| Posamezne fitevilket | Navadne Din 1*—& I ob nedeljah Din 1*50. H .TAEOR* bhaj« r»»k dan, raavea B nedelje ia praznikov, ob 1&. ori ■ N datumom naslednjega dne ter sten« H mesečno po poSti D 12*50, ia Ino* g aemstvo U 20*50, dostavljen na dom ■ p 14*—# na izkaznice D 12’5Q j- iaasrati po dojfovoro. || NaroSa w prf npr a vi »TABORA*, K MARIBOR, JnrŽ&va alica ttev. 4. -T BOR P oaamezne Stevflke« Navado* Din 1'—, ob nedeljah Din 1*5Ql UREDNIŠTVO m aahaj« w Mart-koru, Jurčičev« UL IH. i, L u<|. •tropjo, Talefoo btmuk M. 273. UPRAVA n Bahaj« * Jw£ičcv< elid H. «, pritličje, Atmn Telo- r«a a. U. — SHS poitnSM račun itm, 11.7S7. Na naroo!« bnx t - / - ' i , i popravila železnic po poplavi. se izplača vsem državnim nameščencem s 1, januarjem predujm na račun poviškov za mesece oktober, november, december in januar. Do končane klasifikacije se nadaljuje z izplačevanjem teh predujmov. Po končani razvrstitvi in klasifikaciji se potom diference izravnajo. Oni ki bi prejeli premalo, dobe diferenco naknadno izplačano, dočim bodo morali preveč prejete zneske vrniti državni blagajni. Finančni minister jo dobil nalog, da izdela načrt, kako bi bilo izplačilo mogoče v okvirju sedanjega Proračuna, Prometnemu ministru je bil dovoljen kredit v znesiku s in pol milijona dinarjev za popravila škode, nastale vsled zadnje poplave na železnicah. Dnevna kronika. — Odlikovanja. Nj. Vel. kralj: Aleksander I. je odlikoval gg.: Antona Kol-Ča, Štefana Patornuša, Franca Gigerla, Jožefa Konečnika in Antona Kraaerja, delavce, ter Mihaela Habermrmna, delovodjo železarne na Muti z zlato medaljo za vestno službovanje. Imenovanim bodo izročene zlate medalj-? in tozadevne diplome na svečan način po slovenjgraškem1 okrajnem glavarju dr. Marku Ipavicu v nedeljo dne 15. tnf. ob 12. uri v prostorih železarne na Muti. Čestitamo! Za Malgajev spomenik v Gnštaniu je odbor prejel sledeče nadaljne zneske od gg. nabiralev: Kurbus, Slivnica SO D; dr. Čuš, Kočevje, 180 D; Mravljak J., Vuzenica 140 D; Milka Lepe, Marenberk 75 D; dr. Franc Kandare, Krško 605 D; Rudolf Vudler, Petrovče 150 D. Prej 8936.75 D, sedaj 1170 D, skupaj I0.10G.7« Din. . Novi predsednik centralnega odbora Orjune se ne piše dr. Levutič, kakor je stalo pomotoma v listu, ampak dr. Leontič. Ministra Vujičič in Trifkovid v Sloveniji. V soboto popoldne sta prispela v Ljubljano ministra Vujičič in Trif-kovič, da se na licu mesta prepričata o škodi ki jo je povzročila zadnja povodenj V soboto sta se podala v Planino, v nedeljo pa sta si ogledala Gorenjsko do Bohinja, v pondeljek Celje in Savinjsko dolino. Za novinarskega atašeja pri našem poslaništvu v Varšavi je imenovan slovenstki pisatelj dr. Anton Novačan. Prehrana bolnikov v bolnicah. Ministrstvo za narodno zdravje je izdelalo nov pravilnik o prehrani bolnikov v bolnicah, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1924. — Opozoritev in prošnja! Bližajo se božični prazniki in z njimi Novo leto 1924, za katero smo izdali in založili žep-fli koledar y korist ia podporo našim so- trpinom-, bednim1 slepim’. Prosinio vsa« kega, kdor ima srce do naj bedne jšihV naj bi si omis.lil ta koledar. Je zelo pripraven: ima dnevnik za vsakdanje za« piske, poleg tega prostor za daljša bele« žko. Obsega tudi vozni red železnic y naši državi, je v platno in' lično vezan tei! stane samo 20 D. Dobiva se v vseh knji« garnah in trgovinah s papirjem, kako? tudi v trafikah, ki jih jiinajo Invalidi* Slednjič pri založništvu samem. Podpor« no društvo slepih v Ljubljana, Wolfova ul. 12. — To je ono pravo! Dobijo se šel vedno ljudje, kateri Fellerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravno se že črez 25 let v vseh deželah uporablja. Kdor je samo enkrat poskusil njegova izvrstno delovanje kot drgnenja hrbta^ udov itd. ali kot kosmetikum za usta, kožo in negovanje glave, bode gotovo rekel: »To je ono pravo!« Je velik« boljši, močnejši, izdatnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje. Prežene nahod, zobobol in umirava živce, 3 dvoj« nate ali 1 specijalna steklenica s pakova* njem in poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj« natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu« gen V. Feller, Stubica Donja, Elza trs št. 201, Hrvatsko. — Nemšfti uradniki dobe plače v /lati valuti. Glasom časopisnih poročil iz Ber« lina so pogajanja med nemško vlado ir) organizacijami državnih uradnikov gle« de določitve plač v zlati valuti, uspešno končala. Državni uradniki dobe 50% lanskih dohodkov, preračunanih v zlato va« luto, Sporazum eitopi v veljavo s 1. decembrom. — Prvo rusko žito v Angliji. Ta teden je dospel v London1 ruski tovorni parnik, ki je pripeljal prvo -žito, kar ga je po vojni izvozila Rusija v Anglijo. — Študentovski nemiri v Italiji. Ker je tudi napuljsko dijaštvo protestiralo zoper nameravano reformo vseučilišč, pri čemur je prišlo do krvavih izgredov, je minister prosvete odredil, da se tudi vseučilišče v Napulju do nadaljnegaza-tvori. — Potres na Tirolskem. Seismografski' zavod na univerzi v Inomostu je zaznamoval v petek ob 9. uri 59 min. 36 sek. močan potres, ki pa je bil zelo oddaljen. Gibanje zemlje je znašalo v Inomostu 0.2 m«j. Koroške vesti. Guštanj. (Koncert.) Minulo nadel j o Jel priredilo Pevsko in godbeno društvo vi proslavo ujedinjenja 5. koncert, ki je Bil kljub slabemu vremenu prav dobro obi« skan. Kakor vedno, tako je tudi društvo tokrat nudilo občinstvu izboreif program. Najbolj so ugajale pesmi: »Dobro jutro« s spremijevarijertf orkestra, »Ves dan1 je pri oknu stala« (tnsšafl zbor), »Pastir« (moški zbor), »Prišla je miška« (mešan zbor), Venček slov. narodnih pesmi (moški zbor). Pozornost je zbudil »Venček srbskih narodnih pesmi« (orkester), ker so melodije precej razlikujejo od slovenskih. Bil je lep večer —• vstopnina nizka. Med poslušalci ni bilo' inteligence slov. ljudske stranke iri n« delavstva. Žalostno, ako je zagrizenost tako velika, da niti slovenske p3smi it# glasbo ne pardonlra. Dober obisk pi naj bo »Pevskemu in glasbenemu drur štvu« v bodrilo in priznanje. Guštanj, Delavci Mariboržaiti, ki sbd se postavil tem možem! skupen pantheon. Kajpa, v skromni obliki! Tak pantheon bi bil trajen spomenik' narodne hvaležnosti onim, ki so vodili narod pred osvobojenjem, njim, Iti so delali našo skromno zgodovino. — Talkšne male pantheone namreč gradijo srbski trgi in vasi med vojno umrlim mučencem; s stališča materialističnega egoizma pač nepotreben posel... V Rogaški Slatini, kjer je naš Stritar preminul, bi se dala brez posebnih narodnih ali zasebnih žrtev njegova smrtna soba ohraniti takšna kot je bila ob pisateljevi smrti. Rogaška Slatina je dobro obiskan kraj in bi nam ne škodovalo, če bi lahko tujcem pokazali: Evo naš skromen Weimar! To je drugi konkreten predlog; nanj naj odgovarjajo oni, ki še imajo kaj čuta za slične reči, kajti kdor sodi vrednost človeka s stališča trebuha ali dobička, ta naj ne misli o mrtvih, ker še živih ne zna ceniti! x Magdalena. Ljudska igra v treh de-jaaiih. Spisal Ludvik Thoma. Režira: Joško Kovi£. Odveč bi bilo pisati o dobrih straneh Tliomove ljudske igre. V nji je vse na svojem mestu: značaji so taki, kakor jih nahajamo povsod med kmeti, dejanje se razpleta logično in neprisiljeno, dogodki nastajajo taiko, kakor nastajajo v samem življenju. Še sam tragičen konec se nam zdi naraven, dasi bi plemeniti Prepolje zaslužil boljšo u-sodo kot je morilčeva. Toda življenje je takšno; včasih se njegovi vozlji tako spletajo, da jih tudi najboljši človek ne more razvozljati, ampak jih kratkomalo preseka. Vprizoritev je bila na taki višini, da bi bili v zadregi, če bi hoteli-kaj prigovarjati. Režija g. Koviča je tudil tokrat pokazala veščo roko. Vloge so bile dobro naštudirane in so učinkovale v podrobnostih in v celoti. Gdč. Kraljeva se je v naslovni vlogi tako obnesla, da moramo njeno Magdaleno smatrati za najboljše, kar je doslej dala. Z očitnim umevanjem Magdaleninega značaja in s poglobitvijo v celotno dejanje, je dobro zadela Enačaj, napol po-mestjanjenega dekleta, ki prinese iz mesta kolketne kretnje, zadirčen glas in vedenje, katero spominja Magoalenine slabe preteklosti. Prav posebno se je ta kontrast s kmečko sredino posrečil v mojsterskem prizoru, ko z Lovrom obedujeta in ko v nji valovijo stara, nepokvarjena čustva hkrati s koketno vsiljivostjo predmestne potepuške. Skratka: gdč. Kraljeva je zadovoljila naše pričakovanje. G. Tepavoa še nismo videli v pomembnejši kmečki vlogi. Njegov Prepolje je bil globoko naštudiran in je zlasti v drugem in tretjem dejanju učinkoval z življenjsko pristnostjo. Igra g. Tepavca je kazala vse psihološke nijanse Tomaževega značaja: blago srce pod trdo grčo, odpor pravičnika proti vaškimi • mogočnikom itd. Glej Sturmova je podala bolno kmečko ženico Marijano zelo plastično in kar pri nji ni običajno — ubrano in enotno. G. Kovič je naštudiral hlapca Lovra tako pristno in domače, da smo uživali v njegovi igri. Tudi župan g. Grom je bil posrečen. Kontrast med njegovim in Prepoljčevim značajem je prišel plastično do izraza. Dobro je zadel figuro okostenelega pismouka - kaplana g. Skrbinšek. Lepo podan je bil dobrodušni a premehki značaj kmeta Plankarja (Ha-rastovič); tudi gdč. Petkova in g. Tomašič sta pripomogla gladkemu in prijetnemu učinku vprizoritve. Skratka: vprizoritev Thomove »Magdalene« je uspela kakor le more uspeti na našem odru. x Senzacija v in&iiborekem gledališču bo vprizoritev, Hasencleverjevega ekspresionističnega igrokaza »Onstran«, ki ga je preložil g. prof. Šilih. Dramo režira g. Bratina, ki igra vlogo moškega, vlogo žene pa igra ga. Bukšekova. »Onstran« bo podan v docela novi inscenaciji. y> to svrho bri. To je prvi poskus najmodernejše režije na našem odru. »Onstran« je globoko zasnovano delo z vso karakteristiko ekspresijonističnega umevanja umetnosti. Premijora »Onstran« se bo vršila v bližnjih dneh. x Še je čas. Božič je pred durmi. Marsikdo si beli glavo z vprašanjem, kaj naj bi poklonil svoji dragi ženki ali zaročenki, svojim starišem ali stricu, teti ali prijatelju. Najlepši dar je pač originalni umotvor. V strokovnem udruženju jugoslov. oblikujočih umetnikov je združena elita slovenskih umetnih slikarjev, kiparjev in arhitektov. Ni je panoge oblikujoče umetnosti, ki ne bi bila zastopana po izvrstnih strokovnjakih. Odbor udruženja, daja interesentom brezplačne informacije glede um nr.ro-čil vsako vrste. Naj bi se vsakdo, kdor želi naročiti kako umetniško delo, odslej obrnil na podpisani odbor. Adresa: SUJOU, Ljubljana, Tehn. srednja šola. Vprašanjem treba priložiti znamko za odgovor. Sokolstvo. Telovadna akademija »Mariborske Sokolske kžupe“ 8. decembra 1923 je uspela v zadovoljstvo Sokolstva kakor tudi Sokolstvu naklonjenega občinstva, ki je zavzelo vse sedeže in izpolnilo tudi večji del stojišča namenjenega prostora, tako v pritličju kakor tudi na galeriji velike Gotzove dvorane. Bila je zastopana državna uprava s svojim najvišjim tukajšnjim funkcijonarjom, menda tudi mestna uprava, časitništvo pa je reprezentiralo večje število oficirjev od podporučnika do kapetena I. kla^e. Ne le meščani, nego tudi okoličani so tvorili ostalo občinstvo, ki je s svojo prisotnostjo dalo najlepše izpričevalo samemu sebi, ker je dokazalo, da pozna veliki pomen sokolske organizacije in sokolskega dela ob državni meji. Spored je bil otvorjerf z majhno zamudo s kraljevsko hiram. Nato je povzel besedo br. župni starosta dr. Piv'ko, ki je povdaril, da Sokolstvo desefetnice nikakor ne smatra za kak mejnik, nego da je proslavilo ta čo.jo tafc le z namenom, da se utrdi v zavest:, da sc smernice za bodoče desetletje začrtanega dela pravilne. Spomnil se je tudi našega vzora požrtvovalnosti in nesebičnega dela prvega Sokola državi — Nj. VeL kralja Aleksandra in nato prepustil sodbo o Sokolstvu navzočim njegovim' jii-jateljem. Ko so odzveneli zvoki sokolske koračnice, je prikorakal mariborski moški naraščaj, reprezentiran po S dečkih, ki eo tako s svojimi — rekel bi — že sedaj klasično razvitimi postavicami kakor s samozavestjo takoj pridobili srca gledalcev. Majhne pomanjkljivosti v skladnosti niso motile prvega vtisa. — Njim je sledila osmerica članic tudi iz Maribora, ki so izvajale vajo z majhnimi krogi. Eleganci in mehkosti ženskemu telesu prilegajočih se gracijoznili gibov hi bilo ugovarjati; skladnost, kritje in ravnanje je v telovadbi izurjenemu očesu nekoliko nagajalo, pa ne toliko, da bi to mogel opaziti, kdor ni prišel s prekri ličnim: namenom na akademijo. — Velik aktivuin, kakor se ,ie izrazil br. župfli podstarosta Julče Novak, je pomenila naslednja točka: vaje s puškami popolnoma kmetiškega sokolskega odseka v Jarenini. Kdor ve, s kakimi težkočaini je spojeno tehnično delo pri članstvu, izhajajočem iz zgolj kmetiSk;h krogov, ta so ne bo čudil razburjenosti, ki so jo kazali spočetka bratje Jareninčani. Ali že po prvi sestavi so obvladali položaj in rešili nalogo, ki so si jo stavili, častno. — Za nastope najnehvaležnejše, a pri tem gotovo eno najtežjih orodij si je izbrala iz Mariborčanov in enega Šentle-narčana kombinirana Jareninčatlorni sledeča vrsta n'a konju. Razen’ par trenutkov, ko so popustili živci bratom1, ki niso novinci v nastopanju, a so v zavesti Svečanostne prilike vendar kazali nekoliko treme, je bilo izvajanje dobro in Šestnajsterica s 4 velikimi obroči je pokazala ljubke, a ne enostavne sestave, ki so zahtevalo vso pozornost in tudi mnogo energije telovadk. In po večini so zmogle oboje. — Nekako v centru prireditve sta bili godbena točka iz članov Češkega kluba in Sokolov kombiniranega orkestra pod vodstvom br. Šušteršiča in dve pesmi gdč. Mezgečeve, ki jo s svojim nastopom znova dokazala razumevanje in simpatije za Sokolstvo. Čopek in burno ploskanje sta ji bila zaslužena zahvala. Gotovo ti točki niste bili brez namena v centru: vedno bolj in bolj prodira v sokolske vrste edino pravilen1 nazor, da je v najožji zvezi s sokolova-njem tudi kulturno in prosvetno delo, katerega se da pri dobri volji — kator je ravno dokazal n. pr. orkester s voj im vzgledom — opraviti obilo. Drugi dol akademije so otvorili 4 bratje z boksom. Ta panoga prostih vaj ja pri nas še manj popularna in je zato dobro, da jo je bilo videti tudi na akademiji; sicer bi bilo treba za to točko še preeej piljenja. — Kombinirani ptujski oddelek, sestoječ iz 5 članic in 5 članov, je pokazal lepoto združenih moških1 in ženskih »prostih«. Gradacijo v sigurnosti članov oziroma gracijoznosti članic je bilo pač opaziti, ali splošni ut is re bil dostojen akademije; in s tem ;.e povedano dovolj. — Višek v telovadskih zmožnostih je bila iz Mariborcev, 1 Ptujčana in 1 Lenarčana sestavljena vrsta samih sigurnih stojašev na bradlji pod vodstvom br. Gaberška, ob čisar drznosti je menda zastalo marsikatero srce. A tudi telovadski gourmand si je rekel pri odhodu vrst: A la bonheur! — Osmerici članic iz Maribora s prostimi vajami je sledila še devotorica članov mariborskih s sestavami, ki smo jih videli že nekolikokrat. »Zasedena« je bila deloma na novo, a je bila na istem višku kakor vedno doslej. — Ob zaključni (godbeni) točki smo vzhičeni zapuščali dvorano. OficijelUemu delu je sledil še bratski sestanek, M ga je nekdo — kakor je jal v svojem otvoritvenem in pozdravnem govoru na sestanku br. župni starosta dr. Pivko — imenoval komerz, a to ni bil. Vdeležil se ga je tildi prvi župni j starosta br. dr. Rosina, ki ga je pose-| bej pozdravil br. Pivko, podčrtavajoč i pomon I. župnega zleta v Rušah; vsa članstvo ga je iskreno aklamiralo in mu priredilo burne ovacije. Med nekolikimi govori, v katerih je bil postavljen' zal vzgled skromnega, tihega in trajnega sokolskega delavca br. Rajko Zotter iti kjer so je obudil tudi spomin na naš« prve sokolske delavce, brate Čehoslova-ke, kar je tudi — nekak njihov predstavnik na Sestanku — bivši prvi župni načelnik br. Emari Ilich; po iskrenih' bratskih razgovorih, kjer smo si izpričali svoje vesele in žalostne doživljaje, svoja zadoščenja in' skrbi; po dokaaU nevsahljive sokolske — gmotne — požrtvovalnosti, ki je prinesla fondu za zgradbo Sokol, doma v Mariboru čez 1100 Din., je bila lepa proslava župine desetletnice zaključena z vtisom, da je tudi seme, ki je bilo znova izsejano ta večer, padlo na rodovitna tla in’ da bo rodilo stoteren sad. A. J. —n— o Dramatični odsek Sokola v Studencih vabi tem potom vse one, ki bi imeli veselje za sodelovanje pri predstavah, da se čimpreje zglasijo ali osebno v Sok. domu, ali pa pismenim potom na naslov društva Dobrodošel vsak, posebno pa oni (gpdcne in gospodje), ki bi event. prevzeli tudi večje vloge. Za obmejne šole. Kakor vsako leto, tako je te dni tudi za letošnjo božičnico obdarilo okrajno glavarstvo v Mariboru obmejne šole J Sv. Duh na Ostrem vrhu, Sv. Jurij obl Pesnici, Svečina, Zg. Sv. Kungota, SV* lij. in Sladki vrh, kakor tudi 8 okoli* ških ljudskih šol z oblekami, perilom id čevlji. Razdelilo se je 916 komadov oblek in perila, 4 parov čevljev in večje število kocov in slamnic. Za božičnico revni deci Ha Kapli j«l darovalo Mariborsko slov. žensko dru-< štvo 14 parov otroških jaogavic. Najsrfr nejša zah vat tudi občinstvo — kakor sploh ves vcč£r po zaslugi! ni štedilo z aplavzom'. — Iz _ Mariborčank in udeleženk ravnokar mi-je g. Bratina flafe&yil M-1 aulega prednjašk.ega tečaja sestavljena 51 ari Kor, 3ne II. dečemEra 1923. mrnmmmwM '& e o rv strah a Mariborske vesti. Maribor 10. decembra 1923. im Oficiri garnizona Maribor priredijo 17. decembra 1923 ob 21. uri v Go-tzovi dvcrani svečani ples v proslavo rojstne,"a dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Vabila, katera veljajo kot vstopnice, se dostavijo koncem tega tedna. Povabljeni, katerim ne bi bilo mogoče odzvati se vabilu, naj to sporoče upravnemu odboru oficirskega doma. m Pevski odsek društva »Jadran« naznanja svojemu članstvu, da se vršijo pevske vaje in to vsak torek in petek za moški in ob sredah za ženski zbor, točno ob pel 20. uri zvečer v društveni dvorani Grajski trg 1, I. nadstropje. Obenem se vabijo vsi prijatelji in pidjateljice, kateri se želijo na novo priglasiti k pevskemu odseku. m Sostandk Orjunašev se je vršil v Soboto zvečer v Narodnem domu. Poročala sta podpredsednik dr. Štefančič in delegat ljubljanskega oblastnega odbora g. Šlajpah o kongresu Orjune v Splitu. G. Škerjanc je po kratkem utemeljevanju predložil daljšo resolucijo, v kateri se odločno protestira proti protežiranju in ščitenju Nemcev in nemčurjev v obmejnih krajih in zlasti proti ustanovitvi nemške tiskarne, ki bi bila zopet novo orožje nemške iredente ob meji. in Ples nemških buršakov je pristojna oblast, kakor doznavamo, prepovedala. Buršaki so se zoper prepoved pritožili na višjo instanco. Upamo, da bo tudi ta upoštevala javno mnenje ter priziv zavrnila. m Mestno kopališče je izven nedelje in' pondeljka vse dni v tednu odprto od 10. do 19. ure zvečer. Parna kopelj je ob sredah in petkih ves dan za dame, ostalo dni pa za gospode. Obiskovalcem kopališča stoji vedno na razpolago prvovrstni operater. m Preostali darovi Miklavževega večera Sokola naj se dvignejo pri hišniku v Narodnem domu. m Knjige, leposlovne in .znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezi kih. kupuje po najvišjih cenah vedno »Jjjudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I. m G. mostnega stavbenika Glaseria je objava županovega odgovora na njegovo pritožbo o občinskem gospodarstvu silno razkačila. V petek zvečer je ves razjarjen prihrumel v našo upravo, ter prav arogantno — seveda v nemškem jeziku — zahteval 5 številk dotičnega »Tabora«, da pošlje, kakor se je sam izrazil, ta »čin barbarstva v kulturno Avstrijo in Nemčijo«. Visokokulturnemu g. Glaserju se samo čudimo, kako je mogel celih 5 let vzdržati med nami — barbari; zakaj se ni že davno preselil v kulturni »Heimatland«. O njegovi kulturi pa res-Ino dvomimo. Vsak malo kulturnejši Nemec, ki je zmožen slovenskega jezika, kakor ga je g. Glaser, bi se v upravi slovenskega lista posluževal slovenskega jezika. V ostalem pa, g. Glaser, kdor si fnpa javno tožariti, mora tudi prenesti javno kritiko. m Socijalistični shod, ki ga je sklicala minulo nedeljo krajevna organizacija iSPJ v mali kazinski dvorani, je bil zelo felabo obiskan. Shodu je predsedoval g. Eržen, govorili pa so gg. Bahun o komu-Kalni politiki in stanovanjskemu vprašanju, podžupan! Druzovič o pr Računu ih mestnem gospodarstvu in župan' Grčar o samoupravi mest in novem občinskem zakonu. H koncu je bilo izrečeno Socijalistionemu občinskemu klubu zaupanje ter sprejetih več resolucij. m Uradništvo Jadranske banke v Ma-Hboru je darovalo po g. Plaskanu dru-štvu za podporo revnih učencev 435 D Imesto venca na krsto umrlega g. Krste-Ija Alfreda, ravnatelja Jadranske banke v Beogradu, za kar se najtopleje zahvaljuje odbor. m Pisalni stroji na obroke! Tvrdka Ant. Bud. Legat, specijalna trgovina s (Pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ul. proda ob božiču pisalne stroje za potovanje različnih sistemov, (Erika, Ufl-*jerwood, Vasanta itd.) po ugodnih plačilnih pogojih. Glej tudi inseratai de-L m Na cesti napadena, V soboto zve-®or se je vračala neka Iva Petrič z neko drugo gospo po Buški cesti, proti domu ^ StudejjcOi, Nenadoapa je skočil j,zasa< iiekega ogla pred njo nepoznan moški ter ji iztrgal iz roke ročno torbico, v kateri je imela razne stvari in 75 dinarjev gotovine. Možakar je v temi pobegnil. Uvedena jo preiskava, ki pa bo, kakor že večkrat, bržkone ostala brezuspešna. m Zagonetna smrt, V nedeljo zjutraj sto našli v novi zvcnolivarni Nassimbeni-Zoratti na Koroški cesti mrtvega nočnega čuvaja Franca Bobiča. On je, kakor običajno, stražil v soboto tovarniška poslopja, zvečer mu je še žena prinesla večerjo. Ker ga drugo jutro ni bilo domov, ga je šla iskat in ga našla mrtvega. Na truplu ni opaziti nobenih znakov nasilja. Obstoja sum, da jo umrl vsled zastrupljenja. Pri hjem so našli košček klobase, ki je bila morda pokvarjena. On pa jo že več dni tožil o bolečinah v želodcu, tako, da je lahko povzročila smrt tudi kaka želodčna bolezen. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo raztelešeno, da se ugotovi pravi vzrok smrti. m Iz policijske kronike. V soboto sta bila aretirana mesarska vajenca Martin I II. in Edvard J., ker sta ukradla v mestni klavnici mesarju Trofeniku dve telečji koži in jih prodala nekemu strojar-ju v Pobrežju. Oddana sta bila sodišču. Ovaden pa je tudi strejar, ki je kupil ukradeno blago. — Badi neprevidne vožnje je bil prijavljen nek šofer, ker je na Meljski cesti podrl na tla dva pešca, ki sta dobila pri padcu več lahkih poškodb in si poškodovala obleko. Narodno gtedaSiš^e. REPERTOmE! Pondeljelk, 10. dec. zaprto. Torek, 11. dec. »Ženitev«, Ab. A. Sreda 12. dec. »Umetniška kri«, Ab. E. Četrtek, 13. dec. »Magdalena«, Ab. C. —D— Prešla sprememba repertoiria. Radi obolelosti g. Skrivaniča se je moral re-pertoir v toliko spremeniti, da se je igrala v soboto zvečer »Umetniška kri« in v nedeljo zvečer »Magdalena«. Gg. E-abonentom. Radi obolelosti g. Skrivaniča se je moral repevloire v toliko spremeniti, da se je vprizorila v nedeljo zvečer »Magdalena« za ab. E. Ker pa vsled hitre spremembe repertoirja morda vsi gg. E-abonenti, niso zvedeli za njihov abonement. se isti naprošajo, da blagovolijo to javiti, da sc jim bo rezerviralo mesto pri naslednji predstavi »Magdalene«, Celjske vesti. Seja mestnega šolskega sveta v Ce-lju se vrši v pondeljek, dne 10. tm. z običajnim dnevnim redom. Celjsko mostno gledališče. Pretečeni torek, petek in nedeljo se je vprizorila na celjskem gledališkem odru Miscbova ljubezenska komedija »Prinček«, ki jo je prav spretno prevedel na slovenski jezik režiser -Železnik. Igrali so jo vsi igralci izredno spretno, zlasti pa so ugajale kreacije gdč. Hane Mirnakove (igralka Ada) ter gg. Železnika (Prinček), Pfeiferja (baron Stillfried), Perca (knez Leuchtensteinski) in Lorma.na (major Bandi). Gledališče je bilo pri vseh predstavah polno. V torek 11. tm. se igra Kraigharjeva »Školjka« z abonma B z go. Šaričevo in z go. Juvanovo iz Ljubljane kot gosti. Ravnateljstvo Glasbene Matice v Celju namerava s pričetkom leta 1924 prirejati redne mladinske koncerte, združene z glasbenimi predavanji, katera imajo namen muzikalno vzgajati srednješolsko mladino. Koncerti se bodo vršili oj) nedeljah dopoldne. Objave. § Zdravniško društvo v Mariboru ima prihodnjo odborovo sejo v sredo, dne 12. dec. tl. ob 18. uri zvečer v kolodvorski restavraciji v Mariboru. BORZA. Zagreb, 10. decembra. Pariz 4.70— 4.75, Curih 15.425—15.50, London 3.86—3.87 Praga 2.55—2.59 Milan 3.8225—3.845 Dunaj 0.124—0.125, Newy0rk 87.75—88.75. Curiška borza je radi stavke v Avstriji izostala. % Porotno sodišče. Maribor, 10. decembra. Mati in sin. Danes jo bilo o tvor jen o zimsko porotno zasedanje pri okrožnem' sodišču v Mariboru. Vaška drama, kakor se jih odigra sto in sto v kmečkem! življenju, je bila predmet prvo porotne obravnave. Josestniika Ivan in Marija Jeremič na Humu pri Ormožu sta leta 1921 predala posestvo svojemu sinu Ivanu in si izgovorila kot. Oče je kmalu na to umrl in v hiši je ostala mati kot prevžitkari-ca. S sinom se nista dobro razumela in sta se večkrat prepirala, kakor je to če-sto opažati na deželi, ko se umaknejo stariši v kot in prevzame komando sin. Letos poleti pa se je sin oženil in razprtije so se vsled tega še pomnožile. Mati in sin sta se začela tožariti in kamen spodtiko je z vedno večjo naglico drvel v prepad. Tožba na tožbo je sledila med materjo in sinom. Doma pa so se nadaljevali prepiri. Tako je bilo tudi kritičnega dne v petek, dne 7. septembra. Sin je dobil zopet neko vabilo od sodišča. V mnenju, da mu je zopet mati skuhala kako novo tožbo, se je začel ž njo prepirati. Mati se je umaknila v svojo sobo, prej pa mu je zagrozila, da jo bo pomnil. Čez kake četrt ure je prišla iz svoje sobe in šla proti gospodarskemu poslopju. Par trenutkov na to se je slišal s ceste krik; »Gori!« Ko je skočil sin na dvorišče, je. opazil, da je bilo vse gospodarsko poslopje, v katerem je imel spravljene vse poljske pridelke, v plamenih. Komaj in komaj se je posrečilo rešiti živino, vse drugo je zgorelo. Mati mu je prihajala nasproti od hleva, se vsedla na hišni prag in jokala, gasiti pa ni hotela pomagati. Radi tega je bila osumljena, da je ona zažgala. Zaslišane priče dokazujejo, da v tem času ni bilo nikogar dru-zega videti v bližini gospodarskega poslopja razun nje. Ona pa trdi, da ognja ni ona podtaknila, temveč bržkone kdo drugi, morda celo sin sam, kar pa ta odločno zanika. Porotniki so zanikali stavljeno vprašanje glede požiga, vsled česar jo bila obtoženka oproščena. Zagovarjal jo je odvetnik dr. Rosina. Izpred celjske porote. V četrtek 6. tm. je bil obsojen 24-letni Alojzij Verbovšdk, rudar v Seegrab-nu, ker je dne 1. nov. tl. v prepiru in pretepu pri Sv. Rupertu nad Laškim udaril fanta Zemeta s polenom po glavi tako, da mu je počila lobanja in je umrl. Ver-hovšek je dobil radi uboja 18 mesecev težke ječe. Tudi radi uboja je stal pred poroto rudar Ignac Kodrun iz Šoštanj sike okolice, ki je dne 4. nov. udaril pos. sina Ivana Napotnika z drvom po glavi tako, da jo ta že drugi dan izdihnil. Kodrun je dobil 3 leta težke ječe. V petek 7. tm. se je vršila v Celju zanimiva razprava zoper bivšega carinika Griinrvalda in zoper 4 Žide iz južnih delov države. Ti Židje so tihotapili razno blago v našo državo, Griinwald pa je prejemal od njih nagrade in blaga ni zacarinil. Govori se o večstotisočkron-sikih nagradah.. Griimvald je bil obtožen' zlorabe uradne oblasti, Židje pa radi napeljevanja k zlorabi. Zlorabe so bile odkrite v Zagrebu in se je tam tudi pričela preiskava. BazRrava je pokazala razmere, ki so vladale pri celjski carinami do nedavna, v zelo čudni luči. Javno se govori o tem, da je prejšnji upravnik prišel v Celje kot revež, iz Celja pa je šel s celimi vagoni pohištva in perila. Griinwaldov zagovornik dr. Kalan je tudi v ostrih besedah bičal koruptni sedaj-ni režim, zlasti korupcijo pri cariuar-nah, katere žrtev lahko postane carinski uradnik XI. čin. razreda. Porotniki so sicer potrdili vsa glavna vprašanja ki so se glasila ha zlorabo uradfie oblasti; sodni dvor pa je vkljub temu šel na najnižjo dopustno mero kazni in je bil Griinrvald obsojen na 3 mesece, Židje pa vsak na 2 in pol ozir. 2 meseca težke ječe. Ker so kazen žo odsedeli s preiskovalnim’ zaporom, so bili vsi takoj izpuščeni. Državni pravdnih je glede izreka kazni prijavil vzklic. Izpred sodišča. Maribor, 5. decembra, Nesrečen padec. Dne 4. novembra dopoldne je prišel obiskat viničar Peter Kovačič iz Vane-tinc svojega svaka, 631etnega želarja Antona Jurjeviča v Paričjaku, okraj Gornja Radgona. Popoldne so odšli in sicer zakonska Anton in Alojzija Jurjevič, Peter Kovačič in njegova sestra Frančiška Rašker k viničarju Petru Kokolu v Radonskem vrhu in od tod k viničarju Francu Ivanušu v Malem Malenškem vrhu. Povsod so pili iri se ko-t nočno ob 17. uri napotili domov k Jurjeviču. Med tem, ko je Kovačič legel za peč, sta odšla Jurjevič in njegova žena še k sosedu v klet. Ko so vrneta domov, in je videl Jurjevič svojega svaka 'še na klopi ležečega je rekel; »Ta vrag tudi tukaj leži«. Kovačič je nato skočil pokonci ter odvrnil; »Kaj ti vrag od mene hočeš«. Nato sta se svaka spoprijela, pri čemer je Jurjevič porinil Kovačiča iz veže na prosto. Pri tem pa je zadnji padel čez stopnice in potem naprej po strmini v jarek tako nesrečno, da je tam!. obležal mrtev. Zlomil si je tilnik, vsled česar jc nastopila smrt. Imel pa je tudi zlomljeno 11. levo rebro. Jurjevič je bil pred senatom obsojen radi pregreška zoper varnost življenja na 2 meseca strogega zapora. Čuvaja pretepel. Dne 23. septembra je občinski, zapriseženi čuvaj Ivan Kaloša v Strehovcih, okraj Lendava, zasačil v strehovških goricah psa posestnice Terezije Czam-plin. Naročil ji je da naj ima psa do časa trgatve privezanega. To pa je žensko tako razburilo, da je čuvaju zabrusila v) obraz: »Gazamber, lump«. Med tem je prišel zraven zidarski pomočnik Jožef Czamplin in zaklical čuvaju trikrat: »Vrag jestvoTio tvojega Kristusa spuoaj se tu odnet». Ker čuvaj ni hotel oditi, je prijel Czamplin za njegovo puško, mu jo iztrgal in vrgel proč, nato pa še čuvaja samega vrgel ob tla in' ga tolkel po glavi. Obsojena sta bila in sicer Jožef Czamplin radi pregreška po § 92. in 104. srb. k. z. na 14 dni zapora. Terezija Czamplin pa radi pregreška po § 104. srb. k. z. na 50 Din. denarne kazni. Mlad Poliotnež. lSIetni železničarski sin Janez Pergea pri Sv, Tomažu, okraj Ormož, je bil pred okrožnim sodiščem v tajni razpravi1 radi hudodelstva oskrumbe obsojen na 5 mesecev težke ječe. Tuja kolesa prodajah . 171etni zidarski učenec Martin Kovačič v Hrašenskem vrhu, okraj Gornja Radgona, je ukradel 3 kolosa in sicer: Dne 24. marca Juliju Konge v Gornji Radgoni kolo, ki je vredno 4509 K, dne 2. junija Ivanu Peterka v Murski Soboti kolo v vrednosti 2000 K in' dne 31. avgusta Fricu Zilavecu v Gordji Radgoni kolo vredno 11.000 K. Okrožno sodišče ga je obsodilo radi hudodelstva tatvine na 5 mesecev težke ječe. Razžalil pričo. Dne 28. oktobra je rudar Ivan Pre-valnik v Mežici, okraj Prevalje, očital Jožefu Damnikarju, ki je bil pri okrajnem sodišču v Prevaljah v kazenski zadevi zoper prvega kot priča zaslišan', da je krivo pričal. Prevalnik de taji in se le izgovarja, da jo bil vinjen in razburjen, vsled česar se ne sppminja ha besede. Sodišče ga je obsodilo radi pregreška po § 104 srb. k. z, na 200 Ditf. denarne globe. Še eden poliotnež in tat. lSIetni delavec Viktor Mulec v Policah, oikraj Gornja Radgona se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem v tajni razpravi radi hudodelstva oskrumbe in tatvine. Surovež je dve žrtvi tudi okradel. Eni je odvzel zlato ovratno verižico z obeskom vredno 5000 K, drugi pa SCO K vredno denarnico z vsebino okrog 400 K. Obsojen je bil na 1 leto težke ječe. Pristopajte k CM D! a: b o r«: M a r il) o'V, cTneilL 'decembra I02JF. 3DS. z natančnejšimi podatki je v pisarni tr- j ‘ ‘ja-J Krajevna organizacija JDS v Colju prireja zopet redno politične., sestanke ob četrtkih' v rdeči sobi Narodnega doma ob pol 9. mri zvečer. Okrajna konferenca .TDS v Šmarju pri Jelšah v nedeljo 9. tm. je bila lep ■dokaz resnega zanimanja naših somišljenikov okraja za važna politična in zlasti gospodarska vprašanja. Po uvodnih besedah obl. tajnika Špindlerja, ki je zlasti naglašal velik pomen volitev v, obL skupščino, katere imamo pričakova ti v) doglednem! času, se je razvila o tem »Vprašanju zelo stvarna in resna razprava. H konferenci smo pritegnili tudi odločilne činiteljo drugih naprednih' strank v okraju, ki so izjavili solidarnost glede nujne potrebe kooperacije naprednih1 Strank. Obširno se je tudi razpravljalo o vprašanju dograditve železnice Rogatec-Krapina ter se je soglasno sklenilo pred orati merodajnim čini-teljem potrebo, da se z dograditve čim-prej prione. Obenem se je sklenilo pozvati taeTodajna mesta, da uredijo zadevo glede sedeža upravnega sveta rogaške lokalne železnice, ki se naj premesti iz Dunaja v Maribor. V doglednem času se skliče V Šmarju javni strankin shod. Okrajna konferenca zaupnikov .TDS za ormoški okraj se vrši v nedeljo 16. tml ob 9. uri dop, v Ormožu v gostilni Baueu-Kokot. Občni zbor leraj. organizacije JDS v Ormožu Se vrši V soboto 15. trn. ob 8. uri zvečer v gostilni Bauer-Kokot. 2624 šivilja gre na dom šivati. Naslov pove uprava. 2767 Išfem prazno ali meblirano stanovanje, plačam dobro. Naslov se izve v upravi. 2765 2 Gospodarstvo. g Dobava mlevskih izdelkov. Pri rav-BaJteljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru se ib’o vršila dne 20. decembra tl. jofertainša licitacija glede dobave mlev-, tikfiB izdelkov za L 1924. Predmetni oglas .. . . . govsko in obrtniške zbornice vi Ljubljani , . . , , ____Mastnih izdelkov za spalne in je- ni interesentom na vpogled. | ilne sobo najceneje v zalogi, g Dobava smolnatih bakelj. Pri ra^" | Šercei in drug. Vetrinjska ul. 2. nateljstvu državnih železnic y Subotici5 ucnA se bo vršila dne 20. decembra tl. tretja ofertalna licitacija glede dobave 3800 smolnatih bakel j. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice .v Ljubljani interesentom na vpogled. g Zaloge vžigalic tujega izvora. Daši i Splošni adresar za Maribor je bil uvoz vžigalic iz inozemstva dne .................J''1" ° 1" 18. decembra 1920 prepovedan, se nahaja še precej inozemskih vžigalic v zalogah posameznih trgovcev. Monopolna uprava je stavila trgovcem za razprodajo vžigalic tujega izvora rok do 31. dec. tl. Po tem1 roku namerava odvzeti tujo vžigalice vsakomur brez odškodnine in jih smatrati za tihotapsko blago. Ker so marsikomu dosedaj še ni posrečilo razpečati celotne zaloge tujih vžigalic in mu preti nevarnost, da se mu odvzamejo brez odškodnine, namerava trgovska irt obrtniška zbornica v Ljubljani prositi za podaljšanje roka za razprodajo. V ta namen se interesenti vabijo, da takoj sporoče zbornici sedanjo zalogo tujih vžigalic in hkratu navedejo, iz katerih razlogov jim hi bilo mogoče do sedaj razprodati zalogo tujega izvora. g Blagovna borza v Novem Sadu, dne G dec. (Cene v dinarjih), pšenica bačka 78—90 kg 2%, 3 vagoni 335—3-10, sremska 79—80, kg 2%, 3 vagoni 330; koruza bačka 3H vagona 217.50—220; 100% kasa, 2 vagona 215; za februar maj 100% kasa, 3 vagone 230; april, ladja Donava, duplikat kasa, 5 vagonov, 255; za inarc— april 100% kasa, 2 vagona 215; Stara 1 vagon 235, banatska, dupL kasa, 3 vagoni 210; fižol, beli bački, Novi Sad, 1 vagon; 550; moka, baza »0s;< 1 vagon 525, baza »Os« in »Oss«, 1 'vagon 525, štev. »2« 475, št. »6« 315, otrobi 125. Tendenca ne-izpremenjena i. ( Ravnatelj za tovarno nsnja se išče. Gospodje, ki imajo dolgo prakso v izdelovanje finega usnja, imajo prednost, ker želimo naše lodjetje v glavnem razširiti na to stroko. Izčipljive jonudbe s priporočili o dosedanjem delovanju kakor tudi izpričevala, ki se bodo vrnila, mj se vpošljejo iod naslovom »Tovarna finega usnja“ na upravo 2748 »Tabora*. 2—2 ■je že v delu. Poverjeniki z legitimacijo nabirajo oglase, ki so veljavni le z lastnoročnim podpisom in Štampiljko [naročnika. Predplačila sploh plačila se priznajo le po položnici Ljubljanske kreditno banke. Ijjemoma direktna plačila v Marstanu. Cene in pogoji so razvidni v naročilnem listu. 2766 3—1 Šivalni stroj, madrace, postelje, omare, stolice, divan, otomana in dr. radi pomanjkanja prostora po ceni na prodaj. Vpraša se: Rotovški trg, I. nadstr. levo. 2769 Singer šivalni stroj na prodaj. Cankarjeva ulica, muzej. 276J 2-2 Blagajna (Werlheimer-ca) št. 2 in ventilator 35 cm širine na prodaj. Gaspari & Faninger, Aleksandrova c. 48. 2744 3-3 Štalerskl fižol, orehe, sadje, suhe gobe kupuje in plačuje po uajvišjih dnevnih c«nah ,Agraria* veletrgovina z deželnimi pridelki d. z o. z. Maribor, Aleksandrova cesta 57. 2731 8-4 Vezalke, baterije, nogavice, biserne gumba, lasne sponke, glavnike vsako množino po tovarniških cenah, jednako razne druge v to stroko spadajoče predmete se dobi samo pri tvrdki I. BALOH, Grajski trg 3. 2602 10—10 prvovrstna suha roba za eks-port, se kupijo v večjih množinah. Ponudbe z natančno navedbo količine, nakladalne postaje, dobavnega roka in cene je pod »Bukova drva* poslati na upravo »Tabora*. 2768 E* EJ K in 24141 ;pe:r*Jo po nizkih cenah vedno v ! zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor | Gosposka ulica 10 Dražba premičnin. Dne 14. in 15. decembra 1923 prodale se bodo izvršilnim potom razne premičnine in sicer: Dne 14. t. m. ob 8. uri dop. v St. liju št. 46: 1 luksuzni avto; isti dan ob pol 12. url dopčidan v Krčevini št. 50 (Wolfzettel) okrog 70 hi lanskega vina, okrog 30 hi letošnjega vina, različni sodi od 250—1000 1, 2 kravi, 1 tele, 3 svinje in dr.; isti dan ob 4. uri pop. v Mariboru, Kersnikova ulica (avtogaraža) 2 avtomobila; dne 15. t. m. ob pol 3. uri pop. v Čreti pri Slivnici 1 konj, 1 voz in 1 volovska uprega. — K draženju se bo začelo pozivati pol ure po zgoraj navedenem času; medtem se lahko te predmete ogleda. 2757 3-S Ceneno češko perje! En kg sivega opuljenega perja 65 Din, na pol belo 80 Din, belo 90 Din, boljše 100 in ISO Din, puh 150 in 180 Din, beljša vrsta 225 Din. Pošiljatva carine prost« proti po-_ vxstju, od SCO Din naprej poštnine presto. ' Blago se tudi zamenja in nevšeče v zame na-zajr,Sar«čil« samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 38 ikod Filma, Češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz ČeSko-skrcatke -T Jugoslavijo krog M dni.' 2273 Podpirajte Jugoslovansko Matico MHB PISALNI_ STROJI_ N A_OBROKEJ (Ugodna prilika za božična darila!) Pisalne stroje za potovanje sistem Erika7 Underwood, Vasanta, Senta itd. prodaja po ugodnih plačilnih pogojih ANT. RUD. LEU AT 7-2 2764 specijalna trgovina s pisalnimi stroji, Maribor, Slovenska ul. 7, tel.' 100. uJufijan Odpadnik. SpM D. SL Merežkovski. ii£$ Prevaja B, Borko. '' "f-i 'f (Dalje.) “ (4) Pit OgriaSanfaSc thilo znano, da jo Konstafi« tfe obli eina; mladi junak je imel le eno [krivdo: preveč so ga ljubiti njegovi pod-JožnaM. Roetal je žrtev lastne mačehe, ki [je 'ljubila svojega pastorka z grešno Knbean-ijo in ki fee mu je maščevala ka-Ibar Fedra Hipolitu; kasrteje se je izkazalo, ds je imela carjeva žena ljubavno razmerje z enim’ izmed robov, ki je bil namleoeert v carjevi konjami, pa so jo zadavili v, kopalnici. Nato je prišla vrst« tria Licinija. Umor je sledil umoru, žrtev žrtvi. — Car, ki ga je grizla vest, ja prosil poganske hirofarite, da bi ga o- bile razvrščene velike porfirne krste, skrivajoče v sebi pepel carskega rodu. Kmalu je razpoznal, da se nahaja v podzemeljski grobnici Konstancija Hlo-ra. Za njegovim hrbtom je stala stara Labra in ga potiskala med rakve, v njihovo temno senco; hkrati je zavijala v topla pokrivala drgetajočega Gala, ki je bil bolan na mrzlici. Zdajci je zahrumel zgoraj v dvorcu smrtni krik in je votlo odmeval od sobe do sobe med kameniti-mi zidovi stare, samotne palače. Julijan’ je spoznal v tem kriku očetov glas in je hotel zavpiti ter teči na pomoč. Toda Labda ga jo zgrnbila s koščenimi rokami in mu velela šepetaje: »molči, molči, sicer pridejo po tebe«. Nato je slišal, kako so prihajali po stopnicah irt glas korakov je postajal bližji in bližji. Labda je prekrižala otroke in žebrala svoje zakletve. Oglasilo se je trkanje na duri. V grobnico so se hiponra vsuli cesarjevi min j a velikega križa iz cipresovine 's podobo Odrešenika: spodaj na temnem, starem lesu se še rdečijo sledovi srve-žo krvi, kj je poškropila morilčevo roko, stiskajočo znamenje Križanega; to je nemara bila kri njegovega očeta ali kri šesterih bratrancev — Dalmacija, Hani-baliana, Neapociana, Konstancija mlajšega ali drugih. Preko sedmerih trupel je moral stopiti bratomorilee, preden je stopil na prestol. In’ vse to se je zgodilo v imenu Križanega. Julijana je predramila tišina in groza. Dež ni več kapljal in veter je utihnil. Svetilka je mirno gorela v vdolbini starega zidu in njen plamen je bil podoben nepremičnemu, tankemu jeziku. Deček je skočil s postelje irt prisluškoval utripom lastnega srca. Tišina je bila neznosna. Nenadoma pa so zavreščali nekje pred dvorcem hrupni glasovi in trušč ;e Tfir.-mili Naposled ga ie prepričal neki i v°jaki % bakljami v rokah; bili so pre- votlo odmeval od sobe do sobe med ka-j no umetnosti in krilil zadirčno okoli Pu- Žkof da ima ztroli Kristusova vera tak-' oblečeni v menihe in pred njimi j,e stal* monitimi zidovi samotne palače. Bilo je' blijevega nosu. Publij je bil pijan in je Sne zakramente ki lahko človeka očisti-' Skof Ev,sebij Nikodemski; pod črnimi ha J tu v Macellumu, a trušč je bil podoben nagloma vzkipel: sne za-Kramente, Ki iatiKo cioveaa ocisu-, _ kw-r tv.».f15 onemu v grobnici Plnviicev .T«lHan 30 od zločinov. In poslej je zasijal nad : J so jim strahotno blestel.’; svetli onemu Sinomorilčevimi četami krasan ^laba“ 1 okl°^* »V imenu Očeta, Sina in sv. Du-mn«, prapor s Kristovim monogramom,; ka' E^° 3® t“» odgovorile?« La da je poki so ga okrasili z razkošnimi dragulji. | fasnlla °troka v temni kok In zopet: »V 1 imenu Očeta in Sina m’ Duha — kdo je Julijah se je skušal predramiti, toda i tu?<( jn že tretjič. Nato so morilci z (oči mu niso hotele narazen. Zunaj so šei golimi meži brskali po prostoru med ^eevdilj kapljale deževne kaplje, težke rakvami. Labda se jim je obupno vrgla in! samotne ko solze in veter je piskal' p0Cj noge in pokazala na bolnega Gala skozi stene. Julijami se je zdelo, da to j jn slabotnega Julijana, rekoč: »Boga se ■tli bil veter, ampak da mu je Lebda ne-: bojte! Kaj naj neki petleten deček stori prestano šepetala povesti strašne po-. mogočnemu carju?« In vojaki so nato (vesti o Flavijevem rodu. Irt prihajala mu je čudna sanja: Zašel je v, hladne, vlažne prostore, kjer so prisilili Labdo in otroke, da so poljubili križ na Evgenijevi roki in prisegli zvestobo novemu carju. Julijan se še 'spo- Julijan je vzdrhtel in še vedno se mu je dozdevalo, da sanja. Koraki j>a *,o bili bližji in bližji in glasovi so postajali jasnejši. Tedaj je deček kriknil: — Brat, brat! Ali spiš? Mardonij? Mar ne slišite! j sunil na stran, da je udaril ob zid id Gal se je predramil. Iz bližnje sobč je, se oPotekeL Tedaj je’ Sikudil jadrno sko prihitel Mardonij, bosonog, razkuštranih j las, oblečen v kratko nočno tuniko; ev- nuhov obraz je bil žolt in naguban kakor obraz stare žene. Mardonij je ročno skočil k vratom. — Perfektovi vojaki! Takoj se oblecita. Bežati moramo. Bilo je prepozno. Zunaj jo že rožl jalo orožje. Majhna, z železjem okovana vrata so bila zaklenjena. Na stopnicah jo trc-» [ petala svetloba plamenic in v njih jarkom odsevu je bilo videti škrlatno za-« stavo drakonarija in' križ s Krista-o vi irt imenom; blestelo je s čelade enega izmed vojščakov. — V imenu pravovernega, božanskega Avgusta, carja Konstancija. zahtevam jaz, Marko Skudilo, tribun frete-nizijske legije, da mi izročiš sinova Patricija Julija Konstancija, Julijana id Gala.« Mardonij so je postavil V mečem ^ roki pred spalnična vrata in' je vojakorri zastavil pet. Meč je bil top in nevporabert stari vzgojitelj ga je rabil pri pouku, dai je učencema nazorno predečil boj med Hektorjem in Ahilom v Ilijadi; učeni Ahil pa bi s tem zarjavelim mečem ne odrohil niti petelinove glave. Topot ga je sukal po vseh pravilih Homerjeve voj-1 — Pojdi s pota, stara crkotina, prazni mehur! Proč, če Hočeš, da te nabodeni na nož in izpustim zrak iz tebe.« In Publij je zgrabil starca za grlo id čil k spalničnim vratom in jih odprl n d stežaj. Nepremična svetloba sveče je obledela v rdečem odsevu plamenic. Triburi je uzrl prvikrat v življenju zadnja potomca Konstancija Flora. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. —< Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. — Tiska: Mariborska tiskarna d. i