczgodah. stc opazili, da so potniki, ki so scdcli na zadnjih scdcžih, ostali skoraj nepoškodovani, kcr so so znašli ncvcdc mcd prcdnjimi in zadnjimi scdcži. Zato jo dobro, da so potnik, ki scdi na zadnjem scdcžu, zavcda, da jc pri nezgodi najboljc, čc sc sključi počcz za hrbtni dcl sprcdnjcga scdcža. S lem spravi svoje tclo v rclativno ugodno lego, v zavetje trpcžncga sprcdnjcga naslonjača. Pogla-vitno je pač, da naše tclo ne prileti z veliko silo ob ostre predmete.                                      nf
Torej, samoobramba ima veliko vlogo pri pro-metni nesreči. Zato imejmo prisebnost, da reši-mo tisto, kar se rešiti da. Vendar pa je najboljše, če napnemo vse sile, da do prometne nesreče sploh ne pride.
                            VELJA KOCIĆ