9*»i v 9.«fe1932 KRALJEVINA §SlS__p,J U G O S L A VI J A SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 54. kos. V LJUBLJANI, dne 9. julija 1932. Letnik III. V S E U I N A : 478. Pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov. 479. Zatvoritev in združitev srednjih Sol. 480. Razširitev stvarne pristojnosti sreske izpostave v Škofji Loki. 481. Zaključnice za nakup pšenice. 182. Naredba o izdajanju pooblastil za vinotoče. 48)5. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 484. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 478. Na osnovi § 460. zakona o obrtih z. dne 5. novembra 1931. predpisujem ta-le pravilnik o postopanju pri ustanavljanju združb trgovcev in obrtnikov.* Člen 1. Besedilo obrazca pravil za združbe trgovcev in obrtnikov, predpisano pod II. br. 9805/u z dne 31. marca 1932.,** je načeloma obvezno za vse združbe. Odstopki od besedila obrazca se smejo odobriti, če posebne razmere poedinib banovinskih področij take odstopke zahtevajo. Izpremembe in dopolnitve pa morajo biti vedno v skladu z odredbami zakona o obrtih. Ali naj se take izpremembe in dopolnitve odobre,. oceni zbornica, ki cdobruje pravila združbe. Iz obrazca pravil pa je izpustiti pri združbah trgov cev odredbe, ki so določene samo za združbe obrtnikov, pri združbah obrtnikov pa one odredbe, ki so izdano samo za združbe trgovcev. Vpisnina in članski vložek (članarina) se določata po krajevnih razmerah in po razmerah stroke. Vpisnina se določi sorazmerno s članskim vložkom (članarino). Članarina se računi od dne odobritve pravil združbe po zbornici, pri združbah, ki se pretvarjajo v prisilne združbe, od dne, ko se pretvoritev odobri, pri združbah pa, ki so se pretvorile po § 442., odstavku (l), v prisilne združbe, izza dne 1. marca 1932. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 16. junija 1932., Št. 135/LXII/409 ** »Službeni list« št. 427/45 iz 1. 1932. dne Člen 2. Da bi mogle združbe trgovcev vcbče vršiti poedine naloge, ki jih jim nalaga zakon o obrtih, ali da bi jih mogle opravljati čim koristneje, primerneje in uspešneje, morajo skrbeti zbornice pri ustanavljanju ali pretvarjanju združb za to, da se ostvarjajo taki nameni z ustanavljanjem zveznih organizacij (§ 363. zakona o obrtih), da izključijo take predmete od nalog poedinih združb in jih poverijo v opravljanje samo zveznim organizacijam. Kjer zveznih organizacij ni, morajo zbornice skrbeti za to in odrediti primerne ukrepe, da se ustanovitev zveznih organizacij olajša in čimbolj namenu primerno izvrši. Zlasti se morajo tako otvarjati strokovne šole in strokovni tečaji, podpirati in pospeševati strokovni pouk, organizirati obveščevalna služba in zbirati potrebni statistični podatki, prirejati konference, sestanki, predavanja in razstave, ustanavljati muzeji in druge naprave za pospeševanje gospodarstva, skrbeti za pravilno urejanje vajeniških razmerij, osnavljati človekoljubni skladi in druge ustanove za podpiranje poedinih gospodarstvenikov ih njih rodbin v stiski, starosti in ob smrti, pospeševati zavarovanje za bolezen, onemoglost, starost in smrt. Več združb sme ustanoviti z odobritvijo bana skupni razsodil iški odbor za reševanje sporov med službodavci in službojemniki iz službenih razmerij. i Člen 3. Pri ustanavljanju združb je imeti za pravilo, da se morajo ustanoviti združbe za področje enega sreza ali mesta, ki obseza vse pripadnike dotične gospodarske grane tega področja. Od tega pravila se sme odstopiti samo, če na področju sreza ni zadostnega števila pripadnikov za uspešno delovanje združbe kakor tudi, če sklenejo pripadniki z dveh ali več področij občili upravnih oblastev ustanovitev skupne združbe. Pri ustanavljanju združb je treba pazili na to, da znaša najmanjše Število pripadnikov za ustanovitev združbe praviloma okrog 100, ker je približno to število potrebno, da je možno uspešno delovanje združbe. Od tega pravila se sme odstopili samo izjemoma v upravičenih primerih glede na krajevne razmere ter na jakost in obseg dela pripadnikov dotične združbe. Skupna združba za mesto in okoliški srez se ustanovi vselej, če je mesto, ki ima značaj občega upravnega oblastva prve stopnje, sedež okoliškega sreza. Od tega so izvzeti Beograd, Zemun in Pančevo. Ce se ustanovč združbe za več srezov ali za mesto in srez ali za mesto in več srezov, je treba naslov združbe vedno prilagoditi področju, za katero se je združba ustanovila. Sedež združbe mora bili na sedežu občega upravnega oblastva prve stopnje, razen primera po členu 7., drugem odstavku tega pravilnika. Ce se spojita dva ali se spoji več srezov v eno združbo, odloči zbornica, kje bodi sedež združbe, če je o tem spor. Clen 4. Ustanovitev združbe za stroke, omenjene v § 357. zakona o ob rtih, je fakultativnega značaja in je prepuščeno oceni zbornice, ali jih je treba ustanoviti. Ustanovitev je vedno odvisna od odobritve zbornice. Strokovne združbe za poedine trgovinske stroke je treba načeloma odobravati samo za področja mest z več ko 30.000 prebivalci in na sedežih banovin, odnosno v Beogradu. Zbornica mora pri odobritvi paziti na to, da se z ustanovitvijo strokovnih združb ne oslabč čezmerno kolektivne združbe v škodo svojega pravilnega poslovanja. Izjeme od prvega odstavka se smejo napraviti za stroke, ki so posebne važnosti v narodnogospodarskem pogledu, kakor n. pr. izvozniki, ali ki imajo glede na delovni način poseben značaj, kakor n. pr. gostinski obrti, obrti za redni prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili in obrti, ki spadajo pod združbe trgovcev, a nimajo izrazitega značaja trgovinskega obrta ter ponujajo pretežno storitve ali osebne činitve (točke 16. do 20., 24., 27., 28. do 30., 34. do 36., odstavek (‘), § 60. zakona o obrtih.). Vse vrste gostinskih obrtov (§ 76., odstavek (l), točke 1. do 9.) sestavljajo eno enotno stroko, toda vsaka vrsta obrtov sme imeti v združbi svoj odsek* Samo če je število poedinih vrst obrtov znatno, se smejo ustanoviti v velikih mestih združbe za poedine grane te stroke ali združbe za več sorodnih gran te stroke. V primerih, omenjenih v prednjem odstavku, se mora odobriti ustanovitev združbe načeloma za področje sreza ali več srezov, za vso banovino pa samo izjemoma, če to zahtevajo razmere ali gospodarski interesi. Za vso banovino pa se smejo ustanavljati omenjene združbe samo, kolikor se področje banovine sklada s podrbčjem zbornice. Ce ima banovina več zborničnih področij, ne smejo segati omenjene združbe črez meje svojega področja. Ce se zbornično področje izpremeni, ko se izda uredba o organizaciji gospodarskih zbornic, se morajo področja združb naknadno popraviti. Združbe z več zborničnih področij v mejah ene banovine se smejo odobriti samo, če smotrnost in posebni oziri posebej nalagajo, naj se take združbe ustanovč. Pravila takih združb odobruje zbornica, na katere področju ima združba svoj sedež; toda mora se predhodno sporazumeti z zbornicami, na katerih področja se naj združba razteza, ali naj se in kako naj se taka združba osnuje. Pri tem se sme zahtevati, naj se v poedinih važnejših krajih področja zbornic ustanovč poverjeništva združbe. Na katerem zborničnem področju bodi v takih primerih * Izvirnik ima »akcijui namesto: »sekciju«, — Op. ur. sedež združbe, je odločilen za to sporazum pripadnikov združbe; če se pa tak sporazum ne da doseči, je odločilna okolnost, ua katerem področju je večina pripadnikov združbe. Clen 5. Pri ustanavljanju združb iz § 356., odstavka (2), je vzeti za pravilo, da se morajo dotičtie združbe ustanoviti za področje ene banovine. Izjemoma se sme dovoliti za poedine teh strok, ki so posebno navezane na poslovanje vrhovne državne uprave, ustanovitev^kupne združbe za Dunavsko banovino in za področje uprave mesta Beograda s sedežem v Beogradu, če izjavi večina pripadnikov dotične stroke iz Dpnavske banovine svoj pismeni pristanek na to. Istotako se sme izjemoma dovoliti, da ustanove poedine teh strok, katerih delovanje je posebno navezano na poslovanje banske uprave, skupne združbe za Dunavsko banovino in za področje uprave mesta Beograda s sedežem v Novem Sadu, če pristane na to pismeno večina pripadnikov dotične stroke na področju uprave mesta Beograda. Združbe bančnih podjetij, vštevši hranilnice (regu-lativne), in zavarovalna podjetja se smejo ustanoviti skupno; v tem primeru je treba poskrbeti za potrebne posebne sekcije. Ce ni na področju ene banovine zadostnega števila podjetij, spadajo ta pod združbo, ki je po stroki najprimernejša, če pa take združbe ni, pod občo združbo dotičnega področja. Kreditne zadruge (hranilnice), osnovane po predpisih o zadrugah, ne spadajo pod omenjeno združbo. Za gradbene in elektrotehniške obrte se smejo ustanavljati skupne banovinske združbe s potrebnimi sekcijami za stroke, omenjene v § 36., odstavku ('), točkah 1. in 2., in v § 51. zakona o obrtih; toda vsaka kategorija omenjenih strok ustanovi lahko tudi posebej svojo združbo. Elektrotehniki se smejo združiti tudi z elektro-instalaterji v skupno združbo, če to zahtevajo pripadniki sami ali razmere. Elektroinstalaterji po § 53. zakona o obrtih lahko ustanove tudi posebne združbe, ali ustanovd lahko tudi skupno združbo, tudi z imetniki gradbenih obrtov po točki 3., odstavku (*), § 36. zakona o obrtih s sekcijami za vsako stroko. Istotako spiejo tudi imetniki teh gradbenih obrtov ustanoviti svojo posebno združbo. Ce zbornica spozna, da so take združbe ne dajo ustanoviti, spadajo imetniki elektrotehniških obrtov po § 53. in imetniki gradbenih obrtov po § 36., odstavku (*), točki 3., v obče obrtniške združbe po sedežu obrta. Odpremniki lahko ustanove skupno združbo s carinskimi posredniki, toda obe stroki smeta ustanoviti tudi vsaka svojo posebno združbo. Kolikor to zahtevajo razmere, smejo ustanoviti carinski posredniki združbo tudi z osebami, ki zastopajo privatne stranke pred upravnimi oblastvi. Ko rešuje vprašanje, ali je treba ustanoviti spredaj omenjene specialne združbe, upošteva zbornica in oce-nja tudi okolnost, ali je zadostno število pripadnikov, da se finančno zagotovi delovanje združbe in ali more združba za uspešno delo jamčiti. Zbornica sme ustanoviti združbe iz § 356., odstavka (2), na zahtevo najmanj polovice vseh pripadnikov do-tičnih strok. Clen 6. Za pripadnost k združbi je odločilna pooblastitev ali dovolitevj ki se je dala imetniku obrta po § 96. zakona o obrtih. Člani združbe ne morejo biti samostojni mali prodajalci tobačnih izdelkov in monopoliziranih predmetov, ki so po odredbi odstavka (4), § 1. zakona o obrtih izvzeti z uredbo ministra za finance z dne 15. aprila 1932., št. 15.634/1, in imetniki obrta brez stalnega poslovališča (§ 176. zakona o obrtih). Zadruge, ki jim je izdano dovolilo po § 61., odstavku (5), in ki po odredbi § 1., odstavka (3), ne spadajo pod zakon o obrtih, niso dolžne pripadati združbam. Vse zadruge, za katere velja odredba § 1., odstavka (3), in imetniki obrtov iz točk 4., 5. in 6., § 1. zakona o obrtih, smejo biti člani združbe samo ob svojem pristanku. Člen 7. V združbe trgovcev spadajo, kolikor se zanje ne osnujejo posebne strokovne združbe, obrti, našteti v § 60., odstavku ('), pod točkami 9., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30., v združbe obrtnikov pa obrti pod točko 4. in obrti pod točko 32., odst. (*), § 60., če nimajo ti obrti industrijskega značaja, kakor tudi obrti iz točk 34., 35. in 36., odstavka ('), § 60. zakona o obrtih. Pod združbe trgovcev spadajo tudi drugi obrti, ki se ne bavijo s trgovino v ožjem smislu, ki pa utegnejo po načinu in organizaciji dela imeti značaj trgovinskega obrta, kakor n. pr. kopališča, vozniki itd. Pod združbe obrtnikov spadajo obrti, ki imajo značaj proizvodnega obrta, a niso našteti v § 23. kot rokodelski obrti, kakor n. pr. planografi, rešetarji, sitarji, uglaševalci klavirjev, čistilci, proizvajalci sodavice, pokalic in drugih brezalkoholnih pijač, proizvodnja alkohola, žganih pijač in kvasa, proizvodnja likerjev, sadnih sokov, pražilnice kave, proizvodnja nadomestkov za kavo, sirarji, proizvodnja kisa, trikotaž, pletenje nogavic, pletenje in svedranje sirove žime, vezilski obrti, izdelovanje črtežev za ročna dela, izdelovanje čipk in zastorov, izdelovanje senčnikov, suknarji, izdelovalci sukanca, proizvajanje kravat, pranje in likanje perila, izdelovanje testenin, proizvajanje plavila, izdelovanje štorij, izdelovalci zidne in strešne opeke, graditelji čolnov in drugih plovil, izdelovanje soboslikarskih šablon, proizvajanje ometa, sklenine in ostekline, popravljanje gumastega blaga, proizvajanje otroških igrač, proizvajanje raznih kemikalij (črnrla, karbonovega papirja, barv, pečatnega voska, gumiarabika, pirogena, lakov, lakovega olja in pod.), izdelovanje olja in masti za parkete in obuvala, izdelovanje asfalta iz katranskih in drugih predmetov, proizvajanje gorčice, proizvajanje koščičnega o'ja, oljarji (stiskalci olja), proizvajanje predmetov iz žice, kakor: žebljev, klincev, žičnih vrvi itd., izdelovanje lestencev, izdelovalci tovornih sedel, proizvajanje verig, bičarji, grebenarji, proizvajanje krede, izdelovanje steznikov in pasov, cokljarski obrt, proizvajanje vreč, proizvajanje apna, proizvajanje mavca, metel, papirne konfekcije (vrečic in zavitkov iz papirja itd.), izdelovanje lepenke in kartonažnega blaga, žage, žaganje z motorno žago, biserovinski obrt, valjarski obrt, obrt za gredašanje volne, umetno krpanje tkanin, izdelovanje žaluzij, izdelovanje kart za igranje, kamnolomski obrt, kopanje in pridobivan e peska in gramoza, instalacija strojev, postavljanje strelovodov, dekorativni obrti (dekorativni arhitekti), maserji, pedikerji. Če se razen obrtov po tretjem odstavku pojavi še kak drug obrt proizvodnega značaja, a delo ne spada v industrijski obrt po § 32. zakona o obrtih, se tudi ta obrt uvrsti v združbo obrtnikov. Člen 8. Ko se pretvarjajo obstoječe združbe v prisilne združbe po § 442. zakona o obrtih, je treba upoštevati njih življenjsko sposobnost in oceniti jamstvo za njih uspešno delovanje. Obstoječe prisilne in neprisilne združbe, kolikor zaradi malega števila pripadnikov ne morejo jamčiti za uspešno delovanje, je treba spojiti v eno združbo, na dosedanjih sedežih ukinjenih združb pa postaviti poverjeništva. Če se pretvori na področju enega sreza več obstoječih združb v prisilne združbe, odredi novim združbam teritorialno področje zbornica. Članstvo v združbi se mora urediti strogo po odobrenem področju tako, da ne sme nihče biti član v drugi združbi, kakor le v oni, na katere področju opravlja obrt. Vsem združbam na področju enega sreza pripadajo enake pravice in dolžnosti po zakonu o obrtih. Združbe na sedežih občih upravnih oblastev prve stopnje se pretvorijo v združbe za srez, če na področju sreza ni druge združbe, pri kateri bi bili pogoji za pre-tvoritev. Če je razen na sedežu sreza tudi se na drugem kraju v mejah sreza kaka prisilna združba, ki ima pogoje za pretvoritev v prisilno združbo, razdeli zbornica področje sreza po razmerah in določi vsaki pretvorjeni združbi točno področje. Če je na področju občega upravnega oblastva prve stopnje več neprisilnih združb, ki nimajo pogojev za pretvoritev, se pretvori v prisilno združbo združba, ki je na sedežu občega upravnega oblastva. Člen 9. Obstoječe prisilne združbe, ki so za področje občega upravnega oblastva prve stopnje ali za izvestno področje v mejah tega oblastva, prilagode enostavno svoja pravila odredbam zakona o obrtih in glede njih ni treba, da se zbog razširitve krajevne pristojnosti postavijo pripravljalni odbori. V pretvorjeni združbi smejo biti člani samo oni, ki morajo, odnosno ki smejo biti člani združbe po predpisih zakona o obrtih. Istotako lahko prilagode v predpisanem roku svoja pravila tudi skupne združbe trgovcev, ki se pretvarjajo po § 442. v prisilne združbe in obstoje za področje občega upravnega oblastva prve stopnje. Če se po odredbah člena 8. pretvori od več obstoječih združb samo ena v prisilno združbo, pozove ta združba na skupščino, ki odloča o prilagoditvi pravil, tudi člane drugih združb, ki so se izjavile, da hočejo pripadati taki združbi. Če se o pripadnosti niso izjavile, izvrši združba prilagoditev pravil brez udeležbe omenjenih združb. Člen 10. Neprisilne strokovne združbe, ki obstoje za področje občega upravnega oblastva prve stopnje, se smejo pretvoriti v prisilne, če je dano jamstvo za uspešno delovanje in če obstoje okolnosti, obrazložene v členu 4. Pri pretvarjanju strokovnih združb za področja, ki segajo čez meje področja občega upravnega oblastva prve stopnje, na čigar sedežu obstoje, se sme izvršiti pretvoritev samo, kolikor ne nasprotuje načelom, obrazloženim v členu 4. Člen 11. Obstoječe neprisilne strokovne združbe rokodelskih obrtnikov, ustanovljene na osnovi prejšnjega zakona o radnjama in zak. čl. XVII: 1884, nimajo pravice, se pretvoriti v prisilne združbe, ker zakon ne daje možnosti za ustanovitev strokovnih rokodelskih združb. Če se in r kolikor se morejo take združbe ustanoviti po § 356., odstavku (2), in če take združbe obstoje, se smejo pretvoriti po § 442., odstavku (3), v prisilne združbe samo, če utegne biti združba sposobna za življenje in če jamči* za uspešno delovanje. Clen 12. Združbe, ki segajo čez mejo oocega upravnega obla-stva prve stopnje ali meje področja, za katero se naj združba ustanovi, se ne morejo pretvoriti v združbe za srez ali mesto. Clen 13. Vsa imovina in vse obveznosti združbe, ki se pretvori v prisilno združbo, preidejo na prisilno združbo. Imovina neprisilnih združb, ki prestanejo obstajati kot neprisilna združba in ki se ne pretvorijo v prisilno zdru .bo, se tudi lahko izroči prisilni združbi, če združba, ki prestane, to sklene. Taka imovina se sme uporabljati izključno za namene, določene po združbi, ki je presiala, zlasti pa za pospeševanje gospodarstva na področju združbe, ki je prestala. Clen 14. Zbornice morajo takoj pričeti organizirati prisilne združbe za vse svoje področje in izvesti čirnprej njih organizacijo, lstotako morajo izvršiti tudi pretvoritev obstoječih združb v prisilne združbe (§ 442. zakona o obrtih). Ce niso zbornice doslej postavile pripravljalnih odborov po § 364. zakona o obrtih, jih morajo takoj,postaviti. Pripravljalnih odborov ni treba postavljati, če obstoje zakonski pogoji, da se pretvorijo obstoječe prisilne ali neprisilne združbe v prisilne po zakonu o obrtih. Pripravljalni odbor se sme postaviti tudi tako, da skliče zbornica vse pripadnike trgovinske, odnosno obrtne stroke na skupščino s točno označenim dnevnim redom. Skupščina se lahko skliče tudi po intervenciji državnega oblastva. Koliko število članov pripravljalnega odbora naj se izvoli, odredi zbornica po razmerah področja, za katero se združba ustanavlja. Zbornica mora vplivati na to, da pridejo v odbor ugledne in zanesljive osebe, ki samostojno in upravičeno izvršujejo obrt na dotičnem področju, in morajo skrbeti za to, da so vsaj po enem odposlancu zastopane v pripravljalnem odboru obstoječe krajevne trgovske, odnosno obrtniške organizacije. Pripravljalni odbor se mora konstituirati takoj, Čim je postavljen, in mora izvoliti izmed sebe predsednika, podpredsednika in tajnika. Clen 15. Obstoječe združbe prirede svojo skupščino po dosedanjih pravilih; na tej skupščini sklenejo, da se pretvorijo v prisilno združbo. Na isti skupščini usvoje tudi pravila prisilne združbe po predpisanem obrazcu. Upravni in nadzorstveni odbor kakor tudi moroMtni drugi odbori, ki jih izvoli ista skupščina, postanejo organi nove združbe in vodijo posle združbe do skupščine, ki se skliče in vrši po predpisih novih pravil. Člen 16. Ce so se odobrila pravila združbe pred objavo tega pravilnika, a nasprotujejo odredbam tega pravilnika ah odredbam vzornih pravil z dne 31. marca 1932., II. br. 9805/u, popravi zbornica, kar je potrebno, po uradni dolžnosti. Clen 17. Ta pravilnik dobi obvezno moč od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 2. junija 1932.; II. br. 12.632/u. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. 479. Zatvoritev in združitev srednjih šol.* Gospod minister za prosveto je odločil z odločbo S. N. br. 18.293 z dne 22. junija 1932. po § 22. finančnega zakona za leto 1932./1933., katero odločbo je usvojil ministrski svet v svoji seji z dne 17. junija 1932., tako-le: I. Da se dne 1. j u 1 i j a 1932. z a t v o r i j o tele nepopolne srednje šole: 1. nepopolna realna gimnazija v Debru; 2. nepopolna realna gimnazija v Novi Varoši; 3. nepopolna realna gimnazija v Bijelopolju; 4. nepopolna realna gimnazija v Prijepolju; 5. nepopolna realna gimnazija v Srbobranu; 6. nepopolna realna gimnazija v Korenici; 7. nepopolna realna gimnazija v Daruvaru; 8. nepopolna realna gimnazija v Kosovski Mitroviči; 9. nepopolna realna gimnazija v Danilovem Gradu; 10. nepopolna realna gimnazija v Svilajueu; II. nepopolna realna gimnazija v Starem Bečeju; 12. nepopolna ženska realna gimnazija v Zemunu; 13. nepopolna ženska realna gimnazija v Beogradu. 11. Da se d n e 1. julija tega leta za t v o r i t a -1 e p o p o 1 n a srednja šola: 1. III. realna gimnazija v Ljubljani. Ul. Da se ženske realne gimnazije v: Sušaku, Splitu, Nišu, Novem Sadu, Sarajevu in Skoplju pridelijo in spoje z moškimi gimnazijami v istih krajih. Ce bo zadostno število učenk, se o tvorijo za učenke vzporedni oddelki. IV. Da se dne l. julija t. 1. I e -1 e popolne srednje šole skrčijo na nepopolne: 1. realna gimnazija v Baškem Petrovcu; 2. realna gimnazija v Siti ju; 3. realna gimnazija v Ptuju; 4. realna gimnazija v Senju; 5. realna gimnazija v Tetovu; 6. realna gimnazija v Veliki Kikindi; 7. realna gimnazija v Bijeljini; 8. realna gimnazija v Novi Gradiški; 9. realna gimnazija v Ruini; 10. realna gimnazija v Negotinu; 11. realna gimnazija v Nik.šiču; 12. realna gimnazija v Pirotu. V. Da se d n e I. j u 1 i j a t. 1. z a t v o r i d n j e strokovne šole: 1. žensko učiteljišče v Somboru; 2. učiteljišče v Karlovcu; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. junija 1932., št. 115/LXVli/445. 3. učiteljišče v Šibeniku; 4. učiteljišče v Vršcu; 5. učiteljišče v Gospiču. VI. Da se dne 1. julija t. 1. spoje v eno učiteljišče : 1. moško in žensko učiteljišče v Zagrebu; 2. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani: 3. moško in žensko učiteljišče v Mariboru. 480. Razširitev stvarne pristojnosti sreske izpostave v Škofji Loki, Dravske banovine.* G. minister za notranje posle je z odločbo III. br. 22.998 z dne 10. junija 1932. po členu 53. zakona o notranji upravi na predlog bana Dravske banovine odločil, da vrši starešina sreske izpostave v Škofji Loki, Dravske banovine, v mejah svoje krajevne pristojnosti samostojno — razen dosedanjih poslov — tudi še te-le posle: 1. prosvetne posle; 2. posle po kazenskem postopanju v predmetih zdrav, stvenih predpisov. Iz pisarne upravnega oddelka pri ministrstvu za notranje posle v Beogradu, dne 11. junija 1932.; III. br. 22.998. 481. Zaključnice za nakup pšenice.** Na osnovi § 4. zakona o prometu s pšenico z dne 31. marca 1932. predpisujem: Vse zaključnice, ki jih je izdala »Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije« za nakup pšenice na osnovi odredb zakona z dne 27. junija 1931., po katerih pa se blago do dne 1. aprila 1932. ni prevzelo, izgube vsako veljavnost in po njih prodajalci ne morejo vlagati tožb zoper omenjeno družbo zaradi neizpolnitve pogodbe. V Beogradu, dne 19. maja 1932.; II. br. 14.891/K. Namestnik ministra za trgovino in industrijo, minister za poljedelstvo Juraj Demctrovič s. r. ■ ^ * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. junija 1932., št. 145/LXVII/449. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. maja 1932., št. 122/LV/383. Banove uredbe. 482. VIII. No. 3720/1. Na podstavi § 437., odst. 2. zakona o obrtih predpisujem naslednjo naredbo o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka (vinotoč pod vejo). § i. Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje § 179. obrtnega zakona ter so vredni zaupanja iu zanesljivi. Pooblastila se izdajajo samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice. Takega pooblastila pa ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore več ko 3 ha vinograda. § 2. Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v krajih, •kjer je bilo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri se je vino pridelalo. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovoljeno. § 3. Pooblastila za vinotoče pod vejo izdajajo pristojna obča upravna oblastva prve stopnje po zaslišanju gostilničarske združbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje pogoje te naredbe. Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu. § 4- Če se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opreme ter za potrebni red, mir in varnost. Če pa se točenje vrši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ni v bližini šole, bolnice ali cerkve in je zdravstveno primeren; tudi na prostem mora skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev opreme ter za red, mir in varnost. V vinotočih pod vejo je lastniku prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi zabraniti vsakršno razuzdanost. Osebam pod 18 leti starosti ali notoričnim pijancem ne sme postreči s pijačo. V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega pridelka. § 5. Vinotoči lastnega pridelka smejo obratovati le do 20. ure. § 6. Izjeme od določil te naredbe sme dovoliti ban v posameznih primerih. § 7. Izdano pooblastilo se sme takoj preklicati, če se pojavijo take nerednosti, da lastnik ni več vreden zaupanja in ni zanesljiv. § 8. Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397. obrtnega zakona. Po tem določilu se kaznujejo tudi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila ali pa bi ga prekoračili. § 9. Ta naredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. junija 1932. Ban: dr. Marušič s. r. 483. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 1890/2. Objava. Občina Dolnji Logatec, v srezu logaškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 125—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 125'—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—, d) od goveda nad 1 letom Din 20’—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 8883/1. < 1 Objava. Občina Kamnik, v srezu kamniškem, oo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 25’—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1932. II. No. 1181/2. Objava. Občina Kompolje, v st^zu Kočevje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1. vinskega mošta Din 100-—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 13'—. Kraljevska banska uprava Dravsko banovino v Ljubljani, dne 21. junija 1932. II. No. 29.738/1. ' Objava. Občina Mirna peč, v srezu novomeškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—, d) od goveda nad 1 letom Din 20'—, e) od goveda pod 1 letom Din 15'—, f) od prašičev Din 15'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1932. II. No. 652/2. Objava. Občina Ovsiše, v srezu radovljiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. nasledi *e občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150'—, b) od 100 1 piva Din 100'—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7-—, č) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1932. II. No. 13.922/1. Objava. Občina Smolinci, v srezu Maribor desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 50'—, b) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—. . Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 5031/1. Objava. Občina Sp. Jakobski dol, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 5'—, c) od 100 1 piva Din 100-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 3717/1. — Objava. Občina Sv. Jošt, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: • a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 5-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v\Ljubljaui, dne 28. junija 1932. II. No. 2107/1. Objava. Občina Sv. Miklavž, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 90-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 90'—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. II. No. 2393/3. Objava. Občina Temenica, v srezu litijskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75—, b) od 100 1 piva Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 28. junija 1932. 484. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 85 z dne 13. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. marca 1932., III. štev. 15.481, je bil postavljen na podstavi §§ 99., 103. in 346. zakona o uradnikih za policijskega inšpektorja IV. skupine 2. stopnje pri upravi mesta Beograda Ačimovič Milan, okrožni inšpektor iste skupine in stopnje v Mariboru in za sreskega načelnika IV. položajne skupine 2. stopnje sreza Šmarje pri Jelšah dr. Maraš Dioniz, banski svetnik iste skupine in stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine, oba po potrebi službe. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. februarja 1932. so napredovali: za tehnika VI. položajne skupine Breznik Štefan, tehnik VII. položajne skupine dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani; za p. t. uradnike VI. položajne skupine: Černe Avgust, Košir Maks in Nagode Milutin pri pošti Ljubljana 1, Kump Ernst pri pošti Kranj, Gams Ivan in Saveli Josip pri pošti Celje, Rehberger Franc pri pošti Maribor 2, Uičakar Franc pri pošti v Novem mestu in Mlinarič Franc, pri pošti Središče ob Dravi; za p. t. uradnike VII. položajne skupine: Šarabon Karel, Trošt Marija in Urbančič Bernardina pri pošti Ljubljana 1, Kopač Josipina pri pošti Ljubljana 2, Ažman Marija pri pošti Tržič, Fridl Leopoldi n a in Kupec Ana pri pošti Celje, Kolbe Cvetka pri pošti Litija, Turk Josip in Vidmar Josipina pri pošti Brežice, Urbič Franc pri pošti Ljutomer. Z odlokom z dne 28. marca 1932., štev. 37.380/2, so bili odpuščeni na podstavi t. 16. § 104. zakona o uradnikih iz državne službe: Benedik-Kitek Vera, Ber-toncelj-Hudales Marija in Stanič-Arh Marija, pomožni knjigovodje IX. položajne skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani. Številka 86 z dne 14. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. februarja 1932., III. štev. 10731, je bil postavljen za sreskega podnačelnika v VII. položajni skupini pri sreskem načelniku sreza dolnjelendavskega Žnidaršič Franc, sreski podnačelnik iste položajne skupine sreza metliškega. Številka 87 z dne 15. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. marca 1932., štev. 38652/2, so bili upokojeni Gorič ni k Franc, Breskvar Edvard, Papež Fran in Intihar Anton, računski inšpektorji VI. položajne skupine pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani. Z odlokom ministra za poljedelstvo z dne 31. marca 1932., štev. 16429/L, je bil postavljen za veterinarskega pristava državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani VIII. položajne skupine Kocjan Leon, veterinarski pripravnik istega zavoda. Z odlokom ministra za finance z dne 9. aprila 1932., štev. 29443/111., je bila ustanovljena nova davčna uprava v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče, ki sta bila doslej v območju davčne uprave v Kočevju. številka 88 z dne 16. aprila 1932. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 9. aprila 1932., štev. 29445, so bili postavljeni za davkarje VIII. položajne skupine pri davčni upravi v Ribniku Kumer Viktor in Zrimšek Rudolf, davkarja iste položajne skupine davčne uprave v Kočevju in za pomožnega davkarja IX. položajne skupine pri davčni upravi v Ribnici Brunsteiner Rudolf, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Kočevju. Številka 91 z dne 20. aprila 1932. Minister za prosveto je odobril z odlokom z dne 8. marca 1932. P. štev. 7228, na predlog uprave narodnega gledališča v Ljubljani pogodbe, sklenjene med upravo narodnega gledališča v Ljubljani in kontraktual-nimi člani za sezono 1931./32. s pogoji, navedenimi v pogodbah, in sicer; (solistom drame) Debevcem Cirilom, Gradiš-Danešem Josipom, Gabrijelčič Nado, M u r g e 1 Franjo; (s tehničnim osebjem drame) Sintičem Zvonimiro m, Karlič Josipi no, Cecič Antonom, Labernikom Ignacijem, P o g a č n i k o m S r e č k o m ; (s solisti opere) Iveljo Štefanom, lvičem Krsto, Magoličem Samom, Kreftom Bratkom, dr. Švaro Danilom; (z opernim zborom) Drmoto Antonom, Ferlanom Josipom, Rusom Josipom, Škabarjem Emilom; (z opernim orkestrom) Ivančičem Avgustom, Jermol je m Albertom, Komac el jem Nadet om, Ribičem Božidarjem, Migličem Radetom, Pajkom Josipom, Ruešem Brankom, Kočevskim Bogomilom; (z opernim baletom) Japelj-Adamo-v i č S i 1 v o, G o 1 o b i n P e t r c o; (s tehničnim osebjem opere) Komarjem Bernardom, Drenovcem Josipom; (z gledališkim ateljejem) Na vinsko m Emilom, P o 1a k o m Josipom, Zajcem France m, Zemljičem Adolf o m. Številka 92 z dne 21. aprila 1932. Z odlokom zastopnika načelnika oddelka za carine z dne 13. aprila 1932., štev. 10789/IV., je bil postavljen za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Mariboru D ab in o vič Ljuba, višji carinski kontrolor v pokoju. Številka 93 z dne 22. aprila 1932. Minister za promet je premestil z odlokom z dne 7. aprila 1932., P. t. štev. 31347, na prošnjo v glavni telefon Beograd Delimirovič Mačedonko, telefoni-stinjo X. položajne skupine pošte in telegrafa Ljubljana 1, v pošto in telegraf Laško pa po potrebi službe Ferjančič J osip in o, p. t. manipulanta X. položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1. Številka 94 z dne 23. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. aprila 1932., sta bila postavljena za ministra za grad-be dr. Srkulj Stepan, mestni načelnik v Zagrebu in za ministra za šume in rudnike Pogačnik Viktor, narodni poslanec, ker je bila z istim ukazom sprejeta ostavka ministra za šume in rudnike dr. Šibenika Stanka in ministra za gradbe Preke Nikole, ki sta postavljena na razpoloženje. Številka 95 z dne 25. aprila 1932, Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. marca 1932. so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje: z redom Jugoslovanske krone 111 stopnje: dr. Šlajmer Edo, zdravnik iz Ljubljahe; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje; dr. Rus Mavrici j, podpredsednik narodnega odbora vseslovanske zdravniške zveze v Ljubljani; dr. Zalokar Alojzij, predsednik jugoslovanskega zdravniškega društva iz Ljubljane. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. januarja 1932. so napredovali: v V. položajno skupino: Tomažič Ivan, vršilec dolžnosti sreskega šolskega nadzornika v Mariboru, Rus Vilibald, sreski šolski nadzornik v Kranju, Koropec Ivan, sreski šolski nadzornik sreza Maribor, desni breg, Grmovšek Mihael, sreski šolski nadzornik v Slovenjgradcu, vsi dosedanji uradniki VI. položajne skupine. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 22. marca 1932., I. štev. 8252/6, je bil postavljen pri državni trgovski akademiji v Mariboru za profesorja VIII. položajne skupine dr. Kralj Vladimir, uradniški pripravnik iste akademije. Številka 96 z dne 26. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. aprila 1932. je bil upokojen pri direkciji državnih železnic v Ljubljani Borko Jakob, direktor III. položajne skupine 1. stopnje. Z odlokom ministra pravde z dne 12. marca 1932. so bili upokojeni: Jeglič Karl, stražili nadzornik VIII. skupine pri deželnem sodišču v Ljubljani, Martin Bajde, stražili nadzornik VIII. skupine pri okrožnem sodišču v Mariboru. Številka 97 z dne 27. aprila 1932. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 29. februarja 1932., O. štev. 3363, je bil postavljen inž. Debeljak Milu ti n, uradniški pripravnik inšpekcije parnih kotlov v Ljubljani, za pristava iste inšpekcije v VIII. položajni skupini s plačo 730-— dinarjev in s položajno doklado Din 400-— mesečno. Številka 98 z dne 28. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. marca 1932., III. štev. 14383, so bili postavljeni: za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza laškega dr. Orožim Josip, višji pristav VII. položajne skupine istega sreza; za politično-upravnega sekretarja VII. položajne skupine kraljevske banske uprave v Ljubljani dr. B rol ih Mirko, pristav VIII. skupine iste uprave; za politično-upravnega sekretarja VII. položajne skupine sreskega! načelstva sreza Ljubljana Šink Fran, pristav VIII. položajne skupine istega sreza. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. marca 1932., 111. štev. 15484, so bili upokojeni: Gra-selli Leo in dr. Fišer Bronislav, banska svetnika IV. skupine 1. stopnje kraljevske banske uprave Dravske banovine; Poljanec Ivo, banski svetnik IV. skupine 2. stopnje pri okrožnem inšpektoratu v Mariboru; dr. Karlin Herbert, sreski načelnik IV. skupine 2. stopnje sreza Šmarje pri Jelšah; Del Linz Avgust, policijski svetnik IV. skupine 2. stopnje uprave policije v Ljubljani. Minister za prosveto je postavil z odlokom z dne 4. aprila 1932., P. štev. 4347, v državnem konservatoriju v Ljubljani za učitelja glasbe s pravicami uradnika IX. položajne skupine Šlaisa Jana, kontraktualnega učitelja glasbe istega konservatorija. Z odlokom ministra za prosveto z dne 13. marca 1932., O. n. štev. 17837, je bila odpuščena iz državne službe Simončič Anica, učiteljica IX. položajne skupine v Lokavcu, srez Ljutomer. Številka 99 z dne 30. aprila 1932. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. marca 1932. je bil premeščen na prošnjo iz realne gimnazije v Novem mestu v realno gimnazijo v Mariboru dr. Mence Josip, profesor III. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. aprila 1932. je odločeno, da se razveljavi ukaz z dne 8. aprila 1930., P. štev. 13615, s katerim je napredoval v 2. skupino II. kategorije Cesar Ivan, član narodnega gledališča v Ljubljani. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur* j Ljubljani; njen predstavnik; Otmar MicbiUek v Ljubljani. * službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine Priloga li kosu 54. letnika III. z dne 9. julija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave Vl- No. 6075/22. 2284 ^egied nalezljivih bolezni v Dravski banovini 0(1 8. junija do 14. junija 1932. Po naredbi ministrstva ta narodno zdravje n. 4 C3 l* eJ O t-4 S u r-ti 11 * ° o ► Skupina (ifuznih bolezni. Ljubljana (mesto) . . . I 1 I — hlutome- .................i 1 ! 2 Jaribor desni breg . . I 3 Mu fslca Sobota. 1,1! 0 3 1 Vseaa . škrlutinka. — Scarlatina. 5r«*lCB ..... X« je................ r.e 'e (tnesto) . . V.0rnjiarad .... £a;nnik.............. f0(;ev,e .... * 'ubliuna (srez) »."•bi ja na (mesto) »Ir Ma . »,arlbor desni bree Mai Min ji/n'jb<)r levi breg ■ !lr'bor (mesto) k„ a Sobota . . . k; p[’Vr> mesto £ IU| ‘tadoviji iea Vseca — 1 1 ; -1 i — 3 — 4173 15 I 1 I 1 1 1 1 2 2 7 1 12 0 1 7 0 1 49 j 8115 | 1 | 41 (mesto) ranj Ošpice. — Morbilli. K o0^vje feiice 'f»k0 S?*ko t r. Ro ,"'ia J.fbljana (srez) . Nn< Sobota . . . 0 mesto . . . atle pri Jelšah ._ V sena 1 1 — — 3 3 — 2 — — 2 9 _ 8 — 1 20 11 20 — 11 223 00 214 — 99 10 — 3 — 7 70 — 37 — 33 .— 2 — — 2 4 — — — 4 13 37 13 — 37 1 — 1 — — |356 |l40|300| — 1100 jj Nalezljivo vnetje možganov, ‘‘•»inaritis cerebrospinalis epidemic 8lovSlca ®°bota.... eOjgradec . • • a. i! — 11 l I ! *tui Vseea t>ušlj ivi kašelj. Vseca . . I H i| il il — Pertussis. ] 28 1 6I14 1 - | I 28 ! 6 | 14 I - I (\5rfevita odrevenelost. — Tetanus. k1*« • kt^mer . 1 -! 1 11 - 1 — 1 7>7 1 1 .Vsega . , » 2 21 1J 1 2 Srez Ostali Na novo oboleli *© > ed M TJ M o Umrli s? il s ° o ► Davica. — Diphteria et Croup. Rrežice • • 3 1 1 2 3 Celje k h 3 3 — 4 1 — 1 — — Gornjigrad 1 — — 1 Kamnik — 1 — 1 Kranj 4 1 1 — 4 Konjice — 1 — — 1 Krško 3 — — 1 Litija ........ • • — 11 — 1 10 Logatec • • 1 — i — — Ljubljana (srez) . 4 — 1 — 3 Ljubljana (mesto) • k 1U —• 2 1 7 Ljutomer — 4 — — 4 Maribor levi breg 2 4 3 — 3 Maribor (mesto) . 2 1 1 — 2 Novo mesto .... 2 — — — Ptui . . . 1 — 1 — — Slovenjgradec . . . —' 3 — — 3 Šmarje nri Jelšah . . V 1 2 —* 0 Vsega Šen. — .. I 46 | 30 Erjsipelas. 17 55 Celje — 1 — — 1 Kranj 3 — 1 — 2 Konjice — 1 — — 1 Krško 2 2 3 — 1 Laško — 1 — — 1 Ljubljana (srez) . . . — 2 — — 2 Ljubljana (mesto) . . 3 — 2 — 1 Maribor desni breg . , 1 — 1 — — Maribor levi breg . , — 1 — — 1 Maribor (mesto) . 1 1 — — 2 Novo mesto ... 1 — — — 1 Ptuj 1 — 1 — — Radovljica 1 1 — — 2 Slovenjgradec . . . . . 1 1 — — 2 Šmarje pri Jelšah . . . — 2 — '— 2 Vsega 14 13 8 — 19 Krčevita odrevenelost. Brežice . Krško . . Ljutomer Ptuj . . . Tetanus 1 1 Vseca ... I Otrečniška vročica. — Sepsis puerperalis. K ra n j . ••*«•••••) Kočevje 1 1 1 1 Vsega ... | 2 | — Hripa. — Grippe. » 1 Krško 43 — — — 43 Ljubljana (mesto) . . . 1 — — — 1 Ljutomer — 2 — ~ 2 Vsega . . . 44 2 — 40 Otrpnenje tilnika. — acuta. Polyomyelitis Maribor levi breg . . . - 1 - — 1 Vsega . . . — 1 - - 1 Ljubljana, dne 18. junija 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani VIII. No. 3325/1. 2235—2—2 Razglas. Elektrarna Vinka Majdiča nasl. v Kranju je projektirala zgraditev omrežja v občini Sora, tako da se dovod za vas Soro odcepi od že odobrenega omrežja Rakovnik—Goričane in poteka ob vznožju hriba do Ločnice, kjer se en vod odcepi za spodnji del vasi, glaviui vod pa teče do gornjega dela vasi. Podrobnosti so označene v tehničnem poročilu in vrisane v načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na dan 18. julija (ponedeljek) s sestankom komisije ob 15. uri v Medvodah na kolodvoru. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in uufustrijc; Dr. Marn s. r. * 2236 2 2 V TIT No. 3712/1. Razglas. Elektrarna Vinka Majdiča nasl. v Kranju je projektirala zgraditev 35 KV odcepa od daljnovoda Kranj—Dravlje do vasi Zg. Pirniče, obč. Šmartno, postavitev 35 KV transformatorske postaje v Zg. Pirničah in zgraditev nizkonapetostnega omrežja za vasi Zg. in Sp. Pirniče, Verje, Vikrče i.i Zavrh. Podrobnosti na-p ve so ozn " ne v tehničnem poročilu vrisane v načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ no. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst., 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na dan 18. julija (ponedeljek) s sestnnkom komisije ob 2. uri v Šmartnem pod Šmarno goro pri županstvu. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave -pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bedo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: I)r. Marn s. r. * VIII. No. 3055/1. 2238—2—2 Razglas. Kranjske deželne elektrarne so projektirale zgradbo daljnovoda 20.000 V cd obstoječe transformatorske postaje v Skaručni, pare. št. 186, k. o. Skaručna do pare. št. 151, k. o. Spod. Pirniče, kjer naj se zgradi transformatorska postaja za napajanje nizkonapetostnega omrežja v vaseh Zg. in Sp. Pirniče, Verje, Vikrče in Zavrh. Podrobnosti so označene v tehničnem opisu in vrisane v načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. in sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na dan 18. julija (ponedeljek) s sestankom komisije ob 9. uri v Šmartnem ped Šmarno goro pri županstvu. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bedo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r. * VIII. No. 3643/1. 2237—2—2 Razglas. Mestna elektrarna ljubljanska je projektirala zgradbo visokonapetostnega kabelskega priključka iz transformatorske postaje na Tržaški cesti na novo projektirano transformatorsko postajo pri tobačni tovarni in elektrifikacijo te tovarne. Podrobnolti so vrisane v načrtih. 0 tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst., 3., gradb. z., cestnih predpisov in § 73. In sl. z. u. post. razpiše komisijski ogled na kraju samem in obravnava na dan 21. julija (četrtek) p sestankom komisije ob 8. uri pri transformatorski postaji na Tržaški cesti. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do "ovn 'romiVU-ifo obravnave nri podpisanem uradu na vpogled. Morebitne ugovore zoper nameravano napravo je do dneva obravnave vložiti pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo: Dr. Marn s. r. * II. No. 14583/1. 2266 Razglas. Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo sledeče osebe: Emeršič Ludvik, roj. 1875 in Topolovec Matija, roj. 1893, oba pristojna v občino Skorišnjak, srez Ptuj, Klavžer Franc, roj. 14. marca 1899, pristojen v občino Zdole, srez Šmarje pri Jelšah, Verk Rok, roj. 1858, pristojen v občino Sv. Peter na Medvedovem selu, srez Šmarje pri Jelšah, Štefančič feudolf, roj. 23. aprila 1896, pristojen v občino Št. Jernej, srez Krško, Tevžič (tudi Tevčič, Tončič, Tevšič) Rudolf, roj. 25. marca 1897, in Tevžič Pavla, rej. 2. januarja 1900, žena zgoraj navedenega Rudolfa, oba pristojna v občino Gorniško, srez Celje, Nemec Karol, roj. 1890, pristojen v občino Turnišče, srez Dolnja Lendava, Pesjak Ivan, rojen 1907, pristojen v občino Ovšiše, srez Radovljica, Sei-fried Ivan, rojen 81. maja 1901, pristojen v občino Lobnica, srez Maribor dec-ni breg, Umek Karol, roj. 27. oktobra 1902, pristojen v občino Pišece, srez Brežice, Kokošinek Rudolf, roj. 29. i ar-ca 1876, pristojen v občino Vitanje, srez Konjice, Malce Alojzij, roj 1886, pristojen v občino Ribnica na Pohorju, Murgelj Filip, roj. 25. aprila 1906, pristojen v občino Mozelj, srez Kočevje, Ko-kolj Ivan, rojen 17. maja 1899, pristojen v občino Stanetinci, 4rez Ljutomer. Stefanič Franc, rojen 4. julija 1907, pristojen v občino Božakovo, srez Metlika, Kurent Karol z ženo Kato, roj. 24. X. 1881, pristojna oba v občino Št. Jan/, srez Krško, Černe Jožep, roj. 27. I. 1904, pristojen v občino Dobliče, srez Črnomelj, Lipnik Ivan, roj. 1896. pristojen v občino Brestove«, srez Šmarje pri Jelšah, Kregar Avgust, rojen 1910, pristojen v mesto Ljubljana, Str niša Viktor, roj. 1897, pristojen v občin > Radeče, srez Krško, Marzel Avgust, roj. ?7. julija 1895, Napotnik Karol, roje i 22. januarji 1897, Reven Alojzij, roj. 15. junija 1901, Gostenčnik Franc, rojen 23. narea 1898, Kraiger Ana. rojena 31. oktobra 1904. in Zalokar Angela, rojena 4. aprila 1893, vsi pristojni v občino Guštanj, srez Prevalje. Kraljevska b»uska uprava Drav .j banovine v Ljubljani, dne 28. junija 1932. Po odredbi bana: inšpektor dr. Ratej s. r. II. No. 14150/1. 2283 Uradni razpust društva. Društvo "Gospodarsko bralno društvo pri sv. Urbanu nad Ptujem« J° razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej n® more več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, V Ljubljani, dne 23. junija 1932. * II. No. 13928/1. 2282 Uradni razpust društva. Društvo Slovensko bralno društvo Lipa« pri sv. Bolfenku pri Središču je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej 110 more več izvrševali svojega statutarnega delovnega področja. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 23. junija 1932. * 2267 Izprememba v imeniku Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Rutar Avgust, zdravnik volonter, se je preselil iz Ljubljane v Savsko banovino in je radi tega izbrisan v im®-niku tuk. zdravniške zbornice. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 27. junija 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc. 234/32—2. 2225—3- Amortizacija. Na prošnjo Pišec Marije, posestni ^ pri Sv. Juriju ob Ščavnici štev. I'*’JL, uvede postopanje za amortizacijo s'e čih vrednostnih papirjev, ki jih je PrL silka baje izgubila, ter se njih imetn1 poživijo, da uveljavi tekom ^ (šestim mesecev, počenši od dno 26. junija 1J'^ svoje pravice, siicer bi se po poteku teg roka proglasilo, da so vrednostni p8!?1 ji brez moči. . Oznamenilo vrednostnih pap'r.le ' hranilna knjižica štev. 7632 z vlog® znesku Din 77.951"—. Okrajno sodišče v Gornji Radg°nl> oiid. I., dne 26. junija 1932. Vpisi v zadružni register* Vpisali sta se nastopni zadrugi 880. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 4. julija 1932. Resedilo: »Bodočnost«, rogistr°v zavarovalna zadruga z omejeno *avl Ljubljana. Obrat in predmet: ien Namen zadruge: Zadruga ima n£l.jej0 širiti med vsemi sloji Jugoslavije 1 ?£1. vzajemne pomoči ter po načelu ^ gotovi ti svojim članom gmotno podP in sicer: v. • Pogrebnino ol) smrti zavarovanih pauov ali po članih zavarovanih svoj-e'j (F: pogrebni fond); -• doto, ki jo imajo prejeti eb poroki ^varovanci po poroki, kadar, oziroma s so dovršili '21. leto starosti, ozirajoč na § 6. Zavarovati na doto je mogoče ,.*o mladoletne osebe (do 21. leta ai . ti), in sicer po zavarovateljih kot auih, ki morajo biti zavarovancu bližji sorodniki ali njegovi varuhi (II.: po-r°«ni fond). Zadružna pogodba (Statut) z dne 25. 1932. Vsak zadružnik jamči s svo-p,n.n ‘»pravilnimi deleži dn pa z njihovim 11 krat ni m zneskom. to.nanila se izvršujejo po objavah na 'alni deski ali v službenem listu. Načelstvo sestoji iz predsednika, pod-1‘cclsednika, tajnika iu dveh do šestih j, “Ornikov. Člani načelstva so: Vesel j l|dolf, blag. ravnatelj v pok., Ljub-lana, Gradišče 15; Kobler Franjo, rav-*?*etj konz. društva v Ljubljani VII, ‘!j»ertova 27; Hrovat Vinko, sodni urad-p v.v pok., Ljubljana, Gledališka 12; j®skulin Jože, bančni podravnatelj v •lubljani. Herbersteinova 12; Vičič Mi-, ’ baučni prokurist, Ljubljana, Vodoma c, 44. ^ ravico zastopati zadrugo ima: Za-JtRo zastopa na zunaj načelstvo, o« zadrugo so veljavne listine, če so ^‘‘Pisane od predsednika, oziroma pod-Pfedsednika in še enega člana načelstva ^d firmo zadruge, ki je lahko napi-lla. tiskana ali s pečatom odtisnjena. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. julija 1932. Firm. 610/32 — Zadr. X 262/1. * Sedež: Sv. Marko pri Ptuju. an vpisa: ‘23. junija 1932. jedilo: Brodska zadruga Sv. Marko registrovana zadruga z ome- li: n, h„. UL zavezo. k, l»rat in predmet: Zadruga ima na- da: j. • Prevzame brod čez Dravo v Marcih in istega vzdržuje. V ta namen si . 'dobiva vse koncesije in oblastna dolnja; Pr,' JJ(, stavi z oblastnim dovoljenjem v tu°]lnet tudi druga vodna občila even-a|no tudi na drugih krajih; Ulj''.Ustavlja in vzdržuje vse pri brodu drugih občilih potrebne naprave; W /a re