Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 9. maja 1936 Štev. m. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2455 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman w upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po c vtiku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni raiun št. 11.406 99 JUTRA 99 H&i/a Mmtstuc Poročila pravijo, da se bo nocoj v Rimu svečano razglasilo rimsko cesarstvo ‘n da se bo italijanski kralj Viktor Emanuel slovesno proglasil za italijanskega Usarja. Cesarstva danes sicer niso več y modi. Če izvzamemo japonskega cesarja, je vrsta cesarstev naše dobe pravzaprav izčrpana. Celo mogočni vladar 0Sromnega britanskega imperija nosi spričo britanske sile skromni naslov kralj. Toda v Rimu jo oživel sen rimskega imperija. Ta ideja rimskega imperija ni od včeraj in ni od danes. Vleče Se skozi vsa stoletja od katastrofalnega zloma starorimskega imperija sem. Ta vezan>ost tradicije in duhovne kontinuitete z rimsko prošlostjo je bila neštetokrat Podana po poedinih pomembnih pred-staviteljih rimske ideologije. Mussolini ni tukaj ničesar spočel ali odkril, ampak Je le navezal in poživil stik s starorimsko Edicijo. Z današnjim dnem postane kraljevina 'talija cesarstvo. Osnove tega cesarstva podane že z dejstvom obstoječe in živahno negovane rimske tradicije, etnič-moralnim in kulturnim edimstvom ‘talijanskega naroda, enotno in čvrsto P°yezane hierarhično fašistično zgrajene državne skupnosti, nedvomno precej vi-*°ke stopnje razvitega monarhističnega ClJta italijanskega naroda ter nazadnje na ‘leistvu zavojevala abesinskega cesarska. 1 o slednje dejstvo daje sicer živahno ?a povoda za nedvomno zanimivo disku-S|J°. ki bi mogla postaviti ta sigurni Uspeli laške diplomacijo in laške vojske v čudne sence. Naj že bodo resnična pobila, da so se Abesinci v vojni poslu« Zfivali skoraj izključno zloglasnih nabojev dum-dum. Tudi je morda res vse to, 3r se pripoveduje o abesinskih zverstvih T ^agnereji v Somaliji, o tragičnem sln-^aju Dalmacija Biraga, o krutem navalu Qa delavce transportne tvrdke Gondran, Pravcati dum-dumski toči na laška lc-a|a dtie 7. aprila t. 1. Toda vse to je na-'aihije prav nia]0 napram vsemu onemu r°znemu, o čemer po še imela sprego-()riti zgodovina in ki daje radi uporabe vaJb(>ij brezčloveških vojnih i» pokonče-a«iih sredstev od strani laške vojske finski vojni pečat morda najgrozo-Jišega vojnega obračunavanja v vsej Se'^°vivi zgodovini. Saj je znano, da so v ^Porabljala sredstva, ob katerih so se vedb ^esa cvr'a 'n razkrajala. Te na-Se ^ob bi mogle zmanjšati vse ono, kar na področju Abesinije zgodilo v 1 od 3. oktobra 1935 do začetka maja % l936- Jy ls°čletna afriška država je umrla. ne1?’tiVIla država sicer, toda poslednja Vij *sna na ^rn’ ce'™- Egipt je le po Uri e^U samostojna državna tvorba, majli-rer :>KtVO^0^na<‘ samostojna zamorska Itak ^’^er‘a mogla biti vse preje 2c]r°! Sv&t>odna. Saj je ta pod kontrolo t> Uzenili držav ameriških stoječa brez- 1917 Voitcel« napovedati Nemčiji in Avstriji H)0 l0' Crna celina predstavlja danes sa-£,Ul Vs°to raznih mandatov in kolonij. bj|a naistarejSih držav vsega sveta je ceiiu C ^n’ Pisana s površine afriške % r/j haliia, se je z zasedbo Asaba ^°'on f°ni mor^u *c*a 1881 uvrstila med niJaln!a d^ave, je sedaj postala kolo-Hje a Vclesila. To naj bi bilo maščevali;^ . Vse> kar sta Italiji z 1-cgla prlprav-lj»sijePripravila Menelik in Haile Se-%S&1' lta'iianska država jc narasla na * zemlje, ki je' tako velika kakor ta '^mbna majhna republika morala le-Ho -1? °*> vstopu USA v svetovno voj- lusuantutoš JttiššUikJUJkl U. thi&Hud: tesat timskega Unpetija Badtudia: ašesiuski MifiktaPi tHussc&mi: us&akoutie&i II. timskega Unftetiia RIM, 9. maja. Danes ob 10. zvečer se sestane v baneški palači veliki faši-stovskisvet k izredni seji, ki bo kakor poroča »H Giornale d’Italia« izredne važnosti in zgodovinskega pomena. Na tej seji se bo abesinska afera finalizirala. Gre za dokončno politično rešitev abesinskega problema v italijanskem smislu. Ta rešitev naj bi bila definitivna, ker se v ponedeljek sestane v Ženevj Svet društva narodov. S (eni hoče Italija prehiteti vse odločitve Društva narodov v abesinskem vprašanju, da se na ta način preprečijo vse intrige, ki bi se mogle organizirati proti Italiji. Na nocojšnji seji bo najprej govoril Mussolini, ki bo istočasno predložil vrhovnemu fašističnemu svetu tri politične zgodovinske zakone: 1. aneksijo Abesinije, ki postane z današnjim dnem integralni sestavni del Italije in ki neha btj samostojna država. 2. Zakon o obnovi rimskega imperija v tem smislu, da dobi kralj Italije naslov cesarja in se bo uradno nazival »Cesar rimskega imperija«. 3. Zakon o administrativni reorganizaciji Abesinije. Italija bo po angleškem vzorcu v Indiji uvedla v Abesiniji pod-kraljestvo. Prvi podkralj bi bil maršal Badoglio. Istočasno bo vrhovni fašistični svet podelil Mussoliniju naslov »Ustanovitelja drugega rimskega imperija«. Mussolini namerava osebno odpotovati v Abesinijo, kjer bo uvedel podkralja maršala Badoglia v njegovo funkcijo. Tudi se doznava, da bo Italija zahtevala, da se abesinsko vprašanje stavi z dnevnega reda pri svetu Društva narodov, ker bo Italija sicer izstopila iz Društva narodov in Ženevo popol-notna briskirala. se c&zddi m net sm PARIZ, 9. maja. »L’Oeuvre« dozna va o nekaterih podrobnostih angleškega varnostnega pakta hi reforme Dru štva norodov. V kolikor gre za angleški varnostni načrt, se predvideva razdelitev Evrope v pet zon: 1. Zapadna zona: Francija, Anglija, Nizozemska, Belgija in Nemčija. 2. Srednjevropska zona: Italija, Mala antanta, Avstrija in Madjarska. 3. Vzhodneevropska zona: Sovjetska Rusija, Poljska, baltiške in skandinavske države ter Nemčija. 4. Balkanska zona: Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Grčija in Turčija. Sredozemska zona: Anglija, Francija in vse sredozemske obalne države. Ta koncepcija bi značila dejansko vrnitev h koncepciji pakta štirih. ffUtomte stote m 4ksmtie v ItetP.m ADD1S ABEBA, 9. maja. Včeraj so neguševi dostojanstveniki v negu-ševi palači prisegli pred maršalom Badoglioni na italijansko trobojnico. Isto so storili uradniki abesinske državne banke, ki so pretežno Angleži, nakar so izročili ključe tresorja banke Badogiiu. V tresorju je bilo zlata v skupili vrednosti 30« milijonov lir, ki so prešle v last italijanske banke. Istočasno je maršal Badoglio določil kurz abesinskega tolarja, ki je bil doslej vreden 20 lir. na 6 lir. PmmUu % kitftoA* t® f tmme PARIZ, 9. maja. Z najavo vlade levičarske ljudske (ronte se opaža panični beg kapitala iz države, po tudi panika na borzi. Radi rapidnega pa- danja rent in vse večjega bega zlatih rezerv iz Banque de France, je nastala v Parizu splošna nervoznost, tako, da se morajo voditelji ljudske fronte resno baviti z vprašanjem pametne sestave vlade. tem*n LONDON, 9. maja. Iz seje zunanjepolitičnega odbora konservativne stranke se doznava, da je sir A. Chamberlainob tej priliki zahteval, da se ukinejo sank cJje proti Italiji, opozarjajoč na važno vlogo, ki naj bi jo morala vršiti Italija v Srednji Evropi. Nato je govoril Chorcliill, ki je zelo ostro napadal Baldwina, in ga pozval, da izvaja radi neuspeha svoje politike posledice. Pričakuje se tekom 48 ur demisija Boldwinove vlade. ŽENEVA, 9. maja. Doznava se, da bi proklamacije aneksije Abesinije po Italiji zbudila nerazpoloženje večine »veta društvo narodov, kar bi moglo biti povod za poostritev sankcij. »HINDENBURG« PRISTAL V LAKE-HURSTU. Zračni orjak »Hindenburg« (LZ 129) je danes ob 4.45 ameriškega časa, to je ob 9.45 srednjeevropskega časa, plul preko Newyorka ter pol ure potem pristal na letališču v Lakehurstu. »Hindenburg« je ralbil za progo Frie-deriohs hafen - Lake-'hrust 63 ur, kar znači nov svetovni rekord. Ua&etlu Heguš v imev&J RIM, 9. maja. Italijanski listi prinašajo pod velikimi naslovi poročila iz Kaira, da bo neguš prišel preko Francije v Ženevo in se tamkaj pojavil pred svetom Društva narodov, ki se sestane v ponedeljek. NJ. VEL. KRALJICA MARIJA se je včeraj zvečer vrnila iz Romunije v Beograd. V spremstvu Nj. Vel. kraljiec Marije sta bila polkovnik Pogačnik ai korvetni kapetan Vukovič. GRŠKA DELEGACIJA prispe dne 24. t. m. v Beograd v svrho zaključitve trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo. NAKNADNA ZAMENA BANKOVCEV. Pričenši z 20. majem t. 1. bodo glavna državna blagajna kakor tudi davčne u-prave zamenjavale bankovce, in sicer od 1000 dinarjev tedanja od 30. novembra 1920, nadalje 10 dinarjev izdanja dtie 26. maja 1926 in 1. decembra 1929. Pravo na zameno teh bankovcev ne zastari in ne podlega plačai>ju takse. NOVI INŠPEKTOR. Za inšpektorja v ministrstvu pravde je imenovan na predlog zastopnika ministra pravde Dragiše Cvetkoviča Dragoljub Petrovič. UTRINKI IZ PRETEKLOSTI. »Slovenec« je pisal v uvodniku od 5. januarja 1935: »Če bo g. Jevtič vztrajal na svoji poti — doslednost, ki smo jo na njem občudovali dozdaj v vseh njegovem delu nam vzbuja upanje, da bo — potem bo njegova vlada, ker je zaupala v tvorne sile krščanstva, smela beležiti dragocene uspehe za notranjo in zunanjo utrditev države.« DOLG G. KLEKLA. V »Murski Krajini« od 10. aprila beremo sledečo zanimivo zadevo: :Gosp. Josip Klekl, urednik „Novin”, Crensovci. Svoječasno ste pobirali denar za Agrarno zajednico, o kateri tudi jaz, dasi-ravno sem plačal delež v znesku 100 Din, nisem imel nikake koristi. Na mojo zahtevo, da mi vrnete delež, mi niste ugodili. Da popolnoma ne'izgubim vplačanih 100 Din, sem bil primoram se naročiti na Vaš list. Vašim „Novinam” se odpovedujem in zahtevam takojšnjo ustavitev pošiljatve, to pa iz razloga, kot član ..Gospodarske Sloge” ne morem trpeti napadov na idealno „Slogo”, v kateri organizaciji vidimo edino rešitev našega kmetskega stanu in ostalih siromašnih slojev. Ostali mi dolžni znesek naj zapade v korist siromakov v Prekmurju. — Rajnar Marton, posestnik, Krog št. 14. pošta Murska Sobota.« t OSVVALD SPENGLER. V Monakovem je umrl v starosti 56 let znani kulturni filozof in sloviti pisec dela »Untergang des Abendlandes« Oswald Spengler. V BudapeštI je bil aretiran direktor podružnice I. G. Farben zaradi tihotapstva deviz. Direktor praške podružnice »Ph6nixa« Andres je bil aretiran zaradi raznih malverzacij. Nemčija in Francija skupaj in na Jiateri živi 10 milijonov ljudi. Italijansko cesarstvo vstaja na obzorju svetovne zgodovine. Imperium Romanam. Ni pa še znano, kakšno obliko bo zavzela odvisnost Abesinije. Možnosti je veliko. Tudi kupčije se bodo morda napravile. Popolno jasnost pa nam nemara prinesejo že bližnji dogodki. Okm ju svet iMifo istepasajda v Ameriki LONDON, S. maja. Vesti, da se vodijo pogajanja za to, da prizna Amerika Italiji posojilo za izgradnjo Etiopije, se v angleških finančnih krogih ne demantirajo. Baje potekajo ugodno pogajanja, ki jih vodi znani laški veleindustrijec Pirelli v Londonu. Pri eventualnem posojilu bi poleg Anglije sodelovali tudi Amerikanci. Na čelu ameriške skupine stoji znani italijanski bankir Gualino. (ftasm m seveea: akcija proti Italiji naj se vodi naprej STOCKHOLM, 8. maja. Nizozemska vlada jc pozvala Švedsko, Norveško in Finsko, da pošljejo svoje delegate na konferenco v Ženevi, na kateri naj se razpravlja položaj po zasedbi Abesinije in o tem, kaj ima sedaj storiti Društvo narodov. Švedska stoji na stališču, da se mora akcija proti Italiji voditi tudi naprej, v nasprotnem slučaju ni izključeno, da bo Švedska izstopila iz Društva narodov. MaMt&ke slmje vAusite DUNAJ, 8. maja. Neki odvetnik jc sporočil na Dunaj, da se je na Sušaku do smrti zastrupil s ciankalijem izdajatelj »Sonn- nnd Montagszeitung« na Dunaju Ernest Klebinger, ki jc kakor znano, dobil od :Phonixa« preko 600.000 šilingov. DUNAJ. 8. maja. V Celovcu sta bila aretirana radi priprave nekega kom plota 191ctni Alfred Walter in 201etni Franc Burgstaller. znana narodna socialista. DUNAJ, 9. maja. Havas poroča: Aretiranih je bil več intelektualcev, radi obtožbe, da so nacionalno socialistični agitatorji. Med njimi se nahajajo tudi katere dramski pisatelj Emerik Gro, dva skladatelja ter eden založnik. Sokolstva meddruštveni nastop. Z vsemi oddelki bo nastopilo vseh šestero omenjenih so-: va-! Pomladanski praznik mar borskega Sokolstva Kako hvalevredna je bila zamisel po organizaciji meddruštvenega odbora, ki jc sestavljen iz vseh mestnih in najbližje okoliških društev, sta pokazala lam meddruštveni pomladni in jesenski javni nastop. Oba nastopa sta bila živ dokaz sokolske moči, napredka in stremljenj v našem obmejnem Mariboru, ki je že od nekdaj pravo žarišče Tvrševo ideje in sokolske miselnosti. Uri meddruštvenih nastopih sodeluje šestero sokolskih edinic, in sicer Sokol matica, Sokol I. Sokol [II, Sokol Studenci, Sokol Pobrežje in Sokol Tezno. Lanski pomladanski nastop je bil na letnem telovadišču Sokola matice, jesenski pa na letnem telovadišču Sokola Tezno. V veličastno manifestacijo Sokolstva sc je pretvoril zlasti pomladanski nastop, ki jc prikazal sokolsko delo v zimskih mesecih, mogočna sokolska prireditev pa je bil tudi jesenski nastop, katerega namen je pokazati uspehe in sadove sokolskega dela na letnih telovadiščih. Ideja skupnih nastopov bo prav gotovo prinesla našemu Sokolstvu zaželjene uspehe in napredek. očrtal je njegovo osebnost, njegov pomen za takratnost in za naše velike tvorce ter v primeri z antiko nekako sarkastično po gledal na sodobnost. — Posebno zanimiva in tehtna je O z v a 1 d o v a razprava »Na prelomu«, v kateri avtor opozarja, da mora biti učitelju lastno troje: imeti mora za svet in življenje odprto dušo, biti mora pedagoško izobražen in obvladati mora raznih vrst obrazovalne dobrine. Tega vsega mu ne more dati današnje u-čiteljišče, prav tako pa ne univerza, kjer naj bi se po zahtevi našega učiteljstva izobraževal in pripravljal učitelj za svoje delo v ljudski šoli. Srednja šola (gimnazija) bodi učitelju temeljni del izobrazbe, za pedagoško plat izobrazbe pa bo treba poiskati kakšno drugo obliko in ne univerzo. — Fr. Germ govori v svojem prispevku »Študij fonetike« o pomenu fonetike, s primeri in pra*vili, namenjeno predvsem strokovnim učiteljem v gluhonemnici. — St. Gogala je v zanimivi razpravi razgrnil svoj pogled na »Duhovni obraz sodobne mladine«; obširno razpravlja o posebnostih sodobne šol. mladine (samostojnost, duhovna razgibanost, praktičnost in stvarnost), o njenem odnosu do šole, doma in avioritete. — š. J u-r a n č i č — je »K poznavanju kmečke mladine« doprinesel stvarne ugotovitve in prikazal njen istinit obraz: glavni vzrok njenega skaženega obraza je današnja zindustrializirana doba, posledica je nerentabilnost patriarhalnega kmetskega proizvajanja, vsled česar kmet ski mladini ni dostopen takšen obči razvoj kot oni v trgovskih in industrijskih centrih. Zato kmečka mladina odhaja z loma in drugod poginja ter propada. — V. Brumen prikazuje v temeljiti obdelavi »Slovenske začetne šole«, ki so nastale iz potreb našega ljudstva pred ca. 100 leti ter so sc povsem prilagodile našim izobrazbenim potrebam. Avtor ob- Z vso vnemo se sokolska društva pri- razPrav^ia 0 nojr3n-ii uieditvi, sta- pravljajo tudi za letošnji pomladanski ,ISU ’> »us avi« teh sol ter o podobnih šolah drugod. — L. Vranca prispevek UitifJu vt usek siniti »Mi gremo naprej...« je objektivna izpoved slovenskega učitelja ter bo mnogemu pokazala samega sebe in njegovo stopa bo javnosti sporočen pravočasno. j j u^.Pre^. °vrt,f* učiteljstvo Can- '7a a-jnoc m cmcin t.-aji-.r. ,io Krt irt+rt?.,!i! harje\ e dobe; \ začetku novega stoletja kolskih društev s prostimi vajami in jami na orodju. Podrobnejši spored na stopa bo javnosti sporočen pravočasno Že danes pa smelo trdimo, da bo letošnji > , .... nastop mariborskega Sokolstva po svoji i .1 ' . V - ,om' 111 dl v s. m življe-veličini prekosil vse dosedanje, ker bo ,‘Ul s,c zacu 1 IK)V b°'-naše Sokolstvo manifestiralo ob tei pri-1 pn m duso, im svojo moč in voljo. Opozarjamo na ’Sn*lnjcsoJskp vzgojo« (1912). Po pomladanski meddruštveni nastop v Stn->™ ‘^'c ^da energ.cna borba za reformo sole, v katero je zopet pozitivno dencih tudi vse sosedne bratske edinicc j in vsa mariborska nacionalna društva s j prošnjo, naj na ta dan ne prirejajo svo-; jih prireditve in naj se javnega sokolske- j ga nastopa udeleže v čim večjem številu. — Zdravo! Letošnji pomladanski meddruštveni na- posegel Ozvald s »Smernicami novega življenja«. Zahteva po novi, delovni šoli ni našla pravilnega, umevanja in seveda tudi ne pravilnega izvajanja. Vzgojno delo naj se namreč goji na socialnih odnosih vsakodobnosti, v smislu živega dogajanja. V ranče va toplo pisana izvajanja bodo dala mnogo spodbude in bodo marsikomu nakazala pot k pravilnosti. — stop mariborskega Sokolstva bo dne 24.1 Mnogo jasnosti iu razčiščenja prinaša K. t. m. na letnem telovadišču Sokola Stu-! O z v a Ido v a interesantna študija »Stu- denci. Letošnje publikacije Sfovenske ionske matice obsegajo troje zvezkov: Pedagoški zbornik, (uredil dr. K. Ozvald) je po aktualnosti svojih razprav zelo zanimiv in zato potreben podrobnejšega orisa. A. So v reje napisal v spomin nesmrtnemu pesniku »Ob 2000-letnici Horacijevega rojstva«; ros-t pa mladost v življenju poedlnca in v organski celoti ljudstva«, kar je danes pač nad vse aktuelcn problem. Po obširnem dokazovanju prihaja avtor do važnega zaključka, da se mladost in starost nc izključujeta; obe sta uravnani do življenja, vendar vsaka po svoje: mladost hrepeni v daljavo in širino, starost pa posega v globino ter skuša izvesti sintezo ter za kulturno dejstvovanje pravilne vidike. 1— V svoji študiji »Socialna struktura dijakov na marib. kla- Okrogle in ©gSate iz J&dis Ahefoe Bilo je dne 4. maja, ko je hotelo ameriško poslaništvo v Addis Abebi dobiti stik z angleškim poslaništvom, od katerega je približno oddaljeno 5 km. Besneča množica pa je vsak stik preprečila. Ko je videl ameriški poslanik, da ni izhoda, je dal brezžično sporočilo v svet, ki ga je ujela neka ameriška vojna ladja in ki je to sporočilo dala naprej v Wa-shington. Takoj se je državni departe-rnent v Washingtomi sporazumel s ta-mošnjim angleškim poslaništvom, ki ie takoj telefoniralo v London. Takoj je London poslal kabelsko sporočilo v Aden, od koder je prispelo brezžično poročilo angleškemu poslaništvu v Addis Abebi. Po tern tako kompliciranem hi fantastičnem ovinku preko polovice sveta je končno ameriško poslaništvo dobilo od angleškega v bližini 5 km stoječega poslaništva strojnico in nekaj indijskih vojaških oddelkov, ki naj bi ščitili ameriško poslaništvo pred besnečo množico. * 4. maja so bilj v londonskem zunanjem ministrstvu zelo dobre volje, četudi so prispela poročila o predstoječem zavzetju Adis Abebe. Britanski poslanik v Adis Abebi je namreč pričel svoje redno poročilo z lakonično ugotovitvijo, da je ponovno zakasnitev laškega vkorakanja v abesinsko prestolnioo izrabil dopisnik londonskih »1 imes« za to. da se je poročil z dopisnico pariškega »Journala«. Mladi par je takoj po poroki nastopil svoje »poročno potovanje« s tem, da sta jezdila po prostoru pred angleškim poslaništvom. obkroženem z bodljikavo žico in obdanem od preteče abesinske množice. * Posebna smola pa zasleduje, kakor P'" šejo listi, sedanjega francoskega poslanika v Adis Abebi. Kamorkoli pride, izbruhne vojna in nastanejo konflikti. Ko je prispel pred leti na Kitajsko, so njegovo poslaništvo večkrat oblegali D bombardirali. Ko je postal generalni konzul na Javi, so domačini zažgali v bližini francoskega poslaništva nahajajoči se poštni urad. Nato je prispel za poslaniku v Afganistan, kjer pa je moral tamošnje poslaništvo radi izbruha afganskih nemirov zapustiti. Preteklo nedeljo pa ie bilo francosko poslaništvo v Adis Abebi predmet nevarnih navalov in groženj abesinske množice. sični gimnaziji« sem ugotovil nekaj zanimivih dejstev glede uspeha dijakov posameznih socialnih slojev, kakor tudi značilne številke, ki dokazujejo, da so dekleta na tem zavodu uspevala, slabše kakor vsi dečki in slabše kakor posebej učenci iz meščanskega sloja. — H koncu omenjam topel nekrolog našemu pedagogu J. Bezjaku (—en—), Anice Lebarjeve informativni članek o »Varstvu deklet«, Etbina Bojca krajše poročilo o Biografiji kranjskih šolnikov t nadzornika Jos. Novaka in tudi informativni članek o načrtu za šolski muzej (E. B.). —-Vsebina Pedagoškega zbornika .ie & ■brana skrbno in pestro ter tvori po ve' čini in sorodnosti lepo stilno enoto. D. Cvetko. Huse MziaMfa V. Švartcin: Tuje dete ('K nocojšnji premieri v mariborskem gledališču.) Že tretjo sezono se uprizarja na raznih ruskih, evropskih, pa tudi ameriških odrih komedija 'mladega in doslej malo-znanega sovjetskega pisatelja V. škvar-kina. Tuje dete« je želo povsod senzacionalen uspeh. Nedvomno je. da je treba uspeh pripisati predvsem estetskim in moralno ideološkim oblikam te tridejan-ske komedije. O navedeni komediji piše Nikolaj Feodorov v »Gledališkem listu« ljubljanskega Narodnega gledališča izčrpen članek, iz katerega povzemamo sledeče glavne misli: Čeprav ie ta komedija ustvarjena v sodobni sovjetski atmosferi, je vendar brez vsake politične fendeiKje in niti naj- manj ne kaže hotenja, propagirati nazore, ki so po volji vladi in stranki, četudi je to. uradno oprodeljena dolžnost sovjetske umetne književnosti. Nasprotno: Škvairkin popolnoma objektivno prikazuje rusko življenje iti s fino ironijo razkriva vse one nedostatke in neprijetnosti sovjetsko sedanjosti, ki jih ustvarja politični režim, kateri ni hotel spremeniti samo socijalnih odnosov, marveč do kraja uničiti neke pojme, ki so zakoreninjeni v človeški duši, kakor na primer ljubezen. Ta igra predstavlja v lahkosti, toda prepričevalni obliki resnično apo-teozo ljubezni. Posebno jasno je to pokazano na simpatičnem junaku, partijcu Jakobu, ki od strašne in načelne mržnje do ljubezni polagoma preide v krog njenih pristašev. Oženi se s prepričano komunistko Rajo. ki sc tudi ni mogla boriti zoper ognjevito ljubezen. Lepo in vseh materijalno-življenjskih razmer prosto ljubezen propovedujc tudi stari Ka- raulov. Njegov vzvišeni zaključni monolog prekriva vso igro z lahnim pajčolanom poetične zamišljenosti, ki jo približuje I urgenjevu in Čehovu. Kkvarkin je v svoji igri spravil dve generaciji: našel je nekaj, kar ju spaja v nedeljivo celoto, in ie srečno razrešil ono večno borbo med očeti in sinovi, problem, ki je nekoč tako resno zaposlje-val rusko literaturo. Vse politično-soci-jalne razloge, ki so bili pri nastanku onega prepada med dvema generacijama odločilni, je prenesel v drugo sfero in je odločno poudaril elementarnost one navadne človeške ljubezni, ki jo je njegov čas zamotaval kot »buržujski predsodek«. S tem osnovnim vprašanjem (z obrambo ljubezni) je ozko povezan problem nezakonskega materinstva. To vprašanje je hkratu z zakonskim vprašanjem v Sovjetski Rusiji v kritičnem stanju. Program stranke je nezakonsko materinstvo/ označil kot osnovo za bodočo komunisti' čno rodbino, ki bi morala biti prejšnji popolnoma nasprotna, toda tok življenj in dogodkov mu je dal drugačno smei’ ki ga je polagoma privedla tako daleč-da je postalo prava socijalna nesreč3-Škvarkin podaja v svoji komediji vitne obrise te razrešitve, ki jih ° ^ nalno in zanimivo skicira, ter pretvan3 ta socijalni problem v moralno vpras3' nje, ki se razrešuje v ljubezni. , Škvarkinova komedija jc pisana v od sko-efektnem jeziku. Krepak, oster. ^ razit jezik, poln bistroumnih doniisLk0 ’ vpadov, paradoksov in rečenic je eliaJ.. med najznačilnejših odlik in vrlin te JL medije, ki s svojim bujnim in sirkovi . potokom besed odnaša gledalca s se »Tuje dete« ima veliko umetniških odrskih vrlin in je vredno vseh sim113 naše publike. HtotiŠetske ut ur.uito $eo&0 Ictvove iotdfee d meji: da smeti ftoM s sekita tasta tu tasta, nota se (ta atesti V Ltchendorfu pri Cmureku tik ob 'fileji se je izvršil včeraj dopoldne grozovit umor, ki je pretresel tamkajšnje prebivalstvo na obeh straneh državne meje. Okrog 11. ure je upokojeni policijski nadzornik Alojzij Šober pobil s sekiro do smrti svojega tasta 98letnega prevžitkar-ia Franca Hodla in taščo, 831etno prevžit karico Marijo Hodlovo. Po krvavem de- janju se je zet podal v skedenj in se tam obesil. Upokojeni Alojzij Šober je prevzel majhno posestvo od starišev svoje žene, ki sta si izgovorila skromen prevžitek. Zaradi prevžitka pa so nastali v hiši prepiri, ki so imeli za posledico tako strašen konec. Tudi se je Šober tožaril s starim Hodlom in je bil pri včerajšnji razpravi obsojen na plačilo zaostalega prevžitka. Obsodba pa je Šobra spravila iz ravnotežja. Ko je prišel okrog 11. ure domov je v divji jezi poiskal sekiro in pobil do smrti v sobi najprej starega Hbdla, v kuhinji pa svojo taščo. V duševni zmedenosti je nato segel po vrvi in se obesil. REPERTOAR. tSobo&a, 9. maja ob 20. um: dete«. Red C. Premiera. Nedelja, 10. maja ob 16. uri: »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«. V korist »Združenja gledaliških igralcev*. Znižane cene. Ob 20. uri »Tuje dete«. Za penzijski sklad gled. igralcev. Ponedeljek 11. maja: Zaprto. Torbk, 12. maja ob 20. uri: izdaja pri Nova*i«. Znižane cene. Zadnjič. Prodoren uspeh tria F. Brandlove Včeraj zvečer je bil v polno zasedeni kazinski dvorani koncert našega znamenitega mariborskega komornega udruže-nja tria F. Brandlove. Na koncertu so naše znane in priznane umetnice goslačice F. Brandlova, pianistka M. Russijeva in čelistka B. Reichertova v pestrem izvajanju Sukovega tria op. 2 in Schubertovega tria op. 99 pokazale vse bogastvo svojega tehničnega znanja in muzikalne bogonadarjenosti. Razen tega je bila na sporedu pomladanska sonata Beethovna op. 24, ki sta jo izvajali F. Brandlova in M. Rusyjeva. Razen tega pa je M. Rusy-jeva izvajala še Chopinove Fantasie op. 49. S svojim umetniškim izvajanjem, o čemer bomo še obširneje poročali, so vse tri umetnice občinstvo zelo navdušile in so bile deležne toplega priznanja in neštetih šopkov. Smrtna nesreča v majšperški tvornici 0 tem ia onem V tvornici strojil v Majšpergu je bil zaposlen 34 letni delavec Štefan Mužičko. Včeraj je ravno popravljal drog na železnici, ko je nenadoma težko obležal v kr- vi in nezavesti. Vse se je zgodilo tako hitro, da se ni mogel Mužičko izogniti u-sodni nesreči. S počeno lobanjo so ga ne- zavestnega in vsega v krvi prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je Mužičko podlegel smrtnonosnim poškodbam. Njegovo tragično usodo pomilujejo vsi stanovski tovariši, ki so ranjkega imeli radi njegove odkritosti in uslužnosti prav radi. Berač, ki ne mara kruha in ki ropa GRAJSKI KINO. Od danes pa d« vključno ponedeljka izborna komedija »NE IGRAJ SE Z OGNJEM«. Paul Horbiger, Trude Marlen. Pride »Zasledovanje« (Policijski avto 99). V hišo veleposestnika grofa Thurna v Bobi ji vasi je prišel okoli 15. ure neznani moški, ki je prosil za milodare. Tako je Prosil tudi oskrbnico Ano Zormanovo. Zormanova ga je vprašala, če hoče komad kruha, toda neznanec je odvrnil, da fle, jn da reflektira samo na denar. Oskrb nica je nato iz predpasnika vzela denarnico ter nameravala beraču dati 25 para, Ko je Zormanova odprla denarnico, je berač zagrabil za denarnico, jo iztrgal Zormanovi ter pobegnil. V denarnici je bilo okrog 150 Din. Za beračem roparjem sedaj poizvedujejo orožniki. Detli i/tsi, Ui. u*»t»unu»Q Na sreskem načelstvu je le dni sreski načelnik g. Popovič izročil županu občine Košaki g. Ivanu C e r i n š k u zlato kolajno za državljanske zasluge, s katero ga je odlikoval Nj. Vel. kralj Peter U. Po odstopu narodnega poslanca g. Janžekoviča kot župana, je prevzel županske Posle košaške občine g. C c r i n š e k. No- vi župan se je z vso vnemo in ljubeznijo lotil županskih poslov, ki jih opravlja s -Prirojeno mu vestnostjo in pridnostjo v Popolno zadovoljstvo vseli občinov. — Odlikovanec je uspešno deloval dolga leta v občinskem odboru in si je pridobil Pinogo zaslug za napredek bivše krčevinsko občine. Rojen na Pobrežju pri Mariboru jo kot železničar, zaposlen skozi 40 v delavnicah državnih železnic, prehodil vso trnjevo pot narodno zavednega delavca, ki ni nikdar klonil glave, nikdar Pniagal pod tujim nasiljem, prepričan, da ?° slednjič tudi njegovemu narodu napodi dan svobode in sreče. V zasluženem P°koju, ki ga uživa ob strani zveste in Pridne življenjske družice h* hčerke vne-•p javne delavke gdč. Josipine, v lastnem dpinu na prijaznem kraju v Krčevini, pa Jpp žilica ne da miru. Vkljub svojim 65 "dom je še mladeniško čil in delaven. Uspešno deluje Še danes pri raznih patri-PriČnlh in nacionalnih društvih in je vejmo in vsepovsod med prvimi, ko je po-~l>no prijeti za delo. In kdo bi takemu m°»u zavidal odlikovanje, ki ga je prejel z najvišjega mesta. Z željo, naj bi še JI'noga leta uspešno deloval zdrav in ePak v korist občine in proevit narod-Pp stvari, se priključujemo mnogim iskre mm Čestitkam ob častnem priznanju in 'črkovanju tudi mi. Ham ftojdema? SPECIJAUST ZA NOTRANJE BOLEZNI DR. LUTMAN je preselil na KRALJA PETRA TRG P Ordlnlra od 1. — 3. ure popoldne V slučaju lepega vremena bo jutri v nedeljo v mestnem parku koncert. Igra godba »Drave« pod vodstvom kapelnika Žekarja. Ki no kavarna in restavracija. Prvovrstni spored dnevno od 20. ure dalje koncert. Izvrstna jedila, izborne pijače, •najboljši sladoled. Prvovrstna postrežba, solidne cene! Jadranska straža, Gregorčičeva ul. 26, sprejema prijave za letovanje odraslih v lastnem domu v Bakru. Popolna oskrba s taksami vred Din 30 za osebo za maj in junij. Grajska klet. Ciganski orkester, dnevno ob 20. uri. Sodeluje znana prvorazredna pjevačica Božena Kositič, ki je dobila prvo nagrado na tekmi v Beogradu. Prvo letošnje streljanje na leteče golobe bo v nedeljo, 10. trn. od 13. do 16. ure na vojaškem strelišču v Radvanju. — Mariborsko lovsko društvo. Nedeljo popoldne predstava v Veliki kavarni. V restavraciji »Trije ribniki«, odojčki, piske, narezki, dobra vina, sveže pivo. Radi tombole Gasilskega društva, ki se vrši jutri na Teznu, je tombola Ženskega društva preložena na nedeljo dne 17. t. m. Ljudska univerza. Prihodnja prireditev se vrši mesto v ponedeljek v torek, dne 12. maja. Z »literarnim večerom« proslavimo skupno z ženskim društvom letošnji materinski dan. V petek dne 15. maja se pričakuje kulturni film »Rab, Pag, In Krk«. Prostovoljna gasilska četa Sv. Miklavž priredi v nedeljo 10. maja 1936 veliko javno tombolo na vojaškem vežbališču na Teznem. 22 tombol, med temi 20 ko les. Prva tombola dve kolesi, razen tega še 400 krasnih dobitkov. Po tomboli velika ljudska veselica s pestrim sporedom. K obilni ndeksahi vabi adbm! Himen. V magdalenski cerkvi se bosta jutri dopoldne ob pol 12. uri poročila učiteljica gdč. Marica Kaudekova, in tehnični uradnik Mestnega podjetja g. Tone Benedik. Priči bosta nevestin brat gosp. Leopold Kaudek irt hotelir g. Franjo Zemljič. Mnogo sreče! V proslavo materinskega dne se vrši v torek, dne 12. maja, ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze literarni večer, posvečen materi. Cankarja, Zupančiča, Gradnika, Seliškarja, Klopčiča in I. Slokanovo recitacijo gdč. Godina in Ivanuš in gg. prof. Novak in Dolar. Uvodno besedo govori ga. prof. Ostrovška. Vstopnina prostovoljna, v prid revnih mater. Grob pri grobu. V splošni bolnišnici je preminila 29 letna delavka Julijana Bračko. Na Koroški cesti 8 je umrla 831etna zasebnica Jožefa Slemnik. Žalujočim toplo sočutje! Šahovski dvomatch Maribor : Gradec odpovedan. Kakor smo poročali, bi se moral jutri v nedeljo vršiti v Mariboru šahovski dvoboj Maribor:Gradec na 10 deskah. Šahovski klub »Blau-Weiss« iz Gradca pa je sporočil tajniku Mariborskega šahovskega kluba g. prof. Sili, da avstrijske oblasti niso dovolile nastop šahistov v Mariboru ter jim tudi niso izstavile vizuma za potovanje v Maribor. Postopanje avstrijskih oblastev' je vsekakor zelo čudno... Mrtvaški zvon. V porodišnici je preminila v najlepši dobi življenja, komaj 24 let stara šivilja Marjeta Dvoršakova. Žalujočim naše toplo sočutje! Vsemu delavstvu so odpovedali lastniki tekstilne tvornice Vlach v Rušah. Kakor znano, so pričeli delavci omenjene tvornice pred dnevi stavkati. Vsi vojaški obvezniki, ki še niso bili iz kakršnegakoli razloga zapriseženi, naj se takoj javijo pri mestnem vojaškem u-radu na Slomškovem trgu U, ker se bo vršila naknadna zaprisega dne 15. t. m. v meljski vojašnici za pripadnike vseh veroizpovedi. Glasbena šola »Drave« uradno priznana. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 24. IV. t. I. št. 13513 so se potrdila šolska pravila in učni načrt. S tem se je uvrstila šola med privatne glasbene šole brez pravice javnosti. GledaHške novice. Obiščite nedeljski predstavi za »Združenje glod. Igralcev« ter za igralski penzijski sklad! Popoldne ob 15. uri bo poslednja popoldanska uprl zoritev Beneševe izvrstno uspele in nad vse zabavne operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Veljajo znižane cene- Predstava je v korist Združenja gled. igralcev. — Zvečer bo za penzijski sklad gledaliških igralcev prva ponovitev sovjetske komedije »Tuje dete«, na izredno duhovit in učinkovit način pisanega dela, ki ga uprizarjajo pravkar po vseh jugoslovanskih odrih s sijajnim uspehom. — »Izdaja pri Novarl« zadnjič In po znižanih cenah. Ta silno efektna in dramatično razgibana drama švicarskega pisatelja Arxa je ob začetku letošnje sezone naletela na splošno odobravanje občinstva. Uprizore jo v torek, 12. maja zadnjič In po znižanih cenah. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Sirakova in Savostova lekarna, jutri v nedeljo Albaneževa in Mavcrjeva, v ponedeljek pa Sirakova in Vidmarjeva lekarna. Kino Union. Danes sijajna dunajska muzikalična veseloigra »Ljubezen in jazz«, Liane Haid, Hermann Thirtunig. FRANJU NOVAKU, iU Din 40'—, 45'—, 65'-— iz lanenega nlatna, rolete, »amo-vijalce dobite ugodno samo pri Koroika costa t Vetrinjska ulica 7. Kako bo z vremenom. Ponekod močno oblačno, sem in tja tudi padavine. Temperatura krajevno zelo različna. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Današnji trg. Slaninarji so pripeljali H voz svinjine in slanine, kmetje pa 1(1 voz krompirja in čebule, 4 voze jabolk in 3 voze lesene in lončene robe. Cene so bile: piščancem 10—17, kokošini 20—35, racam 15—25, gosem in puranom 30—50, domačim zajcem 5—25, kozličem 35—50, jagnjetom 70 in 80 za komad. Krompirju 0.75—1, Čebulj 4—5, česnu 8—10, hrenu 6—7, kislemu zelju 4 za kg, prvim kumar-cam (iz Varaždina) Din 20 za kg, glavnati solati 1—2, ohrovtu 1—1.50, karfijo-lu 2—4 za komad, jajcam 0.40—0.60 za komad. Jabolkam 7—8 (v trgovini prodajajo po Din 2—4) za kg, črešnjam so cene padle 12—16 za kg. Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 8. trn. je bilo pripeljanih 250 svinj, prodanih pa je bilo 76. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 115 do 145, 3 do 4 mesece 165 do 220, 5 do 7 mesecev 220 do 330, 8 do 10 mesecev 350 do 500, 1 leto 560 do 890 dinarjev. 1 kg žive teže se je prodajal po 5.50 do 7 Din, 1 kg mrtve teže pa po 7.50 do 9.60 dinarjev. Mlad dihur... Orožniki v Račah so izsledili nevarnega tatuna kokoši v osebi komaj 16-Ietnega Ivana M. Mladi Ivan je že nekaj časa kradel po Račah in na Ješenci kmetom kokoši iz hlevov in kokošnjakov. Ukradene kokoši je spravljat v denar na mariborskem trgu. Prstan, suknjič, kolo. Predivi Angeli Pužvani, zaposleni v Hutterjevi tovarni, je včeraj popoldne, ko si je umivala roke v umivalnici, nekdo »sunil« 600 dinarjev vreden zlat prstan. Usnjen suknjič, je neznan tat ukradel iz hleva delavcu Antonu Jcromelu v Razlagovi ulici .Suknjič je bil vreden okrog 400 Din. Neprijetno presenečen pa je bil davi delavec Florijan Kocjan, ko je opazil, da je preteklo iwč neznan storilec vlomil s silo v njegovo drvarnico na dvorišču v Jčzdarski ulici i« mu ukradel iz nje 400 dinarjev vredno kolo z evidenčno številko 74103. S plinom se je zastrupila v Maistrovi ulici 2 stanujoča zasebnica N. Hlebše. Nezavestno so' jo prepeljali v splošno bolnišnico. Vzrok dejanja ni znan. Bil le samomor? Nedavno smo poročali o skrivnostni najdbi mlade ženske v Melincih ob Muri, na kateri so se dognali udarci z nekim topim predmetom. Sedaj se jo ugotovilo, da je dotična ženska identična z 28 letno ženo posestnika Jos. Ledineka iz okolice Lipntce, ki se je dne 16. aprila podala z nekim Joškom Fiko-liem v Špilje. Fikoli je prj zasliševanju dejal, da je Lediuekova skočila z mostu v Muro, predno je to mogel zabrauiti. Na podlagi policijskih ugotovitev se je uvedla od strani avstrijskih oblastev preiskava. Slamo ie zažgal v tuk. kaznilnici v svoji celici neki jetnik. Paznik na dvorišču pa je 'takoj oparil dim skozi okno ce-‘iicft, nakar so tkeo Stran r4. ogibljem takšnim neprijetnostim in jo raje zavijem kam na dobro kaplico, najrajši pa v Limbuš, kjer vedno kaj zanimivega vidim, kakor je bil na primer pred nedavnim oni dogodek, ko so nekateri izzivajoč Sokole odnesli domov za spominek prav izdatne bunke. Moja ta stara pravi namreč, da so tiste sadike najboljše, ki jih dobi tam pri nunah. Šla sva skupaj ven in sem jo pospremil do nun. Poslovila sva se. Ko pa sem se vrnil zvečer domov, sem videl, da se je moji stari nekaj moralo zgoditi. Toda predno sem pobaral, mi je že načela pripovedovati, kako je bilo pri nunah. Ko je namreč moja ta stara hotela zaviti tiste sadike, ki jih je kupila pri nunah, v neko staro številko »Jutra«, je dotična nuna kar obledela. Moja stara se je v prvem trenutku začudila, nato pa je pobarala nuno, kaj sc je zgodilo, da je tako prebledela in da se je pričela tresti po vsem telesu. Sledil je nunin izbruh: »Kaj v Jutro hočete zaviti naše nežne sadike? Ali ne veste, da je »Jutro« protiverski list in da pojdete v pekel, če ga boste brali. Kako so ljudje pokvarjeni in pohujšani, da tako radi »Jutro« bero.« Moja ta stara, — to moram že takoj pojasniti —, je namreč že od vsega začetka naročnica »Jutra«, pa tudi »Večernika«. Oba lista prav rada prebira. Brez »Jutra« ji ni obstanka. Vse jo zanima; predvsem politika. Moja ta stara je namreč huda po-Iftikantka in se ne da kar tako ugnati. Tudi izbruh tiste nune je ni ugnal. »Ali ste kedaj »Jutro« brali?« jo je vprašala moja ta stara. »Še nikoli.« — »Kako veste- potem, da je »Jutro« protiverski list?. »Drugi tako pravijo.« — »Jaz toliko časa že berem »Jutro«, pa nisem v njem nič protiverskega brala. Pa prav rada ga berem in ga še bom. Politika je eno, vera pa je drugo. Zbogom.« Pa je moja ta stara pustila potem tiste sadike ter odšla. Spotoma je potem nekim prijateljicam to zanimivo štorijo pripovedovala in jim dejala, da bo sedaj še druge pridobila za naročbo »Jutra«, ki je pri dotični nuni tako slabo zapisano. Tudi jaz sem nato šel k svojim prijateljem in znancem, ki so s to zgodbo imeli veliko veselja ir> zabave. Sedaj pa razmišljava s svojo to staro, kako je s tistim Kristusovim naukom »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe« in še z drugimi lepimi besedami, ki jih dan za dan poslušamo na raznih straneh. Včeraj pa sem šel na pošto in sem plačal »Jutrovo« naročnino za — 10 let naprej.« Pripetila pa se je te dni moji ta stari še zanimivejša zgodba. K temu pa se v kratkem zopet zglasim. — Miha s ptrško. Rtziko dela. 27 letm valjar Filip Slamič, zaposlen v jeklarni v Guštanju je prišel pri delu z desno roko med valjarje, ki so mu roko do zapestja popolnoma zdrobili. Nesrečnega Slamiča so prepeljali v bolnišnico. Dobro si bo zapomnil! 30 letni delavec Josip Korošec iz Maribora, da se ne sme zoperstaviti aretaciji. Korošcc je namreč dne 1. februarja 1936 razgrajal po Meljski cesti in ko ga je hotel aretirati stražnik Alojzij Spanring, ga je Korošec udaril s pestjo v obraz. Pozneje, ko so ga spravili na stražnico, pajerazbil neko šipo. Za svoja »junaštva« bo moral 2 meseca v jetnišnico. Neverjetna sirovost. V bolnišnico so pripeljali 78 letno prevžitkarico Ano Kom boličevo iz Malih Dolencev s strto roko in hudimi poškodbami na čelu in na kolenih. Starka je dejala, da jo je vrgel njen zet po stopnicah, tako da je obležala nezavestna in zadobila navedene poškodbe. Zadeva se bo končala pred sodiščem. Ker je razpečavala ponarejene 20 dinarske kovance, je bila danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojena 27-letna posestniška hči Marija Tašnerjeva na 6 mesecev strogega zapora in na 480 dinarjev denarne kazni. Tašnerjeva -je namreč, tako pravi obtožnica, našla 25. novembra 1935 na cesti Maribor - Ptuj škatljico, v kateri je bilo 30 kovancev po 20 Din. Kovance rje skrila v domači hiši v Grajenščaku tel- ž njimi kupila na trgu v Ptuju in pri raznih trgovcih blago. Izkazalo se je, da so bili kovanci ,ki jih je Tašnerjeva našla ponarejeni, kar je Tašnerjeva tudi dobro vedela, ker so jo nato opozorili ljudje. Sfm&Mi p&akje Razmere v Mariborskem kolesarskem podsavezu se bodo razčistile jutri dopoldne pri »Zamorcu«. Kakor znano je ves odbor Mariborskega kolesarskega pod-saveza pred 14 dnevi demisioniral, in sicer radi nevzdržnih razmer med MKP in Kolesarskim savezom v Zagrebu. O zadevi bomo obširno poročali v ponedeljkovi številki. Slovo ISSK Maribora od Ljudskega vrfa. Jutri v nedeljo 10 t. m. bo odigral ISSK Maribor svojo tekmo na igrišču v Ljudskem vrtu, in sicer bo ISSK Maribor dopoldne ob 10. odigral prijateljsko tekmo proti »FC ŠKOTU«. Motociklisti in kolesarji »Peruna« bodo jutri v nedeljo ob 13.30 startaJi izpred gostilne Babič na Aleksandrovi cesti k motociklistični in kolesarski dirki Maribor - Sv. Lenart. SK Železničar v Čakovcu. SK Železničar pojde jutri v nedeljo v Čakovec, kjer bo odigral prvenstveno tekmo proti Ča-kovečkemu SK. Poleg moštva bo potovalo v Čakovec veliko število navijačev. Drugi del jutrišnjega prvenstvenega pro: grama LNP se vrši v Ljubljani, kjer se bosta srečala SK Ljubljana in ŽSK Hermes. Ptujske Movite Odkritje starokrščanske bazilike v Ptuju, o čemur smo sporočali, je med pre bivalstvom prava senzacija. Iz Gradca je dospel univerzitetni profesor dr. Walter Schmid, ki si je ogledal situacijo in prevzel vodstvo o nadaljnem odkopavanju in raziskavanju. Protituberkulozni dispanzer v Ptuju v četrtek 14. t. m. ne bo posloval, ker je šef-zdravnik dr. Okolukulak službeno zadržan. Namesto tega dne pa bo dispan zer posloval naslednjega dne v petek 15. tm. ob običajnih urah. Sprememba posestva. Trgovec z železnino Anton Brenčič v Ptuju je kupil obširno nad 30 oralov obsegajoče in dobro urejeno posestvo v Mestnem vrhu pri Ptuju od odvetnika dr. Sadnika, ki se je preselil iz Ptuja v Gradec. S tem nakupom je prišlo zopet lepo posestvo v naše narodne roke. Šport. V nedeljo 10. tm. se vrši razun prvenstvene nogometne tekme med SK Ptuj in SK Lendava, tudi nogometna tekma 9K Drave med debelimi in suhimi. Umrl je danes v Marenbergu po kratki mučni bolezni, zadet od možganske kapi tukajšnji brivksi mojster g. Vekoslav Bratuša v najlepši moški dobi, star komaj 48 let. Rojen je bil v Ljutomeru ter se je takoj po preobratu naselil v Marenbergu. Bil je zaveden nacijonalno delaven mož, ki je vneto deloval v vseli nacionalnih in kulturnih društvih. Sodeloval je kot izboren igralec skoraj pri vseli gledaliških igrah, ki so se uprizorile v zadnjih 15 letih v Marenbergu ter po-stavil na oder mnogo izklesanih likov dramskih oseb, ki bi delale čast tudi poklicnemu igralcu. Kljub teškim borbam v življenju za obstanek družine je, ostal značajen narodnjak. Slovenci v Dravski dolini, zlasti pa v Marenbergu, ga bodo teško pogrešali. Pogreb umrlega bo v nedeljo popoldne v Marenbergu. Naj inu bo lahka obmejna zemlja, za katero se je boril vse življenje. Ne pozabi naročnine! Hmgltdi 4* svetu Organizacija kulturne trgovine v SSSR Sovjetska Rusija je pričela zadnje čase posvečati veliko pažnjo organizaciji trgovine na široki bazi za čim večjo potrošnjo. Odpirajo sc nove specialne modre, kozmetične, galanterijske, specerijske, manufakturne trgovine in trgovine s poljskimi pridelki. Vsepovsod se naglaša geslo »Organizacija kulturne trgovine«, ki pomeni popoln preustroj trgovine v pogledu 'calose in postrežbe. Vzporedno z organizacijo se posveča namreč tudi velika pozornost »individualni postrežbi«. V Moskvi so nekatere trgovine odprte ves dan do poznega večera, da se lahko preskrbe nameščenci in delavci z vsem potrebnim. Ves dan so odprte tudi trgovine z življenjskimi potrebščinami. Namestnik komesarja za notranjo trgovino Z. Bolotin je napisal te dni v rjoskovski »Pravdi« zanimiv članek, v : katerem poudarja, da mora sovjetska trgovina v letošnjem letu pokazati izredno sposobnost in solidnost in da mora reagirati na vse zahteve konsumentov. Nadalje ugotavlja, da trgvski nameščenci še nimajo potrebne izobrazbe in okretnosti. Pri njih se šc vedno opaža birokratizem. Komesar Bolotin tudi zahteva učinkovito reklamo, ki mora po njegovih nazorih biti tesna vez med trgovci in njihovimi odjemalci. Zaradi tega so izdala moskovska »Izvestja« poseben dodatek samih originalnih in efektnih oglasov pod devizo, da je časopisni oglas tista moč, ki ustvarja in zagotavlja trgovini uspešen napredek. Večje trgovine so primorane oglaševati in plačati oglase po tarifi, dočim priobčujejo vodilni ruski listi in revije reklamo manjših trgovcev brezplačno. nr+rrrvs jDTISME. ■ ’* ESPERANTO V NEMČIJI PREPOVEDAN. Notranje ministrstvo v Nemčiji je izdalo naredbo, po kateri je nemškim državljanom prepovedana uporaba espe-lanta, kakor vsakega drugega umetnega jezika. Z isto naredbo je prepovedano nemškim državljanom čitati esperantske časopise in knjige, tiskane v Nemčiji ali tujini. Biti pa tudi ne smejo člani nobenega društva umetnih jezikov. Ministrstvo motivira svojo naredbo, češ, da so umetni jeziki v službi sil, ki so nasprotne interesom nemške države. »NAZAJ K PRIRODI!« Zagrebško društvo vegetarijancev je imelo te dni svoj občni zbor, ki so se ga udeležili tudi delegati Jugosl. teozofskega društva in Hrvatskega društva za zaščito živali. Zbor je vodil znani pro-pagator vegetarijanske ideologije dr. Hengster, ki je povdaril, da stremi vegetarijanski pokret za srečo in zadovoljstvom vsakega človeka pod dogmo etičnega principa: »Ne ubijaj!« in pod zastavo življenjske parole: »Nazaj k pri' rodi!« Iz poročil društvenih funkcionarjev jc razvidno, da je število vegetarijancev na Hrvatskcm in v Dalmaciji zadnja leta znatno naraslo, da je društvo priredilo nad 60 predavanj, 26 izletov, da je v zvezi s tujimi sorodnimi društvi, zlasti s francoskimi in švicarskimi, da sc bo ustanovila podružnica v Splitu, da ima društvo svojo himno in da bo v kratkem izdalo vegetarijansko kuharico. Z apelom: »V boj za ideale človeštva in življenjske modrosti!« J’e predsednik zaključil zborovanje. Trgovska tajna. — Kako je pa nastal požar v vaši tovarni, gospod ravnatelj? — Tega vam žal ne morem pojasnil- — Aha, že razumem, trgovska tajna- Zavarovalnina. Lastnik novega kina je podpisal novo zavarovanje in prijatelj ga vpraša: »Koliko bi pa dobil, če bi ta kino jutri pogO' rel?« »Najmanj dve leti!« Htvovi tiuuolta! Dolgo sem še moral stopati po neobdelani in zelo močvirnati zemlji te strani .široke reke Mulaye. Spočetka krajina ni bila ravna in je bila posejana z zelo malimi vzpetinami; bila je večinoma dokajšna ravan, tu pa tam zmočvirjena, a pozneje sem opažal na horizontu konture Atlasa. Vedel sem tedaj, da se nahajam v španjolskem Maroku in sicer v melilijanskem pasu. Z levo strani sem zri že pokošena lepo obdelana polja, kjer so stale piramide snopov, ki so se sušili na vročem soncu. Na desni je bila še vedno pustinja, ki se je razprostirala proti severu in vzhodu v brezkončnost. Četudi sem se istega dne odločil, da se za vsako ceno sestanem s kakim človekom, sem neprestano mislil na to, da se oprostim bede in samote, ki sem jima zapadel. Trdno sem bil uverjen, da v nobenem ncJbpfti odnesel ceie kožed tu .je odšel v svoj podzemski kabinet, sedel k pisalni mizi, naravnal pred seboj svojevrstni aparat in pogledal v zrcalu podobno'steklo. V njem je zagledal razgled z grajskega stolpa. Mogel je nadzirati vso okolico, vse nebo, vsa obzorja. Potem je vključil tok v drugi aparat, iz katerega se je oglasilo govorjenje. Poslušal je poročila iz vseh tistih krajev, ki so ga zanimali. Dasi pogreznjen globoko pod zemljo, je bil vendarle v zvezi z vsem svetom. Okoli Maklena je pa opazoval le z enim očesom in samo z enim ušesom je prisluškoval govorjenju sveta. Z drugim očesom in z drugim ušesom je bil zaposlen na svoji pisalni mizi in pri svojih tajnih mehanizmih. Možgani so mu delovali razdvojeno, koncentrirano hkratu na tri ali štiri strani. Roka, v kateri je držal svinčnik, mu je drsela po papirju in risala čudne črte, križe ter kroge. Dr. Servacij Evarist je spravljal na papir načrte za odpor in obrambo proti svetu, ki jih. je imel seveda že od poprej v gla- vi točno premišljene, določene in izoblikovane do vseh podrobnosti. Treba jih je bilo samo prilagoditi trenutnemu položaju. kajti dobro se je zavedal, da je med tistimi, ki so se zarotili proti njemu, tudi nekdo, ki je izmed vseh najbolj poučen o njegovih skrivnostih, če- tudi jih sam ne razume do dna — in-ženjer Atanazij Gal. Zato je moral ubrati drugačno taktiko, kakor nekoč proti Kitajcu dr. Vang-Čengu, ki je vedel samo tisto, kar je videl na zunaj in je vse ostalo morda komaj rahlo slutil. Inž. Gal je boli nevaren; inž. Gal je zaljubljen ... Dr. Servacij Evarist jc bil trdno prepričan, da bo vsak čas opazil na obzorju letala policije, ali celo vojske, pa jih vendarle dolgo ni bilo. Minil je večer, minila je noč in sledilo je novo jutro; starec je še vedno sedal pri svoji mizi, kakor da ni živo bitje, marveč brezčutni, neutrudljivi stroj. Izraz njegovega inumijastega obličja se ni spremenil, kvečjemu je barva dobila malo bolj pepelkast sijaj. Tam daleč za gozdovi in gorami je vstajalo solnce. Dvigalo se je nad obzorje sredi jutranjih meglic kakor velika rdeča krogla. Polagoma je pa dobivalo svoj jasni, zlati blesk, dokler se ni odtrgalo od horiconta in splavalo čisto na nebo. Dr. Servacij Evarist je odložil svinčnik in zaključil svoje račune. Ozrl se je z obema očema v čarovno zrcalo in prisluhnil z obema ušesoma aparatom. Zazdelo se mu je. da vidi daleč na obzorju neke temne pike, še manjše kakor la-stavke. (Dalje sledi ) m m INDANTHREN BLAGO ZA DECVE prinaša TEKSTILANA BUDEFELDT jg TEHNIKA - ČLOVEK. »Ves svet jc ''■■'lan z ogromno mrežo Vsestransko p >ih organizacij, ki služijo inf orni at t potrebam člove- ka in ki tvorijo takozvano javno mne-''te. Bil bi strahoten občutek, če bi se sPričo gigantske institucije svetovno po-ročevalskega prometa morali bati, da je samo tehnika in zgolj mrtvi stroj mij-''ažnejši osnovni element te službe. Pre-i°silej ostane človek nosilec informacij, ^ianja in sprejemanja poročil.« (Dvorni Svefnik Weber, ravnatelj uradne poroče-valske službe na Dunaju.) DROBTINE IZ USA. ../Chicago Tribune« piše: »Na vseuči-šČii Princeto\vnu se je ustanovila zveza Jeranov bodočih vojn.« — V drugem .briškem listu pa beremo: »Preiskava le dognala, da je 90% vseh gangsterjev v. Združenih državah ameriških uinobol-n'li.« MOČ FRANCOSKEGA NARODA. občutku notranje povezanosti, ki ji ,* treba zunanje discipline, ker ne podnje njenega oslonca, sloni francoska .n°Č. Ta narod, ki se zdi tako razcepljen razklan, kjer se vse politične kupčije ^bojujejo z neslišnimi strastmi, sc ven- dar v trenotkih nevarnosti postavi brez j razlike strankarske orientacije kakor en mož za možmi svojega zaupanja. Nemški narod pa nasprotno potrebuje zunanje sklenjenosli, da se čuti enotnega.« (Iz P. Distelbahrtsove knjige. »Lebendiges Frankreich«.) PROIZVODNJA ZLATA NEKOČ IN DANES. Znano je, da se je že pred 7000 let izpiralo zlato na obalah Evfrata in Nila. Do odkritja Amerike pa je znašalo letno pridobivanje zlata okoli 6 do 7000 kg. To je lc stoti del proizvodnje zlata v letu 1935. V letu 1932. pa je južnoafriški do-mimon proizvajal 370.000 kg zlata. To jc rekord, ki ga niso nikoli preje in tudi ne pozneje dosegli. NENAVADNA NESREČA. V Logstoru na Danskem se je v pro-testantovski cerkvici pripetila pred nedavnim nenavadna nesreča. Med cerkvenim opravilom je omedlelo večje, število vernikov, dočim so ostali v paničnem begu zbežali iz cerkve. Omedlel je tudi organist na koru in osem pevk. Pozneje so ugotovili, da je bila omedlevica posledica zastrupljenja z ogliko-vim dvokisom, ki je uhajal iz zakurjene peči. Darujte za aziSnl sklad PTL i POD GARANCIJO! Sprejemam popravila klobukov s posebno impregnacijo proti dežju samo 20 Din. — Vladko Babošek. izdelovanje klobukov, Maribor, Vetrinjska 5. 2283 Mali oglasi kazno OTVORITEV VRTA »'šk L‘rtom. Cela ocvrta s„ 5. vsakem dnevnem Ca Qficr.'n l5-: • Pivo Din 3.50. QXtiln \odts a »Mesto Ptuj«. v°[u M. Seifried. pod 2314 V- , MILOSTIVA! liai-ti- unem P'ašč čez poletje Semt eie shrani krznar nc "Ko- Gosposka ul. 37. Obe-Pohi-n Ra . za Polovično ccno CljlvnV! .'n modernizira. Pla-Ze,t,i se,c v jeseni pri prcv- 1965 'astnr. POHIŠTVO skr-iinEa 'zcielka dobavlja po en cenah Zalo- iev v . ya ^niženih mizar-Won e‘riniska ulica 22. na-r-^Llvrdke V. We!xl. 9-t Utr' Vd ni:clc,i(> V sl Jv Nl, KONCERT, a*,: m?'abcira vremena v vora*; vremen • Mras. Studenci. 2325 IZUČENA ŠIVILJA gre šivat na dom. Naslov v upravi »Vcčernika«. 2295 POZOR! Izdelovanje srebrnih in zlatih predmetov, predelave in popravila vsakovrstnega nakita, kakor graviranje po naj-nižjih cenah. Nakup zlata in srebra po najvišjih cenah. — Alojz Bučar. Slovenska ul. 28. 2083 JOS. TICHY IN DRUG Konces elektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroiristalaclje stanovanjskih hiš. vil. eospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga do kon-Kiirečnili cenah JEDILNE IN SPALNE SOBE, sperane, poHtlrane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižiih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištvu Kompara. Aleksandrova 48. ENTLANJE I m Din I.—, Ažur 1 m Din 2.— in za izdelavo vsega perila po meri se priporoča Marica Petrovič. Maribor. Fran-kopanova 51. 2186 DIN 16.— Svileni bouret dobite pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261 IŠČEM POSOJILO Din 5000. proti 5% obrestim ali vknjižbi. Naslov v upravi lista. 2267 KAAV PA KAM? Dne 10. maja se postavi pri gostilni Hausampacher majniško drevo, Vino Din 8.—, dobra kuhinja, gibance. Gostje vljudno vabljeni. 2276 JUTRI V NEDELJO velika pojedina gosk ter ocvr tih piščancev, celo pišče Din 15.—. Gostilna »Novi svet« pri studenškem gozdu. 2327 GOSTILNA »TRIGLAV«. Glavni trg, toči najboljša ljutomerska in svečinska vina. Vsak čas topla in mrzla jedila. Se piporočata Alojz M. Jarc. 2320 DIN 10()0._ DOBI, kdor ini .preskrbi trgovski lokal s skladiščem na prometni točki. Pismene ponudbe pod »Lokal« na upravo. 2292 MLAJŠO DAMO ALI GOSPODA sprejmem takoj v manufaktur no trgovino kot družabnika. Potreben kapital 30.000 do 50.00') Din. Ponudbe na upra vo Večernika« pod značka »Ob Dravi«. 2308 Službo dobi V službo sprejmem starejšega MLINARJA z malo družino na. deželi na račun ali v najem. Kavcija Din 5000. Gamza, p. Zg. sv. Kungota. 2231 Mlado, pošteno PRODAJALKO čez 20 let staro, sprejme točilnica s špirituozami. Ponudbe pod »Samostojno izučena« na upravo lista. 2289 PRODAJALKO sprejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe pod Prodajalka« na upravo »Ve-černika«. 2326 Posest PRODAM PARCELO l.ooo nr, cena a Din 6. . Zg. Radvanje, Firtnova 18. 2293 HIŠICO s z dvema sobama, kuhinjo in verando, oddam. Gostilna »Zeleni vence«, zraven Mag-dalenskega parka. 2278 DRUŽINSKE HIŠE vrt, od 10.000, posestva od oO.OOO, vile, mariborske hiše od 70.000 Din naprej. Gostilne, pekarije, grajščinc prodaja Posredovalnica, Maribor. Slovenska ul. 26. 2.435 Novozgradba, vrt, lO.GOo. — Nova vila, 3 stanovanja, SO.OOO. — Lepo posestvo pri LimbttSu 85.000. — Gostilna, s hišo. tudi v najem, na prometni cesti. — Parcele cd Din 5,— naprej. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 2307 KOLONIJSKA HIŠICA na prodaj. Delavska ul. 69. 2279 VILA. enonadstropna, solidna, na prijaznem gričku v kopališču Dobrna pod najugodnejšimi pogoji naprodaj. Interesenti naj se javijo na upravo lista pod »Krasen razgled«. 2313 Stanovanje Lepo, snažno, dvosobno STANOVANJE s souporabo kopalnice v Maistrovi ul. 18-11 z 1. junijem ali 1. julijem za oddati. — Ogled med 15—18 uro. Ponudbe sprejema A. Hlebš, Maribor, Koroščeva 8. 2273 Sprejmem SOSTANOVALKO v vso oskrbo. Koroška cesta 27. 2284 STANOVANJE treh sob, s pritiklinami, toda brez kopalnice, v 1. nadstropju, v neposredni bližini parka oddam s 1. julijem. Naslov v upravi »Večernika«. 2285 TRI GOSPODE sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. Vojašniška ul. 10-1. 2233 SOBO S ŠTEDILNIKOM v podpritličju, Koroška c. 85, ugodno oddam. 2265 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje. Vod nikov trg 3-b. 2266 ENOSOBNO stanovanji: oddam dvema mirnima osebama. Nova vas, Lorbekova ulica 5. 2287 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Orožnova 5. Kovačič. 2288 Iščem lahek, dvovprežen SOLIDNEGA GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Studenci, Slomšekava 9-1. desno. _ 2297 VEC GOSPODOV ali gospodičen sprejmem na ceneno in dobro oskrbo. Tomšičeva ulica 2, Lorbek. 2298 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje m hrano. Dravska 15. 2304 SPREJMEM GOSPODA na hrano ih stanovanje. Koroška 74. 2316 ODDAM SOBO IN KUHINJO Cankarjeva 5, Studenci. 2318 ENEGA GOSPODA ALI DVE GOSPODIČNI sprejmem na hrano in stanovanje. Mesečno Din 330*.—. Židovska 14. 2321 V Mariboru, dne 9. maja 1936. & Mestno poglavarstvo Maribor. X. štev. 6855/1851—1936. Razpis opreme učilnic ter tlaka hodnikov pri novih šolah v Maodalenskem predmestju. Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje opremo učilnic in linolej na R hodnikih za zgradbo nove deške meščanske in dekliške osnovne šole v Magclalenskem predmestju. Uradni proračun za opremo učilnic znaša Din 34C-433'—-, proračun za linolej na hodnikih Din 163.725'—. Ponudbe se morajo oddati najkasneje do 22. maja 1936 do 11. ure na Z mestnem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene ter kolekovane po § 9 zakona o spremembah in dopolnitvah o taksah z dne 23. G marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcijo v iznosu 5 % od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni blagajni L mariborski do 10. ure 22. maja 1936 v vrednotah, ki jih sprejme mestna blagajna. Pri opremi učilnic se more ponuditi tudi samo ao- Abavo pod tč. a) ali pa samo dobavo pod tč. b). Ponudbe naj se predložijo v obliki v odstotkih izraženega popusta na uiadni proračun. S Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu nabavnih stroškov v pisarni gradbenega nadzorstva na stavbišču ob Frankopa-novi ulici, počenši s ponedeljkom 11. maja 1936. Predsednik Ur. JUVAN I. r. Ju - hu! Delve » tu. STANOVANJE. I Opremljeno ali prazno veliko sobo s štedilnikom. sf.pn oddam. Pobrežje, Zrkovska »udu cesta 33. 2317 | za Cno osebo, takoj oddam. Studenci, Radvanjska cesta Zgubljeno Kupim PLATOVOZ nosilnost 1500—2000 kg. Ponudbe na tvrdko Pinter m Lenard, Maribor. 2294 KUPIM RABLJEN SOD za vino 35—45 litrov. Ponudbe pod »Sodček« na upravo »Večernika«. 2300 Prodam MODERNA SPALNICA (»šperana«), s psiho, mizo, tapeciranimi stoli, še nova, za polovično ceno naprodaj. Vprašati »Ada«, Vojašniški trs. ________________ 2281 Naprodaj poceni kompletna NOVA SPALNICA pobarvana in kuhinja. Mizar-stvo, Miklošičeva ul. 6. 2282 OTOMANA skoraj nova. poceni naprodaj. Naslov v upravi »Večcrnika«. : 2303 NA PRODAJ okna s šipami in oknicami. Aleksandrova 41-1, levo 2310 50. PES, volčjak, se je zatekel. Lastnik ga dobi, Nasipna 48, Po-2299 I brežje. 2309 Vinotoč Derniač -311 Meljski hrib Kupujte svoje po* trebščine pri naših inserentih I —••••••—eeeeeee Gostilna „Balkan“ popolnoma preurejena V nedeljo KONCERT, dobra vina, muškatelec, izvrstna tepla in mrzla ied la. — Se priporoča |[[jij kupujte «" "erSogTaSiulte» fatdi sandale ta od din 29*- nafttej KOVAČNICA z orodjem naprodaj. Slovenska ul. 26. 2312 Na prodaj opremljena l ČEVLJARSKA DELAVNICA. tudi stanovanje je zraven. Naslov v upravi »Večernika« 2315_______________________ Lepa, moderna, šperana SPALNICA zelo poceni naprodaj. Glogov šek, mizarstvo, Vojašniški trg. 2322 Sobo išie Iščem opremljeno in solnčno SOBO s kopalnico v bližini parka ali I omšičevega drevoreda in okolici. Ponudbe na upravo pod -Stalen in soliden«. 2268 Sobo odda Oddam s 15. majem opremljeno ali prazno SOBO s prostim vhodom, s hrano ali brez. Magdalcnska 35. ____________2263 Oddani poceni lepo PARKET1RANO SOBO s posebnim vhodom boljšemu gospodu. Trgovina Schmidi, Stolna 4. 2269 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu gospodu s 1. junijem. Malenšek, .Jože Vošnjakova 21-111. 2280 Oddam separirano, lepo in čisto opremljeno SOBO. Aleksandrova cesta II, vra-ta 12.________________ 2301 OPREMLJENO SOBO s hrano ali brez oddam. Taborska 11-11. 2219 PREVZEDO FRIZERSKEGA SALOMA Cenjenim damam in gospodom vljudno naznanjam, da sem prevzel frizerski salon od 'dolffa Mrakiča na Kralja Petra treu 4. S svojo dolgoletno prakso in strokovnim znanjem, si bom prizadeval cenjene dame, kakor gospode naj-kulantncje postreči. Prepričan, da mi ohranite kot do sedaj svojo zaupanje, beležim in se priporočam za obilen obisk FRANC SPANER, FRIZER. POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stan)« hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne yloge na knjižic« in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Gradbeni razpis za zgradbo lastnega doma ..Ljudske samopomoči" v Mariboru, na vogalu Aleksandrove in Kolodvorske u »ce. II Oddajo se vsa zemeljska, zidarska in tesarska dela in so tozadevni načrti kakor potrebni podatki za razpis v pisarni Ljudske samopomoči v Mariboru, Grajski trg 7 na razpolago. Pismene ponudbe je vložiti do 18. maja opoldne. Odbor si pridrži pravico svobodne oddaje- Maribor, dne 8. maja 1936. Načelstvo Ljudske samopomoči. c Al Opravilna številka IX 1 463/36d Draibeni oklic Dne 24. junija 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem s0' dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Zg. Radvanje vi. št. 255. _ Cenilna vrednost: Din 312.231 *— S Vrednost pritikline: Din 3.350'— že prišteto k benilni vre°' nosti zemljišča Najmanjši ponudek: 1. Din 132.929'—. 2. Din 18.763'2&> 3. Din 3.220'—, 4. Din 8.932-" Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodi»ču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer P se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škod° zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. dne 22. aprila 1936. . IME jelša, bukva par. in nepar-jena okume in topola v vseh vrstah znane tone WE1NER & WEISS Zagreb LIHE MIROSLAV SHS. rA.i+rola* MADIROD w ,a,,n' "owi Pa,3Ž' na °9LU Iremraia. IVI M r\ I D Cm Gosposke-Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Mafbolj mwi rtaioitoa denarja. ker jami« z« vloga pri tej hranilnici Dravska banovina a celim swo|im pramotenjem m « vso daiKno močjo — - Hranilnica Izvršuje vsa v denarno stroko spadajoča posle točno in k u I a n t n o S D r i e m a vloge in knjliice na tekoči račun I po na/ugodne/tam obrestovan/v Podružnica: CELJE Juinoitalmrska hranilnica ** ilUiuilMktiilUl “nPliPllf Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za iuseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik STANKU DETELA, vsi v Mariboru.