F Majvatjl slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovesih delavcev v Ameriki. PlM largest Slovenian Daily In the United States. Iu«ed every day except Sondayi | and legal Holidays. If 75,000 Readers, m ' TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New YOrk, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 131. — ŠTEV. 131. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 6, 1922. — TOREK, 6. JUNIJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. - " " - ... 1. i ■ ... r ■ - . -----J UNIJE SO ODGOVORNE ZA ŠTRAJKE ZNAČILEN ODLOK NAJVT&JE GA SODI&ČČA. — ZA VSO POVZROČENO ŠKODO MED STR AJKOM SO ODGOVORNE UNIJE, IN TO SAMO LOKALNE OR GANIZACIJE. — TA ODLOČITEV JE ENA NAJBOLJ VAŽNIH. KAR JIH JE BILO IZDANIH TEKOM ZADNJIH LET. Washington, D. C., 5. junija. — y.\ezno najvišje sodisče je danes ujavilo: V.a vso škodo, katero povzročijo štrajkarji tekom štrajka, no odgovorne delavske unije oziroma organizacije. Podjetniki lahko tožijo unije za odškodnino. Ta odločitev je ena najbolj važnih. kar jili jo bilo izdanih tekom zadnjih proti delavskim unijam. ' Najvifje sodišče j<* razpravljali* o tožbi, katero je dvignila Cnro-nndo Coal ('o., v Arknnsasn proti I iiit«'d Mine Worker* of Anie-ri"a. Razsmldo je, da mora pla«"ati organizacija kompaniji skoraj pol miljona dolarjev odškodnine. Soglasno z odločitvijo najvišjega sodišča, niso uradniki mednarodnih organizacij odgovorni za štarjk in vsledtega tudi niso odgovorni za povzročeno škodo. Vsa odgovornost pada na lokalne unije. ČETA UBILA DVA BANDITA ČRNA ROKA ZATHEVA $50,000 OD BANKIRJA. Chicago, III.. 4. junija. — Orna roka je dostavila potom majhna lekliee Georpe Woodruffu. predsedniku First National Bank of .Toliet pismo, / v katerem mu preti k smrtjo, če bi ne hotel planiti Trni roki $T»0,000. Kaj j** odgovoril predsednik na to, ni šf» znano. ;:.» leta študiral razpoloženje in običaje tejra ognjenika. — Mislim, da snuje madama PHe nekaj zlega, — je rekel profesor. — Vsako uro pričakujem pomembnih dogodkot. — Erupcija bo mopoče taka !*<<» je bila velika erupcija leta 1M0, ko so bili obširni okraji kr«ig ognjenika preplavljeni z lavo. Flint, Mich.. 2. junija. — Dva undent ifirirana bandit a. člana tolpe štirih, ki je napadla Meta-mora državno banko ter odnesla ^»'>00 v gotovini, sta bila ustreljena od 500 uradnikov in far-merjev v nekem gozdu v bližini Had lev, potem ko sta bandita ležko ranila William Brucknerja. nekega železniškega detektiva. Strojna puška, katero je operi ral detektivski seržant Johnson iz Klinta. je napravila konec stre-ljan.ju preostalih dveh roparjev. Ui sta se skrivala v nekem gostem močvirju. Rane. katere je dobil detektiv Bruckner, so tako težke, da najbrž ne bo okreval. DINAMITIRANJE MEHIŠKEGA VLAKA. UBIL TOVARIŠA V POLICIJSKI CELICI 'talijanski prodajalec rib je za-iavil irskega pleskarja, s katerim se je nahajal v skupna celici. Mexico City, Mehika. 5. junija. Neki vojaški vlak je dinai-mi*iran in oropan pri Elevado in pet in dvajset vojakov poleg cele posadke je bilo ubitih, soglasno k poročili, ki so prišla iz Pue-ble. Vlakovodja je rešil svoje življenje s tem, da se je skril med razvalinami vlaka. i DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJIT se potom naie banke izvršujejo zanesljivo, hitro ln po nizkih cenah. V*waJ m) bile na&e rrne slede*e: ^ Jugoslavija: RazpoftiTja na zadnle poftte in izplatuje "Kr. postni čekovni urad In "Jmlran«ka hanka" v Ljubljani. Zagrebu. Beogradu: Kranju. Celju, Ma-rllM.ru, iMitirovuiku. Ftplitu, Kara je tu ali drugod, kjer je pa. junija. — Grof von Bernstorff je objavil v j eri jodienern listu Demokratična Nemčija, katerega urejuje sam. zanimiva razkritja, "ki se tičejo sedaj vršeče se kontro verze na Nemškem gl^de padca monarhije ter l»ega kajzerja na Ho-lansko. Xaeijonalisti in reakcijo-n«;rji trdijo, da je princ Maks Radenski kot. kaneelar "izdal" kajzerja ter ga s trikom pripravil do tega. da je podpisal svojo odpoved. Bernstorff, ki zagovarja princa Maksa, piše; — Cc je mogoče princu Maksu kaj očitati je to. da ni radi svojega velikega spoštovanja do monarhistične ideje takoj pri prevzetju urada kancelaffja izsilil odpovedi kajzerja in kron-princa. Le ena možnost je obsta- ;jala. da se reši monarhnjo in ta |jc bila. da bi se v pričet k u ok-tebra .1918 proklamiralo pninca Viljema, najstarejšega sina krori-piinca. kajzerjem. s princem j Maksom kot regentom. — Koncem meseca oktobra me je princ Maks pozval iz Carigrada v Berlin, da mu pomagam pri vršeč i h so pogajanjih. Ob onem času sem dnevno razpravljal n vprašanju odpovedi kajzerja in krnnprinca s kaneelar-jem na vrtu njegove hiše. Mogoče bi sp dalo celo ob onem Času rešiti monarhijo, če bi kajzer odločne ne odklonil vseh milih poskusov. da se ga preorovori k odpovedi in tako je prišla neizogibna katatstrofa dne 9. novembra. .— Onega usod0poliiega dne sem bil v družbi princa od prve-gT trenutka naprej ter se mudil v kancelarjevi palači do zadnjega trenutka. Jaz vem vsled tega, da ni imel pri vseh svojih pogajanjih z armadnim glavnim stanom ničesar drugega v mislih kot to, kako rešiti monarhijo. — Ni res, da je princ Males na svojo lastno pest proklamiral odpoved kajzerja. Natančno se spominjam, kako je Hitze telefoniral iz Spa, da se hoče kajzer Washington, 1). O.. 3. junija.— Major E. H. Brainerd mnrnariške-*ra zbora, ki je poletel iz Housto-na. Texas, v službenem aeropla-n;i. je dospel danes semkaj na Boiling letalno polje ter preletel s tem 1500 milj v štirih dneh. V srlavnein stanu mornariškega zbora se je označilo ta polet kot eksperiment v letanju preko de-na velike razdalje. Potem ko je zaptistil Ellington polje zgodaj zjutraj dne 31. maja. se je major Brainerd štirikrat ustavil, prvič v Dallas. Texas, 260 mil j od Houstona, kjer je prenočil Naslednjega dir« je poletel na razdaljo 600 milj do Belleville 111. Ko je prenočil tam, je poletel v Davton, O., na razdaljo 350 milj. V petek in danes je završil zadnji del poleta ter dospel na Bollinjr polje po poletu na razdaljo 400 milj. V PRIČAKOVANJU VULKAN SKE ERUPCIJE NA HAVAJU Hilo, otok" Havaj. 5. junija. — Bohinja Pele. havajska boginja vulkanov, ki je v pričetku tejra tedna zakurila svoje ojrnje v dol-:taia! njegov jrlavni posel te-' — z; d nji h mesecev v reševanju finančnih zadev. Čeprav se bo s tem leončala čudna pozicija Bakhmetcva kot zastopnika vlade, ki še pet let ne obstaja več. je državni department vendar dostavil, da nima očLstop Bakhmetcva nikakega stika s priznanjem sovjetske vlade, ker je to vprašanje zase. Splošno se domneva, da bo Bakhmetev še pred koncem tejra meseca, to je pred potek'om njegove poslaniške imunitete zapustil Združene države ter se napotil v Pariz, kjer hoče stopiti v stik z neko skupino pristašev prejšnjega Kerenskijevega režima, ki je tam zelo delavna. Soglasno z dogovorom med državnim depart.mentom ter Bak-hrnetevom, bo Sergej Ughet, do- sedanji finančni tajnik Kerenskijevega poslanstva, imenovan varuhom preostale ruske imovine ter bo deležen tudi diplomatičnih privilegijev. S tem je prišel neslaven konee poslaništva, kateremu se je vse smejalo, kajti Bakhmetev je zastopal vlado, ki že davno ni več. obstajala ter razpolagal z denarjem, katerega je ameriška vlada posodila Kerenskijevi vladi. 8 SOCIJALISTOV V OGRSKEM DRŽ. ZBORU Madžarska vlada je doživela mo-raličen poraz kljub veliki večini, katero je dosegla pri volitvah. NEMCI NISO OMEJILI PORABE TOBAKA. Lausanne, Švica, 5. junija. — Zob, ki je zašel po sapniku v pljuča, je povzročil smrt švicarskega letalca .Tohnerja. ki je bil ubit. ko je njegovo letalo pretekli četrtek padlo več sto čevljev globoko. Nobena kost letalca ni bila zlomljena in poznejša priskava je dopnala, da je povzročil smrt zob, ki je zašel v pljuča. odpovedati in kako !je princ Maks odgovoril, da je to prepozno, ker je bilo to že storjeno v Berlinu. Tako je nemška monarhija povzročila svoj lastni pogin v jeseni leta 1918. ..Berlin, Nemčija, 3. junija. — ljub zahtevi zaveznikov, da omeji Nemčija svoje izdatke do skrajnosti, ni slednja varčevala s tobakom, soglasno sporočilom trgovinskega departmenta. Vaši Nemci, katere si vedno predstavljate z dolgimi pipami v ustih, so pokadili tri in dvajset tisoč miljonov cigaret in štiri tisoč in petsto miljonov smodk. Prodaja tobaka za pipo je komaj upoštevanja vredna. Visoki davek no vse oblike tobaka je prinesel vladi lepo svotico dva in trideset tisoč milionov papirnatih mark. 117 RUSKIH OTROK USTRX LJENIH NA POVELJE OBLASTI. SKUŠAJO REŠITI MLADIČA, OBSOJENEGA NA SMRT. London* Anglija, 5. junija. — Sto in sedemnajst otrok v nekem ruskem okraju, od lakote, na smrt bolnih, so ustrelili na povelje krajevnih oblasti, da se napravi konec njih trpljenjem, soglasno z nekim poročilom iz Hel-singforsa na Daily News. Kot vir se je navedlo ruski list Kraa-naja Gažeta. Poročilo pojaanjuje, da so boljševiške oblasti odredile eksekucijo iz razlogov navadne humanitete. Otroci so postali 1 inficirani, ker so zaitzivnjli odpadke. Ossining, N. Y., 4. junija. — Če se ne bo governer Miller oziral na prošnje, naslovljene nanj, naj reši življenje osemnajstletne-ga Angelo Tumberello iz Brook-lvna, obsojnega, da umrje v električnem stolu prihodnji četrtek, bo vzela država eno najmlajših .življenje, kar jih je kedaj zahtevala dfertna k'azen. Tumberello je bil star šele 17 let, ko je bil spoznan krivim u-mora nekega Louis Balsamo na pet in štirideseti cesti v Brook-tvnu. Porotniki so priporočili milost, ko so ga spoznali krivim, a prišli do spoznanja, da mora sodnik izreči nad jetnikom smrtiTO ol»sodbo. Porotniki so vsled tega naprosili governerja Millerja, naj irpremeni smrtno obsodbo v dosmrtno ječo. Sodnik Van Siclen ter pomožni okrajni pravdnilc Voss sta se pridružila prošnji porotnikov. Izlet v Jugoslavijo. Zadnji čas je za onega, ki namerava v stari kraj, in hoče imeti vse udobnosti na izletniškem parniku "Paris", da se javi parnik "Paris" odpluje iz New Yorka 14. junija in 24. bomo 2e vsak na svojem domu. Francoska družba mi je zagotovila vse mogoče udobnosti za izletnike v tretjem razredu na parniku "Paris" in tudi onkraj po železnici. Parnik "Baris" je največji parnik francoske družbe in j« naj-modeme je urejen. Čimveč nas bo, tem prijetnejše bo, zato ne odlašajte, da ne bo prepozno. Okrog sto se jih je do-zdaj že javilo. L. Benedik. Budimpešta, Madžarska. 5. junija. -- Ena izmed značilnih potez splošnih volitev, ki so sp vršile n« Madžarskem je izvolitev socijalistov v parlament, in sir^r prvikrat v zgodovini te dežele (1). Izvoljenih je bilo osem so-eijalističnih poslancev ter je pričakovati, da bo njih število naraslo skoro na dvajset, ko se bo izvedelo za konečne rezultate volitev. Še bolj značilno pa je dejstvo, da so bili nekateri teb soci-jalističnih članov izvoljeni v poljedelskih okrajih, kjer so se vršile volitve javno vsled odlc^ta vlade, koje ideja pri uveden ju tega presenetljivega popačenja vseh idej modernih volitev, je pred->tav.'j; la nekaj ravno nasprotnega. kar er je dejanski zgodilo. Ob istem času pa so inele r*li-tve za posledico ohranite T II >r-thv-Bethlen režima, kajti stranka sedanje vlade ima večino v parlamentu. Ta večina je sestavljena izključno iz zastopnikov poljedelskih okrajev. V glavnem mestu samem s.) bile volitve tajne in vlada si ni upala postaviti niti enega samega kandidata. Kljub novo dobljenemu min-dat u pa je doživela vlada oster moralični poraz, kajti Je trije Slani kabineta, ki šteje enajs oseb, so bili nanovo izvoljeni. Nadaljna presenetljiva stvar v volilnem boju je. da se je skoro popolnoma izločilo zagovornik'*, takozvane proste volitve kralja, dočim so prišli nasprotno legiti-niisti, ki smatrajo Otona, sina Karola za svojega nekronanega kralja, precej dobro iz volilnega boja, kajti izvoljeni so bili glavni zagovorniki HabsbiHržanov, med njimi grofa Apponvi in An-dr assy. Izvedelo se je, da bo no\*i parlament osebno otvoril admiral Horthy, ki je bil regent Madžarske izza razstoličenja Habsbur-žanov. Pozor! Sorodnike in znance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriški državljani in oni. ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ? : New York ' (Advertisement» GLAS NAKOPA, 6. JITN. 1922 "GLAS NARODA" flOVENJAN DAILY) antf Publish*« fey Koranic Publishing Compaaj IA Corporation) PRANK IAKMR, PrMltfttit LOUIS BEN EDI K, Iz Slovenije. Kraljevski par pride po poroki nafSlov. ljudske stranke, je imel v Treasurer PIam of Buclnau o« tho Corporation and Address*« of Abov« Offlotni M Csrtlandft ttrtH, Borouflh of Manhattan, Now York City. N. Y, •ro Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzsmil nedelj In praznikov. toto vetja In Canada m> pol leta ........ to trt leta Asisrlfco Za Now York ca colo loto v»»ant tr.Ot tfl.®0 za pol leta I3.M ........ 13.00 Za Inosemstvo za celo lete ....mm 17.10 ....... $1.50 za pol >ta .......... IUC I L A • NARODA (Volee at the People) Day Except Sundays and Railways. Subscription Yearly 96.M Advertisements on Agrosmsnt. Dopisi trse podpisa la oeebnoetl ee ne prlob; jJ«Jo. Denar naj se blagovoli po-■Uetl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ee nam t odi prejtnjo blvallSČ« naznani, da hitreje najdemo naeVovnika. Q L A 8 NARODA UMIand« Street, Borough of Manhattan. New York, Telephone: Cortlandt 287t M. Y. PRINC IN NJEGOV PRESTOL Bled. Ljubljanskemu "Jutru"' »e poroča i7. lieograda, da bo kralj Aleksander s kraljico Marijo takoj po poroki odpoloval na Bled, ker novi dvor v Beogradu do onega časa ne bo dogotovljen. Poročil se je Ivan Gregore iz Ljubljane z gdč. Vero Kapnik iz Kostrivilice. Smrtna kosa. Umrla je Avgusta Iierzog, roj. Detela. soproga« kapelnika mariborske gamizijs-ke godbe Ferda Herzojfca. na posledicah španske gripe. Bila je stara šele 28 let. V Cerknici je umrl bivš". gostilničar .Jakob Šega. sar 04 let. V Meži pri Dravogradu je umrl Jakob Perna*, trgovec z lesom. Krvava gostija. Dne 13. februarja je bila pri premožnem posestniku Marku v svoji koči na stanovanju ubogo staro ženico. Dokler mu jr» delala, jo je trpel, ko je pa opešala jo je začel goniti iz stanovanja. Ker to vsled stanovanjskih naredb ni šlo gladko, j*1 enostavno podrl streho koče in jo prodal za svinjak. Ženica je nato morala prebivati v koči brez strehe. Lilo ji je v sobo da je morala imeti dežnik razpet, mokrota ji je uničila vso borno imovino, bele na odločen nastop župana ji je l'. odkazal začasno stanovanje v neki veži, kjer je vsaj pod streho. Prenos ostankov Frana Masi j a-Podlimbarskega. Iz urada šentpeterske podružnice družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani se poroča: Dne 'septembra 1917 je nenadoma zagrnil tuji grob v Pulkavi na Nižjem Avstrijskem mučenika naše na rodne ideje: Frana Muslja-Pod-limbarskega. Ž njim smo izgubili Grahovnifcu v Sv. Petru pri Mari-lodličnejra pisatelja, ki nam je za-boru gostija, ki sla jo slavila sin-pustil dela trajne vrednosti, d* gredo domov, ker so. se že dovolj no v zahvalo zasadi! nož v hrbet tu je Gratiovnik z veliko težavo napravil par korakov, nakar s<» ga o] j prijetno in udobno življenje kot pre j sni portugalski arostje pa so plesali in pili njegovih zemeljskih ostankov a ralj Manuel, ki je prav tako kraljevski kot je bil takrat,!niprpJ do lu1ra- Sedaj Je bl' domovino, 1,0 kat<-ri ^ tf>liU ^ . , , , t • i • ■ i • • i i- i i j- pnave za svojo surovost obsojen penel. m za katero ie moral v po o ie vladal v Lizboni 111 ki m kliub vsem preobratom % i t;-,,,. ♦ i ♦ • • •J ..... . * prea mamoorsknu soaiscem na o htienem procnan.stvu dati svojt Bivša avstrijska cesarica in ogrska kraljica Žita je obvestila admirala Hortliy-ja, madžarskega regenta, da se še vedno smatra za ogrsko kraljico in da bo posvetila svoje življenje naporom, da dobi madžarski prestol nazaj za svojega najstarejšega sina Otona. Za žensko Žit i nega razpoloženja, tradicije in mišljenja je to le naraven izraz materinskega p os večen j a ter na.]ct'!l m napili. Tu mu je preie-i '. ,' « i -i .... , » j . pač Franc Ciennave nepričakova- lojalnosti do osnovih principijev države, vendar pa je p malo težko za Otona, da bi bil posvečen od zorne mladosti naprej hudemu in napornemu življenju pretendenta. Posel pretendenta je prijeten le v slučaju, da ga ne vzamete resno. Le malo je gospodov v Anglijji, ki žive bol ko v portugalski politiki nikdar pokazal znamenja, da sejmeseeov težke ječe. hoče vrniti na prestol. i Za kaj takega pa je treba bolj miroljubnega in krot- Staro sovraštvo, kega razpoloženja kot ga bo najbrž vzgojila Žita v svojih otrocih, kajti v takem slučaju je treba vpoštevati blagre življenja s filozofično resignaeijo. Večina nas išče že po svoji naravi zadreg, kajti znano dejstvo je, da si sami nakopljemo zadrege, če jih že nimamo, in mlad princ z ambirijozno materjo, ki skuša uveljaviti to. kar smatra za pravično in sveto stvar, bo brez dvoma posvečen tej križarski vojni, če bo imel okus za to ali ne. Pretcndiranje ali lov na prestol je težko delo. Najbolj uspešna primera v moderni zgodovini je Napoleon HI., ki je bil zelo delaven in premeten, a je imel tudi dobršen del sreče, da se je v resnici polastil francoskega prestola. Naravnost čndež bi bil, če bi se taka ustrajnost kot jo je imel Napoleon, razvila v kakem Habsburžanu. Dinastija ima seveda mogočne pristaše na Madžarskem. Stranka monarhistov je veliko močnejša kot pa kaže izid zadnjih volitev ter ima nadaljno prednost, da jo jaci navdušenje, ki manjka večini pristašev proste izvolitve kralja. Koliko tega navdušenja in ognja bo ugasnilo s smrtjo starega grofa Apponi-ja je seveda drugo vpraša- hčerka. Opolnoči se je kuharica J omenimo k- klasični, za ran j kega pritožila, da ne more dati nobene -tako usodepolni roman "Gospodkn stvari vee na mizo, ker so prežarjii Fran jo". Podlimbarski je bil na-(nepovabljeni gostje) že vse po- š i in narodnim in kulturnim dru-kradii. Stari Grahovnik je zaradi|štvom radodaren podpornik in de-tega prosil v veži prežarje naj;laven odbornik; z ljubeznijo se je uvrstil med požrtvovalne obramb nike, ki so o-!!«»•'• i samega na cesti, se zakadila takoj v njega in sra osuvala z noži no vsem životu. Nasilen zločinec. A" Ljubljani je bil aretiran neki Rudolf ">kuk. ki Je bil skupno z i.jegovo ljubico Ano Petrovi«" odpeljan na policijo. Skuk je na po- dragoeeno življenje. Prepričani smo, da posvedoči naša javnost tudi tokrat dejansko svojo ljubezen in hvaležno.*!- do nepozabnega Maslja-Podllinbarsitega. Preostanek dobi naša šolska družba sv. Cirila in .Metoda v Ljubljani. Nova planinska koča v Logarsk: dolini. Na občnem zboru Savinjske po družniee Slovenskega planinskeg; društva je bilo sklenjeno, da s» v Logarski dolini pri PLskerniko- vem zavetišču zgradi nova planin ska koča. ki naj iti druge ko . . razbremenila. Z delom se prič m tu v zapor nenadoma pobegnil m' i - , , ■ , ... I takoj, ko bodo strokovna vpraša in tinancielneii Vozna cesta za avto- ... . . , ,--------- in vozove od Solčave v Lo svoj <-:lj. Smik je nevaren elovekj /j.j in je že enkrat pobesrni rov. Pričakovati je, da ga v kratkem d'deti zaslu y,on q. kazen. oddal na za«leduvwra detektiva , •, . . . --T> . . .. . n ■. v nja v tehničnem l*oii<),»iiil<:i m Petejana vee stre-1 , . , . (oziru rešena, lov iz samokresa, ki pa so zgrešile Ponarejene lOOOlirske bankovce je hotel razpečati v Ljubljani neki Alašo Omorinovič. ki pa govori najbrže bolje italjanski, kakor pa naš jrzik. Jm.-l pa je Ljub- nje, a gibanje bo ostalo mogočno ilolga leta ill to kljubjijanska policija > bila namreč o nesrečam, katere so povzročili Hab.sburžani Madžarski.'pravem času brzoja\-no obveščena VI/da Hortliv-ja hi Bothlena ima navidezno velikan-!0 nje?»vem prihodu od orožniške . * .. , . postaje v Prijedour in ga ie zato sko venno v novo izvoljenem parlamentu, a koncem kon- arptirala že na ko}odvm i* od- ea bi se najbrž pomirilo tako notranjo kot zunanjo po- peljala takoj v zapor. Pri njem so litiko Madžarske, če bi se vlada čimpreje mogoče odločila!našli en ponarejen lOOOlirski ban- za ilfolite? novega kralja. . ktivee m 30,000 K denarja. Hitre akcije v tem oziru pa je komaj pričakovati in d oker ne bo izvoljen novi kralj ter zasedel prestol, je legitimistična reakcija možnost, s katero je treba vedno računati in ki čepi vedno v ozadju javnega življenja na Madžarskem. _arsK<» <{olin:- se zgradi š«» letos iz 7-aP°"|Ci-isi(.]1^uf(>v ,m in Piskcrnikov< l za vet išče dobi več novih j>ostelj Proti pohujšljivemu preklinjanju Pokrajinska uprava za Slovenijo je vsled naiočila ministrstvi notranjih zadev odredila, da s< javno preklinjanje, ki povzroča zgla/anje ali pohujšanje, policij sko kaznuje po cesarski naredb z dne 20. apr. lS-")4 dež. zakonika Lepa krščanska ljubezen. Iz Laškega poročajo: Trgovec C., nečak trboveljskega župnika in odkritosrčen pristaš klerikalne Dopisu ✓ Grant Town, W. Va. Ker i*ošiIjam naročnino za Clas Naroda, sporočim, da stavkam«« fttoproeentno že pe* mesecev. Tri meseca je bil« na ntavki kompa-liija, dva pa mi premogarji. Rojak r/. ( laridge. Pa., pravi, da ni vse verovati, kar povedo ljudje To je resnica. Nekateri čas<>]>isi priobčujejo. koliko premogovnikov obratuje. Raditega sem se hotel prepričati sam. Prevozil sem se na ulični kari od Fairnmnta do CUrkaburga in AVestima, pa niti pnpga rova nis^m v id H v obratovanju. R*»?imci na Ijirbo povem, da oko*i Mnrrgantowna in Tvingwm>da nekaj ljudi skeba. Pri Hlorgan-townu skeba en Slovenoe in Ho več, rn je tudi pri ime, naj mi piše in mu ga naznanim drage volje. Joe Sup an. Box Grant Town, W. Va. Warren, Ohio. Danes nimam ire kaj veselega, pač pa žalostno novico za j>oro-čati, namreč o nesreči, ki je zadela Vrenikovo družino. Dne 30. maja smo dobili poročilo iz starega kraja. da je kruta smrt zahtevala življenje daleč na okrog pognanega rojaka Martina Vrenik, doma iz Iške vasi pri Ljubljani, v starosti "»4 let. Po dolgi in mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo dne 12. maja 1922. Tukaj zapušča do smrti potrto soprogo in tri nedorasle hčerke, v starem kraju pa eno hčerko. Tukaj je bolehal skoraj p^t mesecev. Hodil je od zdravnika do zdravnika, ali vse zaiBjuii Ker mu pa niso mogli tu- Peter Zgaga D'Annunzio zopet piše. Njegova dela niso čedna, bodisi pisateljska, bodisi vojaška. Celo laški vladi, ki marsikak smrad prenese, so začela presedati. , * * * Kapitalistično časopisje poroča da je Lenina zadela kap. Upa-t: je. da bo tudi to bolezen srečno prestal. In ko bo popolnomo ozdravel, se bo lahko postavil na čelo veliki armadi. To armado bo povsem lahko založil s krojrljami, katere so po poročilih kapitalističnega časopisja, izvlekli iz njegovega telesa. ■2- * * Fant. ne hodi v Connecticut, ]ki-sebno ee te vabijo, ne. Prideš z velikimi stroški in upehan iz New Yorka pred slovensko hišo. pa dobiš na hiši listek, da je pod kon- tumaeom, da so notri koze. * » Vprašanje "Kdo je povzročil?"' je na dnevnem redu v ameriških slovenskih listih ter v našera časopisju v starem kraju. Razloček je le to, da se tam vprašujejo "Kdo je povzročil, da se je koroški plebiscit izjalovil?", tukaj pa "Kdo je povzročil nesporazum pri ZJPD.?r' * * 4 Težko je kameli skozi šivanki-no uho, še težje po bogatincu v nebesa. K sreči pa kamele ne silijo pre- 3ugnsImniUBka Ustanovljena 1. 1598 SCatnL Sfcbturfa Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. eiinl Pr*l*?diiik: RUDOLF PEHPAN, i. l«Wh gt. ClrrelM«. a Podpredsednik: LOfJIS BALA NT?, Box 10«. Pearl Ar«., Loraia, O, Tajnik: JOSEPH PISB'/SR, ttly MJrJL Blagajnik: GEO. L. BftOKKCH, Kij, Minn. Blagajnik ne'.zpla^auih smrtnla: JOH N MOVEBJS, 024 N. 2nd A Ti* W. Duluta, Mina. Trhtnl s4r»r»4ki Dr. JOS. V. 6BAHBK, 843 E. Ohio Btre»t, ti. 8.. Plttafcorfh, Pi. Nftdvnl «*«r: MOHOB MLADIC, 2«0S Bo. Lawudal® A v«, Chicago, IB. F BANK 8KBABEO, 4822 Washington Street, Dcuvar, Golo. Porotni odb«r, LBONABD BLABODNIK, Box 4S0, El7, Min*. GREGOR J. PORENTA, 2912 Beacvm Ave., Sf*ttle, Waah. FRANK ZOR1GH. «217 Bt Clair Ave., Cleveland. O. Kdruitvalnl odbor: YAEENTIN PIRC, Blft Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Stroet, l.a Salle, ia JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue, P'leblo, Colo. ANTON CELARG '-'06 Maxket Street, Waokegan, JUL r r~ -— Jednotino nradao glasilo: "Gla« tT^rod«". r-^ Vse stvari tikajoče ae uradnih radev kakor tudi denarne poiilja-t?o naj se pošiljajo ta glavnega tajnika. Viie pritožbe naj se i»o#ilja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih članov ln bolniška sptičevala naj se i^ilja na vrho-Jega zdravnika. Jugoslovanska KaiollAka Ji-Jnota se prlj»oroča vsem Jugoslovanom •n obilen irlsto^. Kdor želi poslati e'an te orjianlzacije, naj se uglasi tajniku btjiiaega druživa J. S., K. i Za ustanovitev novih druSte? »e pa obnilte tajnika. No^o druAtvo se lahko vstanovi * 8 člani ad članicami. Jugoslavia irredenta. Gorica solidarna s slovenskimi ob-]/.račni pr j vrpel v ni,<»rje. Ja-činami. tirnica j.- i» a mahoma \-sa v j>la- \a zailnji -eji goriškega '•]>• n- iieuu n Umaln jv>t">pila. Kil ;|;ega sveta je Itila predložena re- dt-lav«-.- j- mrtim ponesrečil, pet s'dlleija. . , . , - , , obodom vee skozi sivankino nbo, in hoga- . j tinci so rajši na zemlji kot pa v nebesih. K1 so vojnih ijski Benečiji in kat«M-<> so izjavlja obč:nski sve! u-'riški solidarnega /. maso vojnih odškodo- iavi z ogn»iiuiim' P;l J1'1 i" »»ilo težko ranjenih, odškodovaneev v Z^zij? Delavskega konsumnega društva. N-vnaiii /.looiru-i -^t zanotili po- lomija se suče krog solnca. Amerika po krog troje vrste jagod : bezgovih, brinjevili in grozd ^n at ili. * * * Laški kralj in kraljica na Primorskem. Kralj je bil pri nas v posetih. Tam p<> Trstu, po Gorici se sprehajal je in šetal ter govoril in obetal. ' Narod bo dobil le malo rlobrega. Vse bo ostalo ]■•> pri kilavih obetih in pri prazni govorici. * Ona': — Kaj naj napravim? Trinajst iris !>o pri mizi. — Po . — Xe bodi s skrbe*i. -Taz oom jedel za dva pa nas 00 štiri-na ist. Čuden "pisatelj". Leta 1020. je Frane Tscheppe doslej neznanega bivališča, douia iz Lajteršperka pri Mariboru, < priliki naborov z ve«': drugimi po dobnimi patri joti pobrisal oez me jo v sestradano Avstrijo. Naselil ^e je v romantičnem kraju Pega 11 pri Gradcu in vžival brezdelne sladkosti življenja s svojo mlatd« ženko, s katero pa se je kmalu prepirati in mu je končno ušla v Maribor. Iste dni so se v Pegau kajšnji zdravniki povrniti zdravja, se je podal 10. februarja v staro domovino z namenom, da tam vršil«1 priprave za i£Gedenkl*eier' dobi zdra vje in se povrne nazaj'za padle vojnike. Tscheppe je po-k svoji družini v Združene di-ža- rabil to priliko in prosil svojega ve.. Po hudi borbi za življenje je bi.šnega gospodarja, ki so mu je ;iaposled zmagala smrt. Pokojnik vednt izdajal za pisatelja, naj mu je bil splošno poznan in pri i j rob- posodi črno obleko, češ. da mora Ijen med rojaki ter človek napred- v Gradec k deželnemu glavarju nega mišljenja. V Ameriko je pri- dr. Rintelnu zaradi slavnostnega šel «pred nekako SO. leti. in sicer govora na sla vn ost i v Pegau. Vr-v Farrell, Pa., kjer je vedno delal hutega si je (.d nekega pismonoše iu skrb« 1 za svoja stara leta. Po izposodil denar in potem čez 110Č dolgoletnem tamkajšnjem bivanju pobegnil v Maribor. S seboj je se je z družino preselil v Warren, rzel tudi razne premičnine iz sobe Ohio, med tukajšnje rojake. Po- svojega lršne-ga gospodarja v Pe-kojnik je bil član dveh podpornih gau. rudni pisatelj pa v Mariboru društev, in sicer društva Jan Hros ni im<*l sreče. Vtaknili so ga nam-št. :J21 SNPJ. in drašitva sv. An- reč najprej v vojaško suknjo in tona št. 108 JSK.I. Bil je vseskozi premestili končno zaradi njegovih .svoje življenje bojevnik za izbolj- zvez s protidržavnimi elementi in Šanje delavskih razmer. Zato nam njegovega " prepatrijotičnega" ostane v dragem spominu. delovanja v vojaški zatpor. Kedaj Ti. nepozabl jen trpin in sot rud- se je moral Tsebeppe že v drugič nik, dokončal si vsakdanje napor- zagovarjati pred mariborskim so-no delo in se prešel il v bojlšo bo- d iščem zaradi tatvine. Ker je svoj dočnost. Naj ti bo lahka sloven- prejšnji zagovor popolnoma izpre-ska zemlja, naj solnce upira <-voje menil, je bila razprava preložena, žarke na tvoj večni dom na veke! da tudi svet goriški \ *iasi>ro< • t-m -lučaju pridružil o< skih zastopov po v-t ia /ar v Delavskem kon.suinnem dru-•lakobu v Trstu. Oder ■ zgorel jMtpolnoma. Dvorana je stala nop--'lodovana. niz ven ob dni škoda s»* <-oni na 20—o0,000 »u oIm'iii- lir. 1'ri preiskavi se je ugotovilo, •/»'ii. 'ia je bilo v dvorano vlomljeno s silo. Sred', dvorane je ležala 15-Iitrssu pos.«bi. ki je močno 1> zidu. ki loči dvoriš "'e od love-uvo'.b-I italjansiko »riti i go i;i Ia1 i n- da 'j'1 l"a- sko mašo. Dovoljeno j<- samo, -'e pri eni maši pridiguj" in p hrvatski. H V oliki noči pa so šMi tudi to pn prečili. Nastala j" rabtika. ]>ri kateri je bil nek Hrvat težko ranjen. Tujci -o večjim delom odpotovali iz Opitije, ker se ne čutijo varne. ga p- slopja. j<- -ilone'a Iestva. Ita-ijanske obla.s*! še niso izsledile zločincev in jih tudi ne bodo, ker jih — ne -mejo. Vclitev župana v Kastvu. V Kastvu s<> je vršila vf^det-j nem presledku prva seja o!>čin-1 sko ga sveta, na kateri je bil Ma-I ■ ija ('ueančič s«>g!a> nabrali 20-1 dinarje za eksplozije in sicer na veliki jadr- Jugoslovansko Matico, niči i Jraziosa .Jadrnica .i" pri-1 plula \/. Pirana po petrolej in bencin ter pristala ob pomolu. Ko >o delavci naložili na ladjo že pri-bližno G'»n vrfov bencina 111 petro- j pokoju, i.' se nahaja sedaj pri svo-leja. jo slučajno zdr-nil nekemu ii omoženi hč.-rki v Marseillu na delavcu vre hen-it.a u rok ter pa-1 Trancov,1in. jo nmrl tik pred do del v notranjost ladje. V tem hipu končanjem m»*dicinskih študij ^ sc je vnel petrolej in bencin. Na- .-.mat 'riju Hautcville najmlajši je i - stala jo eks^tlozija Pomorščakt Smrtna kosa. Primot-sl.cfnu rojaku .Janku Vu-asoviču ^tibielu, ]>oLkovniku V ntoriju Hautcville Alek sander. ADVERTISEMENTS. ZASTAVE REGALIJE. TROBOJNICE, KiiPE, PREKORAMNICE, in vse potrebščine -a društva. VIPTnn NAVIN^FIf 331 SREEYE ST., C AR \X TI RANO DELO. viuiunjAiindCK C0NEMAUGH( PAi ZMERNE CENE. EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TVRDKA Vsak previden vlagatelj vposteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo že od 1. julija t. L Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City J t GTiAS NABODA. 6. Jt... 1922 Delavski voditelj je našel zlati rov. / PREJŠNJI PREDSEDNIK UNITED MINE WORKERS OF AME J RICA JE ŽEL PROSPEKTIRAT NA SVOJO LASTNO PEST TER ZADEL NA ZLATO. -= SEDAJ JE SAM DELODAJALEC, ČLAN SKUPINE, PROTI ^LATERI SE JE BORIL. Poroča J. C. Laue. Od dečka, zaposlenega pri drobljenju premoga pa do las^rika zlatejra rudnika. — to zveni kot povest iz T.soč in ene noči. Od delavskega voditelja pa do kapitalistu. — to pa zveni se bolj čudno, Kaj ne? Frank J. Haves, nekoč predsednik največje delavske unije Ameriki, n ar. reč I'n.ttd Mine Workers in predlagan kot član ta-kozvanega "dovn and out kluba, se nahaja sredi pota, da zavr-ši to znamenit« karijero. Njegov zadnji zlati "strike" pri Idaho Springs, Col., j«* povzročil razburjenje, ki je spomnilo stare ljudi i'a t'ripple Creek, kjer so pred eno generacijo razkrili eno zlato žilo za drug««. Skozi dvajset let je služil Frank Hayes United Mine Workers organizaciji, dokler ni narasla na 500.000 mož. ki so sedaj v njenih vrstah ter zaposleni v premogovnih poljih trdega in mehkega premoga. Bil je naraven voditelj, ki je stopal navzgor po običajnih stopnjah, od vajenca v nekem premogovnem polju v Illinoisu v unijo in od tam naprej. Bil je tajnik neke krajevne unije, ko je bil Še deček. Polagoma je postal krajevni predsednik, okrajni organizator, voditelj radikalcev v državi, delegat na premojrarskih konvencijah, nasprotnik Sama Gempersa v svetih Ameriške dela*«Kc federacije, podpredsednik in nato predsednik narodne organizacije premogar-jev ter konečno član vojnega delavskega sveta Združenih ržav. Tekom vojne je bi! {Hilejr svojeg« dela»kot voditelj premogarjev v deželi zaposlen tudi z ur; vnanjem kriz. ki so se pojavile vsled neenakosti plač v daleč ločenih premogovih poljih. Te krize so pogosto ogrožale industrijalni mir, od katerega je bilo Izključno in popolnoma odvisno uspešno vojevanje vojne. Kakorhitro pa je bilo to delo zaključeno, je izginil. Nahajal sc je v neke msanatoriju v Battle Creek, kot se je poročalo, in podrobno in važno delo vodstva zadev organiziranih premogarjev so prevzeli drugi voditelji. Bil je predsednik premogar-«ke organizacije od 1917 ]» do 1920 ter je resigniral ob času, ko so njegove sposobonsti in njegova inarkiintna osebnost kot načelnik mogočne industrijalne unije delavcev dovedle marsikaterega človeka, ki se je zanimal za delavska vprašanja do mnenja, da bo mogoče sledil Goutpersu kot predsednik American Federation of Labor. Od starosti osemnajstih ua do osem in tridesetih let se je izključno posvetil stvari delavcev. Nato je izginil in splošno se je obžalovalo njegov odhcd s pozornice. Naj nam Hayes s svojimi lastnimi besedami opiše, kai se je zgodilo potem, ko so ga njegovi znanci ter so-voJitelii zgubili ir. oči in potem, ko se je posvetil izključno kapitalističnemu podjetju. — iskanju zlata. — Ko strm se odpovedal pretlsedništvu United Mine Workers of America, sem sledil enemu izmed nagnenj svojih mladih let ter tel prospektirat \ j»ore Coloiada. Prav izza svojih prvih dni v pre-ni' govnikih sem se pogosto pečal z mislijo, da pojdem nekega dns prospektirat za dragocenimi rudami. „ — Takoj v pričetku svojega dela v premogovnikih pa sem prist 1 \ stik z l n deti Mine Workers of America na oficijelen način in vsled tega m; ni b lo mogoče zadostiti tej svoji mladostni želji. Po dvajsetih let'h službe za stvar delavstva sem konečno sklenil zapustiti naporno ter uničujoče življenje delavskega uradnika in organizatorja ter se podal prospektirat, deloma v namenu, da utrdim svoje precej omajane zdravje, deloma pa v upanju, da zasledim zlato. — Spomladi leta 19-0, v družbi nekega starega pros pek t or ja. sem razkril bogate sipine, vsebujoče zlato, v gorah v bližini Idaho Springs, Colo. 1'oživel sem par temnih in žalostnih dni pri tem delu. kajti moji dcnairu viri so bili omejeni in celo delo sva morala o-pravljati z navadnm ročnim orodjem. Nikelar pa nisva izgubila vere v možno vrednost naših lal in delala sva naprej do preteklega decembra, ko sva v nekem stranskem tunelu najinega glavnega rova zadela na rudo. katero se je ocenilo kot vredno $8763 na tono. — Najin rov se r.ahaja sedaj v globini pet indvajset čevljev in pri vsakih par strel h postaja žila rude močnejša in širša. Odlični rudarski inžinirji. med njimi Victor Alderson. predalnik Colorado School of Mines. Victor Blanc, vodilni mineralog v Denverju in drujri so proglasili najino žilo kot pristno in vsa znamenja kažejo, d;, bo proizvedel rov velikansko tonažo bogate rude. Naval. Ki jt. za vršil na Idaho Springs po razkritju Hayesa, je privedel na live mesta rudarje iz vseh taborišč v Coloradu in ljudi, ki so bili nezaposleni vsled velikega mrtvila v industriji skozi celo leto 1921. Ocenjenje rude, katero je spravil Hayes na dan ni bila edina podlaga za navdušenje, ki je predramilo celo pokrajino lr zaspano majhne mesto, kjer so ljudje oči vidno pozabili, tla ni nobenega nadomestila za delo in da se izjalovi celo ženij, če se zanemarja pridnost in .istrajnost. Frank Haves je s krampom in lopato razkril zlato, ki se izplača. Prav posebne zanimivo na celi stvari pa je, da oo dobra sreča prejšnjega delavskega voditelja mogoče direktno koristila celemu človeštvu. Dočim je množina zlata v rudi visoka, vsebuje ta ruda tudi dosti srebra in t>vinca. Bolj važna kot vse te oragocene kovine pa je moriia sled radijske soli, katero se je zasledilo v rudi. Sko-ro v direktni Črti z razkritjem Hayesa se nahajajo radijski skladi, katere se izrablja na korist John Hopkins bolnice v Baltimore. Stranski produkti radijske soli, če se jih bo pridobivalo v množinah. kot so razvidne iz prve ocene rude. bodo povečali vrednost rudnika in prispevali k razvoju znanosti in zdravilstva. Mož, ki je premagal vse težkoče ter že zrl stradanju v oči, je na poti, da postane miljonar, če že ni. Italjani se uče ruski. "Jutro" piše: Na tržaški trgovski visoki šoli so ustanovili stoli-co /a ruski jezik. Jako čudno pa; je. Ja na nobtmi tržaški trgov-j ski šoli ne poučuje nobenega ju-j gos|ovaukke$ra jezika, čeprav tvorijo Jtieoslovan.: večino prebival-; st v* tržaške okolice in Jizlij.*ke! Benečije ter imajo Tržačani tudi i. jugoslov. trgovskim svetom največ stikov. To pač ilustrira zavedno^ nafcih trgovcev. Brezpravnost Slovencev v Trstu.1 Nekoliko mladcnvVv-fa&iHtm' je prišlo v prodajalno .šolskih potreb- ščin v Skednju pri Trstu, kjer se predaja tudi list "Edinost". Raztrgali so vse izvode "Edinosti" in jih zažgali. Upravičeno vprašuje "Kdiiu*,*"; Kje *mo? Ali smo v deželi anarhije, kjer ni nobene «b-l isti. nobene avtoritete, ki bi znala in hotela ščititi osebo in lastnino državljanov? Obsodba madžarskega vohuna. Pred zagrebškim sodiščem je bil irgovec A'nksander Fiirs-t. žid iz PalMnke. obsojen na dva meseca strogega zapora, ker je 1. 1921. v službi Madžarov poizvedoval, ka ke čete so došlc v Zagreb. Življenje piše najlepše povesti. Tragična zgodba hčerke nekega ameriškega mornarja, ki poučuje sedaj angleški jezik na Japonskem. ŽENA POKOJNEGA JEKLARSKEGA MAGNATA. Po dolgem presledku se je začela udeleževati raznih prireditev ta-kozvane "visoke družbe" tudi vdova po pokojnem jeklarskem magnatu Carnegiju katero vidite na desni strani slike. Ali je imel Darwin prav? ZNANSTVENIKI SO NAŠLI NA FILIPINIH ŽIVEGA ČLOVEGA Z REPOM IN UČENJAKI IZJAVLJAJO, DA JE TO SLUČAJ ATAVIZMA ALI POVRATKA K NEKDANJIM OBLIKAM. Ravno na višku zadnjega spo- (tiejstvo evolucije je vseobče spreta erlede izvora človeka, katere-) jeto v znanstvenih krosrih. ^. . .1 . . . .ra spora so se velele žili znani Brvan in zakonodaja iz Ken- William Bryan, angleški satirik tuckv-ja sta napadla evolucijsko Bernard Shaw in zakonodajalec tet rijo. ker nasprotuje staroko-iz Kentucky-ja, so prišli znan-1 pitnemu naziranju o veri. Moder-dveniki na dan s presenetljivim! na cerkev pa ni nikakor solidno novim dokazom, ki podpira ta- j za njima v teh nazorih in številni kozvano evolucijsko ali razvoj- j duhovniki vseh veroizpovedanj se no teorijo. j zavzemajo za evolucijsko teorijo To je čliovek z repom. i ter se znanstveno pečajo z njo, Resnično, živeče človeško bitje, kot neki slavni francoski antro-Irugače povsem slično ostalim polog, ki je obenem tudi katolii ljudem, a s kratkim izrastkom, i šk* duhovnik. predstavljajoeim rep! j Znanost je še vedno u ver j ena. Ta človek ie bil ravnokar raz- d;- izvršuje narava evolucijo na * i . . „. . krit na enem izmed Filipinskih o-jS\t.j histni. skrivnostni naein in tekov. On je mešanega azijskega ! če se bo Človek razvil iz sedanje z\ora. kajti njegov oče je bil Ko-' ura stanja v nekaj neizmerno vi- rejcc, njegova mati pa Filipinka. šjega kot je sedaj, se bo zgodilo to Nasprotniki teorije, da se je potom naravnega procesa, ki bo *:o vek razvil iz njih vrst, bodo j zavzemal tisoče v let. ne pa sko- »nogoče trdili, da gre v tem slu-! koma. •aju za spuko in da je vsled tega Veliko tega, kar je dejanski rep tega človeka brez vsakega 'lomena za znanost. Biologi pa so Irugačnega mnenja in biologi imajo tudi sitno navado, da predli že dejstva v podporo svoje teorije. — Primerno je smatrati to posebnost za povratek k starodavnim pogojem. — za pojav atavizma, — ie izjavil .T. S. Watson, avtor modernih dni «»lede evolucije. — Zakaj primerno'/ — Ker ima vsako človeško bitje še do danes rep v rudimentar-ni obliki. Zadnji del hrbtenice, znanega znanosti -o evoluciji, je plod geologije. Površina zemlje, tlo jrlobine več sto čevljev je se stavljena iz skalnatih formacij v skladih, ki odgovarjajo jrotovim sreološkim dobam. Časovna vrsta in sorazmerna starost teh dob sta več ali manj definitivno znana. Celi tozadevni proces je trajal od treh tlo štirih miljonov let. Sempatam, skozi to neizmerno dobo časa, se je telo kake živali al; A.rka rastlina pojrreznila v pesek bl;:to ali kredo in tozadevni ostanki so ostali v skali, ki je bila stvor . .," , ! iena nato, v obliki fosila skozi imenovan kociks, ne sluzi sedaj j^ nobenem koristnemu namenu, a je b«l nekoč koščeni temelj pravega repa. Znanstveniki pravijo, da laja Mr. Bryan na napačno elrevo. ko skuša odpraviti evolucijo s tem. Ja pobija Darwina. ,Znanost je dejanski vr«rla med staro šaro velik del podrobnostih naukov Danvi-na. a tozadevni proces je preje o-jačil kot pa oslabil evolucijsko ali razvojno teorijo. Splošna doktrina evolucije, izjavljajo znanstveniki, ne temelji le na teorijah enega moža, temveč na vzporednem delu skoro vseh v t likih geologov, biologov in tlru-•jrih znanstvenikov sveta, pričenši od Aristotela pa do Lama reka. Spencerja. Kanta. Htielojt-a, A0.000 let. da so se ti Črvi razvili v robe. to je prve živali s hrbtenico. Nadaljnjega pol miljona let je bilo treba, da so se razvili reptili ali plezavci in šele po poteku treh četrtin celega ta-kezvanega geološkega časa so sv pojavili prvi sesavci. Vsaka teh skupin je predstavljala prevladujoče živalsko prebivalstvo sveta, dokler ni bila izpeti rinjena od naslednje, seveda ne popolnoma. Človek, najvišji tip iz skupine i sesavcev, je sedaj obvladujoče bitje. Niti znanost sama si ne drzne reči. kaj bo sleelilo človeku v na-daljnih miljon letih. A' nekaterih slučajih je razkrila zanost fosilne ali okamenele glede evolucije na natančno isti j živali v popolnih serijah, ki kažemo-in kot dejstva, da je zemlja! jo. kako so se moderne živali raz-okrojrla in da se suče krop solnea. j vilo iz nižjih oblik. Mojroče naj- Vrše se še razprave glede posameznosti in najti je vrzeli, katerih znanost še ni izpolnila, a splošno bolj popolna taka serija se tiče konj. Najti je celo serije okostnja kcv, pričenši od majhnega "eolii- Iz Tokija poročajo-. — V Hon-, eižo, beraškem okraju ravno iz-\on Tokija. je živela hčerka n«-kejra ameriškega mornarja iz Bostona. Po dolgih letih praktičnega beraštva in najbolj skrajne bedi' služi sedaj dosti denarja, ela si lahko kupi hrane in sicer s, tem. tla poučuje Hondžo policiste v angleškem jeziku. Ker je živela kot otrok na domu nekejra Nemca ter bila vzgojena v hiši nekejra angleškega misijonarja v Tokio, je imela dosti prilike Izobraziti se korenito. Poročena je bila dvakrat z Japonci in njen zadnji zakon je i-mel za posledico, da niso hoteli njeni inozemski prijatelji ničesar več vedeti o njej. Pisec te»ra poročila je bil prvi inozemee, katerega je videla v petnajstih letih ko je zasledil njeno kočo v srcu niicga bedneira okraja Tekom teh let je bila praktično brez vseh sredstev in šele od tedaj naprej, ko je dobila službo pri policiji, to je pred par tedni ie vedela, odkod bo prišel denar za naslednjih par dni. da si kupi hrane za sebe in svojo mlado hčerko. Iz vseh teh let težkoč in pomanjkanja ji je t^tala le ena tolažba, namreč dejstvo, da s* smatra za Amerikanko. Mary Susie Rose ali Mary-San. ket jo imenujejo policisti, njeni učenci, je bila rojena na nekem otoku Pelew skupine v Južnem morju. Soglasno s pomankljivi-mi podatki, katere ima o svojem •ojstvu, je divjal pred petdeset* mi leti na Paeifiku skozi več dni strašen viahr in ko so se prebivalci dotičnega otoka prebudili nekega jutra ter videli, da se je morje pomirilo, so našli ob obali preostanke neke ameriške trgovske lad i je. Med temi razvalinami se ie nahajala tueli neki človek, katerega so domačini odnesli v neko v bližini nahajajočo se kočo. Tf.m pa je neka mlada deklica, hčerka enejra izmed manjših glavarjev na otoku, spravila nazaj k življenju in moči. Glasi se. e^a je bil ta mož neki Henry Savannah Seagrave. mornar, eloma iz Bostona. Skozi tedne je motril brodolo-mec- obzorje od jutra do večera v upanju tla zapazi kaka jadra a ker ni bilo od nikoder nobene lfidije, se je iidal v svojo uso<7o kot večina takih broelolomcev si postavil kovačnieo na otoku t^r se konečno poročil z deklico, ki mu je stregla tekom prvih dni bivanja na otoku. V poletju leta 1877 je umrl na mrzlici in kmalu nato. dne 6. novembra, jo biHa rojena njegova hčerka, ženska in oredmestja Tokija. Ko je bilo dete st^ro dve leti. i" njegova mati umrla vsled žalosti nad smrtjo moža. Kmalu nato je neki Nemec, po imenu Rose, obiskal ote»k in ko je oelšel, je vzel s seboj Marv Susie ter jo od vedel na svoj dom na najbolj južnem otoku Boniii skupine, kjer ii je dal svojo ime ter jo vzgojil kot svojega lastnega otroka. Pet let pozneje je našel d^kan Ronald Shaw, angleški misojonar v Tokio to mlado deklico ter jo od vedel s seboj v Tokio, kjer te n šele tedaj je izvedela za svoje lastne družine ter jo dal izšolati v St. Margaret šoli. Ko je bila stara eleset let. je preživela par pa" ali prakonja, ki je imel pet prstov in ni bil večji kot lisica pa do konja današnjih dni. V slučaju človeka ni ta veriga popolna, čeprav je sličnost med najnižjo obliko človeka ter najvišje stoječo opico tako presenetljiva, da je znanost trdo uverjena, da se je razvil človek iz neke vrste opic. Znanost priznava, da še vedno obstaja globoka zev med najnižje stoječim človekom in opico. Najstarejša izkopnina z ozirom na izvor človeka je ona Pithecan-thropa ereetus, kojega kosti so našli na otoku Javi. Ohranil se je le vrh lobanje, par zob in boč-na% kost. Lobanja kaže prostor za možgane sredi pota med človekom in šimpanzom in bočna kost nam razodeva, da je pripadala bitju, ki je stalo in hodilo pokonci. Zobje so bolj človeški kot pa opičji. Briand in polo mljeni pelelin. Onega dne, ko je zapustil prejšnji francoski ministrski predsednik Briand Ameriko, da se vrne v Francijo, je ustavil avtomobil, v katerem se je peljal po Peti Avenue v New Yornu ler pokazal na stolp nekega novega poslopja, ki se dviga visoko v zrak na 57. cesti in Peti Avenue. — Nekateri bi smatrali to za slabo -znamenje. — Je rekel svojemu spremlje\aleu. Pokazal je pri tem na velikega kamnitega pe-;elina, stoječega na vrhu stolpa, ki je tekom nekepa viharja izgubil svojo ponosu\ pozituro ter se grdo sklanjal naprej, s kljunom navzdol. Tovariš Brianda je vzkliknil: — Ah, le coq Oaulois! — kar bi se reklo po domače: — Aha. galski ali francoski petelin! — ,Začasni padec tega petelina, — je nadaljeval spremljevalec Brianda. — pač ne more biti slabo znamenje za van, monsieur Briand. Vsa znamenja pa kažejo, tla tla je bilo v resnici slabo znamenje. Kakorhitro je namreč dospel Brand v Francijo, je doživel poraz ter resigniral z mesta ministrskega predsednika. Prejšnji ministrski predsednik je povedal povest o tem petelinu tekom nekega govora v Parizu ter povdarjal pri tem skoro splošno prepričanje Francozov, da je vse dobro z njimi le takrat, kadar njih galski petelin kikirika. Galski petelin je namreč narodni simbol Francozov. Za starodavne narode je predstavljal petelin u~'.i<» zmage. V heraldiki, to je znanosti o grbih, predstavlja petelin čuječnost, odločnost in ponos in včasih ima tudi verski pomen, ker ;,e združen s ponižanjem svetega Petra. Ta za tin j;. Okoliščina je dandanes v glavnem vzrok, da se stavlja petelina na strehe številnih cerkva. Petelin naj bi spominjal človeštvo na njegove verske obveznosti in malomarnosti v tem oziru. Zanimivo je obuditi v spominu, tla ni bil to prvotni vzrok, ki je bil dejanski da se je petelinu domnevalo, da je edina žival, ki je vzbudila strah v levu. Naši predniki so vsled tega sprejeli besede svetega Pisma, tla hodi satan po svetu kot rjoveč lev ter gleda, koga bi požrl ter postavil vsled tega na konce svojih streh petelina, da jih zavaruje preel satanom samim. Da postane petelin še bolj odličen *.n da vzbudi v levu ali satanu šc večji strah, so ga postavili na strehe takt), da se je obračal po svetu ter ga konečno pozlatili, da M izgledal še tembolj izziva Int.. Polagoma pa je prvotni pomen izginil in smatralo se ga je le še kot znanika. iz katere smeri piha veter. Stari narodi so smatrali petelina kot simbol bojevitega razpo-ioženja radi njegove bojaželjnosti in pripravljenosti, da se spusti v hoj. Pelelin rabi svoj greben kot čelado, svoj kljun kot orožje in svoje ost rog j istotako za boj in poraženje sovražnika. Kadar je zmagovit, prične kikirikati, a kadar je poražen, se izo«ri.»H luči in družbe. Belega petelina rdečim grebenom se je vedno žrtvovalo vojnemu bogu Marsu na predvečer bitke. Mali dečki, ki \prizarjajo v Ameriki v kakem skrivnem sketl-liju boje med domačimi petelini, so imeli svoje predhodnike v starih Atencih z:i časa Perzijskih vojn. Greben petelina, seveda primerno izpremenjen, je krasil čelade grških junakov še- pred obstojem latinskega jezika. Greben petelina je Jstotakc vojni okrasek na čeladah modernih dragoncev. Grebene na čeladah so v Srednjem veku nosili kot znamenja odličnosti, časti in osebnega junaštva. * Petelin n; bil !e svet Marsu ali vojnemu bogu, temveč tudi Minervi, A polu, Merkuriju, Ilerkulu in olnčnemu bogu. IWkul je baje razkril vroče, zdravilne vrelce pri Imera. na Siciliji, kar je dalo Grkom priliko, vedno zaželjeno, d;i ustvarijo nov ku-t ali čaščenje božanstev. Nov, božanstvo, ki je skrbelo za te zdravilne vrelce, je bil Eskulapij. Ker je slednjemu manjkalo originalnosti, si je izbral kot svoj simbol petelina. Zanimivo jo izvedeti, da pomeni v jeziku Čerkesov Čer kes petelina in da je bil ta pLič narodni simbol. Tudi v provinci Wales je petelin narodni simbol in to nam vsaj nekoliko pojasnjuje bojevito razpoloženje Lloyd George-a. Petelina se je žrtvovalo Atisu. bogu spomladi in rodovitnosti ob iztočnih obalah Sredozemskega morja. V Lateranskem muzeju v Rimu je ohranjena posoda, namenjena za pepel nekega visokega duhovnika Atisa, ki se je imenoval Archigallus ali nadpetelin. Vrh posode je pokrit z relijefi, to je vzbcČenimi slikami, ki kažejo snope sMta. na kojih vrhu stoji petelin. mesecev na svojem pravem domu i nšele tedaj je izvedela za svoje stariše ter okoliščine, ki so dove- dle do zveze meel njinim očetom in njeno materjo. Ko je bila sta- ra šestnajst let, je prišlo z Bo- nin otoka poročilo, da njen o?e vsled adopcije umira in zapustila je šolo v Tokio ter se napotila k njegovi bolniški postelji. Tam je spravila očeta nazaj k zdravju. a N emec se je tekom njene odsotnosti zopet oženil in njego- vi ženi se je konečno posrečilo pognati deklico iz hiše. Nato se je Rose posvetovala ; svojimi japonskimi prijatelji ii sklenjeno je bilo. da se poroči z nekim dobrostoječim japonskim trgovcem. Nekaj časa je bilo njeno zakonsko življenje srečno, r nato se je njen mož udal razuzdanemu življenju in ko je bil njujin sin, edini otrok, star e-najst let, jo je zapustil. Medtem pa je njen oče, Nemec, umrl in ker ni dobila ničesar : njegove zapuščine, se je poročila z nekim drusrim Japoncem. Leta 1!K>6. kmalu po rojstvu hčerke, se je družina preselila v Tokio, a radi velikega sovraštva, katero je gojil njen mož do vseh inozemcev, ni mogla ona stopiti v stik s svo-jimimi prejšnimi inozemskimi prijatelji. Vsled tega niso bili ti njeni prijatelji nikdar informirani o njenem povratku. Radi svojega moža se je odpovedala Susie tako svojim prijateljem kot krščanski veri. a konečno. jo je tudi on zapusti1 Zadnjih deset* let je predstavljalo zanjo deset let težkih in mučnih preiskušenj, vendar pa ses ji je posrečilo vzgojiti oba svoja otroka na primeren način. Ono malo. kar je zaslužila, je komaj zadostovalo za hrano' Sin se je oženil pred več leti in od onega časa se je vgnezdila v hiši lakota. Mary Susie je bila bolna in njena. | hčerka, ki je stara sedaj šestnajst let. je skušala skrbeti zanjo ter zaslužiti v neki steklarni vsaj za najbolj potrebne stvari, ko je našel obe neki be>gat Japonec. Bal je na razpolago toliko denarja .tla je Mary Susie zopet o-krevala ter ji preskrhel natg službo pri okrajni policiji, da poučuje policiste v angleškem jeziku Sedaj zasluži toliko, da si vsaj lahko kupi primerne hrane. Vsako drugo jutro se sestane polovica njenerra razreda na policijski postaji in tam uči Marv japonske polieiste govoriti in pisati angleški jezik. Habsburžani ne dajo miru. Z ozirom na vest. dunajskih list ov, da se je neelavno vozil preko Avstrije bivši nadvojvoda Friderik so socijalni demokrati inter-.pelirali vlado in zahtevali točno pei.iasnilo. Na interpelacijo je odgovoril potikancelar dr BreLsky, ki je izjavil, da je avstrijski konzulat v Monakovem* na prošnjo tamkajšnjega madžarskega jrenc-ralnega konzulata izdal vizum na ime nokepra ffrofa Frideeka. ker avstrijska konzulat ni vedel, da se skriva pod tem psevdonimom biv- absburški nadvojvoda. V zvezi s tem potovanjem poroča {tJo-vos". da pripravlja Albrechfcov zaupnik Gombos nov habsburški pnč. ki naj bi se izvedel še pred volitvami. GLA9 NARODA, 6._ JTTN. 1922 * ' ** Raisuli, maroški bandi t, zopet na površju. Poroča Charles Phillips. Razlili, hie Maroka, ki je spravlja! v zadrege skoro vse evrupske narode skozi četrt stoletji, je zopet v ospredju mednarodnih dogodkov in v fe>m slum ju na raičun Španake, ki si je wza konca vojne neprestano prizadevala polastiti se njegove osebe. katere je maroška vlada ujela ter vrgla v ječo. Raisuli se je združil z mogočnim plemenom Kabilov v ligi proti vladi ter popeljal paši v Tan-gerju številna poročila, v katerih mu je podrobno popisoval mučilno celico in ječo, katero gradi za Na.ft to J j »lili«,vita postava, k ate- Pa*J v Zeratu. Raisuli ni nikdar ro je proizvedel Orijent izza Mah- nasprotoval avtoriteti sultana ter dija. je Raisuli poiskal pribežališče v Vazami, pr.bliino sredi pota med Me<|iiin»Z'»m in Taugerjeni. Mulai Ahmed lien Mol.amed-er-Itaisuli iz pl-mena. kojega ži v-Ijonski običaji so danes isti kot so bili pred ti*oč leti, je star sedaj nekako ."»1 let. On izvira iz en« najbolj ari^tokratičiiih Maroka ter je šerif a!i direktni potomce Mohameda potom Mulai Idrisa. ki je ustanovil niohame- vedno plačeval davek, predpisan v Koranu, namreč desetino vseh pridelkov, a preko tega se je upiral vsakemu zatiranju s silo. Kot mohamedjinee je vračal zlo za zlo, ne dobroza zlo. in vsako krivico, storjeno njemu, je zlačal stokrat. ,)rufrj žrtev J« bil neki Ameri-dntžm,kajlee Pw"diearis, katerega je ujel ter od vedel v neko vas Kabilov, kjer ga je držal skozi več tednov. IVedsednik Roosevelt je poslal dansko kraljestvo Maroka ter bil p,vd T'luis ,)0Jlie JatJ.ie in državni prvi via dar iz Idri> d nastije. Otro- iajIIlk J*' zahteval oproščen je Idr <1 so ne nastanili v 'jetnika z znano brzojavko: "Per-•arisa živega ali RaisuJija mrt* fdic Naša gaspodična. ' ' /t ADVERTISEMENTS. A ' T " r f Moj prijatelj, ki je oficijal na [ "Seveda, prejemke ji je bilo tre-finanei .ima služkinjo, Pepa ji je|ba uravnati kolikor toliko — to 5EVt*0VA ZDHAVUA VZDRŽUJEJO ZfRAVJE V DRUŽINAH. ega. Rai-uli ci Mulai različnih delih dežele in Raisuli je p<«toine<- Mulai A bd-e-1-Salama, kojega grobišče se nahaja v Va-« Kai-u,J « Je smejal temu raz-/anu. Grobišče jt. sV, t piw-r, 1;a/"va'Jbi *ile ter zadregi sultana dano «.d štev lu.ii poslopij, v' ka-'in Jf^ro^ili vezirjev. Ker je sul-terih ^ Rtiv.di lahko skriva ve(,el* da ne n»°re položiti svo-J go časa brez strahu pred vmeša *;>k na predrznega bandita, je \ anjeni šp ,„«•,.v. V^,k poskus od m"ral Privoliti v zahteve slednje-strani krajanov. da se kn;i sv,>a" ^ 1* ™ imeiinvau gover-.VOn V^ T " staVV1>0_ test prodora, bi im,I za posledico'uerj<'m v*h distriktov v bližini ^ Lai»uh' k' « ^ lla vstajo, katero bi bilo zelo težko11 an?*rja^ter dobil odkupnino v zadušiti. jznes.cn -$70,000. Governer, ki ga je nekoč vrgel v ječo, je bil degra- JAPONSKI ŠPECIJALIST V AMERIKI. V Združene države je dospel dr. Waichi Okada ki se je proslavil s svojimi metodami za zdravljen je raku v grlu. Obiskal bo razne bolnišnice po Združenih državah ter bo skušal ozdraviti najbolj zagonetne slučaje te bolezni. Poleg njega sta dr. W. H. Livingston in dr. Sugamura. 'nik njegove armade, da se dogo- v vil zanj, je našel slednjega mrtr™to\ ^kuPnine 'in proglašen je oil podanikom pod ve^a. i>„: ..i: • - varstvdm Anglije. Ta ]>o"oi ea Kaisur je postal vsemogwen po 1 ? ^ je :cm banditskem činu, junak v "y^oyal pred snlom sultana. Za očeh Marokaneev ter velika pret- 1U'Uaj tasa Je °stal Kaisuh nurm- nja v očeh evropskih vlad |f.h!ral ter Živel v Arze" Njegova prva dejanja so bila ^ 3° gradit« lepo .pa- rnem resno ousiojece tezk^e. d(>|)ra ,{ajsuli j(i laeo. To mesto je znano turistom vljub svarilom, da je pasa .zda- jeMost ^^ ^ ^ ^J radi svojih stani, zidov, bastijo- .dsk,. JO sel Ka.MiL sam m neob-\ ^ ,,u v bližini 7 ^^^^ Portugalske »rožen v I anger Sprejeh so ga|fc,erja Gtvari, je zy karava.i"»lHee. Aronson je žive! nekaj ča- oticijeint rezidenci pase z vso»llM • ■ . . . sa v tem me«tu ter se sestal z Rai- e.iem svojem življenju ni dovolil, ^d in izpodbuda. Duša", je dela bi se ga fotografiralo in nikdar|j3l -inia holj žive pntrPhe nego (telo. ali so te potrebe čisto dm-frnrne. nesro so telesne.'* n\ dal nikomur svojega lastnoroč-N :it-ga pojp.sa. Hna stvar pa je gotova. Hliža .s< konec življenja in delovanja ene-_ia najbolj slikovitih postav, kar jih je proizvedel Orijent v zadnjem Času. Čudno mehiško drevo. v oficij"lni rezidenci prijaznostjo, .i nahajal v no! ranj.»>ri ]»irslopja, s<» prijeli, zvezali ter odvedli v Črno luknjo v Mogadorju, najbolj strašno ječo v M uroku, kamor se spravlja najhujše zločince. Železno verig-» s> prikovali krog njegovega vratu in dve verigi krog nj» govih mag. Tudi mučili s-» ga. štiri leta je bil Raisuli prikovan k .!<>kimu zidu ter ni mogel niti Ječi, nit t -kb-niri svojega telesa. dokler m. ni odstranilo veri ge na njegovem vratu.. Knkrat pase z vso: . i • -i , / A - im ,n -a nekaj easa so . kar ,je imelo za poriledieo, ni brigal za njih povelja, Narava ustvarja v t ropi enem podnebju pogosto kaj čudne stvari. Najti je le malo bolj presenetljivih primer za čudno dejstvo, da ponavlja narava, mogoče v zavarovanje. v rastlinah oblike drujjih predmetov, kot je drevo z rokami. Na A'teke v Meluki je napravilo tu drevo tako velik vtis. da so ga molili k« t božanstvo. Za nje je bilo to drevo s krvavordečimi ro-' teror- v tem mestu ter se sestal /. Rai »pisal kot moj/a. starega približno 4<» let, s teui-u:mi, skoro črnimi očmi, rdečimi jlici ter črno brado. To je bilo leta '1911. I Miroljubnega življenja Raisuli- V ja pa je bilo kmalu konec. Ko se. ... u i . i *-i „ .i -a. IJotanieno ime tega drevesa.se jc .Mulai Hand polastil prestola.! ..... . , glasi J.t irosteunui platanoides. Zusnnnjost cvetov tega visokega n Mjajnega drevesa je dejanski "Vidiš*', je dejal, "naša Pepa zame ni Pepa ali celo kuhinjski, strah, kakor je tebi tvoja, ampak je gospodična, gospodična Jožica in gospodična Kodermueeva. Tn poleg gospodične ji gre še službeni naslov. Red mora biti. moj Ijub-eek. in ugled in izpodbuda. to je za neumrjoeo dušo in ne gnusni mamon. "Uživamo naš biser*', je dejal "že peto leto. Najprej je bila pestunja. Danes bi jo nazival ple-nično asistentko, toda v onih dneh še ni bilo teh ozirov an dušo, na red. na ugled in na vse. Posel ska buna je izbruhnila šele pozneje, čez kaki dve leti Tačas pa so bile plenice pri nas že trajno upokoje-, ne, pa sem naredil naslov naše Pe-pr tako. da se jo postavil za me- zabt.eva duh Časa, ali ne? Da je, I slaba, naša valuta, je pa tudi, I res." _ J ''Prej je povrhu dobival naš biser vsako leto par novih škarpe-tov. na stari par pa nove podplate — - jo stalo pet sto kron. kak'or groš. Uravnala sva ji plačo jaz in j* moja milostna tako, da sva ukini- | la čevlje in podplate. Zato pa sva I ji pa primaknila vsak mesec 20 kron. Sva prihranila 260 kron ka- " kor groš. pa jih dajeva našemu biseru 200 za božič. 60 za novo Teto in jc biser sijajno zadovoljen. Midva tudi. Najtrdnejši temelj sreče pa je človeku, zapomni si. zodovoljnost." Izjavil sem, da se zoper pravilnost tega reka ne upam kaj tehtnega ugovarjati. Prijatelj pa se je dalje ustil. kaj jo še vse storil za svojo kuhinjsko diko. Prevedel ji je plačo v dinarje; Z dekretom seveda. Mera plače se sicer ni izpremenila, številka se je ^elo štirikratno skrčila. Vendar da mora vss.k pravičnik priznati moralični učinek na-Ve<7ene!»a ukrepa, ki rfa je razodeval živo brigo za dobrobit zveste namešcenke. No in potem je prišel s poglavitno stvarjo: včeraj dri je svoji Ičomisarki. gospodični Jožiei T\o- može te prepne^itT ii) daV, Id sem listo r|eh^c»st blijnosj;iq lepoto, kciero s. \/sil imenovanj guvernerjem eelega severnega I 'laka, ila je ni mogoče primerjati /. zunaiij,vstjo nobenega drugega prijeli. Ko bil končno oproščen vsled intervencije vplivnih Marokaneev, je prisegal, da ne bo nikdar britev dotaknila la> njegove glave, dokler se ne < as vet i nad* izdajalskim sovražnikom evropskimi drž vam i ter da je po- z izj'Tjio Tangerja in sosednih okrajev. J'reih.o pa je bil , ..i , i : , . , - , .. 'imenovftn, se je moral odpovedati. , , -ta! ob istem easu protektor m bič' •■ , , • , ... . .istebb Tangerja ter sosednih -J—.-«-" SV°Jl Protekcij. ter vrniti Njegovi 4 "pravico ter zastopniki na trgu okrajev. maros: ' isteblov. . zakladnici 20.000 funtov,! . so izvajali katel.e dM k„t (ldkuimino Postavljeni na v 1 anger ju m | roke z vsemi prsti. inskih ......... i- j- , , Ka:d Macleana. pretepali ljudi do smrt i, en blokj . , . , - , , , Čeprav L. , i 4. ,, , Skozi pet let je pobiral davke,, • i - - . . 1 .n stran od Iraneoskega in nemške-'. , , , . .. .. konci •»i brije gla\o. pusti vendar ra^til„a posiau^tv.t jler flel:|1 doiaaciui plemenom živ-' ki sega N»»flaj že daleč preko!" , 1(JT- , , . ... I jen je naravnost neznosno, dokler i- . . -• . - ,jtta .]e dosj.el Raisuli do" • t - , . .. pasu m kate'-egM -.icrijf imkI svoj. , : . -- r„ , . -ni zopet piisa-1 navskriz s suit a- ' J \i>ka svoje moeu lreba ie bilo - , . . ■ i -i i i-'-,, -noin, in sicer v tem slueaiu na P lie povedati človeku, da ie bda iz-| , - , .J 1.. . ..... zadevanje Srvanske, kote maroški naa njim aretaena m nik- . -- . * - , ., . . . spijoni so vpr:zorih licuspewen i>o-p »skusil pobegniti.i , , . - T> • >•" i .a .Ai i • • i skus cJa za vrat n o umore Raisuli- V»akdo v Maroku m izven njega ■ » , - je spoznal, da je roka Raisulija J'K ^ ^ P°Sta breZ" njem v dosti dolga, da seže do tja. kamor ^Z™ ^ umak,lltl v je dotični pobegnil. Dočini je ka- jtelsko aspirantko. Naslov je pri-.meren področju, dostojen je in t blagoglasen — lepši je gotovo, kakor "pisar druge klase" " O svojem novem činu je prejel;- dekret. Saj veš: na ministrskem papirju, na celi poli. In je stalo zapisano s strojem: "Gospodična Jožica Kodermučeva — blagorodje — metelska aspirantka — tukaj. Imenujemo Vas itd. itd." |Datum, podpis. — Hakramiš, je razdeli v pet manjših bila ponosna j žarela je kakor soln-i s«) krioeee rdeee barve ce izza ^ehena, koj si je dala naein človeške plaviti pete". Konci teh rast-1 <-Bila je vredna izkazanega za- 1 j upanja. Kvalificirala se je jako — dolgimi jn trajalo ni dolgo in že so jo mo- eveta. I/, sredine vsi.kega cveta moli steblo, ki natančno predstav--ilja človeško roko iti zapestje in to 1 urban. Kak «hftro je bil oproščen, »e r^ena je vrnil v »ri'-evje in gorovje v bližini Tangerja in tam je pričel dajati duška osvtteželjnemu duhu. ki je bil vzbujen, v ar bi Umoril ki so ]M>rrebnei Malo ]>raMl izbruhom svetovne ki!za močno vlado v Maroku, je ven-1v°-\,le _s_klenii Raisuli iwgodbo ----- x... ga sebe. Za nje-. jeeo. Mož je bil'dar prekosil samt..... —1' --- s s!avno Mannesmann Rruder lir- je ženo m mater svoje- zal vse zmožnosti ga svaka, obe s<»r«>dnici paše, 1 pa je'spravil neki šerif iz AbViša, ki se je naj-'ga ni s. obstajale nikake pogodbe, j'"10 v Berlinu za K.^panje rud v pivo poročil s sestro Raisulija ter Kvmpcjee se je izsiljevalo in ko- ^0!'sk,h "krajih, stoječih pod kon-vzel nato nadaljno ženo, kar je nečno so zastopniki evropskih sil|trn,° Raiso,'ja 111 °5) l>r-četku so- naslovili skupno poslanico na ma-tvr!lžnosti je 1K,:,taI fiaisuLi °Se,lt loškeg-i minLstra *».lSi'mZ'Je- Hl1 Je prijatelj vseh etoveske roke z _ nohti. Ti deli cveta so precej veliki ter mole naprej na preteč način. Lahko je razumeti, da je bilo to »i.viko in lepo drevo, ki pa je kaj redko v Mehiki in severni Cen tralni Ameriki, obloženo s cveti. ;i izgledajo kot tisoči pretečih idečih rok, predmet oboževanja med rraznovemimi in nevadnimi domačini. To čudne drevo ima le enega vrstnika v enem najbolj redkah dreves na Japonskem, v oranži s lletiu.i ]>rsti. miiustra za zunanje za- nemških agentov, ki so se nahajali dovoljeno po niohamedanski veri. Potem ko je ujel enega izmed častnikov paše, ga je prodal gotovim j deve v Fezu ter zahtevali, da domačinom, katerim je bil storil,napravi konee nemogočemu sta-|v NI)anskl 20,11 Postal je tudi pri-dotični časnik krivico. Potem ko'nju zadev v okrajih Tangerja. To^1"1^ španskih uradnikov. S tem 1 - - ' r 'je tudi zvezana zadrega, v kateri SO plačali Raisuliju zalitevano ce-'je bil skoro ultimatum, kajti zn-'Ji' tudi /vezana Zi no, so kupci mirno prerezali Čast-Jliv je bil poln bojnih ladij različ-|'c nabaja niku vrat pred vrati sobe, v k*-lnih drži.v, in sultan ni imel druge »en je .sedel Raisuli in kjer se jejalte. native kot poslati moloo ar-.zvršila kup»"ija v navzočnosti žrt-jaiado proti ^J^vni p<»stojaiiki Rai-\e, ki je dobro vedela, kaj jojsuiija. r,,kB- j Raisuli je nekaj časa zadrževal Ti dve primeri kažeta, kakšne'sile sultana, a je bil končno por*> vrst'* člo\ek je lahko. Raisuli,|žen ter .se umaknil preko gora kljub očarlji\im inauiram. o ka- Hcni Masur kot izgnanec. terih pričajo vsi. ki so prišli v stik izvanrednim banditom. Ra;suli je pričel odvajati ino Nat » ]>a je jarišla pogodba v Al-geciras (južna španska). Severni Maroko je bi1 v stanju strašne Pod vodstvom nemških in španskih agentov je aktivno pomagal nemškim intrigam ter je bil v di-ivktui-m stiku z nemškim poslaaii-štvom v Madridu. .Skozi zadnjih par let je vojeval Raisuli guerilla vojno proti Špan-cem in sedaj je poiskal pribežališča v svetišču, kjer se nahaja groib njegovega sorodnika. Tam bo mo- gli pripustiti k praksi v našem oddelenju za kuho in prehrano." "Postala je štedilniška ofiei-jantka s samostojno in neomejeno disciplinarno oblastjo nad ščurki.' "Po primerni teoretični in praktični izobrazbi se je ob vztrajni marljivosti in na podlagi uspešno prebitega kuhinjskega rigo-roza v kratkem času povspela na ugledno stopnjo kuhalniške kon-trolorke s pravico slamnika." ''Vsakikrat, kadar je nacredor vala, je dAhila dekret, po pošti seveda in proti potrdilu na po vrat To pritlikavo drevo, ki doseže njcj. <]a je bilo bolj imenitno — nal da j«* in izračnniH : kar bo prt-branil r>ei ]ieriei. noflovico tega l>o dal Pepi. pr>lovieo bo< na ostala nje mu. ki da' je bolj pevtreben d«kla-dr nego Pepa. Dal sem duška svojemu prepričanju. e počasi. ljubček! Ali veš kaj govoriš"' Kaj prt vlada? Kako pa vlada ravna s svojimi! nameščeniei. lic? Pa je vlada umazana, he? Reei, Če se upaš! Tamle stoii policaj. — Pa so nameščenci neumni, lie? Ne boš. Jaka! Jaz njsem umazanec. Pepa ni neumna, ampak ti moj ljubček, ti osel." Moj prijatelj, oficijal na' financi. rad pretirava. Meni ni ime .Taka. Pri moji veri, da ne! Niti nikomur v mojem sorodstvu. Dn>\!Čč ne tajim, da čisto brez jedra niso bile njegove besede, Fr. Ž. Čičerin kot humorist. Posebni korespondent "Pragor Presse" poroča, da je Čičerin italijanskim komunistom, ki so bili vznemirjeni vsled komplimenta. ki ga je napravil v Genovi kralju j ci ji so osnovali Omzini z Arme-Viktorju Emanuelu. dejal: "Za- Ceptira tega njihovega stališča. Evropa nima smisla za to da bi m dala povrh vseh težkoč še o-pravka z gruzinskin.i zadevami; obveljalo bo tedaj rusko stališče. Gruzija je zelo interesantna dežela. P red vsem je treba poudariti, da Gruzincev ne smemo šteti med običajne kavkaške narode, kakor so znani iz krvavih vojnih zgodb. Nasprotno; G nižini so zelo potilično napredno ljudstvo, ki je imelo svojo samostojno državo ves srednji in novi vek. Sele koncem 1>. stoletja so gruzinski knezi svojo državo prepustili Rusom. Istotako so bili glede vere si sadeže, ki predstavljajo natančno človeško roko s prsti in vsem. To je d elonia odprta roka in ostri nohti suhe, rmene roke predstavljajo najboljšo in najbolj popolno imitacijo nohtov kakega aristo-kratičnega Kitajca. NENAVADEN DAVEK. Nekateri starši imajo navado, da dajo svojim otrokom pri krstu celo vrsto imen, predvsem zato, da bi tako počastili spomin zrn.ee, ne da jih oropa temveč da zmed«. Celo mir in veselje ljubeči svetftik v očeh Marokaneev in rosi* jih posluži kot sredstev, da pri- »nitan Mulai Abdul Azis, ki se je sili maroško vlado svojih prednikov z enakimi imc-goče stradal do smrti ter postal bo^ii. Ponekod, zlasti na Saškem v maroško vlado k izvrsenju praviee. čeprav zakasnele. Prva žrtev je bil neki londonski časnikarski poročevalec, kate- učil igrati klavir pod nadzorstvom Aronsona iz New Yorka, je spoznal, da postaja položaj od dneva do dneva slabši. Sklenil je i ega je držal Raisuli v Zeratu več vsled t^ga otvpriti pogajanja z tetlnov. Raisuli je dr »bro -postopal Raisuli jem ter poslal Kaid Mac-s svojim jetnikom ter ga končno I lcara, f.rejžnjega angleškega čast- Za Marokanca in rnohainedanca v splaašnem so vse stvari napisane \naprej v knjigi usode in Rai-zamenjal za 16 svojili pristašev,J^ika, ki je jjoeital ^hovni povelj- ^uli i>ričakuje breiz dvoma po- marii bode romali k njegovemu grobu. Mogoče pa je tudi, da bodo prinesli njegovo Nemčiji, je nastala v tem oziru že pravcata razvada. Občinski svet v Kreisu na Saškem je za- lavo nazaj vjto prišel na originalno idejo. — IVz ali pa v Tanger, nasajeno#na Sklenil je namreč da se pri vpisu bajonet kakega vojaka. v stanovinski seznam obdači tre- tje in vsako nadaljnje ime novorojenčka. izkupiček pa se porabi z p prokritje troškov za vpisoynr nje. vse. kakor se spodobi, in zdrnže- pisi. no z iskrenimi čestitkami od mene in žene." "Vidiš, ljubček. to je tisto, po čemer koprni netimrjoea duša. Le pomisli; dekle je staro komaj dvaindvajset let, pa ima sedaj po zo, petnem povišanju že naslov in značaj komisarlce za kuho in prehrano! Taka karijera ni mačji kašelj!" "Dobro!" sem dejal. "Toda kake se gledata zastran plače?" "Zastran plače? Plača je v re-ln Plačo ima primemo svojemu odličnemu dostojanstvu. Saj ves — čim višja stopnja, tem slabSf dohodki. Ne morem pomagati — v demokratski dobi živimo. Toda sem že povedal in si slišal, da meni mamon ni poglavitna stvar. Naša niti za trojni denar ne gre od nas, da bi se odpovedala blagoro-dj" gospodični in komisarlči in se zope. pogrezniln na stopnjo pro-letarske Pepe in zaničevanega kuhinjskega strahu," Vatikan proti Jugoslovanom. Iz Zadra v Dalmaciji se poroča, da je Vil dosedanji zadrski škof dr. Viel;o Pnlišie izmen jen in imenovan na njegovo mesto 1 taljan monsignor P»orvatti. Dr. Pulišič je dobil naslov "nadškof pontski". lzmnnn na zadrski škofovski sto-li'-i so že p»-pd nekaj meseei zahtevali fašisti in Vatikan jim je seveda z veseljem ustregel. Habsburžani se vračajo na Dunaj. Razni listi poročajo, da so Je bivši nadvojvoda Friderik s svojim sinom Albrehtom preselil na Dunaj. Friderik je najbogatejši Ilabsburžanin. Kakor znano, so nobenega mandata, smatrali gotovi madžarski krogi Albrehta za prestolnega kandidata. teda na zadnjem sestanku Habs buržanov je bil Karlov najstarejši sin Oto priznan za habsburškega poglavarja. j votvorna skupščina, ki je izdelala demokratično ustavo, je bila izvoljena na temelju direktnega enakega. splošnega in tajnega volilnega prava; sestojala je iz 128 članov, od katerih je pripadalo socijalno - demokratski stranki — 102 poslanca! Socijaini demokra-tje, ki so stali na menševiškem programu, pripadajoč II. interna-eijonali, so imeli v ~okah vso vlado so sestavili celo ministrstvo in so začeli s celo vrsto reform, da izpremene Gruzijo v zmerno so-eijalistično državo. Od ostalih strank so imeli; socijaini revolu-cijonarji 6 mandatov, socijalisti-fejeralisti 9. narodni demokrati 7, ljudska stranka 2. armenska stranka 2; komunisti niso dobili Toda menj-ševiških reform je bilo kmalu konec kajti leta 1921. so bolj-ševiki zavzeli Tiflis in sovjetizira-li Gruzijo, kakor so bili prej storili ze z Azerbejdzanom in Armc-nijo. GLAS NABODAL, JUN. 1922 Dr Irmn Tavčar: VISOŠKA KRONIKA. 1695. J r je bil sedel na suho vejo mlad mu-,ograjo ženska, ki zahteva z vso hoveek. Ni se bal ne vpitja, ne silo, da jo sodniki zaslišijo. Go-množic. ''Cek!'' — je dejal in se ,spod 'flekte' se ni dal pregovoriti j.j spustil z jesena. Agati okrog češ, da je bilo prič že itak črez glave se ie poganjal za mušieami,1 irero. »rfSŽTteS; V J* * njrgolelo po zraku Tudi j _ Togoti se in joka in se ne da m tka s. rok J/k ihhIo dve lastovki S(. pripodiU mz- odpraviti. - je zagotavljal Mi do\ po Poljanščici ter parkrat za-1 bol. rvl /M-ii I i r\l' t«. >r* /1 A I • I i /i i n 1- o4 (Nadaljevanje.) Črez noč so bili prenesli tudi ogiajo. Danes je bil zajrrajen manjši prostor neposredno tam. be-na vodama ena v drago. Zopet je stala miza iu M- ie bilo dovolilo, da sva sme- . .. , „ , , . .— 1 . . juusi oglašalo: — morda je pa le la pi • stopiti ograjo. Spodaj f^ kriva— ,11 Sedaj je Agata j>o;zkusila. da. bi bredla naprej. In res je zabred-I la kaka dva koraka v curek, pa vodi je bilo še nekaj grajskih us-; lu/benerv med njimi v čolnu lovski mojster, ki j<- bil obenem eraj ki ribi«"-. V*a druga množica je . , , . . - I ne je videlo, da vode ne bo prema- morala ■ -tati zunaj ograje. N*-j , rr, _ . , tproti na |.uštalskem bregu p« , in»* loške ženic sem že toliko pisal. •gala. Takrat sem imel priliko, da , , ..... ' ' sem prav natanko opazil, kako je. I || • r I.; ;in»- b.-k'- zenice, o katerih • J < ^a ne I sl ot Joannes rranciscus dvignil- n ko in dal znamen je ž njo. Na Z Airuto so obstal; na kr«ju,| fo znamenje je ffrajski lovski moj. kj-r je imel« stopit, v vod« v Po-|s1er ki bU obencm ?rajski ri. I an še ico, ker je bila Poljanske.^, kaj spretno odnni, 2 malim čolničem od kraja t>'r ga obrnil ,„1111 debelo z ato verižico m na . _ ' " . , .... , :P»da, je bila Margareta Wulffin ... , j , glasno je zadonela molitev svete- - ■ , . . n i križ. k« se je lesketal od dra-, - . ,f . . Sova. Videlo se ji je, da je imela .ga oeenasa. Mene iw vse to ni „., „ „. i - pih k n meno v. Tudi meni in Juri- ® .. . . , 1 . . . dolgo pot za sabo. ker je bila v preminilo in se vedno se mi je v „_„„.„ - . neredu njena obleka in njen obar ves utrujen. Kar pričela je: — &e!e včeraj smo slišali, da hočete v Loki sežjrati Izidorjevo nevesto in da je naš Marks pričal proti nji. — Vso noč sem hodila in vso pot sem premolila. — Le te- Človek ni žival in ne kurite drv pod njim! Le tega npe! Janez Frančišek jo je miril: — Ne hiti lako. deklica! Povej nam. kdo si in odkod prihajaš! V svoji zmedenosti ni spoznala gospoda škofa. Odgovorila mu je: — Govorila bi rada s tistimi, ki sede v soelbi in ki hočejo življenje vzeti Izidorjevi nevesti__ — Kdo si in kaj hočeš? — jo je zavrnil škof nekoliko ostreje, ker ni rad prenašal ugovorov. * — Poglej no, pomisli no, saj govoriš z našim previsokim gospodom škofom! — se je vmešal Se h w aif fst r i gkh. _ Marksa Wulf-finga sestra je. vaša milost. — Govori! — je ukazal Joannes Frsnciscus kratko in ostro. Margareta je pripovedovala, kako je letos okrop Vnebohoda steknila brata Marks;! v čumnati pod streho. Bil je sam in mislil je. online. Ker litnnij še ni bil ixmolil. je l*i ii n adaljeval; — S Tvo- jimi sr ilzanii in ^ Tvojo žalostjo! S Tvojo Ki'o^o in krvavim Tvo- jim po tom' - - S Tvojimi svetilni rnnwm . s Tv ojim križam in tr- pljenj* m! Mm» /ii e klieale: — Reši jo. O od » - •n ta klic. pomnožen Od vrs te do vrste, se je kon«"no rarle^i il kak. >r jrroni nad jrorov- jem. Zop Te. r» ;i j Janez Fr jeni stolu na. Pri Sv. škrat. Z v dan sodbej je zajrrmelo: — trosimo jo, o Gospod! — Le škof neišek je sedel na svo-kakor i/st-kan iz Kaine Jakobu je udarilo enaj-• n je spet zabučal z visokih lin. Litanije so bile pri kraju. 1'tihnil je vsak hrup. Skof je mignil z belo roko. — Prošt j»' pristopil k Agati in j* li''kaj govoril ž njo. Tedaj se je imela pričeti bridka in grenka lira Sveta Trojica Ti i.am po-rnagaj! Agata se je najprej ozrla za gospodom proštom, ko je odhajal od nje. Gotovo ji je bil povedal, da je s<»daj prišel čas zanjo. Nat-o je pogledala fx» votli proti naši dolini. Gledala je tja precej "-asa da smo videli, kako no se ji od trloboke sap" dvigale prsi. Polagoma se je obrnila. Tudi danes je počivalo njeno oko na sivih planinah, kjer so bili vrhovi ravuota-ko beli. kakor njen obrh/-., v renter« m ni bilo kaplje krvi. Nato j« jtojrledala pred se v vodo. Tn pred njo je bila plitvina, bolj spo>-d«j |>a j«* bila površina temnika-slo zelena, kakor vselej pri globo. « ni. Tudi se je sukala tam in u-mazane |**ne .je okroir vrtila. Apata je napravila križ. se sklo-n la. stisnila srajeico kroy nog in pogumno stopila v vodo. Pri kraju je bila drobna sipa in lahko se j 1 hodilo. Potem pa -o se pričele škrljavke. da jo je bodlo, ko je slo pa I a f>n njih. Ž<> ji je seplao » rez kolena, da so se pokazali zaokroženi udje in da je že nekaj njenih las plavalo po površini. Oledavccm je zastajala sapa. T;ikrat je zavpila mati mesarica: — Obrni se. revišče. saj si že v vodi! — Obrni se. da prideš živa na suho! Ker se Agata za klic ni zmenila s je zatogotila mesarica: — Saj vendar nisi gluha! In tudi druge so vpile: — Obrni se! Zme, len bi bil v takem položaju vsak človek, in tudi Agato je to kričanje še bolj spravilo v zmodo. Naprej je silila, zašla je v curek, da je voda silila okrog nje in da jo je prav hitro izpod m slo. Naenkrat je ležala deklica v valovih, pa. se je zopet vzdignila oblačilee se je bili tesno oprijel« njenih udov in prav kakor, brez vsake obleke je stala pred svojimi sodniki. Množiee so otrpnile in niti glas ni prišel iz črnih krdel. Takrat se ji. rjrodil čudež — kaj drugega ne morem zapisati. Tik vode je rasVd jesen, in star je že moral biti. ker je vrh kazal suho vejevje. Pri tolikem šumu. lov izpodnesla Agato, da je hitro ize-inila pod površino. Ljudstvo je kričalo, lovski mojster pa je z vso silo veslal proti kraju, kjer sf je deklica potopila. Sehwaif--I strigkli in njegova ^vardija so Re^i jo. vpili: — 'lir. ljudje, mir! Takrat je bilo da sem tičal jaz ob bregu, prav kot da bi imel na vsaki no;ri težko železje in z mesta se niii premakniti nisem mo-trel. Takrat pa se je t url i r^odlo, ,,- , gledala pri malem oknu iz pod- uo\ja. i arkrat se je pognal, pa» ... i k;i :: Ir: , stresja. In opazila je, kako je z j( nil pn nji. ki se je bila sredi . . . . . . \ irlobočine zopet prikazala. Z moč-1 °s1!",m n°Ze,U vreza ,v no roko se je je oklenil, r dru-o I "f SV°J1 JP Pntpkl° pa je delal mogočne kroge, da sta ' W lk° ^ V f° Jfl nl^11!T,0^:,1 bila prav kmalu pri kraju, kje,1'" r S"r°VP°' m je bila voda plitva. Tu je postavil ^ ^ f r-*v™} na' dekleta na mehko sipo in dejal-, fV hodU tpdnov ?.. . - 4 ol:rng voglov, povedal pa ni niko- — in se Prava «re<*a je bila. da je Marks Vohlgemueta. kj»*r gospodinja ni i P^j^ji flan odnesel svoje kosti prej odnehala, da so jo položili ker ga bila množica v široko in mehko zakonsko poste- raztrgala. Ijo Wohlgemuetove matere. i Margaretino pričevanje se je Pri teh prizorih se ni mogln z:'Pisal°- sodišče pa je glasno iz-krotiti Bergantova. V plitvi vodi i Predalo. fla ni krivde na Agati je obtičala in ko so tovarišice ^ !Emi Schwarzkobleri-i. nesle deklico, .je dvignila pesti ^ tistem trenotku je Joannes proti sodnikom in na vso moč1 Rranciscus gospodu glavarju na- vpila z na nil, da bi rad izpregovoril - Ne boste je pedali več, vi pred 2 branimi-■ Gvardija je hite stari grešniki! In ti. plesnjivi Frueberprer. če že češ s šivankanri šivati človeška telesa, krpaj svoje! Ti ničvrednež! Zabučal je smeh naokrog in še et-lo Joannes Franc i sens je na rdečem svojem stolu nekoliko zategnil usta. — Tako so se loške žene in dekleta vedle pri tisti priliki. Zapišem to-le: Naj preteko stoletja za -stoletji, loško ženstvo pa naj ohrani tisto dušo, kakor jo je nosilo v sebi v Gospodovem letu 1695.. ko je bila ta duša svetla kakor zlato in čista kakor žarki solnea! Da bi me nebo uslišalo! Nekaj gledavcev je bilo odšlo za Agato, ker ni bilo več kaj posebnega pričakovati, ko je bila prišla živa iz vode. f'akalo jih je pa še mnogo, ker so škof in sodniki še vedno mirno sedeli, in ti so motali vendar izreči sodbo. Že je škof poslal prošta k *se>d-nikom. ki so se med sabo nekaj posvetovali, kar pristopi Schwaif pii tolikem Številu zbranih ljudi fstrigkh in pove, da stoji pred la med narod, in ko se je zvedelo. da hoče govoriti sam škof, so pritisnili k bregovom, da je bil čudež, da ni padel ta ali oni v vo-do.Tudi k ograji je pritiskalo občinstvo. Janez Frančišek je vstal s svojega sedeža in si je dal prinesti mašno obleko; prošt pa mu je posadil na glavo visoko škofovsko kapo in v roko nm je dal težko pastirsko palico. Pričel je govoriti in glas je imel da nisem vedel, kje ga je jemal iz šibkega svojega telesa. Dejal je da si ta dva dneva ni upal oči po-vzdifmiti. tako se je sramoval sodnikov in nas. ki smo prišli, da bi se pasli ob krvavi smrti mladega dekliča. Pristavil je: — Bilo vas je ko listja in trave in še otroke ste vlačili s sabo, samo da bi gledali pogin dekline, ki nikomur izmed vas ni storila zalega. Niste bili kristjani, bili ste zverine, ki hlepe po krvi nedolžnega.in za to boste dajali težko odgovornost e>b smrtni uri! — Dalje prihodnjič.) VETERANA. Te dni so praznovali šestinsedem deseto obletnico tretjega ameriškega kavalerijskega polka. Pro slave sta. se vdelešila tudi bivša poveljnika tega polka generala Anson Miles in Nelson A. Miles. Izza kulis mirovne konference, J"T , V Parizu izide že v kratkem ve-lezanimiva knjiga, ki nosi naslov Borba treh''. Knjigo izda Mer miex in bo obsegala stenografične zapisnike tajnih razprav na mirovnem kongresu v Parizu. Ta knjiga bo odkrila kopreno, ki je dosedaj zakrivala tajinstveno temo za razprave in borbe na mirovnem kongresu in postavila v bengalično luč državnike, ki so na tem kongresu igrali vodilno vlogo. Iz te knjigo so doslej znani samo poedini odlomki. Eden izmed teh odlomkov se nanaša na vprašanje pripadnosti Gornje Slezije. Kakor je znano, je bila v prvnt-nem načrtu mirovne pogodbe točka, da ima Gornja Slezija brez vsakega pridržka pripadati Poljski Ta načrt se je 7. maja 1919. vročil nemški delegaciji, ki je z vso odločnostjo protestirala proti temu. da bi se Gornja Slezija enostavno odcepila od Nemčije ter je stavila protipredlog. naj se šle. zi.is k emu prebivalstvu da pravico, da potom ljudskega glaso\\anja samo odloči glede svoje pripadnosti. V vrhovnem svetu se je na t o razvila ljuta borba na eni strani med Clemeneeauem in Wilsonom. ki sta se zavzemala t.a to. da se Gornja Slezija enostavno prisodi Poljski, in med Llovd Georgeom na drugi strani, ki je osvojil nemški protipredlog ter zahteval, da se odredi v Gornji Šleziji plebiscit. &koda. da se ti odlomki ne nanašajo na koroški plebiscit. Ker pa je bilo skoro gof.vo stališče vodilnih državnikov na pariški konferenci glede plebiscitnega v-prašanja v Gornji Šleziji kolikor-tol^ko podobno onemu v koroškem vprašanju, bodo stenografični zapiski o razpravah irlede gornje-šiezijskega vprašanja takisto zanimali našo javnost, to tembolj, ker je iz njih j.isno razvidno. * kakšno vnemo je branil nemške interese angleški ministrski premised nik Lloyd George in kako prs-.vilno sta ocenjevala nemške pre. tenzije Clemenceau in predsenik Wilson. V naslednjem podajamo v eks-cerptu protokol treh sej vrhovnega sveta f dne 3.. 5. in 11. junija 1919. Seja dne v. junija 1D19. popoldne : Wilson: Plebiscit v Gornji Šleziji se mi zdi težaven. Predvsem bi morali izgnati vse nemške civilne uradnike. Lloyd George: Soglašam s tem dn bi morale glavne nemške oblasti zapustiti deželo, predno bi se vršilo glasovanje. Wilson: Treba pa je še nekaj uvaževati: 10 ali 20 nemških vele-ks prt al isto v so gospodarji dežele. Clemenceau: To je efsta resnfca. Navajam samo en vz«rleotila Ostello. e«iianapcto, Ind.: Alois Kudman. 1mton, ind,: I^imbcrt Bolskar. Aurora. IU.: J. VerbW. Chicago, 111.: Joseph tn Jol Bevčlč. 'oliet. 111.: Fr. B^mbtf. JobQ ZaleteL La Salle, IU.. Jos. Srtlkfc. lasroutab. III.: Frank Aufrustln. North Chlfngo, F.I.: Anton Ko4>al is Malh Oprta. Springfield, 111.: Mat-tn Barborlch. YVaukegan, : Frank Petkovftek. 'ranklin, I.ans. la okolico: John R*^ IH>Ti5. XltzraillAr, Md.: It. Vodoplvec. Cliisholm, Minn.: Frank GovSe. 'Oly, Minn.: Jos. J. Peshel. ^veleth, Ninn.: I^ouis GotSa. Jilbert, Minn.: I^onls Vesel, illbbing. Mien.: John Fovfte. • irginla, Minn.: Frank Hro*atlch. St. Louis, Mo.: Mike Grthrian Fet Helena, Mont; Fr. HrelU. Kiein, Mont.: tJregor Zobe*\ •owsuida. N. Y.: Karl Kiemfsha. Liltlo Falls, N. Y.: F. an k Masle. iarberton. O.: A. OkoMsh. Cleveland, O.: Janko PleSko. Jakofc Reanfk ln Cbas. Karlinger. Collinwood, O.: I.talh Slnpnlk. Lorain, (>.: Loulf Balant in J. KumAe. Nilea, O.: Frsnk KopoTftek. \ tnncHton a« . O.: Anton KikolJ-*iiibr»dge, T».: Kr.,ok JakSe. Vs-^emer, Ix-.nlB Hr.bar. ironghtop, Py„: Anton Iiwvee Bufdlnf, ra.f John l>emshar Co^emangL, Pa.: J. Brezovec »n ^Ifl flora n5ek. Claridpf, p*; Anton Koao^nv la Jl, .Tertna. iunlo. r» : Atnon nnhahen. CxfMirt, 2»».: Ixmlr Snpan£W. rorest City. Pc.: 'J»ih Ran;lr>. "arrell. Pa.: Jerr* C>-orn. niperial. Pa.: Valeitbi Peterki. Ireor ibnrr, IV. Frank Novak. Irwin, Pa.: Mike P^vSek. Johnstown, Ta.: John Polinc. Inzeme, Pa; A-toa C^/mlk. ■Joydel!, Pa.: Anton Malovrh. M«nw. Pt.: FV»:.k iH-rnabi-. Moon Ran. Pe.: Fmpt Maček. Frank Pof!miJfif>k. Nttsburch, P*i.: U. Jaaoblrh, Z. Ja2- she. V-ac. Arh In Ir. Marfster Ralph t on. Pa.; ft art In Aoroabet*. Rending, Pa.; J. reznlre. Rorkvood. Pa.: A. Hocherar. Steelton. Pa.: Anton Hren. .'ui-tle Creek, P®. tn okolico: Frar*t Si-hifrer, U'est Nrwton, Pa.: Joseph Joran. WTille Valley. Ta.: JnrlJ PretiC. HiKoek. Pa.: J. Peternel Coaeton, W. Va.: mni Korlan. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratnik. Sheboygan Wis.: H. Svetlin. West Allls, Wis.: Frank Rkok. "ork Springs, Wyo.: Lotila Tauchar in A. Justin. roleg fori navrdealh so pooblaUeal pobirati naročnino tndl val tajniki J. rt. L J. Koristno in potrebno za vsakega! Dobil: smo *:njigo: 'NASVFTI ZA HISO IN DOK' Katera vsebuje sle leče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne •Jomače pijače Vseznalec ter še mno£o drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Kniipra ima 400 strani. Stane 80 centov. SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York GLAS NAROPA, 6. JTTX. 3922 i Iz Ruski filozofi. V Rusiji je mnogo filozofov. Kus rad modruje, govori o smi-f-lu življenja, o ugankah sveta. Tip teh navadnih neakademičnili "filozofov" so nam podali pisatelji. Srečujete «ja skoraj v vseh delih Dostojevskega, ima ga Tolstoj; Maksim tiorkij ga je odkril eelo med vagabundi. Čehov v vsakda njem meš<"anskem življenju. Pojav tega prirodnega filozofskega hotenja je na pr. bujno rusko rektarstvo. Kakor povprečen ruski intelingent pogosto 44 filozofij-« ** in se spre s svojim sosedom zaradi kakega nemškega filozofa. tako se mužik v svoji sitim.ti. sredi ogromnih step. skrega s svojim popom, oznanjeval-eem ofieije'nega verstva in se pri-druži tej ali (»ni sekti, ki bolj odgovarja njegovemu temperamentu in duševnemu nivoju. To veliko zenitnanje ruskega naroda za duševno življenje zlasti za verstvo, j« zelo vplivalo na razvoj ruske filozofije. K akadeniieni filozofiji je došlo v Rusiji dokaj pozno največji v| liv so imeli nemški filozofi Kant Hegel, < Vhlegel itd. med debatami o teh fdozofih je vrraslo več generacij niske inteligence in ravno filozofski spori so postali najjač je krexild dveh nasprotnih struj. ki s t« v tako globoki zvezi z raz-v< |em ruske kulture: slavjanofil-stva in zapadnjaštva. Vendar pa Sokolov nam v zgoraj citiranem spis slika to duševno razpoloženje, s katerimi so ruski filozofi stopili v ero velike revolucije. Kako so se orijentirali v tej strašni megli presna vi janja in preporo jeva n ju* Treba je omeniti, da so boljše-viki uvedli tudi na Čisto duševnem in nravnem području roškega narodnega življenja diktaturo in terorizem. Boljše vi ki so hoteli konsekventno odpraviti vse tradi-eije in ustvariti iz Rusije tip strogo racijonelne države. Ce pomislimo. kaj je" bil o Rusu verstvo in v kako ozki zvezi je bil ves njegov svetovni in življenski nazor 7. bogoiskateljstvoni. nam postane taka diktatura utopična, zlasti če se poslužuje čisto nasprotnih, t. i. materijalni srestev. Morda bi bili komunisti dosegli več uspeha, če bi obdali komunizem z glorijo misticizma in ga skušali spojiti z verskimi tradicijami dosedanjega kulturnega razVoja v Rusiji Njihov brezobzirni materijalizem. kopiran eisto po zapndiiem materija-lizmu in prekvašen z elementi židovskega cinizma, je moral nujno povzročiti reakcijo, ki se r<*s tudi kaže v vsem duševnem življenju sovjetske Rusije. Ker je imela ruska pravoslavna cerkev čisto državni značaj in je bila vsa višja in nižja duhovščina vzgojena v duhu ce/aropapizma. se je ruska akadernična filozofija so boljševiki zatirali cerkveno porazgubila bolj v analiziranju, v^hodo in preganjali duhovščino. V d -kurijah n zapadnih filozofih in zm« di, ki je nastala, je na videz n j'ho vi h metodah mišljenja, ka-j izginilo močno ogrodje cerkvene kor pa da .bi se bila poglobila va- organizacije. Inteligenca je izgu-s.'. iskala tako kot literatura samo. bila ves svoj duševni vpliv, bolj-n kli ruski irraz ter s- na ta n*- ševiški intelektualci so propagira-č ii uv. ljavala v Evropi. Rolj kot Ii zgolj soeijalna gesla, politiko in p" svoji akademieni vrednosti je materija'izem ii, tako je v prime-rusko filozofiranie zaslovel v Kv-! renia kratkem č:»*u zadala vsa ropi jkj svoji literaturni obliki, j eirkulaeija notranjega, duševnega Mnoir,, filozofije je raztresene p., zlvlnnja v Rusiji Zaostala inteli-sp sih ruskih pisateljev. Spomni- grnea se je udajala obupu, ljud-mo se s .mo, da je Dostoievskij po-jstvo pa praznoverju in vsr-m dru-d.il v Razkelnikovem tip nadelo-'gim slabostim, in jih je zapustila v« ka kakor ga jc ra/vil Ni**ts/ he. ue - narodna, samodržavna rušita Notne** j,, ostal pri samem tipu in ga razvil do vseh konsekvene. a Rus ga je ^»stavil v življenje, mu da i ines,, in kri in pustil, da se jo izživel ter na reelnih tleh t»o-I a/«| pozitivno vrednost svojih i-dej. Na ta način j,, postala iz življenja ruskega nadčloveka čar.ska katarza..,. Zadnja leta se jt. začela ruska alradenrčna filozofija nekako «- t<„ •♦•vati in sistemizirat i v ve- so ripravili teren za preporodno gi-«jem nUejru kot p-1 pro j. Vzgled 1 banje, ki se je kmalu po katastro- eerkve. Značilno je, pravi Sokolov, tla je izšla inieijativa za ruski verski preporod ravno ir vrst onih filozofov, ki niso iskali zgolj intelektualnih resnie in vrednot, marveč so računali tudi z intuitivnimi krš- j stremljenji človeka ter se pripravljali za realizacijo vlikih življen-skih reform. Ti filozofi —Nikolaj l.o-kij, Karsaviti. ever in drugi — siravno so izgubili velik del svojega vpliva in jim očividno ne do-staja jasne orijentacije v revoluč-nem kaosu. Značilno je, da je njih voditel Vedenskij. "skozi in sko-! zi nasprotnik vsake metafizike", povdaril v svojem najnovejšem spisu "Psihologija brez metafizike" nujnost religijoznega čustvovanja. Zanimiv znanstven spis, ki je nedavno izšel v Rusiji, je obširno delo astronoma Nikolaja Moroz«-va "Hristos". Morozov dokazuje na podlagi skrbnega proučevanja zvezd v prvih stoletnjih krščanstva in analize astronomov, spisov n«hajajočih se v starih cerkvenih, spsih. da se je večina dogodkov, ki jih pripisujejo prvemu krščan stvu. zgodilo par stoletij pozneje — v III. in IV. stoletju ter da je bila večina knjig stare zaveze re-digirana oziroma spisana v IV. — V. stoletju. Tako se na pr. ale gorični planet pri Ezekijelu odnaša na komet I. 151. Isto velja o knjigah Danijela. Jeremije in drugih prerokov stare zaveze. Morozov dokazuje, da je poglavje o Ba-laamu in njegovi oslici dospelo v svete knjige šele v VI. stoletju, ker astronomska elegorija te legenda popolnoma v vsem odgovarja konstelaei.ii zvezd 6. januarja 1. 532. Legenda o Samsonu in Dalili je bila po raziskovanjih zgodovinske astronomije spisana kmalu po 15. marcu 1. ,159. Kar se tiče osebe Kristove. sklepa Mozorov. da se je krščan. po-iavilo že preeej časa pred Kristom. Krist je po njegovem astronomskem raziskovanju izve! v IV. stoletju in je umrl 21. marca 1. 368. Mozorov je poročal o svojih raziskovanjih že na vseruskem astronomskem kongresu (oktobra 1. 1f)2ki uniwrzi, ki je bila een. trala ruskega filozofskega življenja. dve ostro ločeni struji: prvo j- vodil znani filozof prof Alek-S.rder Vvetlenskii, ki je shiral " l»ozitiviste. Tu se ie in- terpretirala zapadna filozofija in razvijal od vseh momentov narod fi ruske samodržavne cerkve pojavilo v vrstah mladega duhovniš-tva. Pod njihovim vplivorft je nastal Bogoslovskij Institut v Pe-trogradu, katerega Sokolov naziv-lja "otročieek nove cerkve". To novo versko gibanje, ki je v ozki zvezi z mlado rusko filozofijo, je če v j »ovojih, v procesu prve kristal iracije — a gotovo je. da l»o i-melo z '»žirom na velikansko reld- Za revizijo ustave na Holandskem. Načrt holandske vlade za revi-r;jo ustave je naletel v senatu na n učen odpor. Nekateri senatorji s., se eelo proti vili predlogu glede prestolenasledstva, ki naj bi rodnega mišhjenja Lr|d»ok vpliv na razvoj in konsolidacijo Nove Rusije ki ž> vstaja na obzorju. nega življenja neodvisni ras-jo-' Pripomniti je treba, da se to gi-nj listi, ni ,|„|, struja 4 jx»zitivnih' banie. izogiba vseh stikov z dr- žavo. katera nujno stremi za tem. da si to bogato, rodovitno silo pri-svoii in jo vprorabi za lastno nr-giUiizaeijo. Nadalje je «»hra«"una-lo z ortodokstvom, ker nrn"*e ome- j'' bila najm««'ne.isa ofieijelna. v opoziriji je Stala že prcsl vojno manjša struja. Vladimira So-lovj. va m p„d vplivom francoskega filozofa Henri Bergsona. To so bdi ruski intuitivni, ki so imeli pred saho velik cilj: ustvariti na vseh s«»hodnih metodah filozofskega mišljenja osnovani ruski tip fi. Io/of,>.. Tej struji sto.ii na čelu mlad. filozof Nokolaj L-»skij. Ni to t*.la v smislu nemške kabinetne Sofije. Zdi se da se je tu formirala zveza mladih, samoniklih duhov. ki se pripravljajo, da ]*>seže-jo v vs*. rusko duševno in moralno zjvljenje v novimi duše\-nimi sr-lami in velikimi reformami. Kakor se je na strani pozitivi-stov razvila skupina skrajnih pri-slašev materijalizma. tako se je na nasprotni strani razvil versko filozofski misticiaem. kateremu so pripadali Berdjaev. Truheekoj, Fiorinskij in dr. Ruski intiu-iti-visti so se bili izognili tudi oni pozitivni, zakaj njihovo naziranje s.' ne oddaljuje s sfere prepenele skolastike in v mistične daljave prebujnega čustvovanja _ mar- v*č stoii na tleli resničnega žix-ljenja 111 \-seb njegovih In^mpo- mnt Prip')mniti je treba, a se -______________ _ je tudi v ruski biologiji pojavila i Vf'ril neki koniun;st. ki je branil preeej ierazita reakcija protf ma- filorofsi in ga nrinoročal. da^rav-terijalizmu in, »e je pričel uve- no ie "bii-žui'\ Skuom« ljudi je Ijavljati neolamarkizem s preeej- nato zapela internaeijonalo osta- šnjo primesjo neke nove "Natur- li na ''Spasi f!osi>odi____" filozofije," ________Tudi poziUvisti še delujejo da- preprečil. da pride po smrti seda-gi.iozno disfvozicijo ruskega n-f- nje prestolonaslednice, če bi slu- ^-..j , '-"ajno umrla brez otrok, na holand- ck; prstol kak pf>pr»lnoma tuj blv-nemški knez. Izjavili so, da pozdravijo raje vsak ega tujca na prn. stolu. samo da ne doživijo konca holandske monarhije! Večina senatorjev pa je bila tako pamet-ca. da je glasovala za ta prelog. Senat se je nadalje izrekel proti predlogu, ki ga je sprejela poslan- jevafri svoje poti v nobeno prepe- j ^k'"1 zbornica, naj bi bil v bodoče r« lo. načelno avtoriteto, ki ne spa-itl'di senat izvoljen na podlagi pro- da k neposrednemu verskemu do življanju. Zdi se. da se bo ta cerkev precej približala katoliški. — Zato so katoliški cerkveni krogi zadnje dve leti zelo zanimajo za rusko eergveno gibanje in prou^ii-iejo z vso vnemo probleme vzhodnega krščanstva. Izmed filozofov — intuitivistov je prestopil mejo pozitivnega verstva Karsavin. ki se v svojih knji« srah "Katoličestvo" in "Solligi-ja" pe<"a s specifično verskimi vprašanji. Voditelj intuitivistov Loški j se Še ni odločil, dasiravnn se v zndnjem času mnogo peča s transcedentalnimi problemi. Los-kij je nastopil kot laiik v petro grajskili eerkvah in čital svojo razpravo "Bog v sistemu organič-nega svetovnega nazora." Nastop Loškega v pravoslavni cerkvi je vzbudil sološno pozornost. Sokolov opisuje prizor v neki cerkvi, katero so napolnili delavci sosednih tovarn. Izza Laškega le go porcija. Senat je tudi odklonil splošno žensko volilno pravico, ki jo je predlagala vlada in jo sprejela polanska zbornica. Min. predsednik Ruvs de Beerenbrouck, ki je vrnil iz Genove, da bi osebno zagovarjal revizijo ustave, je bil seveda z rezultatom glasovanja razočaran, tem manj .ker so zakrivili njegov uspeh tudi člani vladne koalicije in katoliške državne stranke. Politiki levice so svetovali vladi, naj takoj razpusti senat, ker upajo, da bodo novoizvoljeni senatorji bližji vladi. Toda vlada je predložila nov revizijski načrt, v katerem je deloma obdržala svoje predloge, deloma pa ugodila senatu. Isti dan. ko je izročila vlada revizijski načrt je v poslanski zbornici inter peliral soci jalno - demokratski vodja Troelsthra glede koncesij gosposki zbornici ter izjavil, da bo v najkrajšem času predloži! zakonski načrt za polno odpravo senata. Dejstvo, da je konservativni senat odklonil zmerno revizijo u-stave, bo zelo vplivalo pri prihodnjih volitvah v poslansko zbornico. ostro kritizirajo delovanje mini- paniiku ^ ^^ potnik do 300 stra Pribičeviča. Tudi pri radikal- j funtov prtljage proste. cih ni vse v redu. Med pristaši! . , A , . ,, „ ... - j . . .. t, ... . I Izleta se vdelezi tudi Mr. L. Protiea in med pnstasi Pasica je T,__,. .. . . . . . .... . . J jBencdik, vodja tiskarne Ulas Na vkljub prikrivanju veliko na- ^ kJ bo geJ potnikom na roke sprotetvo. V slovenski ljudski, 17 . . , .. ' , • . . , . -- , . 1 Vožnja tretjega razreda stane stranki sta tudi dve struji, desni-v-__1 ^ m t , , . .. . _. , i1^ rtew lorka do Trsta, vstevs carka in levicarka. Zdi se, da hoče 1 voini davek le jn3 85 pomagati zadnji dr. Šušteršič, ki j IzletnHci naj se javijo, čimpreje je ravno te dni izdal senzacijo- 'mogoče, da bomo zanje vse potreb nalno brošuro, v kateri resaunira no uredili. Kdor je pripravljen delovanje klerikalcev, ki jih kaže da se tega izleta vdeWi. naj nam v najslabši luči. Še slabše jc s ta-j pošlje takoj aro, da mu boljši' kozvanim hrvatskim blokom, ki z prostor preskrbimo, raznimi memorandumi varajo na- 1FRANK SAKSER STATE BANK ivno javnost in kompromitirajo 82 C^rtlardt Street — New York državo in hrvatski narod. Edino !___ HOMERIC KHOON LAND iSOORDAM aQI itania RELIANCE PARIS P. ADAMS CHICAGO ROTTERDAM MAJESTIC LAPLAND HUDSON CARONIA VANDYCK JARONIA 3ERENQARIA P. VAN BUREN MONGOLIA YORCK OLYMPIC LAFAYETT« ORBITA AMERICA 1YNDAM FRANCE MAURETANIA RESOLUTE MIN NEK AH DA PRES. POLK LA TOURAIN E HOMERIC jAXONIA OR. MATOIKA MMTONIA FINLAND PRES. ARTHUR LA LORRAINE FINLAND AQUITAN* A ruSCANIA MANCHURIA PARIS SEYDLIT7 MANCHURIA P. GARFIELD CONTE ROSSO ROCHAMBEAU MAJESTIC ORDUNA "RES. TAFT N. AMSTERDAM •»RES. WILSON »FFLAND OROPE6A 10 jun. — Cherbourg ' BEHfcNUAHIA 10 Jun. — Cherbourg 10 Jun. - • 8oL>ogni 13 Jun. — Cherbourg 13 iunija — Hamburg 14 Junija — Havn 14 iunija — Cherboura 18 Jun. — H»vrt 17 Junija — Boulogn« 17 Junija — Cherbourf 17 Jun. — Cnerbourg 17 Jun. — Bremen 1* Jun. — Cherbourg 17 ipnlja — Hamburg 17 Jun. — Hamburg 10 Iunija — Cherbourg 20 Iunija — Cherboura 21 jun. — Hamburg 21 junija — Bremen 24 Jun. — Clwbourf 24 Jun. — Havr* 24 Jun. — Cherbourg 24 Jun. — Bremer 24 Jun. — Ho ilognt 2® )un. — Havrt 27 Jun. — Cherbourg 27 Iunija — Hambura Jun. — Mimburi 10 Jun. — Hc/nbun 11 iulija — Hambura 11 JuliJa — Cherbourg ✓ AU BAN 12 Julija — Himhurg OLYMPIC 12 Ju'ija — Hamburg PRES. MONROE 12 iulija — Cherboura NOUKDAM 15 Julija — Boulogne LA SAVOIE 15 Julija — Havre G. WASH'(J TON 15 Julija — Cherbourg MA'JRETANlA 1« JullJ* — Cherbourg 1t» Julija _ Tr_» 15 JuliJa — Cherbourg 19 JuliJa — B' imen 19 iulija — Cherboura 20 julija — Hav> e 20 iulija — Bremen 22 Julija — Chert -»uro 22 JuliJa — Cherbourg 22 JuliJa — Boulogne 22 JuliJa — Cherbourg 22 J<.IIJa — Havre 22 JuliJa — Hamburg 22 Julija — Bremen 25 iulija — Hambura 26 Julija - Hamburg 28 julija — Havre ARGENTINA KROONLAND HANOVER PRES. ADAMS CHICAGO SUSQUEHANNA LAPLAND ANDANIA ROTTERDAM HOMERIC LAFAYETTE OROPESA HUDSON RESOLUTE MONGOLIA PRANCE CARONIA MAJESTIC RYN DAM 28 iunija — Cherboura / VANDYCK ■» Jun. — Havre 1 Julllg — Cherbourg 1 Julij* — Hamburg 1 Julija — Bremer 1 JuliJa — Bremer 1 JuliJa — Cherbou"g 1 lull ia — Bremen 1 Julija — Havre 1 JuliJa — Cherbourg 4 lulljj — C-ierbourc 5 Iulija — Genoa 5 Julija Hamburg 8 JuliJa — Have .5 |uM|a — Bre.ntr 5 iulija — Hambura 5 iulija — Cherbourq 6 iulija — Genoa « julija ~ Havr* 8 lullla — Cflf'iourt 8 JuliJa — Cherboura 8 julija — Cherbouri 8 JjMI« — Genoj ■ l«jll!e — Bouloqnf 8 lullla — TrU 8 julija — Cherbourg HANOVER P. VAN BUREN 26 iulija — Cherboura 29 Julija — Cherbourg 29 Jul I Ja — Cherbourg 29 Jullla — Bou'^gne 2t J«JIJa — Hambu'j 29 jollJa — Cherbot .-a 1 avg. — Che-bourg 2 avg. — Havre 2 avg. — 8-«men 2 avausta—Hamburo 2 avausta—Cher&mira 3 avg. — Hambura 5 avausta—Cherboura « avg. — Genoa 8 avausta—Cherboura 8 avausta—Cherbnura 9 avausta—Cherboura 9 avausta—Hambura 10 »*g. — Tret 12 esa- — Havre 12 avausta—Cherboura 12 avausta—Cherboura 18 *vq. — flremen 18 ivg, — Havre 19 avausta—Cherboura 23 avg. — Havre >8 avg. — Tre* ?fi avausta—Cherboura 29 avg. — Qenoe 10 avg. — Breme** AMERICA AQUITAN IA PAR,S YORCK MINNEKAHDA PRES. POLK SAXCNIA FINLAND CRETIC BERENGARIA RELIANCE P. GARFIELD MANCHURIA BEuV£UF.Re. • * SAVOIE 2EELAND PRES. TAFT SEYDLITZ •.afaycttf KROONLAND PARIS ORES. WILSON LAPLAND ARABIC ADVERTISEMENTS. volitve morejo spremeniti to me- Kje je ANTON PAVŠIC? Prosi gleno sliko. Edino volitve morejo premakniti naš notranji polo~ žaj z mrtve točke. Izgovor, da novo volitve niso oportune iz tega ali one«ra razlopra in da bi še bolj povečale kaos, ne drži. Poglejmo samo n. pr. Italijo! Kolikokrat so se tam vršile volitve po kratkem________ parlamentarnem Zasedanj„. ker. PROSTE ROKE SE PRODA parlament no mogel delati. Mi eelo m n.i'J- Opozarjam zlasti mislimo, da bi nove volitve onto-, "•'huieane. naj se obrnejo pisme gočile takozvanemu hrvatskemu no na g. Gabriela Jelovška, Vili-bloku. da gre v parlament, ker bo uika, Slovenia, Jugoslavia. im eenieup rojake sirom Amerike, ako kateri ve za njega, naj nr blagovoili naznaniti, a!i naj se pa sam javi na «*Iedeei naslov: Mathias Poznich, Star Route Rox 2'i -B, North Birmingham. Ala. (6-7—6) s popolno pasi\*nostjo izgubil pre- j stiž v narodp. Vsa javnost brez razlike strank zahteva, da se reši- ! nto tega nesrečnega kaosa, krpanja in mešetarenja za vladne ve« (3-6—6) NAZNANILO. La Salle, 111. Naznanjam vsem delničarjem čine. Javnost je prepričana, da je družbe Slovenski Narodni Dom v to eden gla\-nih vzrokov našega '-a saHe, da se vrši glavna ali let-gospodarskega nazadovanja. Samo na seJa družbc dne H. junija ob nove volitve morejo razrešiti ta 2 uri v ^loV. Nar. Do- kaos, zato se ne sme odlaSati -!,nu VMW ^ ^ ** ™ ^e za- C^vnost v ZNANI PARNIKI. IZBORN t UGODNOSTI Ne Inrejže brezpotrebnih stroškov In ■ mude. BELVEDERE - - - - 7. junija PRES. WILSON - - - 8. julija ARGENTINA - - - 15. julija Vnaprej plačane karte za aorodnlke ali prijatelje se lahko preskrbi pri bližnji parobrodnl agenturl aH pri PHELPS BROS. & CO., Ceneraln* Agenti V F F.T i ., F W VORH PRIDENITE MNOGO LET K VAŠEMU ŽIVLJENJU. Čutite se mlajše od 10 do 30 let. Zoper zaprtja. kisel ž škatelj $5.25. Naslov Marvel fr-.-ducts Company. !> Marvel Huilding. Pittsburgh. Pa. CRENCH LIN| ■ CflMPAGHlE GtNEMU TPA»S*TLA«7M}JE tipnu Postal S«r>'ic« Dtrektn* sinite v Jugoslavijo preko Havre « velikimi parnlkl miki vijake LA SAVOIE ......... 10. junija PARIS .............. 14. junija CHICAGO ............ 15. junija I.AFAYFTTK..........24. junija Izborne udobnosti tr'^Jepa razreda Kabine r. umivalnico in drulolcah. PRODAJAMO rsrobrodne ln ieleznifcke mne Bet^e na n« kraje In za vse trte. (Vidi zgoraj L ret an je pprrJ'iov.) Kadar ste na pota v staro docjovtae in s« nahajate v New Yorku, se Vam t a Iz plattalo, aka se iglast« slede ureditve VaSIh denarnih zader prt ravnateljstvu duš« banke v prvem nadstropju h rez ozira na to, ako kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga morda kapiti drugje. Zajamčeni se nam pri Jadranski banki Izvaoredno n/ adni pogoji. Id bode velike koristi za vae one, ki se ie ali M bodo poalnievall Frank Sakser State Bank DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI «i.OVKN*XO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALKT MC&KIH BOLEZNI. Maja atrok"i Ja zdravl^nfi akutnih In kroničnih bolezni. Ja* earn t« zdravim nad 23 tet ter k nam skuinje v v*«i boleznih In ker znam alovenako. sato vas mortm popolnoma raxLTnatl In epoznatl vašo bolezen, da vae ozdravim In vrnem moč In zdravje. rk*xl 23 la« mri Pridobil poeebno akuinjc pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zaio ea mor«t« popolnoma zaneatl na ~nene, moja ikrb pa Ja, da vaa papolnoma ozdravim. N* adlaiajta. ampak pridite eintpraja. Jaz ozdravim zaatruplj^-no krt, ma.«uije In tla* po t^laeu, bolaanl v *rlu. Iz-padanj* I*«, bolečina v »-oateh, etar*rane; oet