"o4tritna nln^nn* v cntrvM Leto XIVM štev. S Li pravu lštvo: Ljubljana. K.nafljeva ulica 5 - Telefon št 3122, 3123, 3124 3125 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ol 3 - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11 — Telefon št 2435. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, \V > en št 105 241 šesti januar četrtič se ponavlja danes obletnica zgodovinskega 6. januarja, ki pomeni tako važen mejnik v našem narodnem in državnem življenju. V dobi, v kateri živimo, v dobi, polni velikih skrbi in skrajnih naporov za obstanek in obenem polni pomembnih domačih in mednarodnih dogodkov, se nam zdi 6. januar 1929 že zelo, zelo daleč. Tako nekako je, kakor proti koncu svetovne vojtne, ko so se ljudje le še komaj megleno zavedali, kako je bilo pred izbruhom vojne. Množina dogodkov vedno povečuje občutek časovnih razdalj. In vendar je razdobje štirih let v življenju narodov in držav le kratek hip. Zato je še nemogoče z zgodovinsko objektivnostjo oceniti daiekosežnost spremembe, izvršene pri nas na današnji dan pred štirimi leti. Nemogoče tem ^bolj, ker proces, ki se je takrat začel, še ni končan in niti še ne more biti zaključen, saj se naredi in države razvijajo m izoblikujejo zelo počasi tudi v današnjem nervoznem času. Na to resnico vse prečesto pozabljamo. Priklicati si jo moramo pred oči vselej, kadar bi se nas hotela lotiti nestrpnost ali resignacija, ker zaželjeni razvoj v tem ali onem prav-cu ne napreduje dovolj hitro, ali se ta ali ona stvar ne izvrši tako energično, kakor bi si želeli. Tudi ko gledamo na pretekla štiri leta, ne smemo pozabiti, da ne gledamo na že zaključeno dobo, marveč le na kratko etapo v našem narodnem življenju. Odvisno bi bilo, iznova risati razmere, ki so dovedle in so morale dovesti do dogodkov 6. januarja 1929. Da so bili takratni ukrepi edini možni ali vsaj najboljši izhod iz obupne, za sam obstoj države opasne situacije, to nam najbolj zgovorno in prepričevalno dokazuje sestava vlade, imenovane na današnji dan pred štirimi leti. Na drugem mestu objavljamo posnetek fotografije, na kateri vidimo člane prvega Zivkovičevega kabineta. Med njimi r o predstavniki velike večine vseh takratnih političnih strank in struj, predvsem pa najvplivnejši predstavniki politične koalicije, ki je imela vsa zadnja leta pred 6. januarjem v svojih rokah krmilo državne politike. Njihov vstop v novo vlado je dokaz njihovega prepričanja, da je rešitev pred grozečo katastrofo mogoča le na način, kakršen je bil ta dan izvršen. Elnako se nam zdi tudi nepotrebno, na novo naštevati vidne uspehe šestojanu-arskega režima, na čelu jim pomirjenie političnih strasti in gigantsko delo na izenačenju zakonodaje. Konsekventno izvajanje začrtnega delovnega programa je poglobilo in utrdilo zaupanje množic prebivalstva v novi režim, pred vsem pa zaupanje v vladarja, ki je odločno prevzel na sebe tako silno odgovornost in tako veliko nalogo. Poprej že marsikje omajana vera v lepšo bodočnost Jugoslavije je vzklila z novo močjo in tako postala" dragocena opora onim, ki so vodili državni brod. Ti uspehi, ki so se kazali na vseh poljih, so dalje potrdili kraljevo izjavo, da s šestim januarjem uvedeno stanje ni cilj in m morda kakšno trajno stanje, marveč samo prehodno sredstvo, ki naj omogoči odstranitev grozečih nevarnosti in položitev novih temeljev za nadaljnji, trdnejši razvoj naroda in države. In čim so bili prvi teh temeljev položeni, se je s proklamacijo nove ustave in izvedbo parlamentarnih volitev začela postopna, a dosledna likvidacija diktature in zo-petna uvedba na solidnejših tleh zgrajene demokracije. Delo še ni končano. Enako pa še ni izvršen ves program šestega januarja. V mnogih pogledih smo šele v začetku izvajanja nalog, ki so bile začrtane pred štirimi leti in ki so jih prevzeli za svoje vsi oni, ki žele svojemu narodu in svoji državi lepo in veliko bodočnost. Delo ovirajo na eni strani ostanki miselnosti iz prejšnjih dob, ki je ni mogoče v bistvu preroditi v tako kratkem času, na drugi strani pa nenadni naval gospodarske krize, ki nas je zajel ravno v času, ko bi morali vse moči posvetiti svojemu nacionalno političnemu preporodu. Toda gospodarska kriza bo prešla in miselnost se spreminja z vsakim prilivom nove generacije. Veliki šestojanuarski duh, ki zahteva od vseh, da imajo vedno in povsod pred očmi državno in narodno celoto, se mora širiti in se bo širil bolj in bolj, dokler ne bo zavladal prav v vsakem jugosloven=kem državljanu. Ko se to zgodi, se bomo tudi z naglimi koraki bližali cilju šestega januarja: konsolidirani na znotraj in zunaj utrjeni Jugoslaviji, v kateri bodo zadovoljni vsi njeni deli. Nov uitior v Sofiji Sofija, 5. januarja, p. V pretekli noči se je dogodil v sofijski bolnici umor. kakršnega menda še ne be'eži kriminalna kronika" Ob 11. ponoči ie bo-lničarka Katarina Konstantinova s tremi revolverskimi streli ubila atentatorja Hrsta Traianova, ki je ustreli] ured bo mnogo doprinesla k ustvarjanju jugoslovenske zavesti. Ta problem predstavlja za pro-speriteto naše šolske mladine zelo važno vprašanje Pogoj za unifikacido je predvsem enotna terminologija, ki je hvala bogu v glavnem že izvršena, nadalje enotna osnova učnega načrta za posamezne vrste šol in naposled kolikor mogoče enotne učne knjige Učni načrt je večji del že sestavljen in so se začele na njegovi podlagi tudi že sestavljati enotne učne knjige. S tem se bo pričela nova smer enotne narodne prosvete. ki se bo razvijala v etapah. Sokolska misel je nerazdružljiv d d duše našega naroda. Sokolske vežbe predstavljajo idealno skrb za telesno vzgojo naše šolske mladine. Sokolska misel in religiozni čut predstavljata združena najboljše jamstvo za skladen razvoj duše in telesa našega narodnega naraščaja.« let, ki so znašali avgusta 640 milijonov, dočim znašajo dane« samo še nekaj nad 300 milijonov. Ta dolg za današnje razmere ni velik. Zaradi primerjave je dovolj opozoriti na to, da je znašal državni viseči doig v dobi od 1. 1925. do 1. 1928 dvakrat nad milijardo dinarfjev ln je morala zaradi likvidacije tega dolga država najeti posojilo 22 milijonov dolarjev. Cilj naše finančne politike je ta, da se viseči dolgovi popolnoma odpravijo. Do konca tekočega proračunskega leta bo brez dvoma likvidiran tudi ostanek teh 300 mHijon&v in to iz dobička pri kovanju srebrnega denarja, zaradf česar smemo pričakovati, da bomo v novo proračunsko leto 1933-34 vstopili s kolikor toliko razčiščenimi računi. Ker predstavlja viseči doLg permanentno nevarnost za državni proračun, je treba storiti vse, da se ta nevarnost čimprej odstrani. Novi državni proračun Novi držav®. proračun ki znaša 10.438 milijonov, predstavlja maksimalni napor v pogledu redukcije državnih izdatkov in se brez nevarnosti za pravilno funkoijoni-ranje državnega aparata ne sme iti več pod to mejo. Treba je imeti stalno pred očmi, da predstavlja od te vsote samo 7 miHjard obremenitev prebivalstva Ako se ia te poslednje številke izvzamejo v vsoti 3 milijard Din izdatki za službo državnih dolgov, tedatki za pokojnine, invalidsiie podpore jn druge obveznosti, ki so nesporno pridobljeno pravo napram državi in se ne morejo niti uničiti niti zmanjšati, preostaja stvanu; proračun 4 milijard Din, s katerim je treba pokriti tekoče osebne in materijalne potrebščine države, zadovoljiti potrebe celotne prosvete, pravosodja, zagotoviti notranjo to zunanjo varnost države ter ostalo. Naročnina ^naša aiocčnu L)»n 25.— Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ul'ca 11. Telefon št. 2440 Celje Kocenova ul S Tel št m Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu. Proračunska dsflacija se vsiljuje kot zelo nujen problem v vseh državah. Mora in more se izvesti v onih državah, kjer so bile državne potrebščine v prejšnjih letih mnogo širše odmerjene kakor pr nas tako da se z amputacijo gotovih potrebščin vendar ne zniža pretirano proračunska osnova. Mi smo med tem to deflacijo že izvedli, ker smo proračun za 1. 1933-34 zmanjšali skoro za 4 milijarde Din ali za 38 odstotkov v primeri s proračunom za 1. 1931-32, ki je potekel 31. marca 1932. Valutna politika Tudi v naši valutni politiki ni nobe-nh izprememb. Naša gesla v tem pogl"iu so znana. Brez stabilnosti denarja ni zdravih državnih financ, brez niih pa ni državnega napredka- Zdrava proračunska publika, o kateri ie bilo govora, zahteva zdravo valutno politiko in obratno. K?r smatra vlada stabilnost narodnega denarja za Klavno načelo svoje finančne politike, se tuili vrš»* vsi napori, da bi se državni proračun vzdržal za vsako ceno v ravnotežni Toda proračunsko ravnotežje hi postalo ilnzorno, če bi «e stabilnost denarja kompromitirala. Kolebanje dinarja ia inozemskem trgu je došlo. kakor je znano, zaradi naše neugodne plačilne bilance, ki je postala nenovolina pod vplivom činiteljev izven naše moči. Toda naša denarna politika se ni zaradi tega prav nič izpremenila. Naša prizadevanja bodo u^meriena v to, da se dinar povrne na svojo zakonito pariteto. Da bi se to doseglo, ee ie treba truditi, da po«tane naša plačilna bilanca uravnotežena. Imamo razlog za pričakovanje. da bomo ta cilj dosegli. Naša trgovinska bilanca kot glavna postojanka v plačilni bilanci je danes uravnotežena ter izkazuje celo majhen višek 10fl milijonov Din. Kar se pa tiče plačil za državne obveznosti v inozemstvu, ki predstavila io precejšnjo pasivno postavko v naši plačilni bilanci, moremo utemeljeno varovati, da Be b« to breme skoro zmanJšalo na tako mero, ki bo znatno olaišala naš devizni položaj. Razume se. da bomo v vsakem primeru kakor doslej ▼ interesu državnega ugleda in kredita redno nalagali ▼ dinarjih vse dolžne vsote na poseben račun pri Narodni banki. Urnik Italije Namesto carinske zveze z Albanijo bo sklenjena le nova trgovinska pogodba med obema državama London, 5. januarja. AA. Iz Rima so danes prispele vesti, ki aemant;rajo poročilo, da bo italijansko viada sklenila z Albanijo carinsko /vezo. Italijanski de-manti je bil tu sprejet z zadovoljstvom. Atene, 5. januarja. AA Tukajšnje albansko poslaništvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da je od vsega, kar so tuji listi napisala v zvezi r nameravano sklenitvijo carinike unije Italije m Albanije, točo samo to, da je potekel trgovinski dogovor med Italrijo in Albanijo iz leta 1923 in da sta glede na to italijanska in albanska vlada umejals stališči o novih razgovorih za sklenitev nove trgovinske pogodbe med obema državama. London, 5. januarja. AA. Fnancoski poslank de Fleriau je napravil obisik v bratskem zunanjem ministrstvu, kjer je v odsotnosti zunanjega ministra Simona kon-feriral z več višjim« uradniki ministrstva. Čeprav ni i.zš'.o o razgovorih nobeno poročilo, vendar domnevajo, da so se tikali nedavnih dogodkov v Albaniji in da je poslanik Fleuriau hotel zvedeti, kakšen vtis so nepravih na angleške politične kroge. V zvezi s tem obiskom naglašajo v tukajšnjih zunanjepolitičnih krogih, da je ooivid-no Italiija postavila Albaniji formalen predlog o sklenitvi carinske unije. V poučenih krogih mislijo, da je stališče britanske vlade glede na te dogodke naslednje: 1. Velika Britanija v načelu nikakor ni nasprotna carinskim zvezam, ker vidri v njih važne etape v smem gospodarske razorožitve Evrope, toda le tedaj, kadar gra za sklepanje carinskih zvez med takima dvema državama, ki imata skupne kopne meje. Ce gre pa za dve državi, tu nimata skupnih kopnih mej, kakor je to pn Italiji in Albaniji, so britanski uradni krogi mnenja, da ne gre za mirno im čisto gospodarsko iniciativo, temveč de je posredi namera čisto politične prirode 2. Ker je znano, da je del albanskega javnega mneafa odločno zoper to, da bi Albanca izgubila svoje suverenost v korist Italije, sklenitev italijansko-albanske pogodbe pa bi omogočila prihod italijanskih čet v Albanijo * pnmen večjih neredov, so britanski uradni krogi mnenja, da bi bila sklenitev takega dogovora s tega stališča nevarna Sosedje Albanije se namreč ne bi mogl. pomiriti z mislijo, da bi 9e mogle na njihovih mejah z Albanijo kdaj-koli pojaviti italijanske čete. 3 Z druge strani pa Velika Britanija na. podlagii obilnih izkustev iz p rosi os ti dobro pozna vse nevaroostn, ki groze na bližnjem vzhodu, 'n zato govore v britski vladi o tej stvari le z največjo rezervira-nostjo. Angleško stališče bi se moglo resumirati v sledečem stavku: Britanski uradni krogi upajo, da Italija in Albanija ne bosta ničesar več ukrenili v smeri sklenitve carinske zveze, ker bi to še bolj vznemirilo že tako dovolj nemirno Evropo. „Atlantique" uničen Goreči parnik „Atlantique" je tok zanesel proti angleški obali, kjer se zaman trudijo, da bi pogasili požar Posredovalni postopek objavljen Beograd, 5. januarja p. »Službene Novinec objavljajo uredbo o posredovalnem postopku v zvezi s ČL. 6. zakona o zaščiti kmetov. Uredlba je torej 2 današnjim dnem stopila v veljavo. Podaljšanje novinarskih železniških legitimacij Beograd. 5. januarja p. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic St. 1382 z dne 5. januarja je podaljšana veljavnost četrtinsk h železniških legitimacij za novinarje do 1. februarja 1933. Ostavka madžarskega zunanjega ministra Budimpešta, 5. januarja AA. Zunanji minister Puky je podal ostavko. Na njegovo mesto bo imenovan madžarski poslanik v Berlinu Koloman Kanya. Weymouth, 5. januarH, g. Nekaj milj od Bili of Portlanda ob angleški rokavski obali se je nudila obalnim prebivalcem v ! prvih popoldanskih urah grozna in obenem I lepa slika Francoski prekooceanski velikan l »Atlantique« se je pomikal zavit v ogrom-; ne oblake dima počasi proti obali. Vla- I čilci in ribiški čolni so se goreči ladji pri-! bližali že za 100 m blizu in brizgajo nanjo j ogromne vodne curke. Vdolž obale se je zbralo na tisoče in tisoče radovednežev, ki s feri pri Bili of Portlandu z ogromnim zanimanjem in napetostjo opazujejo nesrečni parnik. ki ga struia s hitrostjo približno dveb vozlov na uro žene počasi proti otoku Wigbt V par urah bo zgorelo ladjo prignalo do otoka Wight. kjer ne bo najbrže razbila na skalnati obali. Cherbourg. 5. ianuaria. g. Pc zadnjih ugotovitvah družbe Sudntlantfaue pogrešajo s parnika »Atlantique« še 21 mož Ker so med imeni pogrešancev skoraj sam' kurjači, strojniki in tehniki, ki so v zavesti svojih dolžnosti do zadniega vztrajni v notranjosti pamika. se boje, da so vsi postali ž rtv p nesreče n oaibrže zgoreli živi. Ostale mornarie. ki so se rešili, so izkrcali v Ch»rbourtfu 27 izmed njih ie bilo treba zaradi opeklin predel Mi v bolnice, vendar pa ni nib?e izmed njih v resni žv-1 jen ?«tk? nevarnosti Parnik. ki se bliža angleški obali, je že močno nasrrpen -Tz stc^hIpii dela se dviga steber r>are. ki kaže, kje vdira voda Na ladjo 1e nemozoče orit.i. ker vlada na niči r»reve"kn iro^na Po najnovejših vesteh se v Portlandu prav razločno vidi trup >Atla«itiquea<, ki plove štiri milje južnovzhodno od portland. skega pomola. Okoli njega je osem vlačilcev i«i 1 francoska vojna ladja. Vlačilci so zaman skušali pripeti gorečo ladjo 'n jo odvlečj v pristan. Vreme je lepo. morje mirno, le veter je izpremenljiv in hode zanesti parnik na visoko morje. Ladja se počasi nagiba z zadnjim koncem. Zdi se, da je ogenj najbolj prizadel desni bok par-nika. Vlačilci bodo skušali »praviti trup parnika ,Atlantique< v Weymouth, kjer bo zaradi peščene morske obale na varnem Nad ladjo se še vedno dviga gost dim. Videti je. da 'e vsa paluba z vsemi mostovi in stolpi uničena. Portland, 5 jan. AA. V zgodnjih popoldanskih arah so vlačilo; z velikimi napori pritrdili železne vrvj na parnik >Atlan-tique< in ga začeli vleči v pristan. Cherbo-urg. 5 jan. AA. Minister za trgovsko mornarico Meyer je izjavil poročevalcu Havasti. da so vzroki nesreče ki je zadela veleparnik »Atlanfique« zelo nejasni. Čudno je, da se je mogel ogenj v tako kratkih hipih katastrofalno razširiti po vsem parniku. Po izjavah rešenih pomorščakov se zdi, da se je na parniku ponesrečilo do 30 oseb. Poveljnik parnika kapitan Schoos se je vrgei v morje zadnji Reših so ga na holandski parnik »AchiMe« Izjavil je da je ogenj nastal včeraj ob 3 30 zjutraj v kabini prvega razreda ter se je naglo razširil po vsej ladji Rad'otelegraf*k« postaja ie kmalu prenehaia delovati ker plameni švigni^ v n'pne prostore. Vei strojnikov se je zadušilo. Od tiranske pogodbe do carinske zveze Najnovejši Italijanski poizkusili balon, ki pa je že v naprej obsojen v popoln neuspeh Zadnji dogodki v mednarodni politiki so povzročili, da posveča mednarodna diplomacija zunanji politiki fašističnega režima večjo pozornost nego doslej. Krnska vlada je. kakor nalašč, ravno v zadnjem času dala ponovno povoda za domnevo, da zasleduje v svoji zunanjepolitični akciji cilje, ki nikakor niso v skladu z duhom mednarodnega sodelovanja in jaeanja miru. Poleg njenih revizionističnih teženj vzbuja v zadnjem času posebno zanimanje mednarodnega sveta najnovejša ofenziva Italija v smeri na Bal kan, na eni strani proti Jugoslaviji, na drugi strani pa v Albaniji. Vest. da zahteva Italija od Albanije sklenitev carinske unije, je naravno v mednarodnih diplomatsk n krofih vzbudila enako pozornost, kakor svo-jei-ašno načrt dunajske vlade za carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo; tudi v tem primeru je namreč jasno, da se za nameravano uniio skrvaio povsem drugi cilji. Za pravilnejlo oceno teh italijanskih prizadevanj je treba poseči nekoliko nazaj v nedavno preteklost. Pred dobrim letom je potekla veljavnost famoznega »tiranskega pakta«, ki ie bil za: jamčil Italiji gospodujoč položaj v Albaniji in ji omogočil, da je ustvarila trdno osnovo za svojo ekspanzijsko politiko na Balkanu Po tiranskem dogovoru, ki je bil sklenjen leta 19*26., je Italija jamčila politični status quo v Albanij-i ter je imela pravico in dolžnost, da na poziv albanske vlade intervenira tudi z oboroženo silo. Kadarkoli bi bila ogrožena albanska vlada, bi ji morala Ital ja priskočiti na pomoč tudi proti volji vsega albanskega naroda. S tem je bila Italiji podana garancija, da bo v Albaniji vwlno na krmilu tak režim, ki bo Rimu V~Od takrat pa so se razmere v Albaniji znatno izpremenile. Italija je do skrajnosti izkoristila prednosti, ki jih ji ie dajal tiranski pakt, ter je v finančnem in gospodarskem pogledu docela podjarmila Albanijo. To je naposled izzvalo tako hud odpor v vsei albanski javnosti, da si kralj Zogu paktu ni upal podališati. ko je potekla njegova veljavnost. Italija se je morala zadovoljiti z običajno zavezniško pogodbo, ki pa ji je nudila mnogo manj kakor tiranski pakt. vse je kazalo, da se Albanija začenja otresati italijanskega jarma, kar si nesporno želi vso albansko ljudstvo in gotovo tudi kralj sam, ki ie velik domoljub in je mnogo storil za svojo državo. Toda osvoboditev od italijanskega pritiska nikakor ni bila lahka stvar. Od leta 1925., ko se j- pričela italofilska orientacija albanskega režima, pa do danes se je Italiji posrečilo, da je spravila Albanijo v tako finančno odvisnost od Italije, da se je bo le težko rešila brez tuje pomoči. Že leta 1925. je dobila Albanija od Italije posojilo 50 mili ionov rlatih frankov za razne investicije. Z odplačilom tega posojila je Albanija v zaostanku. Enoletni odlog poteče te dni in Albanija bi morala plačati na zaostalih obrokih 8 milijonov zlatih frankov. Vrh tega je dobila lani od italiianske vlade brezobrestno posojilo v višini 100 milijonov frankov, ki se izplačuje v letnih Vo-rokib po 10 milijonov. To posojilo bi morala Albaniia po določilih pogodbe vrniti šele tedaj, kadar bo albanski proračun, ki znaša s»daj 32 milijonov, dosegel 50 milijonov in ko bodo gospodarske prilike v državi ugodne. Posojilo je tedaj dejansko le italijanska podpora po 10 milijonov letno, katere uporabo nadzoruje posebna komisija treh Italijanov in dveh Albancev. Brez italijanskega pristanka se ne sme porabiti niti najmanjši znesek. Pod italijanskim vodstvom je uvedena v Albaniji zelo draga državna uprava, tako da je državni proračun visoko deficiten. Zato zadnje štiri meeece državni uradniki 9ploh niso dobili plač. Razumljivo je, če se pod takimi okoliščinami vedno boli širi nezadovolistvo proti režimu in njegovi italofilski politiki. To skrajno težavno gospodarsko in finančno stane Albanije si je izbrala Italija, da izsili obnovo tiranskega pakta pod krinko carinske unije. Z italijanske strani se slika ta predlog kot edini izhod Albanije iz sedanje nevzdržne finančne krize. Albanija je postavljena pred izbiro: carinska unija, t. j. izguba neodvisnosti, ali pa izguba italiianske finančne podpore, kar pomeni finančni polom. Albanci se italijanskim zahtevam odločno upirajo in povsem pravilno poudarjajo, da bi carinska unija koristila samo Italiji. Albanija ima glavne carinske dohodke od uvoza blaga iz Italije Ce bi pristala na carinsko uniio. bi izgubila ravno svoj glavni dohodek. Obenem pa bi morala ukiniti tudi carinsko in finančno stražo, ki je ena glavnih opor sedanjega režima. Že sedaj znaša proračunski primanikljaj 14 milijonov zlatih frankov, z ukinitvijo carin pa bi se še povečal. Po informacijah iz tiranskih krogov, bi bila Italija pripravljena tudi brez sklenitve carinske unije še nadalje dajati finančno podporo pod pogojem, da se sestavi vlada, v kateri bodo izključno ljudje, ki so naklonjeni Italiji, v vseh ministrstvih pa bi se moralo povečati število italijanskih kontrolorjev. To pomeni, da hoče Italija vsiliti Albaniji svojo vlado to še bolj povečati svojo že itak izdatno kontrolo nad državno politiko ln državnim gospodarstvom. Albanska vlada je takoj po prejemu tega predloga podala ostavko. Kriza vlade traja sedaj že mesec dmi, a še vedno ni čutil, da bi bila skoraj rešena. Vsi vodilni politiki odklanjajo sodelovanje v vladi, ki b; se podredila taki kontroli, manj ugledni politiki pa nimajo zadostne avtoritete, da bi mogli prevzeti odgovornost pred narodom. Odločitev je sedaj v kraljevih rokah. Iz njegove okolice se širijo dokaj nasprotujoče si vesti. Po nekih vesteh je odločen nasprotnik carinske unije, po drugih pa pod priti sikom Italije popušča i® vodi nadaljnja pogajanja. Za sedaj je gotovo dejstvo, da Albanija še ni pristala na zahtevo Italije, če se kralj Zogu vda zahtevi Italije, bo definitivno izgubil podporo albanskih patriotov. bi bodo v tem primeru začeli odločno borbo proti njemu in režimu. V nasprotnem primeru bo Albanija izgubila finančno podporo, ki omogoča sedanjemu režimu obstoj, 'ta si bo nakopala opasnega nasprotnika, kajti ItaLIja bi Albaniji nikoli ne mogla odpustiti tega koraka. Najverjetnejše je, da bo naposled popustila Italija, da ne upropasti režima, ki služi njenim ciljem, ;n da s tem ne izgubi dragocene pozicije, ki si jo je zgradila zadnja leta z izrednimi finančnimi žrtvam;. evtratnost Avstrije Izjava zveznega kancelarja dr. Dollfussa o avstrijski politiki proti Italiji in Jugoslaviji zborovanju He.mwehra, je dr. Dotlfuss ugotovil, da ga je minister Jakcncig osebno povabil, zaradi česar je smatral poslanik za svojo dolžnost, da se odzove povabilu. Glede avstrijske politike napram Društvu narodov je naglašal, da se prišteva Avstrija «ned države, ki so vedno živahno sodeloval« v Društvu narodov. Dokaz za dobro razmerje med Avstrijo in drugimi članicami Društva narodov je posojilo, ki ga je Društvo narodov dovo-Itilo Avstriji. V nadaljnjih izvajanjih je dr. Dolfuss omenil potovanja avstrijskih politikov v inozemstvo tei izjavil, da je bilo njegovo potovanje v južno Tirolsko povsem zasebnega značaia To velja tudi za potovanje dr/ Rm tel ena v Rim. Pri potovanju trgovinskega ministra v Ricn je šlo predvsem za to, da se dokončajo trgovinska' pogajam ja med Avstrijo in Italijo. Končno' je zvezni kancelar ugotovil da se razmerje Avstrije napram ostalim državam v poslednjem letu nikekor ni poslabšalo Qb koncu je finančni odbor odobril izdatke za zunanje minristrstvo ter je bil predlog dr. Rauerja odklonjen. Vojna na Kitajskem Nanking, 5. jan. s. Protestna nota, ki jo je izročila kitajska vlada tukajšnjemu japonskemu poslaniku, zahteva med drugim umik japonskih čet iz Šanhajkvana. kaznovanje vseh japonskih častnikov in vojakov odgovorn'h za zadnje dogodke Kitajska nota s- pridržuje pravico do zahteve po reparacijah. Peiping. 5. jan. s Kakor računajo, je bilo pri bombardiranju Šanhajkvana ubitih 30fXi kitajskih civilnih oseb. Približno 100 tisoč beguncev • hiti proti jugu, večina izmed njih proti Čingvangtavu. Okoli Šanhajkvana je sedaj mirno, vendar pa je položaj napet, ker so Kitajci ojačili svoje postojanke in se sph>h pričakuje, da bodo Japonci še napredovali. Oddelek 3000 kitajskih »upornikov« se je vdal japonskim vojakom, ki so zaposleni s tem, da bi osvojili vzhodni del vzhodno-kitajske železnice. Japonci sonato zasedli Pograničnajo na sovjetsko-mandžurski meji. Washington, 5. jan. s. V merodajnih krogih zatrjujejo, da ameriška vlada ne namerava od posla ti na Kitajsko niti vojaških oddelkov, niti vojnih ladij, temveč >e bo omeii'a samo na obsodbo japonskega postopanja Ženeva, 5. jan AA. Japonska delegacija pri Društvu narodov je prejela od svoje vlade nalog, naj izjavi pri Društvu narodov, da smatra Japonska najnovejši incident med Kitajci in Japonci pri Sanhaj-kvanu z zavzetjem mesta za končan. Dunaj, 5. januarj?, d. Na včerajšnji seji finančnega odbora Narodnega sveta je zvezni kanoeler dr. Doituss oJgovarj.il v debati o lzda-kuii za ministrstvo /a zu-mn ie zadeve na kritiko soctanno-ilemo-knatsUg* poslanca dr. Bau-irja glede na av^rij^KG zunanjo polit.ko. Poslanec dr. bauer je v svoj.h izvajanih poudarjal, da obravnava sedanja vlada zunanjo po h tu ko kakor svojo zasebno zadevo un da ne smatra za potrebno, da. informira c njej tud parlament. Opozarjal je, da se v zaanji.h mesecih opaža nevarna poostritev nasprotstev med itahjo in Jugoslavijo. Demonstracije zaradi poškodbe" beneškega leva v ma em daknat.nskem mestu Trogiru so pokaza.e, kako velika je ta napetost. Zato je za Avstrijo življenjskega pomena, da ohrani nasproti sporom med Jugoslavijo na eni strani tei Italijo, Madžarsko in Bolgarijo na drugi strani ne samo striktno nevtralnost, temveč se tudi izogiba vsemu, kar bi moglo zbuditi zgolj videz kakega drugačnega stah&ca-Vsaka drugačna politika bi namreč pomenila nevarnost za mir tn obenem za obstoj avstrijske države. Sestava sedanje avstrijske vlade pa po njegovem mnenju nikakor ni sposoben, da bi zadostila tej zahtevi V sedanji vladi je zatopan tudi Heimatblock ki goji prav posebne odno-šaje političnega in celo finančnega značaja z Italijo Kako malo zdržnosti se kaze v tem pogledu. je pokazalo presenetjhvo dejstvo, da se je javne manifestacije Heim^ehra na Dunaju, torej politične demonstracij, udeležil tudi italijanski poslanik še bolj kočljivo je dejstvo da se nahaja krščar.sko-socalna stranka pod vplivi ki jo v časi do vedejo do zadrzanja kakršno ie le t°>žko združljivo s striktno nevtralnostjo. Avstrija se ne sme pribli- mr nt .talijansko-madžarski skupim niti Mali antanti Ze marsikaj. kar se je doslej zgodilo, zlasti pa nekatera ne posebno premišljena potovanja članov dosedanje vlade so povečala doma kakor v inozemstvu domnevo, da bi se Avstrija mogla odvrn t' od smeri strktne nevtralnosti. Dt Bauer je nato kritikoval razmerje Avstrije napram Društvu narodov ter izjavil, da je politika avstrijska vlade v tem pogledu slabotna in napačna Končno je zahteval, naj se črta dtspozncijski fond zunanjega ministrstva v višin- 300.000 šilingov Zvezni kancelaT dr Dollfuss je na te očitke odgovorit v daljših izvajanjih Po-udarial ie kot samo po sebi umevno, da bo avstrijska vlada glede na obstojefo o«m-tost med Italijo in Jugoslavijo ohranila popolno nevtralnost. Avstrija ne «oji napram obema iužnima sosednima državama samo dobrohotne nevtralnosti, temje* celo prijateljske sosedne odnošaie Kar se tiče udeležbe poslanika Auritija na 25 vlad Jugoslavije Vlada, ki je na krmilu danes, ob četrti obletnici 6. januarja, Je dvajsetpeta po Številu. 25 vlad v dobrih 14 letih Je gotovo znak zelo živahnega, da ne rečemo burnega političnega življenja, pred vsem pa znak neustaljenih političnih razmer. Zato vidimo enak pojav pri vseh mladih narodih in v vseh mladih državah, zlasti v tako razburkanih časih, kakor so vsa ta leta po vojni. Prvo vlado zedinjene Jugoslavije Je sestavil 20. decembra 1918. Stojan Protič. Za njim so se takole vrstili ministrski predsedniki, odnosno vladne kombinacije: Ljuba Davidovič ponovno septembra istega leta, Stojan Protič 17. februarja 1920., Milenko Vesnič 30. maja 1920., Nikola Pašič 1. januarja 1921., Nikola Pašič 15. decembra 1922., Ljuba Davidovič 7. julija 1924., Nikola Pašič 6. septembra 1924., Pašič-Pribi-čevič 30. aprila 1925., Pašič-Radič 17. julija 1925., Nikola Uzunovič-Stepan Radič 8. aprila 1926., drugič 30. aprila 1926., tre tjič 24. decembra 1926, četrtič pa 1. februarja 1927., potem Velja Vukičevič 17. aprila 19*27 prvič, 10. septembra 1927. drugič. 23. februarja 1928. pa tretjič, dr. Korošec 21 julija 1928, Peter Zivkovič 6. januarja 1929. prvič, drugič 6. oktobra 1931., dr. Vo-ja Marinkovič 4. aprila 1932., dr. Milan Srskič prvič, 2. julija in drugič 4. novembra lanskega leta. Od zedinjenja pa do 6. januarja 1929. je ves svet našo državo poznal kot Jugoslavijo, a razmere pri nas so bile take, da se nismo mogli povzpeti do tega, da bi se tudi sami službeno nazivali za Jugoslavijo. Vse naše vlade so bile vlade SHS in taka je bila več ali manj tudi vsa njihova politika, še le novi režim, instaliran s 6. januarjem, je dal državi njeno pravo, ustno ime in začel izvajati politiko, skladno s tem imenom. Šahovski turnir v Hastingsu Prvi Pirčev poraz. Ftohr vodi V ponedeljek, dne 2. januarja, je b:lo odigrano V. kolo šahovskega turnirja v Hastingsu. Naš rojak Vasja Pire je imel za nasprotnika starega angleškega mojstra Tho-masa, ki je otvoril Caro-Kann partijo. Z žilavim napadnjem si je priboril celo majhno pozicijsko prednost, ki pa ni zadostovala za zmago in je partija končala re-mis. . Cehoslovak Flohr se je boril z Jackso-nom, ki si je kot beli prav tako izbral Caro-Kannovo otvoritev. Toda Flohr j« kmalu prešel v ofenzivo in se je razvila končnica, v kateri je bil Flohr za enega kmeta močnejši in je končno prisilil -vo-jega nasprotnika h kapitulaciji. S to svojo zmago je Flohr dohitel Pirca, ki je do-sedaj vodil in imata sedaj vsak po 4 točke. Sodeč po sedanjem položaju se bo tudi samo med njima vršila borba za prvo nagrado. Le kaka izredna presenečenja bi še mogla izpremeniti odločitev, ki je prav za prav že padla. Izid ostalih partij je bil naslednji: Ale xander je v sicilski obrambi porazil Ty-lorja, partija svetovne prvakinje Vere Menšikovo z Michellorn (damski gambit) je končala remis, istotako partiia Stelner-Sultan Khan. Stanje po V. kolu: Pire m Flohr po 4 točke, Steiner 3, Sultan Khan, M:che!l in Alexander po 2 in pol, Menšikova in Th<> mas 2, Jackson 1 in pol Tylor 1 točko. V 6. kolu, ki je bilo odigrano v torek, je doživel naš rojak Pire svoj prvi in nepričakovani poraz. Za svojega nasprotnika je imel Jacksona, ki je dobil po burni igri prostega kmeta, ki je odločih zmago. Flohr je porazil Menšikovo, ki je v Caro-Kann obrambi izgubila kmeta m podlegla v končnici Tylor je remisiral s Thomasom. Sultan Khan je porazil v lepem pozicijskem stilu v indijski obrambi Alexandra. Partija Michell-Steiner je bila prekinjena v boljši poziciji za Steinerja. Stanje po VL kohi: Flohr 5. Pire 4, Sultan Khan 3 in pol Steiner 3 (1), Michell 2 in pol (1), Alexander, Thomas in Jack-son po 2 in pol, Menšikova 2, Tylor 1 in pol točke. V 7. kolu, ki se je vršilo v sredo, je bil rezultat sledeči: Pire je porazil Menšikovo, ki je igrala nenavadno šibko. Flohr je v Caro-Kanno- vi obrambi gladko porazil Steinerja, Sultan Khan pa v igri štirih lovcev Tylorja. Partija Thomas - Jackson je končala remis, partija Alexander - Michell pa je bila prekinjena. Stanje po VTI. kolu: Flohr 6, Pire 5. Sultan Khan 4 in pol. 9teiner 3 (1), Jack s on tn Thcmas 3 Michell 2 in pol (2), Alexander 2 m pol (1), Menšikova 2, Tvlw 1 in pol točke. Coolidge umrl Washington, 5. jan. p. BlvSi predsednik ameriških Zedinjenih držav Calvin Coolidge je danes umrl. Pokojni Coolidge je bil 30. predsednik Zedinjenih držav. Rodil se je 4. julija 1872 v Plvmouthu v državi Vermont kot sin farmarja. Poleg delu na farmi se je posvetil pravnim naukom in je postal leta 1897 odvetnik. Nekaj let kasneje je vsto pil v občinsko službo in je postal župan v Northamptonu. L 1912. je bil izvoljen za senatorja v Massachusetsu, 1 1916 je postal namestnik guvernerja in je bil naposled kot eden najuglednejših politikov 1. 1924 izvoljen z* predsednika Zedinjenih držav. Ze takrat si je prizadeval po-kreniti vprašanje razo'ožitve, bil pa je nasprotnik Društva narodov in se je sploh zavzemal za to da se Amerika ne vmešava v evropske zadeve. Podražitev kruha Split, 5. januarja n. Pekarne 90 najpo vedale mestnemu načelstvu da bodo v soboto podražile kruh za pol dinarja. N°vl Sad, 5. januarja n. Ker so se dvig nile cene pšen ce, tako da stane 78 kg pše niče 190 Din, bodo tutcajšnji peki podra žili kruih za pol dinarja, in sicer beli na 3 Din, črni pa na 2.50 Din Cene luksuzne ga peciva se ne bodo ispremenTe. Zatiranje beračenja v Zagrebu Zagreb, 6. januarja n Mestno načelstvo v Zagrebu je izdalo posebne bone za bera če. ki se izdajajo v blokih po 10 Din. Za bone dobijo prosiaki gotovino pri mestnem socialnem odseku. K proračunu mestne občine ljubljanske Proračun Je narasel od lanskih 45,321.500 Din na 49,977.517 Din Primanjkljaj znaša 5,798.572 Din, vendar pa niso nameravane nobene nove davščine LJubljana, dne 5. januarja Včeraj smo poročali, da je mestna ob-čtlna razpoiožila v mestna posvetovalnici na magistratu proračun za tekoče leto, da si ga občani do 17. t. m. ogledajo in po sv«jj uvidevnosti ugovarjajo zoper razne postavike, da bosta na podlagi vsestranskega pretresanja finančni! odsek in občinski svet lanko dala proračunu končno obliko itn tako uravnovesila gospodaj-stvo največje občine ▼ banovini. Jasmo je, da velikih izprememb ta osnutek ne bo prinesel, saij je v mnogočem euak lanskemu od vlade odobrenemu proračunu. Pri sestavljanju novega proračuna je vodilo mestno občino nadelo največje štednje, vendar pa je zaradi izrednih prilik ziasti socialnega značaja proračun narasel od laai za 4,656.017 Din. Pni tem je treba upoštevati, da je pov.išek nastal tudi zaradj tega, ker je bila za vzdrževanje raznih poslopij v lanskem proračunu zelo nizka postavka. Prenesen delokrog bo staj mestno občino v letošnjem letu 1,592.1^6 Din. Od tega gre za vzdrževanje srezkega načel&tva za ljubljansko okolico 123.888 Dta (za 50.000 več kakor lani) Bolniškooskrbni stroški veljajo občino 300.000 Din (100.000 več sa-kor lani), državna policija l.OM.OOO, voja-šfc: urad 395.9o8 Din. Vsi na občino preval ioni izdatk.:, ki spadajo prav za prav v de.okrog uržave, znašajo 1,592.19« Din, h katerim je treba prišteti še za vzdrževanje ženske realne gimnazije 1,414.619 Dhi, tako da obremenjuje v prenesenem krogu država občino za 3,006.815 Din. Proračun 6% obligacijskega posojila izkazuje potrebščin za 4,402.338 Din (557.279 Din več kasor lanil), proračun 6 % gradbenega in investicijskega posojila 1,835.909 Din proraču-n meščanske imovine 521.420 Din, proračun mestne delavske zavarovalnice pa 595.600 Din. Za zdravstvo je predvidenih v proračunu 1,758.350 Din (za 851.116 Din več kakor lani), za rešilno postajo 406.000 Din, za mestni fizikat 489.000, za osrednjo proti-tuberkulozoio ligo 100.000, za ljudsko kopel 150.000, za letno kopališče v Mednem (počitniške kolonije 25.650, za preprečitev nalezljivih bolezni (izolacije in desinfekcijo) 80.000 Din Rd. Za socialno skrbstvo troSi mestna občina 5,258.900 Din za 936.663 več kakor lani) Socialno polibični urad troši 346.123 Din, za starostno preskrbo je predvidenih 2,939.000, za mladinsko skrbstvo 1,152.412, za delavsko skrbstvo 575.000 Din. Za šolstvo je v novem proračunu izkazana potrebščina 3,828.687 Din za otroške vrtce 47.398, za osnovne šole 1,489.885 (193.831 več kakor lani). Za meščanske šole 57.570 Din (za 9270 več kakor lani), za zasebne §ole 70.462, trgov, tečaji 52.508 mestna gospodinjska šola 346.990, obrfono-nadaljevaine šole 134.000, gostilničarska strokovna šola 73.350 Din 'Iftd. Za kulturne svrhe je občinska uprava žrtvovala: Narodnemu gledališču 200.000 Din, Umetniški galeriji! 25.000, Narodni galerij; 80.000, za pospeševanje obrti 50 tisoč Din, podpore v znanstvene ta kulturne namene 150.000 Din skupno torej 505 tisoč Din, prav toliko kakor lani. Mestna finančna uprava In posojila z anuitetami, ki obremenjujejo mestni zaklad, znašajo 5,927.721 Din. Za gradbena dela bo izdala mestna občina za ceste, mostove in kanale 11,087.558 Din, za mestna poslopja In zemlj.išča 3 milijone 526 791, kar bo krila v izrednem prometu investicijskih posojiil. Pri poglavju za ceste, ukce in trge je zvišan proračun za okrogle tri milijone, zato ker je v njem tud>i preliminirani prispevek mestne občine za regulacijo Ljubljanice v znesku 2 milijona Din Razen tega je ta postavka narasla tudi, ker so v njo všteti izdatki za kidanje snega, za sezonske delavce in za nabavo gramoza, torej oral stroški, ki i jih je lani mestna občina krila iz donosa ! kuluka. Gasilstvu posveča mestna občina vso skrb in je predvidenih za poklicno gasilstvo 605.015 Din, za prostovoljno pa 34.071 Din, proračunska rezerva znaša 400.000 Din. Kritje potrebščin se vrši z davščinami; fci dc-hodki mestnih podjetij. Donos vseh obč nsk h davščin, taks in občinskih 1o-klad na državne davke je preračunan na 32,730.750 Din (za 123 733 Din manj kakor I lani). Dohodek mestne trošarine je prora. čunan na 17.767.300 D;m (za 67.300 več kakor lani, mestna podjetja izkazujejo 30 milijonov 318.OSO Din potrebščin Vsa ta pod-I jetja so aktivna in znatno razbremenjujejo mestni proračun. Na priznalnini ta dobičku je preračunano od elektrarne 30.043 Din, od vodovoda 97.293, od klavnice 719, od pogrebnega zavoda 39.639, od mestne zastavljalnice 68, mestne priprege 2130 Din. V izrednem prometu znaša Izred-na potrebščina za leto 1933. 11,576.531 Din in je krita z Izrednim prometom Za davkoplačevalce je najbolj tolažilna v teh budlh časih prijetna vest, da t osnutku proračuna ni določeno nobeno zvišanje davščin. Kar se pa primanjkljaja, tiče, bo treba pač skrbeti za izravnavo proračuna z omejitvami pri takšmih postavkah, ki znižanje še prenesejo, deloma pa morda tudi z razni.m.1 prihranki Vrememk* Ranoved Zagrebška vremenska napored za danes: Oblačno, ponekod padavine, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija, ki se je stvorila nad Atlantskim oceanom, prodira proti vzhodu in zavzema vedno večje dele ▼ notranjosti kon t n en ta. Na vzhodu prevladujejo južni in topli tokovi, zaradi česar je temperatura lelativno visoka. V naši državi je oblačnost prav močna. Na zapadu imajo deževje in sneg. Pritisk je pri nas padel za 0.5 do 3 mm, bolj na severu, manj na jugu. najbolj pa v severnih centralnih kraiih. Temperature so ostale skoro nespremenjene le v gornjem in srednjem Primor-ju, v južnem Primorju in v zaledju pa so narasle za 1 do 2 stopinji. Dunajska vremenska napoved sa petek: a zapadu zopet bolj oblačno, morda tudi padavine. V meglenih krajih se bo ponekod zjasnilo, pozneje pa bo spet več ali manj oblačno, ponekod morda z lahnim dežien. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nadvse dobra, zlata mamika, stara mamica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa MARIJA BITENC-STAUT, vdova roj. Kerhin v Četrtek 5. t. m. po dolgi mučni bolezni previdena s svetimi zakramenti za večno zatisnila svoje blage oči. Pogreb pokojnice bo v soboto 7. t. m. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti na Karlovski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 5. januarja 1933. MIJA, ANICA, JOŠKO, NEJCE, POLDE in Ž ANE, otroci; JOŠKO MEHLE, zet; snahe, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Bras pooebaega obvestil* Preminil nam )e danes po kratkem trpljenju Vladimir nženjer kemije pri tvornici dušika v Rušah in rezervni artiljerijski kapetan I. klase Pogreb pokojnika se bo vršil v soboto, dne 7. t m. ob 15. v Konjicah. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi v Konjicah. Konjice, dne 5. januarja 1933. Žalujoča rodbina dr. Ivana Rudolfa, odvetnika v Konjicah. « Naši kraji Vlada 6. januarja I929 ID Na današnji dan pred štirimi leti je bila po ukinjenju ustave imenovana nova vlada pod predsedstvom g. Petra Zivkovica. Na naši sliki, posneti po fotografiji iz začetka 1. 1929, so vsi člani takratne vlade. V prvi vrsti sede od leve na desno: dr. Uroš Kralj (nar. zdravje), dr. Tugomir Alaupovič (vere), Nikola Uzunovič (brez portfelja), general Peter Živkovič (predsedstvo), dr. Anton Korošec (promet), general Stevan Hadžič (vojska), dr. Oton Frangeš (poljedelstvo). V drugi vrsti stoje od leve na desno: Boža Maksimovic (prosveta), dr. Kosta KumanutH (gradbe), inž. Lazar Radivoievič (šume in rude), dr. Mate Drinkovic (soc. politika), Stevan Savkovič (pošta), dr. Stanko Švrljuga (finance), dr. Milan Srškic (iDravda), dr. Zelimir Mažuranič (trgovina). Na sliki manjka edino zunanji minister dr. Voja Marinkovic. Beograd se je povečal Br&grad. 5. januar V tdcu lanskega leta je v Beogradu kljub kri -n stavbinska delavnost spet oživela. Beograd se je pomnožil za 643 poslopij, od katerih ie 521 uličnih, 122 pa dvoriščnih. Kriza, ki se ne pozna pri številu novih iBgradb, se pa dobro vidi pri izvedbi. Zgradili so namreč 257 pritličnih, 186 enonad-stropnih in samo 170 višjenadstropnih poslopij. S temi zgradbami ie pridobljenih mnogo stanovanj. V novih zgradbah je namreč v stanovanjske svrbe izkoriščeno vse, kar se je dalo izkoristiti. V 140 novih poslopjih so suterenska stanovanja, m-cz-zanini v 10, mansarde pa v 92 stavbah. Vse te zgradbe imajo skupaj 1349 nadstropij, če vračunamo tudi suterene in mansarde. S temi zgradbami se je pridobilo vsega skupaj 2110 stanovanj in sicer 1222 dvo-in enowbnih, 8SS pa večsobnih. Stanovalcem je tako na razpolago vsega skupaj 5366 sob, 2053 kuhanj. 1538 kopalnic, 484 pralnic ter 3031 drugih postranskih prostorov. V vseh novih zgradbah pa bo poleg tega na^lo še me«to 217 trgovinskih lokalov. 10 kavarn, 15 dvoran za razne prireditve. 154 skladišč, 32 delavn;c, 194 pisa-n m 57 garaž. Izgrajeno je vsega skupaj 15.305 lokalov na površini 102.188 kvadratnih metrov. Prijavljena vrednost teh objektov znaša blizu 247 milijonov Din. Prav lahko pa se doda temu še okrog 30 odstotkov. Tako lahko mečemo, da predstavljajo vse nove zgradbe Beograda v lanskem letu vrednost 320 in pol milijona dinarjev. Mariborske vojašnice preidejo v last erarja Maribor. 5. januarja. V mestno posvetovalnico je bila sklicana posebna konferenca zastopnikov mariborske občine in tukajšnjih vojaških oblasti Razpravljalo se je pereče vprašanje predaje odnosno delne zamenjave mestnih vojašnic. Po vsestranski temeljiti proučitvi tega vprašanja je b:l obojestransko sprejet predlog mestne občine, da izroči mestna občina vojaški oblasti v last vojašnice kralja Aleksandra na Meljski cesti, vojvode Putnika v Stritarjevi ulici in vojvode Mišica na Tržaški cesti ter vojaško skladišče v Bohovi. Obratno pa izroč- v last mestne občine vojaški erar obe veliki skladišči v Einspilerjevi ulici m pa dravsko vojašnico na Vojašniškem trgu. Razen | žena in diplomat | tega mora plačati vojaška oblast še 1 milijon 500 tisoč Din v gotovini. Zamenjava odnosno prodaja pa je zvezana s pogoji, da vojaška oblast ne sme prodati omenjenih objektov kakemu drugemu interesentu m jih mora v primeru dislokacije ponuditi v odkup samo mariborski mestni občini. Ta predlog bo sedaj poslan v odobritev mariborskemu občinskemu svetu in pa poveljstvu dravsike divizijske oblasti. V mestnem premoženju so vojašnice doslej pomen j.ale itak le pasivno postavko. Na konferenci so zastopali mestno občino župan dr. Lipold, podžupan Golouh. magistratni nadsvetnik Barle, magistratni ravnatelj Rodošek, zastopnik gradbenega urada Ma-dile in občinski svetniki mž. Jelene, Gr-čar in Saboty. Zastopstvo voj«aških predstavnikov p>a so tvorili mestni poveljnik brigadni general Hadžič, polkovnik Božo Putnikovič, poveljnik 45. pehotnega polka polkovnik Dragoljub čirič in ka petin Zdravko Seručar. Ljudje, ki so bolni na želodčnih, ledvičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Krvava sled potujočega mamona Poročali smo o tragični smrti črnogorskega rojaka, znanega pariškega zdravnika dr. Radovana Nedeljlcoviča-Deliča, ki je obup«! po ločitvi od svoje soproge, kalifornijske »kraljice srebra«. Milijarderka, blizu 30 let starejša od njega, ga Je ravno tako hitro zapustila, kakor ga je bila zasnubila rn navezala na sebe pred tremi leti, ko je bila na potovanju po Evropi. Doba zveze kalifornijske »kraljice srebra« z veliko mlajšim možem, ki je izšel iz črnogorske vasi, a je potem po študijah v tujini m skozi vse grozote svetovne vojne dosegel odlično mesto kot zdravnik v Parizu, nas živo spominja na marsikaj, kar najdemo v romanih znanega ameriškega pisatelja Snclairja Lewisa, ki opi.suje ds-našnje ameriške mogotce ter nam jih več- P Žena in diplomat krat predstavlja na njlbcrrlh potovanjih po Evropi, ko mislijo, da je vse na prodaj in da denar lahko premosti vse, še tako globoke razlike. Pri avanturah potujočega mamona se večkrat zgodi, da nosi tragične posledice eden od teh, ki predvsem vprašujejo samo po ceni; v zgodbi dr. De-liča pa se je prokletstvo potujočega mamona zvalilo na njegovo žrtev. Ko je milijarderka zasnubila dr. Delioa, ji je on gotovo predočil vse pomisleke proti taki zvezi. Ona pa ga je znala prepričati, da je vse samo formalnega značaja m da je to. kar je za njo samo senzacija ali samo slučajna domislica, za njega tudi velika gmotna korist. Ko sta se poročila, je dr. Delič začel zanemarjati svojo dobro zdravniško prakso v Parizu in stopil je v družbo onih svetovnih jetnikov, ki uživajo vse, kar jim slučajno ugaja ali pa laska. Bil je vedno na potovanjih med središči novega in starega svete. Kar naenkrat pa je »kraljica srebra« spet občutila hrepenenje po svoji Kaliforniji in zakon je bil ločen. Ko se je nesrečni dr. Delič obesil v kabini luksuznega parnika. je zapustil kratko pismo, v katerem sporoča, da so mu toliki skoki iz enega svetovnega naziranja v drugo ter iz enega razumevanja življenja v popolnoma nasprotno preveč in da zaradi tega resignira na vse. DANES ZADNJIKRAT! FIlm o ljubezni in sreči dveh mladih src! Spevoigra humorja, zabava, lepih šlagerjev in nepopisno divnih naravnih posnetkov iz Švice in rivi-jere V IE LEP MAGDA SCHNEIDER KARL LUDWIG DIEHL ERN3T VEREBES RICHARD ROMANOVSKI ki skrbi za smeh, komične zaplet-ljaje in veselo razvedrilo. Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik Predstave ob 3., 5., %8. in %10. fredprodaja vstonnic od 11.—%13. dop. Elitni kii2"3 Matica Telefon 2124 Telefon 212» Avtobus ga je ubil Lfubljana, 5. januarja. Upokojeni podpreglednik finančne kontrole 571etni Ivan Krečič, ki je opravljal posle občinskega preglednika na Črnučah, kjer je tudi stanoval, ie odšel sinoči po opravkih v razne gostilne na Ježici. Ko se ie okrog 18. vračal iz gostilne pri »Ruskem carju«, mu je nenadoma privoz.l nasproti neznan luksuzni avto. Ki je irnel odprta žarometa. Močna svetloba je Kre-čiča trenutno oslepila. Luksuzni avto je zdrvel mimo njega. Hip nato. ko je hotel Krečič prekoračiti cesto, je že v polnem diru butnil vanj avtobus, ki vzdržuje promet med Ljubljano in Črnučami, ga podrl in povaljal po tleh. Krečič je samo silno zavpil, nato pa takoi utihnil. Šofer je seveda nemudno ustavil motor in prav hitro se ie razvedelo po vasi. da se je pripetila na cesti huda nesreča. Krečič je ležal na tleh ves v krvi, silno blaten, nezavesten. Žena in diplomat Z Jožice so takoj telefonirali po reševalni avto v Ljubljano, ki je naložil ponesrečenca ter ga odpeljal v splošno bolnico, kjer so ga oddali še živega. Zt ponoči pa je nesrečni Ivan Krečič poškodbam podlegel. V tragični zadevi je uvedena preiskava, ki bo dognala, kdo je zakrivil nesrečo. V ljubljansko bolnico pa so pripeljali še druge žrtve nesreč. 'Posestnik Janez Ber-tiik >e vozil dopoldne iz Stanežič pri St. Vidu v Ljubljano voz oglja. Z bratom sta se ustavila v Ž-ibertovi gostilni na Trati. Ko je hotel Janez Bernik zopet stopiti na voz. sta se mu nenadoma splašila konja, ki sta prehitro potegnila. Bemik je padel pod voz in so mu kolesa šla čez desno nogo, ki je zlomljena. — Iz Dobovca so pripeljali v bolnico 231etno Ano B-cgarje-vo. ki jo je udaril konj in jo hudo poškodoval na desni nogi. — V gozdu nad 1 .ti-jo s« je včeraj ponesreči gozdni delavec 321etni France Ložar. Podžagana bukev se je prekmalu nagnila, mu padla na desno nogo in mu jo zlomila. Nov velik požig na Spodnji Polskavi Pragersko. 5. januarja. Vas Srpodnja Polskava šteje okoli 800 prebivalcev, oddaljena je četrt ure hoda od Pragerskega. Kmetje so dobri gospoda! ji, vendar tudi njim ne prizanaša kriza. Zadnje čase pa je posegla vmes še zločinska roka, ki jim sežiga domove in gospodarska poslopja. Vsa va$ je v velikem strahu, da sc ne bi zdaj pa zdaj pojavil rdeči petelin pri tem ali onem kmetovalcu. Ni še dolgo, ko je bil obsojen pohorski požigalec na dosmrtno ječo, ker je v teku lanskega leta 26 posestnikom upepelil stanovanjska in gospodarska poslopja. Na Spodnji Polskavi pa je doslej že pet posestnikov prizadetih od požigalca, ki jim je uničil gospodarska poslopja do tal. Dasi so prebivalci organizirali nočno stražo, ki se v določenem čamu menja, doslej ni bilo mogoče zasačiti požigalca. V noči od preteklega ponedeljka na torek je zopet postal žrtev požara ugledni veleposestnik Karol Hrastnik. Goreti ie začelo na gospodarskem poslopju, v katerem je bilo veliko sena m poljskih pridelkov. Rešili so samo živino, vozove in razne kmetijske stroje, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. Domači gasilci so bili s svojo moderno avtobrizgalno takoj na mestu m so gasili do ranega jutra. Gospodar trpi veliko škodo. Oblastva se vsestransko prizadevajo, da dobijo zločinca v roke. »Slowenen an der Ruhrcc Nemški, zlasti rajihovsfei tisk po navadi ni bog ve kaj razsipen s poročali o dejanju in nehanju malih slovanskih narodov. Nemčija ima na vzhodu in jugovzhodu ujetih v svoje meje nekaj avtohtonih slovanskih narodnih manjišin, pa tudi o teh je le redkokdaj govora v nemškem časopisju. Zato je toliko večje pozornosti vreden uvodnik, ki ga je pod naslovom »Slo-vvenen an der Ruhr« pred dnevi prinesel nemško-nacionalni »Berliner Lokal-Anzei-ger« in v katerem je mana nemška nacionalistična žiurnalistka Irma Fiebag (članek je podpisan z njeno šifro I. F.) spustila nekaj neutemeljenih, šovinistično krivičnih puščic proti poruhrskim Slovencem in proti Jugoslaviji, članek mrgoli netočnosti in nepravilnosti, toda iz teksta se da razbrati, da je gospo Fiebigovo najbolj zbodlo v oči redno in temeljito poročanje »Jutra« o slovenskih izseljencih v Nemčiji, zlasti članki našega essenskega dopisnika. Hitlerjansko obarvano srce gosipe Fiebigo-ve namreč občuti vsako zanimanje našega izseljenca za domovino in domovine zanj — za zločin proti nemški nacijL Gospa Fiebig je osebno obiskala, Essen in se je živo zanimala za življenje po-ruhrskih Slovencev in za njihovo delovanje. Poiskala je prostore naših društev ln potem se je, užaljena v svojem nemškem gospostvu, zgražala v svojem članku da je v pisarni naletela na delavca brez kravate. Posebej se je zanimala za zasebne slovenske šole v Essenu, o katerih je izčrpno poročal v »Jutru« naš eseenski poročevalec g. Rudolf Kresal. širdkobesedno se je razpsala o tem, kako otrokom slovenskih rudarjev v Nemčiji ni treba — in ne sme biti trefba — nacionalnih Sol, se zgražala nad primitivnostjo teh šoi, po katerih poučujejo sami delavci, in pozivala HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČIČEVEM TRGU Tekoča topla m niadna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komtort- — ZMERNE CENE. 21» NAJVEČJA BLAGODAT je osveženje s kopeljo, ki ste ji dodali sol za kopanje: Isla-Koniferen-kopalno sol ali Isla-Chypre-kopalno sol. Dodatek teh soli daje vodi za kopanje in pranje posebno dobra svojstva. Izredno osvežuje in krepi mišice in živce, deluje ugodno na kožo in na splošno občutje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB. GAJEV A ULICA ST. JI. TELEFON 73-35. tejamtef*o fcist* vAm po —85 Dtn. frrovmna -ma6a kuhinja. Ubrana oarav-oa risa. V«iik ta ttladea Trt. Prt airanj-o pfke »4 ar 15 % (»»posta. — Pri-poroia »e Lastnik DJUR0 PAJIC. 261'a HOTEL mASTORIA" ZAGREB, Petrinjska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvrra. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki je izvrstne kvalitete. 317 policijo, naj pride in razžene te učilnice, delavce-učitelje pa naj izžene. — Tenor njenega članka je bila zahteva, da se morajo slovenski priseljenci v Nemčiji ali asimilirati ali pa izseliti. To svojo zahtevo pa je podprla s prav ponesrečeno, povsem nemogočo analogijo o položaju nemške manjšine v Jugoslaviji, ki je po njenih informacijah brez vsakršnih nacionalnih in državljanskih pravic. Položaj Nemcev v Jugoslaviji in pa položaj naših izseljencev v Nemčiji, ki so skoraj brec izjeme sami delavci in rudarji, pač za nobenega resnega in poštenega človeka niti v socialnem, niti v političnem, niti v kulturnem ozira ne moreta vzdržati primere. članek gospe Fietr gove pač dokazuje samo, koliko je še v tej dobi siplošne že1 le po miru — ljudi, ki si pred dejstvi zatiskajo ušesa in oči. samo da najdejo kje kamen spotike in razdora. VSAK NAROČNIK »JUTR..« fe zavarovan za lO.fton riinovfcv! Ljsch $ izkecene! Jjubjjana Iz gotovi jene drese za dame in gospode in deco ter po meri iz nepremočljivih lodnov trikotov in gaberdinov modre in rjave barve J Žena in diplomat KULTURNI PREGLED Charles Nodler „Statistique Illyrienne" Založba »Satura« v Ljubljani nas je pravkar prijetno iznenadila s publikacijo, ki pomeni lep donesek k jugoslovensko-franoo-skim stikom: V lično opremljeni knjigi na 160 straneh je izdala vse članke, ki jih je 1. 1813. francoski pisatelj Charles Nodier objavil v listu »Telčgraphe Officiel«. kateremu je bil uredn;k. Knjigo z naslovom »Statistique Illvrienne« je uredil in s številnimi opombami opremil France Dobrovolje, dr. Janko Tavzes pa je prispeval ob-F^čen uvod- Ime francoskega pieatel;a Charlesa No-di^rja. pač naipomembnejšega francoskega literata. ki je kdaj živel med Slovenci, se * zvezi z zgodovino Ilirije češče omenja. Ze pred voino smo dobili v prevodu njegov roman »Jean Sbo?ar«. ki ga je spisal 1. 1818. v spominih na Ilirijo. V novejšem času. ko se temeljito raziskuioio leta francoske okupacije naših dežel (omeniti je samo zgoščeno, vendar r>a odlično disertacijo dr. Janka Tavzesa »Slovenski preporod pod Francozi« in obsežni francoski spis ee. dr. Melite Pivec - Steletove), stopa bolj v ospredje tudi ospba knržničarja in urednika lista »Tčl«4-o-raph OfficieR Charlesa Nodierja. Z izdajo niesovih v Luibliani napisanih in v omenjenem b'stu obiavlienih člankov, smo dobili najavtentičneiše gradivo o Nodierjevem odnosu do naše dežele in našega naroda. Članki, ki so zbrani v tei knjigi, niso bili še nikier ponatisnieni v celoti. Francoska in slovenska frankofilska publika jih prvič dob;va pred oči, strnjene nekako v celoto-Ne pozabimo, da ie izvirnik (kompleten letnik »Telčgraph Officiek) ohranjen samo v dveh izvodih: eden je v ljubljanski Studijski knjižnici, drugi v ljubljanskem mu-l^jl], (*> tej izdaji Kodiealerfh ffirekft Sanka« najprej nekoliko besed o samem avtorju, čigar življenje in delo je širšemu občinstvu neznano. Charles Emmanuel Nodier (5itaj Nodje) ee je rodil 1. 1780. v Besanconu kot sin on-dotnega advokata. V mladosti je bil navdušen republikanec (devet let je bil star, ko je izbruhnila Velika revolucija), pozneje pa se je preusmeril, kakor je sploh bil zelo nemirnega duha: pristen romantik že po karakterju. Z literaturo 9e je začel baviti že zgodaj, saj je to bila v tistih časih najpomembnejša oblika duševnega izživljanja; ž njo so ee ukvarjali tudi politiki in znanstveniki (in nekoliko te dobre tradicije imajo še današnji Francozi). Posebno je Nodierja mikala nemška in angleška književnost; njun vpliv se je kmalu pokazal v njegovih spisih. L. 1800, je prišel mlad; književnik v Pariz in je sodeloval pri »Citoyen Fran-paisc, obenem pa je izdajal nekatere leposlovne in znanstvene spise (n. pr. izbor misli iz Shakespearejevih del, entomološko bibliografijo in dr-)- Zaradi satirične ode »Le Napoleon*« in roman - »Les proscrits< so ga vrgli v ječo in izgnali i« Pariza. Vrnil ee Te ▼ rojstni kraj in tu propagiral odpor zoper konzulovo vlado. Napoleonova policija pa mu ve bila kmalu za petami m je moral pred njo zbežati v eozdove, kjer je taval več mesecev. Ko se ie vrnil, je postal profesor književnosti v Dole, kmalu potem tajnik Angleža Herberta Crofta, L 1812. — v letu Napoleonovega nesrečnega pohoda v Rusijo — pa je nemirnega Nodierja zaneslo valovanje Napoleonove vojske v Ljubljano, kjer je postal knjižničar v Licejki in obenem urednik lista >T616graph Officiel«. L. 1S13. je zapustil slovensko deželo in odšel v Pariz, kjer se je bavil z novinarstvom in pisateljevanjem; 1. 1824. je postal knjižni-ničnr Arsenala; zdaj se je jel okrog njega zbirati prvi romantični krožek. Nodier, ki kot pisaMi ai bil prvovrsten talent, jo » svojimi idejami in izpodbudami literarno oplajal druge: Viguv, Sainte-Beuve, V. Hu-go in drugi so za mladih let sprejemali vase Nodierjeve ideje o literaturi, ki naj bo prežeta s tajnoetnim občutjem in dojemljiva za fantastiko v ljudeh in naravi. Tako jo ta vneti častilec Shakespeareja in Goetheja pripravljal mladi literarni rod. L. 1823. so ga izvolili za člana akademije. Umrl je lela 1844. Izmed njegovih spisov je treba omeniti še rekatere: »Le peintre de Saltzbourg, jo-urnal des čmotions d'un couer eouffrant« (1804), »Histoire des societes secretes de 1'armee« (1815). »Thčrčse Aubert« (1819), »Lord Ruthwen ou les Vampires« (1820), Jto, Jaofca i^tjtti »Smarra ou les Demons de la nuite (1823), »Hi9toire du roi de Boheme« (1S30), potem roman »Mademoisell de Marsan« (1832), ki ga še danes ponatiskujejo in čitajo, »In&s de las Sierras«, »Les Quatre talis-mans« itd. Nodierjevi zbrani spisi so izšli v Parizu v letih 1832—S4 v 12 zvezkih. S knjigo »Statitisaue Illivrienne« smo sedaj dobili zbirko člankov, ki jih je pisal Nodier pretežno o naših krajih in ljudeh. Beseda »Stafstique< naj ne moti čitatelja. ki ne ve. da pojem »statieika« ne zajema samo številčnih odnosov, marveč pomeni zemljepisni, zgodovinski in narodopisni opis. material o gospodarskih razmerah in podobno. Knjigi »Statistilue Tllyrienne<. katere izdajo je omogočil ban dr. Drago Marušič. je napisal uvodno besedo pisec že omenjenega spisa »Slovenski preporod pod Francozi«, sedanji poštni direktor dr. Janko Tavzes. Uvodoma pravi, da je danes, po sto letih vestnega raz:skavania ilirske dobe, omogoča eksakt-na sodba o zaslugah, ki si jih je pridobil francoski režim na naših tleh za jugosloven-eke Kterature. Vsi spisi in članki, ki se ba-vij?» z napoleonsko dobo, se ujemajo v tem, da je francoski režim pri narodih, ki dotlej niso smeli prosto razvijati svojih narodnih posebnosti, vprav pospeševal svoboden polet nacionalnih kultur. Nato pisec obširneje razpravlja o upravi fTirskih dežel in njenem stališču nasproti avtohtonim narodom in kulturam; označuje jezikovne in cenzurne odredbe in njih prakso ter navaja v celoti dva dekreta ilirskega gouvernementa, ki »vsebujeta tako rekoč ves program vlade ilirskih dežel e Nato dr. Tavzes obširneje razpravlja o ustanovitvi službenega lista ter o Nodier jevem prihodu in bivanin v Ljubljani. Nod;erjevo urejanie lista »Telčgraph Officiel« je bilo posebno pomembno zaradi tega. ker ie novi urednik otvoril predale službenega glasila tudi drugemu, interesnntnejšemu gradivu kakor so službene vesti. Politične novice in ostali se-•Javki so bili poslej natisnjeni t bolj liter«*- nem jeziku, Nodier je 9vojo nalogo razumel tudi politično in je hotel celo b'ti posredovalec med kmeti in gosposko nove dežele. Največja Nodierjeva zasluga za Ilirijo pa je njegovo literarno delo. Čeprav ni poznal slovanskih jezikov, se je tako vživel v novo okolje, da je kot pasioniran jezikoslovec kmalu pisal celo o »ilirskem« jeziku. Proučeval je naše prilike in je v kratkem času svojega bivanja med Slovenci napisal o Iliriji pestro množico člankov. Njegova »statistika«, piše dr. Tavzes, je sistematično odkrila zgodovino dežele, nje lepote, nje posebnosti. nrave in oblčaie ter vzbudila zanimanje za poezijo, za narodno književnost in za materni jezik. — Svoj lepi in toplo spisani uvod. prav za prav esej o Nodieri«*-vem bivanju v Ljubljani, končuje dr. Tavzes z besedami: da bodi ta izdaia zadnjih, doslej^ še neizdanih Nodierjevih spisov znak hvaležnosti do tega sinu velikega francoskega naroda, s katerim nas veže že tradicionalno prijateljstvo. Pomembno delo je pri tem opravil urednik zbirke France Dobrovolje. ki ni samo vestno prepisal tekstov in jih ponekod pravopisno prilagodil današnji književni francoščini. marveč je vse gradivo temeljito proučil. 0 tem pričajo niegove opombe, obsegajoče okrog 33 strani drobnega tiska. Komentator je vsa, zlasti francoskemu Čitatelju manj znana osebna, krajevna in dniga im?-na razi žil; pojasnil je. ukar je danes še nejasnega in take olajšal literarno uživanie vsebinsko že zastarelih tekstov V metodičnem pogledu razodeva niegovo delo dobro šolo naših književnih zgodovinarjev na univerzi. pa vestnost in konciznost: taka izda'a Nodierjevih člankov nam bo tudi pred francoskimi znanstveniki v čast. Z izdajo Nodierjevih člankov v ljubljanskem francoskem listu iz 1. 1813. sta gg. dr. Tavzes in Fr. Dobrovolje storila naši znanosti lepo uslugo, širši javnosti pa sta omogočila čitanje kulturno - zgodovinsko zanimivih tekstov, ki so bili doslej nedostopni. —o. Domače vesli Hristos se rodi! Vsem bratom in sestram pravoslavne vere želi čestit Božič »Jutro«. ♦ Nezgoda poslanca Cererja. Poslanec kamniškega sreza g. Anton Cerer je Sel v sredo dopoldne s številno lovsko družbo na lov v gozdove proti Palovičam. Na poti po hribu navzdol je stopil na gladko smrekovo vejo, na kateri mu je nenadno izpo-drsnilo. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil no?o nad gležnjem. Po strma in težavni poti so ga tovariši lovci prenesli v Loke v Tuhinjsko dolino, odkoder so ga z avtomobilom pripeljali! t Ljubljano v bol-nk-o Za celodnevno prehrano od Din 70.— 1727 ♦ Za »Večer Jadranske straže v narodnih nošah«, ki ga priredi ljubljanska Jadranska straža v soboto 14. t. m. v vseh prostorih hotela Union v Ljubljani, je v zvezi z občnim zborom tega društva z odobrenjem prometnega ministra dovoljena polovična vožnja na vseh železniških progah. Že sedaj se opaža, da se kaže povsod precejšnje zanimanje za to vsakoletmo in vsem priljubljeno prireditev. V lepem štvilu so se že prijavile kar najrazličnejše noše, a osobito častno so zastopane češke narodne noše. Ne dvomimo, da se bodo tudi naše domače (gorenjske, primorske, koroške, belokrajinske itd.) narodne noše odzvale vabilu Jadranske straže v čim večji meri. Saj je v naši državi toliko različnih noš, da vsaka prijateljica Jadranske straže lahko pride v drugI originalni obleki, zlasti naj bi pa svojo iznajdljivost in okus pokazali gospodje. Posamezne skupSne bodo pokazale pod vod. stvom g. mojstra Jenka svoje plese. Da tudi! ostali program z najrazličnejšimi presenečenji ne bo zaostajal za dosedanjimi prireditvami ljubljanske Jadranske st.raže, ne bo nihče dvoin.il; če pa je še tak dvomljivec med nami, naj gre na prireditev in vsak dvom mu bo razpršen. Vse narodne noše, ki se nameravajo udeležiti te prireditve, naj prijavijo svojo udležbo z označbo naro*!in noše v pisarni Jadranske straže v Ljubljani. Gledališka ulica 8. ♦ Domači kulturni filmi na zalogi ZKD. Kinematografi in društva posegajte pridno po njih! ZKD v Ljubljani je prevzela zastopstvo »Jugosl. Prosvetnega filma« v Beogradu za vso dravsko banov no. Pri njej dobe odslej kinematografi in društva najnovejše kulturne filme, ki so jih dolžni bio-skopi v smislu filmskega zakona predvajati pri sleherni predstavi. ZKD ima v Ljubljani v zalogi naslednje f Ime >Jugosl. Prosvetnega filma«: »Vežbe na morju« (200), »Kri-žarka Dalmacija« (100), >Korčula« (3,0), >Slapovi Krke j (240), »Rab« (270), »Dubrovnik« (220), Kraljeviči na Bledu (420), Kraljeviči na Jadranu (469), »Vnodok. _V oklepaju navedene številke pomen\jo dolžino filma. Te filme dobe kinematografi do-poslane iz Ljubljane in naj se^ obračajo s svojimi zahtevami na tajništvo ZKD (Kazino, II. nadstropje). ____ Duš a šSs?aga, zlato moje, kana pa dasaes psshštiva ? — ?>Ko Sconšava ©osle svoje, se pri Slamiču dobiva!" ♦ II .del romana »Proklestvo ljubezni« se je nekoliko zakasnil, ker ie b1!.a tissar-na preobložena z nujnim delom v zvezi z božičnim- prazniki in novim letom, kar naj blagohotno upoštevalo oni, ki so prvi del že dobili. Drugi de! izil-de prihodnji teden in bo tako) poslan vsem, ki prvi dei že imaiio. ♦ Davica se širi v dravski banovini v vedno večjem obsegu. Dočim je bilo v prvih povojnih letih letno komaj po 300 do 400 obolenj, se je v letu 1930. bolezen razpasla na preko 1700 primerov z desetod-stotno umrljivostjo. V letu 1932 je to število še naraslo. Infekcijski oddelki bolnic so prenapolnjeni. Vzrok širjenja bolezni je v otrokih, ki so bolezen že preboleli, a no-s;x> kali bolezni še vedno v sebi (bacilo-nosci) in jrh trosijo med zdrave. Z izboljšanjem prornetn;h sredstev je nastala možnost prenosa bolezni v za-onjo vas. Pravočasno zdravljenje davice je danes v večini primerov uspešno, ne more pa preprečiti v reci h pr.me.rih nadaljnjega širjenja. Iz tega razlosa priporoča revija »Zdravje« cepljenje dece proti davici posebno v krajih, kjer se stalno pojavlja, ln v družinah, v katerih je že kak otrok obolel na njej in je nevarnost da jo prenese na druge člane družine. Cepljenje je brez vsake nevarnost; in obvaruje dolga leta deco pred da-vioo. H;gijenski zavod v Ljubljani ima v stalni zalogi dovolj cepiva. Cepljenje v zavodu se vrši vsak dan ob 11. je ljudska bolezen. Zdravite se doma s Pistyjanskim obkladkom iz blata »Ga-makoimpresa«. V vsaki lekarni. Informacije: Poslovnica Pistyan, Zagreb, Strossmayerov trg 1-H. ♦ Vsi podeželski gledališki ofiri bodo gotovo z veseljem sprejeli vest, da sta izšli pred kratKim dve novi domači dramski deli, veseloigra »Voda«, ki jo z velikim uspehom igra tudi Narodno gledališče v Ljubljani, in žaloigro »Vrnitev«, povojna družinska drama. Obe knjigi se naročata pri: .loža Vomberger, Ljubljana VII., Celovška c. 14. Dobita pa se tudi v vseh večjih knjigarnah. ♦ Režiserje in igralce ljudskih odrov opozarjamo na današnjo predstavo Votn-be.rgarjeve kmetišne veselo-lgre »Voda« v Narodnem gledališču v Ljubljani ob 3. popoldne. ♦ Kadilci. Po uporabi paste za zobe »Diane« se boste počutili kot prerojeni. Cena normalna 5 Dim, dvojna 8 Din. Damske smučarske drese jopica zelo gorko podložena, ovratnik siv krimer Din 450.—, finejša kvaliteta s čepico, jopica tudi gorko podložena, fazona ruska komb s krimerjem Din 590.—; posamezne damske hlače zelo trpežne Din 190.—. Izvrsten kroj, najnovejše fazone. F. I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 15441 ♦ Zrele jagode v splitski okolici. Na Primorju imajo letos nenavadno toplo zimo. Kakor javljajo iz Splita, ao v tamkajšnji okolic; začele dozorevati jagode. Prijatelji narave jih nabirajo ter pošiljajo kot rariteto prijateljem in znancem na severu. ♦ Mrtva mati krčevito drži otroka v na-ročju. V Libaču, malem selu pri Rumi, se Je odigrala grozna rodbinska tragedija, k-i dosleu še ni razjasnjena. V stanovanju so našli mrtva Lazarja in Anko VukLn. Ne ve se še, al} gre za dvojni samomor ali pa morebiti zlo&n. Anka je bila v zadnjih dneh nosečnosti. Ko je zjutraj brat šel pogledat, kako se Anka počuti, je našel vrata zaklenjena, nakar jih je šiloma odprl in stopil v sobo. Na postelji je sin Lazar ležal mrtev, s čudnim Izrazom lica, na drug; postelji pa Anka tudi mrtva. V svoijem naročju je krčevito držala triletno hčerko, f ki je bila še živa, a je niso mogli iztrgati iz materinega objema. Posebna komisija, ki je prišla na lice mesta, je obavi.la obdukcijo ter ugotovila, da je Anka izpila precejšnjo količino ocetne kisline. Ker je znano, da zakonska dvojica ni živela v slogi, marveč je vladal v hiši pravi pekel, se preiskava nadaljuje. Vsi obžalujejo Anko kot dobro ženo. Dogodek je v vsej okolici izzval iskreno sožalje. ♦ Lekarnar obsojen zaradi vohunstva. Kakor poročajo iz Subotice, je tamkajšnje okrožno sodišče lekarnarja Frana Silber. leitaierja zatadj vohunstva v korist neke sosedne države obsodilo na leto dni težke ječe. Državni pravdnik je prijavil priziv za.radi prenizko odmerjene kazni. ♦ Kaznovan tihotapec aenarja. Te dni so na mostu, ki spaja Sušak z Reko, zasačili menjalca denarja Zanata, ki je v votli palici hotel iztibotapiti na Reko 100 komadov srebrnih desetdinarskih novcev. Denar je straža zaplenila in obvestila o tem finančno ministrstvo, ki (je tihotapca obsodilo na globo 10.000 Din. ♦ Zaradi goske in uboja obsojen na 12 let ječe. Sodišče v Požarevcu je obsodilo na dvanajst let težke ječe Živojina Joviča, ki je v prepiru zaradi neke goske ubil svojega soseda Dobroslava Maksiča. Ženi ubitega Maksiča pa mora plačati kot odškodnino 22.000 Din. ♦ Deček brez staršev, zdrav in zdrave rodbine se otlda dobri rodbini za svojega. Star je štiri leta. Naslov se poizve v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica. ♦ Napravi potovanje v Ameriko ln Afriko 1 To storiš, ako čitaš roman »Satan in Iškarijot. Zahtevaj ponudbo Dri Cirilovl tiskarni v Mariboru, ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Mestna občima ljubljanska bo v ponedeljek, 9. januarja na rojstni. dan Nj. Vel. kraljice Marije razobesila na vseh svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse hišne posestnike in ostale meščane, da razobesijo državne zastave. — župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r. u— Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije se bo praznoval v ponedeljek s slovesno službo božjo, ki se je udeleže uslužbenci državnih oblastev jn uradov. V stolnic; sv. Nikolaja bo ob 10. slovesna pontifiKalna maša, po kateri se bo zapela zahvalna pesem Te deum s pripadajočo molitvijo za kraljico. V pravoslavni kapeli bo služba božja ob 9. Vsi državni uradi in javna ob-lastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. — župan dr. Puc objavlja: »Mestna cočina ljubljanska bo v ponedeljek 9. januarja, na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije razobesila na vseh poslopoih državne zastave. Vabim v&e b'š-ne posestnike in ostale meščane, da razobesijo državne zastave«. u— Danes ob 11. dopoldne »Douaumont« v Elitnem ki/nu Matici. Zanimanje za ta filmski spored ZKD je takšno, da je bila včerajšnja premijera filma razprodana. Občinstvo je z zanimanjem in gamotjem giedalo strahotno borbo v peklu pri Ver-dunu, kjer je v teku 6 mesecev položilo nad 400.000 junakov življenje na oltar domovine. Tako Francozi kakor tudi Nemci so se na tej fronti borili na življenje in smrt, bojišče pred Verdunom je kmalu doživelo svoj žalostni sloves po vsem svetu. Zaradi izrednega zanimanja za ta film je priporočljivo, da si vstopnice nabavi vsakdo že v predprodaj.i od 10. dopoldne dalje. Film se bo ponavljal še jutri ob 14.15 uri ter zadnjikrat v nedeljo dopoldne ob 11. u— Zveza mladih inteligentov priredi v soboto dne 7. t. m. ob 10. informativni sestanek v mali dvorani Delavske zbornice. Vabijo se vsi interesenti (vseh inteligentnih stanov), da se sestanka udeleže. u_ Podporna zadruga drž. policijskih nameščencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani priredi 7. t. m. od 20.30 do 3. v prostorih hotela Uniona običajno letno prireditev pod pokroviteljstvom bana dravsse banovine g. dr. Marušiča v prid fonda pomožne akcije za brezposelne in fonda za podpore vdov in sirot članov zadruge. — Z ozirom na dobrodelni namen te prireditve se vljudno vabi cenj. občinstvo k udeležbi. Zabava bo prvovrstna, kakor tudi postrežba, za katero bo preskrbel restavrater g. Rist po eeni kakor v restavraciji. Svira želez, godbeno društvo Sloga. jazzband. Obleka promenadna. Srečolov a krasnimi dobitki. u— Nagrada za najboljšo oceno filma »Melodija 1000 otokov«. Kakor smo bele. žili je bila za oceno zvočnega filma iz Dalmacije (»Melodija 1000 otokov) razpisana nagrada v oblini 14 dnevnega brezplačnega letovanja v hotelu »Central« v Splitu Nagrado je razpisal lastnik hotela g. Mate Matič, Kakor nam sporoča vodstvo ZKD, je posebna komisija (predsednik ZKD direktor Anton Jug, notar Andrej Kuhar, prof. dr Rudo!* Kolarič in prof. Franjo Sič) v sredo ivečer ocenila 15 vposlanih spisov ter soglasno prisodila nagrado ju-ristu g Rudolfu Zorcu iz Ljubljane (Sv. Florljana ulica 26.), ki je ocenil film objektivno 8 propagandnega, kulturnega im tehničnega vidika. u— Zveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani ima v soboto dne 7. t. m. ob 20. t hotelu štrukelj svoj redni VARSTVO PRED INFEKCIJAMI GRLA IN PREHLADOM NUDI ZOBNA PASTA DBOGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica 396 občna zbor. Med drugim je na dnevnem redu predavanje dr. Janka Kostla, tajnika Zveze društev privatnih nameščencev, o najvažnejših vprašanjih obrtnega 'in pokojninskega zakona. u— Prebivalstvo dolenjskega predmestja se obvešča, da se je z novCm letom v poslopju mitnice na Dolenjski cesti 22 otvo-rila državna pošta in telegrafa in telefona-Ljubljana 8. Začasno posluje le pošta, v prihodnjih dneh bo na razpolago javnosti tudi brzojav, teiefan in javna govorilnica. , u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta samo še danes od 10. do 16. ure. Razstavlja 25 Likovnih umetnikov 125 slik in plastik. u— Nov zobozdravnik. V palači Du.nav na Aleksandrovi cesti je otvoril zdravniško ordinacijo dr. Vladimir Dolenc. Specializiral se je na dunajski zobozdravniški kliniki g. prof. Pichlerja po najnovejših metodah. Zobozdravnik je iz znane škofjeloške rodbine .in mu želimo mnogo uspeha! u— Sokolskj zvočni kino Ljubljana Vii. Danes nepreklicno zadnjikrat slovenski velefiilm »Triglavske strmine«. Predstave ob 11., 15.30, 16. in 20.30. Pride: Revna ko cerkvena miš«. u— Zahvala. Odbor Tabora se zahvaljuje u.radništvu v pisarni odv. dr. Vouka za 100 Din, k,i jih je darovalo v počastitev spomina na pokojno go. Marijo Saksido. u— American bar-buffet v Prešernovi uMci. V sredini mesta se bolj ln bolj uveljavljajo novi moderni obrati, avtomatični bufeti, delikatese, kombinirane s točilnico in slični lokali, v katerih se navadno ne poseda. Znak časa. Ljudem se vse nekam bolj mudi kakor v starih, zlatih dobah. V Prešernovi ulici je snoči otvoril znani restavrater g. Peter Košak nov svojevrsten lokal, bar-buffet. V lastni hiši je g. Košak uredil krasen prostor, seveda ob sodelovanju strokovnjakov. Prostori so opremljeni najmodernejše in zelo elegantno, pri čemer se je izkazala tvrdka Naglas in v stvari razsvetljave tvrdka Poljšak. Ze sinoči je zavrelo v novem lokalu živahno življenje. Ob nizikih cenah so si privoščili ljudje aperitive, dobrega vinca, obložene kruhke, narezke in zrezke in druge take dobre stvari, a tudi sladke torte, s katerimi je bila renomirama Košakova slaščičarna že doslej vedno dobro založena. u— Praporodova redna plesna vaja bo v soboto 7. t. m. v Trgovskem domu. G. Jenko bo nadaljeval z učenjem letošnjih novitet. Začetek točno ob pol 20., na kar opozarja zlasti začetnike. u— Damske zimske plašče ▼ vseh kva Mtetah od 240 Dim naprej ima na zalogi F. I. Goričar, Ljubi'ana. Sv. Petra c. 29. u— Sokol Vič ponovi v nedeljo 8. t. m. komedijo »Ugrabljene Sabinke«. Posebnih vabil se ne razpošlje! Za preproge nespremenljiva myrna volna Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana Iz Celja e— Preložena predstava. Repriza no-ve operete Radovana Gobca »Beg i z harema*, ki bi se morala vršiti danes v Žalcu, ]e zaradi tehničnih zaprek preložena na nedeljo 15. t. m- ob 15. e— Društvo kmetskih fantov ln deklet v Škofji vasi bo uprizorilo veseloigro »Pri belem ko-rajičkiu« v nedeljo, 8. t. m. ob 15. v posojilniški dvorani v Vojrciku in ne v Škof j i vasi, kakor so nekateri sklepali \z včerajšnje notice. e— Zborovanje čebelarjev. V nedeljo 8. t m. ob 9. dopoidtne bo v občinski pisarm na Bregu redni letni občni zbor čebelarske podružnice v Celim. Ob tei priliki se bodo sprejemala tudi naročila za neobdavčeni sladikor za pitanje čebel. e— Potovanje čez mejo. Pred'stoimištvo mestne policije v Celju ie lan.i izdalo 3S4 novih potnih listov in 17 osebnih legitimacij ter vidiralo 361 jugoslovenskih. 99 inozemskih potnih Listov in 11 passe-avantov. e— Tatvina sank. V sredo 4. t m. dopoldne je nekdo ukrade! iz neke veže na Mariborski cesti skoraj 200 Din vredne otroške sanke za 3 osebe. e— Umrli. V sredo 4. t m. je umrl v Za-vodati pri Celju 4 mesece star sinček va: rilca v cinkarni Karol Drobne; v četrtek 5. t m. pa na Bregu pri Celju 681etna občinska reva Marija Jelenova. Zobna praksa deotista CIRILA REICHA \ Ljutomeru REDNO ORDINIRA OD 8. DO 12. DOP. IN OD 2. DO 6. POPOLDNE, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 8. DO 11. DOPOLDNE. 1707 Prvotno smo mislili prirediti OBRTNIŠKI PLES v januarju, končno smo se pa zedinili za 4. FEBRUAR T. L., kar naj blagovoli obrtništvo vzeti na znanje. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. 1711 e— Mestni kino. Danes ob po< 17.. pol 19. io pol 21. zvočni film »Pesem ki ubija...!« / e— Danes ob 20.30 zaMjučni plesni ven- ček celjskih maturantov v Narodnem domu Iz Maribora a— Planinci prihajajo. Ze včeraj so z raznimi vlaki prihajali v Maribor mnogoštevilni zastopniki raznih planinskih društev iz Ljubljane, Zagreba. Sarajeva. Skop-lia in vse ostale kraljevine, da se udeleže velikega kongresa Zveze planinskih društev, ki bo danes dopoldme v dvorani hotela »Orel«. Ves Maribor drage goste in prifatelje prirode presrono pozdravlja in želi, da bi odnesli od tu in s pobeljenega zimskega raja — Pohorja najlepše vtise! a— Izreden lovski blagor. V izložbenem oknu nagačevalca Zierinigerja v Stolni ulici se je pojavil te dni nagačen planinski jereb, ki ga je ustrelil pred dnevi učitelj g. Kristan iz Slovenske Bistrice. Jerebova zimska obleka je snežno bela, rep pa črn. Družbo mu dela v izložbi tudi 120 cm dolga vidra, ki jo je ujel v začetlku decembra poslovodja Martinčeve tvrdike g. Sirk v Makolah pri Poijčanah. a— Če slepec zgrabi za palico. V sredo zvečer je v neki tukajšnji gostilni popivala veoja družba, katero je s svojim igranjem zabaval tudi znani slepec-rmraikamt Maks Klorrtpfer iz Mlinske ulice. Kmalu pa je nastal prepir in je nekdo med gosti raz-žalil tudi rr.v.zikanta, ki pa ie zgrabil svojo palico in udaril v smeri, ocJkoder je padila žaljivka. Zadel pa ni pravega, temveč jo je ne kriv nedolžen izkupil prav pošteno po glavi kleparski pomočnik Rupert Kobau s Pobrežia, ki je moral poiskati pomoč v bolnišnici. a— Okrožnemu sodišču sta bila včeraj Izrooena 311etna Rusinja Varnava Višn^ev-ska in ruski podpolkovnik Volkov, ki sta zapletena v neko politično afero, o kateri smo poročali pred dnevi. a— Od doma je odšla predvčerajšnjim zjimtraj tn a M. S. Ženska je majhne postave, oblečena ie bila v rjav plašč. Odišla KOŠAK (Glej inserat) Prešernova ulica je proti Dravski dolini. Komur je kaj znano o njej, naj to sporoči orožnikom v Studencih. a— Mestno kopališče bo danes od 8. do 12. odprto. Danes bo v parni kopeli pristop tudi za ženske. Iz Hrastnika h— Danes ob 16. vsi v Sokolskl dom na dobrodelno prireditev, ki jo priredi mladina obeb šol pod vodstvom učiteljice gdč. Pe-ternelove. Na sporedu so deklamacije, igra z bož Cno sliko itd. čisti dobiček je namenjen za najbednejše naše šolarje, zato prireditev toplo priporočamo! Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokol&kem domu predvaja danes ob 18. in 20.15 in jutri v soboto ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočna film »Pesem, poljub, dekle«. Predigra: zvočni tednik. Iz Trbovelj t— SK Trbovlje ima redni otoftni zbor v soboto 7. t. m. ob pol 20. v klubskih pro-storh. Dolžnost članov je, da se zibora pol-številno udeleže. GROSUPLJE. V nedeljo 8. t. m. ob 15. se na slovesen način otvori zimski kmetijski tečaj v Grosupljem. Tečaj se bo vršil v drž. osnovni šoli in bo trajal do 2. februarja 1933 (svečnica). Predavala bosta vsako nedeljo in četrtek od 15. do 18. po 2 predavatelja; po vsakem predavanju pa se bo vršila diskusija. Glavni predmeti so: Travništvo in pridelovanje krme, živinoreja in mlekarstvo. Predavalo bo 6 kmetijskih strokovnjakov. Tečaj je namenjen za kmetovalce iz Gmsuolja in so=ednib občin. KINO LJUBLJANSKI DVOii Telefon 2730. Harry Piel v sijajni pustolovščini kot gasilec v filmu Ljudje v ognju Predstave danes ob 3., %5., 6., in 9. uri zvečer Najnižje cene Din 2.—, 4.— In 6.— SOKOL Sokolsko društvo v Tržiču namanja, da se vrši letna redna članska skupščina (občni zbor) v soboto 7. t. m. ob 20. v So-kolskem domu. Sokolsko društvo Maribor IL, Pobrežje opozarja in prosi vse one dane, ki še niso poravnali članarine za leto 1932., da to store v nedeljo 8. t. m. od 9. do 12. pri inka-santu v dvorani br. Renčelja na Pobrežju. Naj n hče ne izostane. Repertoarji DRAMA. Petek, 6. ob 15.: Voda. Izven. Znižane cene — Ob 20.: Carjevič Aleksej. Izven. Znižane cene. Sobota, 7.: Utopljenca Izven. Znatno znižane cene. OPERA. Petek, 6.: Pri belem konjičku Izven. Sobota. 7.: N'žava. Premiera. D. ŠENTJAKOBSKO GLRDALISČE Petek. 6.: Ve<»eli dan ali Matiček se ž.eni. Nedelja, 9.: Veseli dan ali Matiček 6e ženi Zadnjič v sezoni. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 6. ob 15.: Moie dete. Znižane cene. Zadnjič. - Ob 20.: Celjski grofje. Znižane cene. Zadnjič. Sobota. 7.: Pri belem konjičku. C. GLEDALIŠKE V MURSKI SOBOTI Sobota. 14.: Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-re. Gostovanje Narodneea gledališča iz Maribora. Šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena velikega zavojčka Din 15; cena malega zavojčka Din 8. Nadaljevanje pokalnega furnirja v prid brezposelnim Danes nastopita na igrišču Hermesa ob 13. Slovan in Grafika, ob 15. pa Svoboda in Jadran, čisti dobiček je namenjen brezposelnim igračem, zato posetite tekme v čim večjem števJu. Za prvenstvo Ljubljane in dravske banovine v tabie.tenisu so prijave zelo številne in bo tekmovanje prekašalo celo drlo državno. Turnir se prične jutri ob 14. v dvorani OUZD. Prijave se sprejemajo še danes do 20., nakar bo žrebanje v kavarni Evropi. Ugodna »muka na Jezerskem. 5. jaouar-ja (poročano ob 15.). Včeraj zrvečer in danes zjutraj je prvič po novem letu nekoliko posegel jug v Zgornje Jezersko, kjer ie vzel tudi nekaj pršiča, toda ni škodoval planini na Anclovem v AlpsOri dolini, na Ravenski kočni in na severnih pobočjih Grintovca in Skute. Danes popoldne se je zopet zjasnilo in je pritisnil mraz z meglo, tako da bo jutri smuka izvrstna. Na idealnem smučarskem vežbališču na Anclovem leži kot doslej tri prste sreža na podlagi 18 cm. Kdor tega noče verjeti, naj pride na Jezersko, da si na lastne oči ogleda to čudo! Za poročilo jamči znani naš Badjura. Koturaški savez kralje\-ine Jugosia\n')e Triglavski pododbor v Ljubljani, javlja vsem članom in prijateljem kolesarskega športa, da bo danes popoldne pri Slepem Janezu razdelitev nagrad, skupno z MK Ilirijo. Vsi člani, športniki in prijatelji kolesarskega športa naj se v čim večjem številu udeleže. Table tenis na Viču. Prijatelji tega športa naj se zglase danes ob 14. v restavraciji Amerika, da se pomenimo glede osobja in mesečnih prispevkov. Vsakemu se dovoli vstop tudi naknadno. Službeno iz OZDS. Delegirajo se za tekme 6. t. m. na igriš&u Hermesa: ob 13. Slovan : Grafika g. Pevalek, cb 14.30 Svoboda : Jadran g. Kramaršič; v nedeljo 8. t. m. na igrišču Hermesa: ob 13. Grafika : Jadran g. Betetto, ob 14.30 Svoboda : Slovan g. Deržaj; igrišče Korotana: ob 14.30 Hermes: Korotan g. Mahkovec. Primorje (nogometna sekcija). Danes od 13.30 naprej strogo obvezen trening za prvo skupino na igrišču. SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 14. naj bodo igralci na igrišče Hermesa v garderobi: Gorenc, Klopčič, Kobal, Boncelj I., Habicht L Bogme. Bervar, Lave, Podhra-fcki, Starman Vili, Veljkič, Ozebek Boncelj II; reditelji Hafo cht H., Saje, Janežič II., stranski sodniki Mtizlovič. V nedeljo ob 14.30 igra isto moštvo na igrišču Hermesa s Slovanom. ŽSK Hermes. Redni občni ztoor bo v nedeljo 8. b m. ob 8 30 v salonu pri Keršiču. SK Grafika Cb 12. naj bodo na igrišču Primorja v garderobi igralci Pavlica. Me-kina, Novak, Žagar, štupca I., Pipan, štrukelj, Potrata. Katarič, štromaier, Trobev-šek, Vrčnik, stranski sodnik B^ksr. Igramo ob 13. na igr šču Hermesa proti Slovanu. Kofce, 5 januarja: temiperatura —5, ▼ višini sonce, smuka na sončnih straneh dotora. Kolinsko vodo in parnim točimo na litre.- oziroma dkg v vseh dišavah; steklenico je prinesti seboj. Parfumerija URAN, Mestni trg št. 1L TEHNIČNI BIRO ARH fVAN ZUPAN LJUBI__dana ORADISCE SI 13 Marsikdo, ki tma novo biSo, »e Vam pritožaie. Poeiopie n{ tako, kakor si jra je želei; preko račil je proračun in fra seda' teži dolg Vse le dkrbi. r lasti pa denar si prihranite, it imate dober ln ekonomičen načrt In strokovno pradbeno vodstvo. 'tir. Zvočni kino IDEAL Senzacija, kakršne Se nI videla Ljubljana! Film, v katerem sodeluje na tisoče Indijancev! Napeti prizori, da človeku oledeni kri v žilah! Velenapeto, zanimivo in pusto-lovno! Indijanc pridejo! V glavni vlogi kralj kovbojev, sloviti Tim Ms Coy Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnice si nabavite v predpro-daji od 11.—13 ure osoodarstvo — KOn^urzl in prisilne poravnave. Dru-fttvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 31. decembra L 1932. naslednjo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na 1. 1931.): Otvor. jeni konkurzi: v dravski banovina 8 (4), v savski 5 (5), v vrbaski 4 (—), v primorski 1 (3), v driashi 4 (7), v zetjakd 2 (2), v dunavski 15 (11), v moravski 7 (3), v var-darski 7 (3), Beograd, Zemun ln Pamčevo 3 (1). Otvor jene prisilne poravnave izven konkurzi: v dravski banovini 12 (15), v savski 21 (15), v vrbaski 1 (1), v primorski 5 (6), v drinski 6 (10), v zetsiki — (—)_ v dunavski 8 (23), v moravski 1 (2), v vardanrki 1 (1), Beograd. Zemun in Pan-Cevo 4 (3). Odpravljeni konkurzi: v dravski fcanovini 4 (2), v savski 3 (2), v vrbami — (—)> v primorski — (1), v drinaki 12 (2), v zetski 1 (1), v dimavski 9 (9), v moravski 6 (11), v vardarski 6 (1), Beograd Zemun in Pamčevo 2 (5). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 15 (4), v savski 26 (8), v vri?a9ki 4 (1) v primorski 7 (1), v drin-s'd 8 (4), v zetski — (—), v dunavski 12 (9), v moravski — (1), v vardarski — (—Beograd. Zemun 'n Pančevo 10 (—). = Mariborski denarni zavodi so znižali obrestno mero. Mariborfski denarni zavodi: Mestna hranilnica, Hran lnica dravske bano-v;ne. Posojilnica v Narodnem domu. Spod-nie^tajenska liudska posojilnica. Mariborski kreditni zavod. Jugoslovanska hranihrca in posojilnica. Staiereka hranilnica in oopoiil-nica- Hranilno in posoflno društvo delavcev in Krekova posojilnica v Mariboru so s 1. t m- znižali obrestno mero ra hranilne vlo-ee in oosoiila za en odstotek. — Veliko zborovanje obrtnikov bo v nedeljo 8. t. m. ob 15. v dvorani s. Forteia na Vodah. Na dnevnem redu bodo poro^la o gospodarskem položaju obrtništva, obveznem obrtniškem zavarovanju, novem obrtnem zakonu, šušmarstvu in protiukrepih in slučajnosti. Poročevalci pridejo iz Ljubljane hi Celia. Obrtno društvo iz Trbovelj poz:va obrtn ke. da s»e v čim večjem številu udeleže zbora. 5. iannarja Na Ifublisriski borzi »o popustili tečaji deviz na Amsterdam. Berlin, Bruselj. Ne-\v York, Prago in Tnst Le Par z je bil neznatno čvnstejši. Curih in London sta nespr^ meniena. V privatnem klirinmi je bil avstrijski šiling zaključen po 9.025. Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda nespremenjena. Za koso se je zaključevala r>o 233. 2:10 in 235. za februar na po 210. 7*'» Blair je zabelfšil ?a-kliuček p« 40 bem-luške pa po 33 Obe Blairovi posojili sta bili evrstejši. Hovize Ljubljana. Amsterdam 2314.01 _ 2325.37, Berili 13K6.8U—131 • t>ti bruse!; 2. '5, Amsterdam 208.775. Berlin 123.35, Sofi 'a 3.75. Praga 15.07, Varšava 58.15, Bukarešta 3/13. Hfpkti. Ljubljana. 7®/* investitfisko 42 — 45. 8®'» Blair 38 — 0. 7'/» Blair 38 — 40. Vojna škoda 230 _ 240. Zagreb Državna vrednote: Voina škoda za februar 209 — 212, 45, r/t Blair 40—41, za kaiso 230 235. 13.66—13.67. Rž: z« marc 7.04—7.05. Tur-šKca: za maj 7 70—7.72, za julij 8.10—8.12. -}- Chicago (5 t, m.). Začetni tečaj.: pšenica: za marc 46 405, za maj 46.25, za julij 47405; tursčica: za mane 27.25, za maj 28.50. za september 29.69. -j- Winnipeg (5. t. m). Začetni tečaji: pšenica: za januar 46.135, za maj 47.50. + Ljubljanska borza (5. t m.) Tendenca za žito čvrsta Nudi se pšenica (sloven ska postaja, mlev. tarifa, plač. v 30 dneh V. baška, 76 kg po 222.50 - 225: baška. 77/78 kg po 227.50 — 230: baška. 79'80 kg 232.50 do 237.50; koruza (slov. postaja, mlev. tarifa): baška, času primerno suha po 100 do 102.50. za ianuar 102.50 - 105. za februar 105 _ 107.50: moka (slovenska postaja): >0< 355 — 360: banateka >0« 365 _ 370 + Novo9adska blagovna borza (5. t m ) Tendenca za pšenico in moko čvrsta. Promet 37 varonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad 180 — 185: okolica Sonibor 177.50 do 182.50- gorniebaška in potiska 182.50 do 187.50: baška. ladia Tisa 187.50 _ 192.50; aornjebanateka 177.50 — 182.50; srein&^a 180 _ 185. Tiirščica: baška in sremska garantirana 53 — 55; za januar 53 — 55; za marc-inaj 68—70. srpmska za marc-maj pariteta Indjija 68—70: baška 'n srem^ka sušena 61 - 63. Moka: baška in banaHo >02c 270 -280; 250 - 260: >6* 205 -r- 215: >7« 15o do 165: »8« 80 .— 82.50. Oves: baški in srem-'95 _ 97.5O Jefmen: ba5Vi. 75 kg 91 do Otrobi: baški pšenični. brez vreč 56—58 Fižol? baški in ererrwk: beli. brez vrec 1*4 do 118. Borza bo zaprta do 10. t. m. ŽIVINA + Zagrebški tedenski sejem (4. t- m.) Dogon precejšen. Večje povpraševanje 00 prascih in debelih svinjah, ki so J m cene poskočile. Cene za kg žive teze: bikom i. do 3-75. kravam za mesarske svrhe 2.0O do 2.75, kravam za klobase 1.25 -J l«ni-cam za metrske »vrbe 3-50 - 3.75, volom I 4 50 - 5, volom II. 3 50-4. nitanmi sviniam 7.50 _ 9 neotanim 6 - 6*0. tel-tom 5 — 6 Din. Konii so bili po 800-2000 Din za par. Dalie «0 se trgovale zadane sreimske svinie po 10—11 in zaklana tele-7—8 Din za k? mrtve teze. _ KOL.INSKO VOF»0 parfum v vseh dišavah in ustno vodo dobite odorto do nizki ceni če prinesete steklenico s seboj. Parfumerija UHAN Ljubr^ana. Mestni trg 11. RAZPIS Restavracija Grand hotela Union v Ljubljani §2 odda s 1. aprilom £933 v najem. Reflektanti s kvalifikacijo in primerno kavcijo naj pošljejo ponudbe s popisom dosedanjega udejstvovanja in prepisi referenc do 20. januarja 1933 na podpisano družbo. Natančnejša pojasnila se dobijo pri podpisani družbi, Miklošičeva c. 1. Ljubljana, dne 29. decembra 1932. „UNION" hotelska in siavbinsha d. d. šlager teh dni v Ljiiblfani. 15440 7"1 « invest;ci jsko 41 8" n Blair 41.50 _ 45. 7°/o posojilo Državne hipotekarne 42 — 46. 6®'n begluške 33 — 34: industrijske vrednote: Narodna šumska 20 do 30. i?'s 3— bl„ Dubrovačka 220 bi.. Tm-p^ks 50 rien.. Levaonioa Osijek 250 člen., Drava 260 den., i^ečerana Osijek 180 bi., Trbovlje 175 — 190: bančne vrednote: Na-r->'!na 4000 — 4500. Privil. njrrarna Z20 do 230. Beograd. Vojna škoda proiiiptna zaključka 2>J8 in 234. za februar zaključek 210. 7°/« investicijsko 51 bi.. 6,;fi begiučke zaKiiucna 34 in 33.25, 8°'o Blair 44 bi., 7»/„ B!a r >8 do -12, 7° o posojilo Državne hipotekarne 41 do 46. Narodna zaključek 3920, Privilegirana agrarna zaključka 227 in 222. Beograjska borza bo zaprta do 10. t. m. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.60, ^taats-eisenbahnge^. 15.31. Trbovlje 20.25, Alpine-Montan. 11-60, Seoerana 20.50. Blagovpp ^s^išža ŽITO. -4- Bucfirapeštanska terminska borza (5. t m.). Tendemoa prijazna. Promet slab. Pšenica: za marc 13JO—1331, za maj želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. MOLROCE posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN capetnik. Mestni trg štev. 13- Ugodni n a-K u p morske trave, žime, cvilha za modro-ce in blaga za prevleke pohištva. zaka], da bi grenil Vaše življenje? Z aparatom »Orthodor* pcpra\iie zanesljivo vsak kakorkoli izkažen nos kakor izkrivljen, debel. Mr >k, dolg. sedlast, top in nos z izrastki itd. in daste s tem obrazu lep ln plemenit izraz. OrtUo-dor se da precizno prilagoditi vsak; obl.ki in ve likosti nosu dam, gospodov in otrok 90 Din. Rdečica nosu ln obraza vas zelo kazi, a to lahko odpravitetako enostavno in zanesljivo s spe-cljalno kremi- za pob;e-denje »A« 50 Dm Preparate Schioder-Schen-ke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) »Om-nia« oddelek 1/6, Zagreb. Draškovičeva 27. — Zahtevajte brezplačno Uustrovan cenik! EUMAE FSIANC, splošno čevljarstvo MOSTE, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama) Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479 »TlilBUNA« F. B. L*, tovarna dvokolea u» otroških vraiAkov, Liubliana. KarlovAk« a i izdelujejo se naj novejSi modeli otro6k>h .n gr&t niti vozičkov, tri-lklji. razna oatno-^ejša dvokoiesa, šivalni stroji m .notorjl. velika izbira. Najnižje cene Oenikl fraiko raznih dimenzij kupujem in prosim po- nudb: Jas. Oso2in, Laško Vsem svojim cenj. znancem, prijateljem ln ostalemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzela staroztiaaso gostilno v hiši g. Per&asta, L|tsM|aisa, Krekov trg št. 11, katero je vodi! do sedaj g. Košak. Nudila bova prvovrstna, izbrana dolenjska in štajerska vina, kakor tudi topla in mrzla jedila, vedno sveža, vsak čas na razpolago po najnižjih cenah. Se priporočava A. E. Kletsseneič z dobrimi skušnjami v obratu po možnosti v industriji tekstilij dobi nameščenje v večji tekstilni tovarni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »720«. 1747 ZAHVALA. Za neštete dokaze iskrenega sočutja katerih smo bili deležni ob izgubi našega ljubega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Antona Braza in za poklonjene vence in cvetje se najlepše zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni č. g. dekanu za tola-žilni nagovor ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji potL Laško, dne 5. Januarja 1933. 1749 Žalujoči ostalL HI^lllllI ISIIISk Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naš ljubljeni papa, soprog, stari atek, stric in svak, gospod osar žandarmerijsld postajevodja v pokoju, gostilničar, posestnik, predsednik Posojilnice it-tL, v četrtek, dne 5. januarja 1933 po dolgi mučni bolezni ob 16. uri v 76. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, za večno zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bo v soboto, dne 7. januarja ob pol 16. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Rajbenborg ob Savi, dne 5. januarja 1933. Žalujoči: Josiplna, soproga; Fini, poroč. Knapič, Dorči in Mirko, otroci; Žuka in Cilka, sinahi; Viktor Knapič, zet. CREPE CARREAU modna svila 90 cm široka za obleke ln bluze PIQUE AJOUR hvaležna vrsta svile 80 cm široka za obleke......* • s CREPE DE CHINE modno pikčast CREPE MAROCAIN teža čista svila 95 cm široka ...••> CREPE DE CHINE čista svila 98 cm široka . . » ■ • CREPE DE CHINE v vseh barvah CREPE LAVARLE čista svila za fino perilo . . . » * SATIN LAVARLE luksus-vrsta za perilo, čista svila, 95 cm široka...... . . CREPE SATIN 42 38 »5 T5 85 105' 75'' OUVAN LJUBLJANA Mests&i trg 24 specijhlna trgovina modernega okovja zapohištoa StUzd.nad /pcLbljjcino omto Ij laitoi pn^pebM »rol Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena soproga, mati, sestra, tašča, gospa Frančiška Colja roj« soproga železničarja danes, dne 5. t. m. po dolgi mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 7. Januarja 1933 ob 2. uri popoldne od doma žalosti Galjevica št, 210 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. Januarja 1933. Globoko žalujoči ©stali. 'J- Umrla nam Je danes po kratkem trpljenju naša ljubljena mama, oziroma stara mama, tašča in sestra, gospa Roza Coretti vdova vojaškega računskega svetnika Pogreb se vrši v soboto ob pol 16. ir mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor-Beograd-Gradec, dne 5. januarja 1933. Rodbini Coretti in Medved. kokošje, pur Je. gosje in ra£je, naravno. s strojem fiS^eno In čehano. dobavlja * vsaki tnnožini to po najnižjih cenah Telefon 59. 60. 3, 4. Telefon 2059 PREM00 šaha drva POGAČNIK otiorlčeva ulica §t. S zimska, lepa, od Din 2.50 naprej stal-10 na zalogi pri Gospodarski zvezi Oblastveno dovoljena Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manufak turnega blaga izpod naba\-ne cene. Izkoristite to priliko in si naba vite blago, dokler traja še zaloga. Oblačilmca »ILIRIJA" Ljubljana, Mestni trg 17, I. nadstr. OGLEJTE SI ZALOGO' OGLEJTE SI CENE! 1549. Iz življenja in sveta Kaj nam je letos usojeno^ Trije slavni proroki napovedujejo važne dogodke Londonski >Su»day Dspatch« je objavil v svoji novoletni številki uvodnik s prorok-bami »treh modrih«, ki jih sporočamo našim čiitateljem deloma po poročevalski dolžnosti, deloma zaradi njihove nesporne zanimivosti. Prvi prorok je znani angleški astrolog' dr. Francis Rolt-WheeIer, ravnatelj astrološkega instituta v Kartagini (Tuniis). Dr. Wheeler je o astrologi j. napisal že več ko 60 znanstven h del in je prvak sodobne astrologije. Po mnogih opazovanjih in primerjavah političnih dogodkov preteklih let je dr. Wheeier postavil naslednje napovedi za tekoče leto 1933.: Anglija si bo gospodarsko opomogla. Kontrola svetovnega denaratva se bo iz New-Yorka zopet vrnila v London. Francija bo gospodarsko mnogo trpela in do prisiljena poveriti vlado socialistom. Izgubila pa bo mnogo denarja v trgovini z Rusijo, osob to močna bo kriza v francoskem vinogradništvu. Nemčija bo silno povečala svojo izvozno trgovino. Predsedniku Hindenburgu so dnevi šteti; najbrž bo umrl že poleti. Vendar pa Hohenaolernci še ne pridejo letos na prestol. Italija bo močno trpela zaradi nesloge voditeljev fašizma. Mussolini bo prisiljen k mnogim kompromisom ter bo moral svojo moč deliti s svojimi sodelavci. Švica bo prišla v velike gospodarske težave, kot posledica teh se bo pokazalo ogromne izseljevanje kapitala in ljudi. Češkoslovaška in druge vzhodne evropske dežele bodo vživale blagodejen m'r. Jugoslavija bo izvedba popolno konsolidacijo. ker so njene težkoče že prekoračile višek in so na odločnem upadku. Rumuni jo bo nemilo zadela smrt vplivne osebnosti, ki bo umrla pod zagonetnimi okoln ostmi. Rusija bo sklenila ugodne trgovske pogodbe z raznimi državami, toda pod novim diktatorjem. Stalin bo padel že ob koncu pomladi. I n d i j a bo med zmernimi nemiri priSla do popolnega notranjega miru.. Kitajska bo postala komunistična, toda nje komunizem se bo taprevrgel v orientalski nacionalizem, ki bo imel le na videz znak naprednega pokreta. Japonska bo prisiljena k reviziji mandžurske pogodbe, vendar bo ta iapre-memba le navidezna. V Tihem oceana bo zvenelo bojno orožje. Zed; njene države bodo hudo trpele. osobito kmetijstvo bo težlko prizadeto. Brezposelnost bo še narastla. Dolar bo padel in uvedena bo inflacija, zaradi pretežkega dela bo predsednik Roosevelt hudo zbolel. Za astrologom govori n«merok>g EJMffia- ne Beckvrith Kirk. Numerolog'ja je nauk o številkah, ki je bil visoko raizvit že v starem Egiptu. Babilonu in Ktajiu. Po teh naukih imajo štev:lke poseben viibratorni vpliv na življenje človeštva. Numerologija deti leto na posamezne skupine mesecev in Kirk je na tej podlagi dognal naslednje: Od januarja do aprila bo slaba doba za finance, zlasti ob koncu januarja in ob začetku februarja bo velika kriza za angleški funt: padel bo in bo dosegel strašno nizko točko, najnižje bo notiral med 30. januarjem in 21. februarjem. V Ameriki bo breposelnost še močno narastla, v državah juga in srednjega za,pada. V Rusiji pride do gladovne vstaje, nastopil bo nov režim pod vodstvom srednjih slojev in d4-jaštva. V Nemčiji bodo finančne afer« vznemirjale javnost v začetku marca. V splošnem bo svet utrpel velike izgube zaradi mnogih požarov. Od majadojulija gospodareče© stanje Sveta se bo znatno zboljšalo, čeprav bo mnogo znamenitih ljudi umrlo. Maja in v začetku junija bo mrzlo in deževno vreme. Na pariški, londonski in newyorški borzi nastopi kratka doba špekulacij. Od julija do septembra bo »vet prevzela divja spekulac ja z vrednostnimi papirji. Kdor ne bo hotel izgubiti, bo moral prodati papirje pred 21. avgustom. Nekoliko odličnih oseb bo umrlo med 21. in 23. avgustom, tudi neki odlični bančn k bo med njimi. Avgust m september bosta v znamenju krize. Od oktobra do decembra se bo gospodarstvo spet zboljšalo in bo trajalo do konca leta. Breziposelnost bo pojemaj a. V Rusiji bo prišlo do krvavih prevratov, k; bodo zlasti v Leningradu in Moskvi dosegli svoj višek Iz njih bo izšel nov režim. Tretjo prerokbo je oznanila gosipa Dow-nova, ki pa je po lastnih izjavah samo zapisovala napovedi nekega dijaka staro-aleksandrijske šole filozofa Joarmesa. Njene prorokbe so stare preko 2000 let. Aleksandri jski dijak je gosipe Downovi zaupal naslednje: »L 1933. bodo glavne nesreče zadele Ameriko. Francija in Zedinjene države bodo v napetih odnošajih. Anglija je storila prav, da je plačala svoj dolg Ameriki. Splošno stanje v Evropi se bo zboljšalo, toda zelo počasi Na vsak način položaj ne bo slabši, nego je danes. Pač so na obzorju razni nemiri, toda vojne v Evropi ne bo za bližnjo bodočnost, človeštvo se bo otreslo materializma in vrnila se na« bo vera v nadzemske vrednote«. Kladivo je ne razbije Auerjeva tvornica v Oranienburgu je začela izdelovati maske proti plinu, ki jim ni mogoče razbiti stekel niti s kladivom. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Japonci groze s pohodom na Peking Angleške nobflitacije Za nore leto je angleSkl kralj povnfg-nfl oeflo vrsto odličnikov v plemenitaški stan. Najzanimivejše poplemenitenje je nedvomno imenovanje 851etnega Walterja Runcimana, očeta sedanjega trgovinskega Hataman Gate, glavno vhodišče v ogroženo kitajsko prestolnico Lord VValter Runciman ministra, za sira. V tako visoki starosti ni bdi še noben Anglež poplemeniten. Kljub temu pa lord Runciman ne bo starosta gornjega doma, ker ga prekaša po letih vikont Halifax, ki šteje zdaj 93 let Runciman je večkraten milijonar. Svojo karije-ro je začel s tem, da je v 12. letni zbežal z dama na morje. Služ I je prvotno za tedensko mezdo treh šilingov, pozneje pa je postail brodolastnik in predsednik najznamenitejših angleških paroplovnih družb. Nič novih uradnikov v Franciji Novo leto je prineslo francoski mladini neljubo razočaranje. Pariška vlada je izdala dekret, v katerem stoji, da se v letošnjem letu ne sme nastaviti niti en nov uradnik. Sprejeli pa ne bodo v sluižibo tudi nobenega poklicnega vojaka. Ta ukrep je hudo prizadel mlade ljudi, ki so že računali z uradniško ali vojaško kariero. Doslej Je namreč bil običaj, da je vlada vsako leto nastavila 4 do 5000 nov h uradnikov in oseb vojaškega poklica Ukrep pa ima svoje čisto socialno ozadje: francoska vlada se hoče s izvajanjem teh odredb izogniti redukcijam uradniških prejemkov. Kaj je z „Maliginom" ? H katastrofi ledolomilca na polarni odpravi 2e nekaj dni vznemirja svetovno javnost vest, da se je na svoji polarni vožnji ponesreči! znani ledolcenilec »Maligm«. Črnogleda poročila vedo celo povedati, da se je ladja potopila z vso posadko, ki je štela 100 mož. radiotelegrafist storil. Toda klici SOS so odmevali le kratek čas skozi zrak. Kmalu so popolnoma obmolknili. Po nekaterih vesteh je prišel do »MaH-gina« prvi ledolomilec »Sodov«, čigar po-sadka je pregledala ponesrečno ladjo is Zvesta mačka V VrSovicah pri Pragi je bila te dni obveščena policijska stražn ca, da je slišati iz nekega poslopja strahovito mačje mijav kanje. Stanovanja, iz katerega so prihajali glasovi, ni mogel nihče odpreti. Slednjič je policija vrgla vrata s tečajev in vdrla v sobe. Našla je najemnika, nekega trgovca, obešenega na križu pri oknu. Mačka, ki je bila edina priča tega prizora, je pobesnela in so jo vjeli šele po napornih mukah. Ruski ledolomilec »Maligin« Ledolomttec, ki se je pred leti posebno proslavil z rešitvijo nesrečnih ostankov Nobilove ekspedicije, je po verodostojnih radiogramih trčil na svoji vožnji ob ledno grudo, ki je skrivaj brzeia z morskim tokom pod vodno površino. Sunek je imel katastrofalne posledice. Lediiik je preluknjal ladji trebuh pod vodno črto. Kapitan je takoj velel klicati na pomoč, kar je ugotovila, da je poškodba tako nevarna, da se je morala prekrcati z »Maligina« vsa posadka. Sprejeli so jo na krov »Sedo-va«, ki so nanj pretovorili tudi del tovorov z »MaJigina«. Obe posadki sta šli takoj nato na delo in sta začeli črpati vodo a preluknjanega trupa, da ne bi ledolomilec utonil, preden ga privlečejo v domačo luko. Izumiteljeva tragika V New Yorku se je zastrupil s svetilnim plinom Avstrijec Albert Scwarz, izumitelj kroglevarnega telovnika in brao-strelnega revolverja malega kalibra. Schvvarz, je živel v Ameriki od 1. 1900. in je prodal svoja dva omenjena izuma new-yorški policiji. Vzrok samomora je bila oeda. ----- Tožba proti Marleni Dietrichovi Paramountska filmska družba v Ameriki toži zvezdnico Marleno Dietrichovo za 200.000 dolarjev odškodnine, ker je prelomila njeno pogodbo. Sodišče ji je zaenkrat dostavilo opomin, da ne sme sprejeti nobene obveznosti pri kakšni drugi filmski družbi. Paramount pa je šla še dalje in je dosegla, da so ameriške oblasti prepovedale D etrichovi odhod iz Amerike, dokler ne bo ta zahteva do kraja urejena. Pravkar izišla številka ilnstrovane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti: Slika na ovitku: PETER 2MITEK: BRAKIR Naslovna slika: REBSTOCK: KMEČKA HIŠA POZIMI Rudolf Kresal: DOLGA NOČ (2) Dr. Franc Clber: O GOLŠAVOSTI (2) Dr. Božo SkerlJ: NA SEVER! Lewis E. L a w e s: ŽIVLJENJE IN SMRT V SING SINGU (2) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Jacques Cčzembre: TRAGIČEN NESPORAZUM (2) Inž. Jo s. Rustia: VARSTVO PTIC (1) OBISK V KELMORAJNSKI RADIO POSTAJI Frank Bučk; DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (2) EROTOLOCIJA _ Dr. Alojz Tur k: »PESEM OD LISABONE« — KAJ JE MIKROKLIMA? — RDEČI IN ZELENI SNEG — ZNAMKE PRIPOVEDUJE O (Država med Rusijo in Kitajsko) — ZMOTE, KI SE NE DAJO IZTREBITI — KOMEDIJA ŽIVLJENJA — ŠAH — Na platnicah: KRIVDA IN KAZEN V ZAKONU — ANEKDOTE — HUMOR »ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.-—, mesečno Din 8.-. Posamezne številke Din 2.--. Naroča se pri upravi: LJubljana, Knafljeva ul. 5. Premestitev internirancev z Liparskih otokov Kakor so listi že zabeležili, bo italijanska vlada 10. t. m. opustila taborišče internirancev na Liparskih otokih. Nesrečnikov, ki jih še drži tam v internaciji, pa ne bo poslala domov, ampak jih bo preue-stila drugam. Na Liparskih otokih je živelo povprečno 400 političnih nasprotnikov fašizma, med njimi so bili tudi ljudje naše krvi. Račun pa se Rimu ni obnesel. kajti režim je mora1 vzdrževati skoro za vsakega in-terniranca posebnega stražnika, ki je nadzoroval vsa njegova pota. Poleti 1930 so trije izraziti nasprotni ti fašizma pobegnili z Liparov. To so bili Lussu, Rosselli ta Fausto Nitti, nečak bivšega ministrskega predsednika. Vsi trije so skočili z otoka v morje in plavali do neke čeri, kjer jih je rešil neki francoski čoln. Kazenska kolonija na Liparh je stala rimsko vlado letno štiri milijone lir. Prekomorski polet Johnson-MoHison Letalec Mollisoo in njegova žena pripravljata za mesec marec Skupen pole* čez Atlantski ocean. ANEKDOTA Profesor ob bolnikovi postelji: »Imate precej močno mrzlico. Ali vas tudi žeja?« »Ah, poskrbite le za mrzl:co, gospod profesor, z žejo bom že sam opravil.« Vsak dan ena »Pomislite Caruso Je dobil nekoč za eoo pesem 100.000 Din.« »To ni nič. Jaz sem nekoč dobil pol milijona, da sem molčal.« Michel Zčvaco: 234 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Svetlost,« je dejal, »madame vam sporoča, da je kralj opoldne zapusti.1 Louvre! Kralj je namenjen semikaj, gospod; še trenutek, pa bo stal pred temile vrati!« Jehan je vse to slišal. Concini se je ozrl nanj z očmi. v katerih se je lesketal brezumen plamen. Blede ustnice so mu zadrgetale, a niso mogle izdaviti glasu. Nato je srdito zmajal z glavo, prekrižal roke na prsih in nepremično obstal na svojem mestu. Jehan je razumel, za kaj je šlo. Pogleda) .ie smehljajočo se Ber-tillo in Pardaillana. ki mu je hladnokrvno zrl v oči; in že je bi) njegov sklep storjen. Migni') je svojim trem tovarišem, naj izpuste Concinija. »Beži. Concini!« je velel. »Reši se — podarim ti življenje!« Bertillin smehljaj ie postal še slajši in nežnejši. Pardaillanovo hladno oko se je zaiskrilo. Concini ga je prepadeno pogledal in zaškrtal: »Jaz teb' ne prizanesem!« »Upam. da ne.« je z uničujočim prezirom odvrnil Jehan. »Reši se. Vzlic temu ti podarim življenje Beži!« In res je Concini zbežal, bolj zato. da bi ušel zvoku teh besed, ki so bile enake zaušnici, kakor iz strahu, da ga ne bi prijeli. Tedaj se je Jehan obrnil k Bertilli in s presunljivo nežnostjo dejal; »Pojdiva!« In Bertille, ki ji je obraz sijal od ljubkega zaupanja, je ubogljivo krenila z njim. Pardaillan in Jehan sta stopila dekletu vsak ob eno stran m jo odvedla proti vratom, ki so jih ljudje velikega profosa pravkar razbijali. Carcagne, Escargasse in Gringaille so stopali za njimi. Vsi so imeli rapinie v rokah, vsi so bili krvavi in prašni; vsem se je iskrila na obrazih odločnost, ki je morala zbuditi tudi v najsrditejšem nasprotniku spoštovanje in strah. Jehan je sam odpahni) vrata in jih odprl na stežaj. Pogled nanj in na njegove spremljevalce je bil tako strašen, da se je Neuvy, ki je že stopil proti njemu m iztegnil roko. nehote umaknil. Kraljevsika kočija je še vedno stala ob vhodu. Kočijaž in posti-Ijona so sedeli na svojih mestih ka«kor kipi. Na pogled bi bil človek mislil, da niti ne vidijo, kaj se godi okoli njih. K tej kočiji sta Jehan m Pardaillan krenila z Bertilk). Veliki profos se je bil osvestil. Skočil je pred vratca kočije, kakor da bi hotel zabraniti dostop, ter z osornim glasom in zmagoslavnim nasmehom iztegni) roko in izrekel besede: »V imenu kralja ste moj ujetnik!« Jehan mu ni odgovoril Po bliskovit« je položil meč iz desnice v levico in — kaikor mak) prej Concinija — s toli nepremagljivo močjo pahnil Neuvyja v stran, da se .ie opotekel prav tja med svmie strelce in sredi njih telebnil na tla. Nato je odprl vratca in z mehkim glasom, kakor da se ne bi nič zgodilo, velel: »Hitro noter!« Bertille je ubogljivo stopila v kočijo in se še enkrat ljubko nasmehnila zaročencu. Neuvy se je med tem pobral Ln peneč se od sramu in togote zatulil: »Tako mi krvi Kriščeve! 2e drugič se drzne ta obešenjak vzdigniti roko zoper mene! Nadenj! Primite to rokovnjaško svojat!« Jehan se ni zmenil za njegove besede, kakor da bi bil slep in gluh. S presenetljivo mirnostjo je pomagal Bertilli na visoko stopalo in v kočijo. Bilo je, kakor da bi videl in slišal samo njo. Ali, če on ni pazil na to, kar se je godilo okoli njega, so tem bolj pazili Pardaillan in njegovi trije tovariši. Ko so videli, da se obračajo strelci proti Jehanu, so Gringaille, Escargasse in Carcagne stopili nared in naperili meče, kakor da bi trojica volkov pokaizala ostre zobe. Pardaillan je zavihtel svoj rapir, da je zažvižgal kakor bič, ia kriknil: »Nazaj, ljudje, da se nfhče ne gane. komur je življenje drago! Gospod Neuvy, ta nova burika vas utegne drago stati!« Vitezove besede so bile tako oblastne rn ulamen v njegovih očeh in njegovem obrazu >e bil toli veličasten, da so strelci ne« odločno obstali in da ie Neuvy vznemirjem vprašal: »Kaj hočete reči. gospod?« Pardaillan je hladnokrvno vrnil vprašanje za vprašanje r bar - buffet ■fl vv«v slas cicarna NUDI: PRVOVRSTNA DOMAČA VINA, PTVO, VSE BARSKE PIJAČE KOT KAVO, CAJ, PUNC, AMERICANO, APERITIF, COBBLER, COCKTAIL, LIKERJE, BOWLE ITD., KOT TUDI NAJVEČJO IZBIRO GORKIH IN MRZLIH JEDIL. VSAK DAN DRUGE SPECIALITETE PRIGRIZKOV IN VECERIJ! VSE PO NAJNIŽJIH CENAH! PREŠERNOVA ULICA Sprejemajo se naročila najfinejših jedil, pijač, slaščic in sladoledov, kar se dostavlja na dom. NUDI: VSAK CAS SVE2E PUSTNE KROPE, NAJFINEJŠE ČAJNO IN DESERTNO PECIVO, MIGNON, SPECIALITETE S SMETANO, VSAKOVRSTNA PRILOŽNOSTNA PECIVA, ZMRZNJENE BOMBE IZ SMETANE, VSAKOVRSTNE SLADOLEDE. VSE V NAJMODERNEJŠI IZVEDBI IN NAJBOLJŠI KAKOVOSTI. VSE PO NAJNIŽJIH CENAH! NALOGA - REBUS Sredi najslajših božičnih iobrot, spomnite se malčki ubogih sirot! Stric, ki dobro pozna vsakoletno veliko udeležbo reševalcev ugank, je sicer pripravil običajne zaboje za razvrščavanje rešitev, toda letos je bilo zaradi velikega navala zabojev kmalu premalo in polnili so se še novi, kajti dospelo je nad 8 tisoč rešitev. Več dni je bilo več gospodičen zelo zaposlenih, da so se lahko dospele rešitve sproti razvrščale in tako pripravile pravočasno za žrebanje. Uspeh je strica zadovoljil v polni meri. Pravilnih rešitev je približno za V3, ostale pa so napačne in so se malčki, z njimi vred pa seveda odrasli, katerim rebus sicer ni bil namenjen, posebno trudili, da bi iztuh-tali, kaj predstavlja prva slika (rep, torej »sre«). Vse ostalo pa so lahko uganili in pomagali so si z rekom: Siti najslajših dobrot itd. Drugim je spet nagajala ura, niso se spomnili na nihalo, in so rek zaokrožili po svoje. Mnogo je tudi takih, ki so izpustili besedo »malčki«. Vse te rešitve smo seveda morali izločiti iz žrebanja. Izločeni so bili tudi oni reševalci, ki ne spadajo več med mladino, in pa oni, ld niso napisali točnega naslova. Tem stric to zelo privošči, ker so bili tako nestrpni, da niso prečitali dovolj jasnih navodil. Oscalo je nadalje še mnogo neodprtih pisem z raznimi označbami, kakor: božična uganka, nagradna naloga itd. Naročeno je bilo označilo »Rebus« in kdor se ni tega držal, ima pač škodo zaradi nepazljivosti. Kdor ni prišel v zaboje, iz katerih se je žrebalo, na] to pripiše svoji površnosti. Oni pa, ki so pravilno rešili in tudi poslali svoje naloge, pa niso bili izžrebani, bodo gotovo možato prenašali usodo, ki jim tokrat pri žrebu ni bila mila. Stric jih prisrčno pozdravlja in jim želi za življenje mnogo lepših in trajnejših uspehov, kakor jih morejo nakloniti uganke in žrebi. Navodila nagrajencem Oni, ki dobijo smuči brez čevljev, naj nam takoj pošljejo mero za smuči. Pravo mero dobe, če dvignejo roke kvišku ter zmerijo višino od koncev prstov do tal. Ta višina odgovarja dolžini smuči. Mero s svojim točnim naslovom naj pošljejo v prti kuverti takoj Oglasnemu oddelku »Jutra« v Ljubljani. Na kuverti in sicer v levi spodnji kot je treba zapisati: Mera za smuči. Pisma se lahko oddajejo tudi osebno v oglasnem oddelku >Jutra« v Šelenburgovi ulici št. 3. Nagrajenci, ki dobe smuči in čevlje, pa morajo poleg mere za smuči poslati tudi mero za čevlje, ki jo naj poskrbi čevljar, lahko pa se pošlje tudi natančen obris noge. Te mere naj se pošljejo ali pa oddajo tudi v oglasnem oddelku »Jutra« v šelenburgovi ulica št. 3. Ce se pošljejo, pa je treba v spodnji levi kot kuverte napisati: Mera za smuči in čevlje. Ljubljanski nagrajenci in oni iz bližnje okolice prevzemajo smuči in čevlje osebno, drugim pa se bodo poslale z železnico. Vse ostale nagrade bomo zunanjim nagrajencem poslali po pošti, le radio aparat je treba z legitimacijo prevzeti v oglasnem oddelku »Jutra«. Tam je treba prevzeti tudi Lubasovo harmoniko. S primernim pooblastilom lahko ti dve nagradi prevzame tudi kaka druga oseba, če se tudi sama primerno legitimira. Za smuški kroj, darilo tvrdke Lukič, 3e dobi nakazilo v oglasnem oddelku »Jutra«, kjer bodo ljubljanski nagrajenci in oni iz bližnje okolice dvigali tudi ostale nagrade in sicer vsak dan od 9.—11. ure. Ravnajte se točno po teh navcdilih, da bo šlo vse lepo v redu. Oni, ki dobe smuči in čevlje, pa naj hitijo s pošiljanjem mer, kajti specijalna delavnica smuških čevljev v žireh hoče izdelati najboljšo obutev v svoji nedvomni pravici do odlične reklame za svoje izdelke. Za dobro izgrotovilo pa je potreben primeren čas. Tvrdka A. Goreč, Ljubljana, Dunaiska cesta pa hoče z dobavo nepre-kosliivih smuči tudi utrditi svoj sloves nov?,od. kamor bo njene izdelke zanesla sreča žreba, ter mora imeti tudi dovolj časa za montiranje vezave po velikosti smuških čevljev. Oni ki dobijo nalivna peresa, pa ]ih nri šneciialni tvrdki A. Prelog v Wol-Fovi ulici lahko zamenjajo ftudi samo konice), da bodo vztrezali njihovi drzi in nisavi. I Žrebanja za rebus je dalo naslednji izid s Pleni čar Duško, Litija 51, prejme 4-cevni Philips radio apamtv ^očnjkj- LubL->ovo harmoniko pa prejme Mravljah Milan, Zrecepn Slov. Konjicah. Nevenka Voschnig, Kamnik, in Smole Saša, Ljubljana, Stan trg 2-m prejmeta po en fotoaparat kot darilo tvrdke fotomanufakture B. Gregonc, Ljubljana, Prešernova ulica. Fotoaparat, darilo fotomanufakture A. Kane, Židovska ulica prejme Oman Vera, Ljubljana, Tobačna ulica 18. Souvan Ferry, Ljubljana Mestni trg 24, pa dobi fotoaparat, darilo fotomanufakture, Tanko Pogačnik, Dunajska cesta. Darilo tvrdke A. Goreč, Ljubljana, Dunajska cesta, pet nagrad po en par kompletnih smuči, prejmejo naslednji izžrebanci: Karol Gracner, Ljubljana, Prešernova ul.; Drnovšek Janko, Brežice; Ivančič Anči, Kranj; Saša čeplak, Celje, Gregorčičeva ul. 3; Zvonko Jager, Ljubljana VIL Po en par kompletnih smuči tvrdke Kolfc & Predalič, Ljubljana, Prešernova ulica prejmejo: Robert Zemljak, Kočevje; Vinko Štrumelj, Trbovlje, Retje 45; Jereb Nada, Maribor, Mlinska 24; Vaško Berden, Zg. Šiška 148; Karol Jost, Ptuj, (naj pošlje točen naslov); Šelhavs Edvard, Škofja Loka; Ferdo Sommer, Maribor. Darilo »Jutra«, 10 parov kompletnih smuči in po en par spectjalnih smustah čevljev iz delavnic tvrdke Brata Naglic v Žireh pa dobijo naslednji izzrebanci: Rotar Zvonko, Glince C XII-8 pri Ljubljani; Janez Jurcec, Sv. Katarina, p. Trbovlje; Rado Trošt, D. M. v Polju; Milko Blagotinšek, Trebnje; Peco^ib Rihard, Gornji grad 6; Sedlaček Nevenka, Laško; Branko Grahek (Grabek), Kočevje, Dijaški dom; Angela Erbus, Ptuj; Anton Skrb, dijak, Kranj; Bocak ■Jurii Trzic Drugi fotoaparat, darilo fotomanufakture A. Kane, Ljubljana, Židovska uL, prejme Mira Juvan, Ljubljana, Dvoršakova ul. 3-IV. Fotoaparat, darilo »Fototehnike« Ljubljana, Prešernova uL 9, dobi Heda Meznačič, Ljubljana, Licej. Za privesek k nagradam 5 parov specijalnih smuških čevljev tvrdke Brata Naglič v Žireh, so bili izžrebani naslednji ugankarji, ki so bili ^žrebam za smuči: Ivančič Anči, Kranj; Robert Zemljak, Kočevje; Ferdo Sommer, Maribor; Zvonko Jager, Ljubljana VIL; Saša Čeplak, Celje, Gregorčičeva ul. 3. Kompletni smuški kroj, darilo tvrdke F. Luldč, Ljubljana, Stritarjeva ul., dobi Anton Skrb, dijak, Kranj. Darilo tvrdke V. Teokarovič & Comp. Ljubljana, Gradišče 4, loden za kompletni smuški kroj dobi Zvonko Jager, Ljubljana VIL __ Po en etui šestil, darilo tvrdke M. Tičar, Ljubljana, Šelenburgova ul. prejmeta Boris Košenina, Vransko; Per Branislava, Ljubljana, Maistrova ul. 14. Po eno nalivno pero tvrdke A. Prelog, WoIfova ulica prejmejo: Gabrenja Slavko, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18; Rado Lenart, Maribor, Tattenbachova uL 23; Majcen Janez, Mokronog, Dol; Ljudmila Pernuš, Kranj, Rožna ulica 92; Fendernik Marjan, dijak, Pragersko 49; Jelšnik Vlastimila, Krško. 10 knjig »Življenja in Sveta« v razkošni opremi dobi Fodransperg Oskar, Ljubljana, Karlovska cesta 15. Po en »Jutrov« album v razkošni opremi prejmeta: Zlata Leskovec, Beli Manastir, Baranja; Prekoršek Branko, Celje, Ipavčeva ulica 8. Po eno knjigo »Življenje in Svet« prejmejo: Nežka Strle, Ulica na Grad 1, Ljubljana; Srečko Kranjc, Vuhred; Kovič Fani, Litija 24; Srimšek Anica, Cerknica pri Rakeku; Franc Marine, Zagorica, Hrastnik; Alojzija Erbezmk, Vir, Domžale; Kuhar Stanka, Trbovlje L Loke 132; IvanetlČ Marko, Novo mesto; Marica Istenič, Vrhnika 155; Hočeva Tončka, gimnazija, Ptuj. Po eno knjigo »Tarzan« prejmejo: Hilda Razlag, Slatina, Radenci; Rebernik Boris Kragujevac, Radnička kolonija 18-72; Stenic Milan, Dobliče pn Črno-melju; Vida Hočevar, Ljubljana, Vrstovškova ul. 26; Langus Vladimira, Šoštanj; Dolžan Franc, Hrušica 38 p. Jesenice; Zabukovec Rudi, Senovo pri Rajhenburgu; Kopač Josip, dijak, Laško; Nagode Marija, Gor. Logatec; Etbin Rozman, Gotovi je pri Žalcu. . Po eno knjigo iz prispevka k nagradam Tiskovne zadruge v Ljubljani prejmejo: Edeltraut Goleš, Čret 25, p. Teharje pri Celju; Masle Vlasta, Rožna uL 17 Ljubljana; Verica Vovk, Bled, vila Vera 159; Jožica Schauperl, Vitanje pn Ce'iiu ■ Vrabl Marica, Maribor, Radvanjska 24; Bogo Jerše Laško; Knstof fet, Radomlje pri Kamniku; Vida Gostinčar, Dvorska vas pri Vel. Lascah; Pecovmk Josip, Slovenska Bistrica 135; Jožica Florenin, Polzela. Brezplačni abonement na tedensko revijo »Življenje in Svet« za L 1933. prejmejo: Melik Vasilij .Ljubljana, Mišičeva 23; Rihtaršič Žarko, Celje real. gimnazija; Bojan Gabrijevčič, dijak, Murska Sobota I. drz. real. gimn.; Podrekar Franc, Večna pot 15; Budič Sonja, Ljubljana, Domžalska cesta 11. Po eno zbirko (6 knjig) »Jutrovih romanov prejmejo: Franci Strus, Jesenice, Cankarjeva 3; Mitja Groznik, Hrastnik; Kaiser Gvidon, Dravograd; Fra-nica Legat, Cetinje, Hercegovačka 15; Mauer Tatjana, Rajhenburg 50; Milka Žitnik, Grosuplje 34; Kladnik Savo, Sevnica; Mimika Plohi, Ljutomer 182; Vera Šinkovec, Zenica, Drinska banovina; Fran jo Horvat, Ormož. Po en »Jutrov« album »Naši kraji in ljudje« dobijo ^ m • • v />«i___• Ljutomer; Slavka Vidic, Preddvor 32 pri Kranju; Manja Nosan, Trzic, Glavni trg 13" Kiršek Anica, Slovenjgradec; Miloš Šinigoj, Kumanovo, Zegligovska ul. 32- Gustav Raiterič, Žužemberk; Kralj Adela, Slo ven jgradec; Julka Stergar, Gotovi je pri Žalcu; Kobe Miloš, Novo mesto, Ljubljanska cesta 13; Jelka Avsec, Št Vid pri Stični; Josip Štibernik, Kočevje, Rudnik 291; Lea Pavlin, Ljubljana, Metelkova ulica 4; Eleonora Hrilovšek, Zagorje ob Savi; Knafele Stamena, Celje, Vrazov trg 6-H; Malči Trater, Skrovnik 5, p. Tržišče na Dolenjskem; Kolene Riko Novo mesto; Pavla Satler, Rače pri Mariboru; Nuška Valencič, Krška vas 33 pri Brežicah; Slavica Čemenka, Dol. Slaveči, p. Gornja Lendava; Elka Brezar, Kranj Kokrško predmestje 78; Mitja Schwab, Ljubljana, Cesta v Roz. dol. 44-1; Dušan Klemene, Maribor, Kamniška cesta 10; Jekler Branka, Prevalje; Pia de Paulis Ljubljana, Aleksandrova c. 14; Avgust Smole, Kranj, Kokrško predmestje 45- G^eti Pučko, Ljubljana VII, Velikovška 3; Dušan Bano, Vel. Bečkerek, generala Kovačeviča ul. 5; Grošelj Metka, Jesenice, Ciril Metodova ul. 7, Gorenjsko; Dragica Likar, Coron de la Ferronniere 129, Frais-Marais, Donai, Nord France; Alma Bešter, Ljubljana, Švabičeva ulica 15. Po eno zbirko, 10 knjig iz »Jutrove« mladinske knfžnlce, dobita: Werbnig Karol, Šoštanj, Cerkvena pot 6; Rožnik Rudolf, Košaki 15, pri Manboru. Po 4 knjige iz »Jutrove« mladinske knpžniee prejmejo: Perko Anton, mL, Ljubljana, Florijanska ul. 13-11; Žulovec Stanko, Vevče 10, p. D. M. v Polju; Antonija Zemljak, Št. Jernej, Dolenjsko. Po štiri knjige: Ivan Karnelutti, Cerknica; Narobe Silva, Vrstovškova uL 8, Liubliana, Mir je: Gradišnik Silva, Št. Vid pri Velenju; Zdenka Magdie, Lesce nri Bledu; Ivan Stres, Suha 38. p. Škofja Loka; Ivko Rumpret, Krško; Kupljen Ljudmila Trbonje, Vuzenica; Janko Vrenko, Krčevina, Praprotnikova ul. 11, Maribor- Niko Košenina. Ruše 16, pri Mariboru; Bojan Novak, Hercegnovi 3, Boka Kotorska: Viljem Majerhold, Mozirje; Fanči Duh, Št. Jernej 25, Dolenjsko; Ažman Cirila, Bled I; Marica Knaflie, Mlino 57, Bled; Karel Dravi - Knstelic Viktor, n. b. drž. real. gimn., Maribor; Kranjc Milan, Trbovlje II; Emica Bele. Novo mesto. Tavčarjeva c. 2; Viktorija Tome LjuM.iana,. Alešev-čeva 44; Dolžan Milena. Ljubljana, Glince, Rož. dol. VT-33: VMa Petrovi«, škof-liica mi Liubljani: Slavka Vera?.. Križovci pri Ljutomeru: Šla ipah Franc! L.J., Stari tre 9-TTI- Breskve .Tože LiubHana. švabičeva ul. 3- Hrovat Nnša. Ljubljana, Sv. Petra cesta 64-TI: Hahn Julij, Videm, Krško; Darja Skerjanc, Ljub-. Ijana! Vič, Tržaška cesta 15. Tolažilno nagrado po eno knjigo iz »Jutrove« mladinske knjižnice prejmejo: Zdenka Flis, Negova p. Ivanjci; Renčof Franc, Toplice pri Zagorju 30; Milica Kocmut, drž. real. gimn. Ptuj; Ljudmila Prelog, Boreči p. Križevci pri Ljutomeru; Medved Janko, Št. Vid nad Ljubljano; Marčič Alojz, Pragersko; danilo Oberstar, Sodražica 47; Mileč Kogej, Ziri 4, Gorenjsko; Božiček Franci, 2in nad Škof jo Loko; Brandner Janja, Videm ob Savi; Porenta Marija, Ljubljana, Tabor 13; Štefka Hribar, Dob pri Domžalah; Ana Fojkar, škofja Loka, Klobauseva uL 10; Mihič Slavko, Logatec; Ljudmila Sgerm, Ribnica na Pohorju; Mojca Pater-nost, Tržič, Gorenjsko; Golob Saša, Št. Jernej, Dolenjsko; Lojzek Lakota, Dovje, Mojstrana 61; Gregor Klančnik, Mojstrana 62; Pavlinič Franc, Ormož; Germ Štefka, Ormož; Drago Zabkar, dijak, Ormož; Pavla Sedlačkova, Slatina Radenci; Boris Gradnik, Domžale; Anica Železnik, Srednja Bistrica, p. Črenšovci, Prek-murje; Fran jo Hauptman, Gorica, p. Petrovče pri Celju; Debel jak Jože, Škrlo-vica 6, p. Vel. Lašče; Marica Erker, Meža 30 ob Savi; Franica Kresnik, Libeliče pri Dravogradu; Podlogar Rudolf, Konjice; Bilina Saša, Slov. Konjice; Pepca Požar, Sela p. Dobova; Lojzi Koller, Sevnica ob Savi; Zinka Gliha, Kostanjevica 12, Dolenjsko; Zora Kokošar, Vinkovci, kolodvor; Arko Ema, Ribnica, DoL; Sraker Marjan, L razr. real. gimn., Kočevje; Požar Duša, Boh. Bistnca; Lan-gerholz Fran jo, Medvode 9; Omejec Slavko, Št. Vid nad Ljubljano 87; Marjan Pirnat, pri g. Jazbinšek, Mežica; Magdič Adolf, Pragersko; Kumer Gabnjel, Pragersko; Kukovičič Franc, Krško; Mišič Mihael, Dob pri Domžalah; Grabnar Tončka, Št. Lambert 7, Sava pri Litiji; Minka Bartel, Pod Mežakljo 3, Jesenice; Schonwetter Albin, Št Hj v Slov. goricah 127; Dragec Dolžan, Celje, Za Kresijo; Zidanik Milan, Sv. Marjeta ob Pesnici. IL NALOGA (ZLOŽENKA) Porazno razmerje 5*446 :186. Mnogi, ki so zložili uganko tako, da so dobili besedilo: »Čitaj Jutro«, so seveda še sedaj prepričani o svoji pravilni rešitvi. Povedati pa jim moramo, da se motijo in to zlasti zaradi tega, ker so preveč površno čitali vsa navodila. Začetne vijuge risbe, ki so spominjale na »J«, so bile pač preveč zapeljive. Ves čas smo naglašali, da je uganka težka, njena pravilna rešitev pa zelo kratka. Na-migavali smo celo na eno samo besedo rekoč, da gre pri tej zloženki za nam vsem dobro znani napis. To pa je gotovo »Jutro«. Pravilna rešitev zloženke izgleda torej takole: našati! Na spreten način so mnogi sicer izsledili besedo »Jutro«, uganko so pa nepravilno zložili. Nekateri so celotno risbo razrezali in iz odrezkov zlepili napis »Jutro«. Takih rešitev seveda ni bilo mogoče smatrati za pravilne in so bile k žrebanju prepuščene le one, ki so tudi točno zložene. Z zlaganjem je bilo treba začeti s spodnjim levim kotom v smeri zgornjega desnega kota. Zlaganje je posebno lahko, če postavite risbo na glavo in začnete zlagati potem z desnega gornjega kota v smeri spodnjega levega kota. Nagrajenci, tisti, ki bivajo v Ljub- Čitaj »Jutro«! pa ni napis, temveč poziv. Pa so nam nekateri, ki so poslali tako rešitev, sporočili, da jih je zlaganje zelo veselilo in da so nam zelo hvaležni za tako zanimivo uganko. Tako n. pr.: nam je sporočil želez, uradnik g. Rudi Arko iz D. M. v Polju, da se je trudil z zloženko ves večer in da se je pri tem tako izvežbal v plisiranju, da mu sedaj lahko vsa dekleta iz občine prinesejo blago, ki ga bo znal plisirati, kakor najboljša šivilja. Ves večer se je trudil, v sanjah pa se mu je prikazala rešitev zloženke: »Čitaj Jutro«. Zjutraj je uganko tudi tako rešil — kakor se vidi sedaj — napačno. Na sanje se pač ni mogoče za- ljani in bližnji okolici, naj dvignejo nagrade čimprej v oglasnem oddelku »Jutra« v šelenburgovi ulici 3. Nagrade se bodo izdajale od 9.—11. ure in so pri dviganju potrebne zadostne legitimacije. Zunanjim nagrajencem pa bomo nagrade poslali po pošti. Oni, ki so zloženko pravilno rešili pa jim žreb ni naklonil nagrade, naj nam oproste, ker njihovih imen zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti, kakor smo prej obljubili Računali smo namreč na dosti manjšo udeležbo in smo bili v tem pogledu presenečeni, dočim so obveljali naši pomisleki, da ne bo baš mnogo pravilnih rešitev. Izžrebane so za zloženko naslednje nagrade: Po eno kaseto »Elida« kozmetičnih potrebščin, darilc» tvrdke Georg Schicht d. d Osijek, prejmeta: Anica Jamšek, Bežigrad 19-1, Ljubljana; Ela Slokar, Bo- 8°jhlpo Penel^to Aparat fotomanufakture in drogerije B. Gregurič, Ljubljanj Prešernova iTprej^o: Milena Hiasan, Zagreb, Hica 68; Miro Koehler, Ljubljana I, telefonska sekcija; Josip Šolar, medicinec, Kropa 26. Po eno zlato nalivno pero tvrdke A. Prelog, Ljubljana v Wolfovi ulici, prejmeta P^BČ^ mesto, Trg Kraljeviča Petra 25; ....J Vladimir (priimek nečitljiv), stud. ing., Detelova 4, Ljubljana. Foto aparat, darilo foto manufakture m drogenje Mr. Ph. S. Borač, droge-rija »Adr^Ljubljana, šelenburgova uL prejme: inž. Komet Anton, sresko na- čeM;°o Sfnagrado, po en pisemski utež, darilo tvrdke F Bon^ Ljubljana, prejmet^M^koRichard, PtuTv** svetnikov 18; GizelaFmnzlVrhmka. P Po en pepelnik, darilo tvrdke F. Bonač, prejmejo: Erker Janko zel. uradnik, Meža 30 ; Franz Pšeničnik, žand. narednik, Braslovče; Slavko Zlicar, Nis, L k°pi ^tojig^»življenja in Sveto« v razkošni vezavi prejmeta: družina inž. Rešaf VevčcTpri Ljubljari; Zupan Ljudmila, Ljubljana, Vila Reber 19. Po eno knjigo »Življenja in Sveta« v razkošni vezavi, prejmejo n^lednji: „ F°n win K?vinaxskrul 9 Gaberje-Celie; Edbin Černe, Črnomelj; Polajnar Kon^ Josip, Ko^narska ui. ^ JZagreb, Amruševa ul. 15-1, desro; Jelene v2to ^om^er. Kame^lSl ^ljevska, D^ska banovina; Ginter Hrastnik, Ma-ribor Vetrinjskk 17-1; Mivšek Josip, Borovnica- Torkar Rado Novo mesto S^bška 18; Lenče Peter, stud, med., Maribor, Slomškov trg 14; Gabrovsek Ludvik, redov-djak, Bileča 16, četa. Po en »Jutrov« album v razkošni vezavi prejmejo: ing. V. Mucek, šum. sa-vietidk Otočac- Franc Kalav, Vir 29, Stična; Zinka Ermenc, Niš, Prilepska 12. Po'eno zbirko 6 knjig iz kn$žniee »Jutrovih« romanov, prejmejo: Kveder Vinko Ljubljana, kavarna »Zvezda«; Sušnik Nada, Trbovlje H; Zupan Helena, Jesenice- Rezi Kovačič, Borovnica 7; Ignac Colarič, Križaj. Sv. Knz ob Krki; Jože Divjak, Ribnica 29, Dolenjsko; Ivan Gantar, D. M. v Polju pri Ljubljani; Drago Kladnik. Slov. Bistrica; Alojzija Samec, Studenec 6 Stična, Dolenjsko Brezplačni abonement na tedensko revijo »Življenje in Svet« za leto 1933 prejmejo- Tomše Zdravko, Ljubljana, Grablovičeva ul. 20-1: Milka Paušič, Štore pri Oelju- Horvat Pavel, Ljubljana, Rožna dolina C VI-13; Herman Slamič, tehn. oddel. kr. banske uprave, Ljubljana, Novi trg; Kalokira Slavka, Ljubljana, Mestm | 6 J][t ^ Po eno knjigo »Taraan« prejmejo: Olga Maršičeva. Braslovče; Marica Zor-čič, abitur. učitelj.. Ptuj. Trstemakova 2: Sušnikova Milena, učiteliica v Novem mestu: Fedor Klnn, Ljubljana, Tyrševa 50-1; Damjan Pavle, Ljubljana, Krekov trg 1, (Mestni dom). MALI OGLASI Učenca poštenih staršev, s primerno šolako izobrazbo, močnega in zdravega. ne p"d 15 et starega sprejme takoj Ignac Andrašič, ve letrgovina špecerijske m koloni j al »e robe v Kranju a«-44 Vajenca ■ primera-.. šolsko inobraz-bo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Stanko Iršič, Mielim.je. 458-44 Prostor za trgovino i mešanim blagom, iščem. Sprejmem pa 15 let staro dekle s S razredi! meščanske šole Pnoudbe na og'as. oddelek > Ju tre« pod »Vajenka 15« 495-44 Trg. vajenca do 15 let starega, poštene in pridnesra sprejmem pUnnene po-nudbe s sliko na naslov: A. Perge-r. trgovina. Dobova. 457-44 Trg. vajenca g primerno šolsko Izobrazbo. novinca ali že nekaj vajenega na priporočilo delodajalca sprejme Norb. Zanier in sln. Sv. Peter v Sav dolini. 580-44 Vajenca ali vajenko Iščem z primerno pred-izoorazbo. Hrana ln stanovanje v hiši. Nastop takoj. Prane Globočnik trgovina z mešanim blagom Tržič. 582-44 Brivskega učenca poštenih staršev. sprejme takoj Stane Strans. frizer za dame in gospode. So Staraj. 567-44 Laborantko sprejmem v drogeri-jo. — Prednost imaj-o take, k! so že bile v taki službi Naslov v oglasnem oddelku ►Jutra«. 344-1 Kuharico pridno in zdravo, za vsa hišna dela, staro 35 do 40 let, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva«. 296-1 Pisarniško praktikantinjo spre-jim e Novobor, Tavčarjeva 13. Služkinjo staro nad 30 let. dobro kuharico, ki bi opravljala vsa hišna dela, pošteno in pridno, sprejme manjša, boljša družina. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobro mesto«. 456-1 Perfektno kuharico in sobarico z ugodnimi Izpričevali se išče za trgovsko hišo. Nastop 15. Januarja. Pismene ponudbe z navedbo plače poslati na: Vera Tomič, Petrinja. savska banovina. 579-1 Marljivo kuharico ki tudi perilo pere sprejmem. Vprašati pri lastniku Vidovec pri Va-raždinu. 585-1 Mlajšo začetnico čedne zunanjosti, zgovorno .--prejme m-izarstmo »Sa.va«, Miklošičeva cesta štev. 6. 609-1 I K(1kw iš6e mesto pol nika, plača za vsako besed« .VI par: za ia ianje naslova ali za šifro 3 Din. - Kdor »prejema potnike, pla ia besed« p« 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. C5'l Pc-dzastopnike sprejmem za celo državo. Gospodje, čedno oblečeni, kateri so obiskovali advokate, zdravnike, naj pošljejo ponudbe pod »Grossver-dienst« na ogl. oddelek »Jutra«. 549-5 Kraj. zastopnike s pravico samoprodaje za vse večje kraje drav-Ljubljano ln Dalmacije Iščem. Trgovsko izobraženi Imajo prednost. — Kavcija od par tisoč Din (po velikosti kraja) pogoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zastopstvo delikates«. 563-5 Kdor i S č t tasluika. plača za vsako besedo 50 par: ta naslov al' Šifro 3 Din - Kdor a n d i zaslužek. pa za vsako bt>sedo 1 Din. za dajanje naslova al' z;t šifro pa 5 Di.n. (31 Izurjena šivilja gre šiva.; na dom. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 536-3 Dober predmet Išče dobre prodajalce! Za množinski konsumni predmet, nedotaknjen po krizi Iščemo agilne prodajalce proti fiksu-mu. »Omnia«, Dunajska cesta 36. 593-3 mmm rc.tm 1 Din. ia da jan j* naslova ali za šifro 5 Din Dijaki, ki iščejo instrukcij«, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajani« naslova 3 Din (4) Učiteljica klavirja z diplomskim izpitom drž. konservatorija v Ljubljani, poučuje klavir j>o izvrstni metodi g. prof. Antona Ravnika. Pripravlja učence za sprejem na drž. kon-servatorij. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 431-4 Nemško konverza-cijo in pouk »odi izobražena gospa po 10 Din za aro Poljanska eesta 13/1L l-evo. 529-22 4 Službo dobi Vsak« oe»ed» 50 par: za dajanie naslova ali za Šifro Da 3 Din. (II Trg. sotrudnica za damsko modno trgovino, resna, poštena ln agilna, vešča samostojnega vodstva podružnice na prometnem kraju posebno spretna za ročna dela. se sprejme v mestu na Gorenjskem takoj ali s 1. feb Izčrpne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samosto-na — ročna dela«. 266-1 Perfektna sobarica ki zna dobro prati, likati, ter 1e tudi vešča servlranja, dobi službe na graščini. V poštev pridejo '.e osebe s prvovrstnimi spričevali. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »št 1883«.. 482-1 Zaupno osebo samostojno — za februar epreime 'rafikant v Ljubljani Pofebno 'akoj >k oli 10.000 D'n gotovine, pla ia S00 »Franko« Maribor Mlinska 8 165 1 Mizar. pomočnika M pohfflšfovo, aprejime mizarstvo »Stfva«, Kolodvorska ulica 18. 610-1 Otroško negovalko a hlo-ijenskim tečajem sprejmem čimpreje k 11 mesečnemu sinčku. Ponudbe, če mogoče s sliko in zahtevki glede plače na podr. »Jutra« v Celju pod značko-»Negovalka«. 616-1 Za reklamno kuhanje iščem zgovorno prodajalko, stanujoio v Ljubljani. Ponudbe s sliko poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Za takoj«. 604-1 Samostojno gospodinjo perfektno kuharico za vsa hišna dela ne nad 35 let staro, ki ima veselje do stalne službe, išče štiričlanska odrasla družina. Dobra pečica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 490-1 i vrsaka t>*u-da 50 par, « dajem j« naslova aH šifro r>3 3 Din. (21 Fina konfekcijska šivilja z daljšo prakso išče mesta ali kakršnokoli drugo zaposlen je za takoj. Cenj. ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Nujno«. 325-2 Mlajša prodajalka s po! letno prakso ln dobrimi spričevali, vešča v trgovini mešanega blaga in deželnih pridelkov, spretna in poštena želi premeniti službo v mesto ali na deželo. Cenjene ponudbe pod šifro »Popolnoma zanesljiva«. 468-2 Prodajalka z 21etno prakso, prvovrstna manufakturlsti-nja, spretna v prodaji železnine, usnja, fpece-rlje ter dež. pridelkov, pridna ln zanesljiva moč, vešča pisarniških del ter strojepisja, z dobrimi spričevali ter najboljšimi referencami, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Desna roka«. 469-2 5090 Din nagrade dobi tisti, kateri mi pripomore do stalne državne ali mestne službe, in to kj erkoll. Govorim francoski Jezik. Naslovna ogl. odd. »Jutra« pod »Francoz«. 467-2 Hotelska sobarica vešča 4 'ezrkov im zmožna nekoliko kavcije, išče služ bo. Naslov v o>gl. oddelku »Juit.ra«. 282-2 Mlada gdč. prodajalka vešča tudi nemščine, želi mesto v kakršnikoli stroki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod» Hvaležna«. 559-2 Kdor ima srce naj proži ml roke! Sem inteligentna, uporabna za vsako delo, zato prosim kakršnegakoli zaposlen j a. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »žrtev brezposelnosti«. 519-2 Službo šoferja Iščem pri zanesljivi firmi. Vsak gospodar naj pazi, da vzame šoferja, ki je trezen ln zanesljiv in ki položi večjo kavcijo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »10.000 Din«. 523-2 Bančni uradnik — prokurist z 12 letno prakso, star 32 let, neoženjen, išče primerno mesto v denarnem zavodu ali pa pri industriji kot knjigovodja. Ceniene po nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delo«. 571-2 Prodajalka zanesljiva, in dobra, i??e službo v trgovini. Kdor j>i i »to preskrbi dobi 400 Din Nas1-" v pove ogl. oddelek »J-utra«. Mlajša kuharica samoto jna, išče »talno službo. Naslov v oglasnem oddelku »JiH-ra«. 606-2 Uradnik dober knjigovodja ln koresjx>ndent, z znanjem slovenščine. srbohrvaščine in deloma srbohrvaščine, izurjen v stenografiji in strojepisju, išče namestitev, najraje na deželi. Ponudbe prosi na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Moja želja«. 614-2 Dekle 14 let, išče mesti kot varuhinja ali kot pomoč gospodinji. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 476-2 Mesto ziobotdhni-škega praktikanta iščem. Imam 5 razredov gimnazije. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. 436-2 Mesto praktikanta v manufakturni trg. ii i e šofer za dobo par mesecev. Gre za hra.no im stanovanje Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Praktika nt«. 5d<7-<2 Ogla.« trg. značaj* p« 1 Din beseda; »4 da ;anj« naslova sij ia šifro 5 Dim - Ojdas iocialnega značaja vsa ka b«seda 50 par; u lajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)- 60 hI vina lz slovenskih ali ljutomerskih goric od vinogradnika kupim. Plačam z vložno knjižico mestne hranilnice ljatb-ljanske. Gostilna Martine, Zg. Šiška, Ljubljana VII. 485-7 Služkinja *nažna, zmožna vseh hiš nih del in nekoliko kuhe. želi službo pri manj® drn *ini v Ce!'« ali okoli«. — Naslov pri podrnž. JutM v Cel=u. 326-2 Trgovski pomočnik •Turjen v mešani etroki. prosi kakršnokoli namešče-t-e PoTHinbe na ogla^n odM«k »Jutra« pod šifro »Pomočili k« 356-2 Mesto hišnika v sredin-' m*»sra ;ščeta za-kotne-a brez oitipok. ki ima ra veselje do vseh h.i-šn;h del. — Cemj. ponudbe na icras oddelek »Jutra« pod »Hišnik«. 417-2 Poslovodia lesne stfoke želi premeniti mesto vešč vseh lesnih manipulacij. dober kalkulant in računar, z znanjem pisarniških del ter slovenščine. srbohrvat. In delno nemškega jezika z večletno prakso sa-mostolnega vodstva večjega obrata. Naslov v ogl. odd »Jutra« 586-' Dve železni pe«či veliki, eanajilinaai, rabljeni, za dvorano 11200 m', krapi >-Sokol« Ivamčina gx>ri strsk-o Pri,nje -,er fig- m ž^anjeknbo ou H najceneje Sever & Komip LjuWjana 37'6 Pisarniška oprema ugod.no naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 255-6 Munga (stroj za ravnanje perila) priiprama za hotel — ter plinska pečica naiprodai n« Kod.e4jeve.rn, Kluinov« n.li-ea 10 — za Miad.kis.kiim domiom. 506-6 Gosje perje 5oha«o, belo, letošnje, po-e-enii naprodaj v Mostah, Ribniška ulica šiterv. 16/11. 508-6 Za vloge Prve hrv. štedaonice prodajam za jamčenj prima ii viina žganj bonjaik 38%. Dobavljam v sodih im ste-kleniica.h liter [10 40 Dio. Vloge sprejemam v polni vToduoeti. — vprašanja na naslov: S a 11 e r, Zagreb, Mrazovičeva 8/1. 453-6 M Vsaka poseda 1 Din: j «a dajanj« naslova | Šifre na 5 Din (91 Radio-aparat petcevnd, z eleikitrodi.naimč aim zvoiniikom, naj-n-ovejše tipe, rabljen 1 mosec, proda Bartel: Fran«. Jesenice Fuii.n-e. Okova 3. 3E« 9 Radio-aparat štino-vrai. na i^meračmii tok poceni naprodaj na Mlrju, Langueova 1.7. 360-9 Radio za 220 V., kupiim. — Po-niudbe na ogia.=ciii oddelek »Jutra« pod Si-fro »Z. Z.« 601-9 V»aka Ouse Družabnika z gotovino 100 do 150 tisoč sprejme vsled povečanja obrata jako dobro vpeljano trgovsko podjetje v Ljublja ni. — Prednost imajo aktivno sodelujoči, ki so verziiani v knjigovodstvu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Rentabilnost za/sleura-na«. 499-16 Fotoaparat Voigtlander Avus 6"tX9 Compur. samosprožilec P' 4. 5 s prltikllnaml poceni proda Stanko Ogorelee, Škofljica. 477-6 Naprodaj: železne tovorne sani, tovorni vozovi, lovski voz, polpokrlta kočija, landaver, brun ter komati, lahki ln težki. Naslov v ogl. odd. »Jutra pod »Ugodni nakup«. 348-6 Smoking skoro nov, za večjega gospoda. Vllhar, Trste-nJakova 4. Ogledati od 12. do 16. 526-6 Radi opustitve čevljarske obrti prodam po zeta u god-ni ceni vee orodie io levo roftmi »troj. Naslov: Cev-Ijar 1/ef.krKVec 35. 360-6 Brezobrestna posojila sa odikup dolga. na ku.p n '.idavo podeljuje »Kreditna '.adrnga«. Lj»blja.na p.>Jt.n: aredai 307 Sprejmi- !ast'>p nik«! 296-lf Vloge Ljubljanske kr-edi-tnie banke in Umi-o«i bamke kupujem. Ponudbe na naslov: Sau-er, Zagreb. Mrazovlče-va mlic« 8/1. 454-16 Družabnika (co) z 230—280.000 Dim gotovino iščem za dobr--. vpelj-a no trgovsko podjetje v Dravski banov i.mi. Cenjene ponudbe na ogas. oddelek »Ju-tra« pod »Sigu-rmo 322« 505-16 Hranilno knjižico Zadružne gospodarske banke na 30.000 Din kupim. Ponudbe na ogl. odu. »Jutra« pod »Sigurnost 223«. 542-16 Priložnosti nakup avtomobilov! 1 HANOMAG 20 PS, 4 sedežna kabrlo-llmuzl-na, 1 STEYR tipa XIL, limuzina 4 sedežna, 1 PEUGEOT 201 Camlo-nette, 400 kg nosilne teže, 1 OPEL 16 PS, 2 sedežni, zadnji modeli zelo malo voženl v najboljšem stanju, ugodno proda O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. 315.10 Avto Fiat 509a osebni, šti.Tisedežen, prodam aln zamenjam za mo-torm> kolo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober avto«, aH tolefo-niičao: Ljubljana 22-Sfl. 351-10 Štiriaedežni »Opel« avto prodam ali zamenjam za parcelo. Razliko doplačam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Avto-parcela«. 545-10 2 tovor, avtomobila in 1 dvosedežen v brezhibnem stanju prodam ali zamenjam za blago Ogleda se lahko Mihael Kavčič, Zg. Šiška. 600-10 Avto IV, tonski, Chevrolet, prodam po nizki ceni. Stroj jo v zelo dobrem stanju. Iima streho kiot omin-i-bus. Napravljem je za sprome-ni.teiv za prevažanje bl-a^ra in ljudi. Jože Kogoršek. Boh. Bistrica. 460-10 Vsaka Poseda 1 Din: ia dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (30 Lepo posestvo za deset glav živine. — Hiša z gostilno ln trgovino naprodaj na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« poa »Hiša 17«. 538-2C Kupim parcelo ali manjšo hišo. — Za kupnino nudim čtirlse-dežni 1 uksuzni avto »Opel«, razliko doplačam. — Pojasnila daje Realitetna pisarna Gra ške, Ljubljana, Masarv kova 12. 544-20 Enodružinsko hišo ali samo parcelo kupim kjerkoli, samo ne v Rožni dolini. Ponudbe z navedbo zadnje cene na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«. 569-20 Na Bledn k d p i m mamjfto vilo ali kmrsčiko hišo z vrtom. Po-niudibe na oglasni oddelek »Jutra« ped značJto >De-na.r 160.000«. 596-20 Dvostanovanj. hišo z 12 prositori, e^ektriiko m vodo, tik mes-ta prodam. Poizve se v \VoLfov« u!ici št. 6/1. 577-20 Novo hišo z električno razsvetlja vo, 4 stanovanjsko (švicarski sistem) z lepim vrtom, 13 minut od ko lodvora Celje, na lepem prostoru, prodam. Pojasnila daje Mirko Tu-šar, Nova vas, Celje. 615-2r Enonadstropno hišo na Škofljici, pripravno za kako obrt, prodam po ugodni ceni. Pojasnila da Hafnar, Škofljica. 484-20 Posojila n« bramHu« knjii-žice in na vrednostne papirje preskrbimo ves-MM) im Zg!a stte se osebno med 1-2. ki 14. uro n« maslov: Zorč. Ljubljana. GledaJiška uli-ca št. 12. 60Ž-16 Majhno posestvo v Kozjem, obstoječe lz hiše, gospodarskega poslopja. 18.200 m-' rodovitne zemlje takoj proda Ivan Rojšp, Moste pri Ljubljani. 455-20 V Vojnlku pri Celhi prodam hišo št. 10 ki je primerna tudi za kakršnega koli obrtnika Poslopje je pritlično, v dobrem stanju .obsega 4 sobe, kuhinjo in klet. Zraven Je len hlev in vrt. Cena 45.000 Din ki se lahko do polovice plača s hranilnimi knjižicami dobrih denarnih zavodov. Obrniti se le na trafiko Sto'an Šoštanj. 342-20 Parcelo z gospodar, poslopjem v bližini železnice, kočijo z gumastimi koles' slamoreznico. starinsko lovsko uro. eternit op*-ko. zložljivo parno pe za kopanje. stob«toječe « 98 oralov — •ravnikov, njrr in .opega sadonosnika, 28 oralov a 68 valov lepega gozd« t ■»mrekovino in bukovioo. polovica 'a-koj ta tekanje, biše m g-is.podarskega po slopja. vse t najboljie®) stanju, jol »re »d eerkv» ia šol«, prodam u 210.00(1 Dim. Pismen t [*>nudb» im >glas. oddelek »Jutri« pod 6 na oko »Redko«. 52273-20 Lepo vilo v najfblrajn okoli-oi Ljubljane prodam, ali zame njiam za vilo v Mariboru. Potrudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posredovale: izildjučenk. 5tS»44-20 Novo hišo -stanovanjsko, v Ljubljani ugodno prrndam. Na slov pove oglasu i oddelek »Jutra«. 408 20 Parcelo prodam ob Vodovodni oe-sti. izven mes,t-ne meje. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Proti goSorvimi*. 497-20 Umetni valjčni mlin dnh-o idoč, prodam a'i od.dam v najem v večjem kraju ob železnici. — Po nurlbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod značko »Proračuna 200«. 466-20 Hišo z velikim vrtom pri Mariboru za 26.000 Din proda Zagorski, Maribor, Frančiškanska ulica št. 21 463-20 Parcela pri novi cerkvi v Slškl v Izmeri od 3100 m', od tega 620 m-' zazidana, površina pripravna za delavnico ali skladišče, zaradi selitve takoj naprodaj. Povprašati v ogl. odd. »Jutra«. 522-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova ali ra šifro p« 5 Din. (12) Moderno spalnico novo. s ptsiho ugvdno proda Al-bin Moaa, po-staja Podmart-Kropa. 489-IS Oblačila Irg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« u slova ali za šifro 5 Di Oglasi socialnega tna Aaja vsaka beseda G0 par; 11 dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (181 Salonska obleka skoro nova na prodaj za 480.— Din. primerna ze natakarje ali obiskovalca plesnih šol. Semrl krojač. Kolodvorska 26 LJubljana. 399-13 Vsak« iHseeda 1 Din. a -lajanj« naslova aH U šifro pa 5 Din (171 Vinotoč dobro vpcijan, s stanova nje® oddam v najem. Na slov pove oglasni od de' ek »Jutra«. 565-17 Vsak* Dsoeda 1 Dii. «a dajanj« naslova aM ta Šifro na 5 Din. (33 Krompir in fižol ia veliko kupuj* Re-snik. Zagreb. Petrinjeka al. 59 53012-33 Vsaka Peseda 1 D1.11. ta lajanje naslova ali it Šifro na 5 Din (16" Suha bukova drva prodam po Din 95 m'. Naslov v oglasnem oddelku »Ju.tra«. 400-15 mkali Vsaka Oest-Oa 1 Din, 1 ta dajanj* naslova ali ' ta šifro p* 5 Din (19 Vaaka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali za iifro pa 5 Din. (10) Osebni avto prodam ali zamenjam za motorno kolo. Ponudbe pod »Motor« na oglasni oddelek »Jutra« ali telefon LJubljana 22-89. 491-1C Motor zn. Trlumph, dobro ohranjen, 500 cm' z električno razsvetljavo po ugodni ceni proda Dinko Cotlč, Hrenova ul. 7, LJubljana. 464-10 Avto »Fiat« odprt — dobro !>hr«.njen proda Špedicija Tnirk v LjinMjan-i. 52797 10 Lepo vinogradniško realiteto 5 minut od kolodvora plodonosno. z velikim sadovnjakom, v ve*iem kraju, prodam. Ofertr pod »260.000« na oglasni odd. »Jutra«. ___58' Dve trgovski hiš? hi več stanovanjskih hiš. v »-edini proda Jančar. Siv. Petra oe*tB 27 __505-20 Lepo parcelo zraven že vodovod, kanalizacija, prodam. Po-izve se- Rožna dolina n.-43. 370-20 Kdor želi takoj spomladi Imeti hišo zelo poceni ln solidno zidano po želji na lepi parceli, naj pošlje naslov na ogl. odd »Jutra« pod »V Rožni dolini«. 371-20 Stavbne parcele za fradfn jo vil. v mee-ts orodam — Pojavila -fa Miroslav Znpan. «tatrhen:k v Lpnbljam 52771 20 Lokal za trgovino pocem oddam. — Pojasnila daje K. Jerman. Poljanska cesta 5. 564-19 Velike pis. prostore tri sobe s predsobo oddam vls-a-vls poŠte. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 525-19 Lokal primerni za trgovino !n obrtnika stanovanje dvo, tri in petsobno odda Emilija Uršlč. Sv. Jurij ob Jui. železnici 621-19 Dobra eksistenca! že nad 50 let obstoječa, dobro vpeljana trgovina ln gostilna, na prometnem kraju, brez konkurence. ne preoddaljen? od mesta, tik cerkve ln šole, ob državni cesti, zaradi preselitve takoj ugodno prodam. Poleg Je tudi gospodarsko poslopje ln sadono6nlk. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra 349-19 Oddamo 5 sob (tudi posamezno) primernih za pisarno, trgovsko obrt, lahko Industrijo ali skladišče. Telefonski priključek. Pojasnila daje Stavbna družba. Tyrševa 17. telefon 2046. 507.19 Skladišče veliko in suho. sredi me. sta takoj odda špedicij« Turk v Ljubljani. 52795-19 Velik lokal na Mestnem trgu štev 17 v Ljubljani -vddam Poja« -rila » trgovm- K-^nda 51854-'J< Lokal četudi majhen, i M»d v ■'ent.ru Ljub' a ne. — Po nudbe na ogasmi oddelek »Jutra« pod »Centrum 156« 392-10 Lokal TpremCjen z« trgovino a špecerijskim blagom. na prometnem kraju takoj oddam v najem pod ugod ■i-imii pogoji. — Pojasnila daje lastnik Joža Jagodic posestnik. Visoko št. 33. pošta Senčuj- pri Kranju 346 19 Iščem mlekarno ali oddam obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 500-19 Lep lokal svet«! prostoren. ▼ I. nadstr. odda Rot, Mestni trg 5. 450-10 Lepo trgovino pripravno za slaščičarno ali cvetličarno, prodam. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa trgovina«. 514-il0 Gostilno na prometa-em krajin oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 541-19 rlfl V saka Osseflji 1 Dui ta lajanj« nasiova ali fjt Šifro pa 5 Din '34 Zimska jabolka f-[>ežna raznih vrst — kakor *manas reneta, bo bovec, mašancker, london *ki peping. bau.manov« reneta. k« n« d-jl-ri 'eneta beileflenr od Din 2.50 naprej pri Kmetijski družbi Novi Turjaški) trg. 374-34 Dijaike sohe Vsaka beseda 50 par, M dajanj« naslova aH ia tofro 3 Din. (221 1—2 dijaka ali akademika sprejmem na stanovanje ln hrano v bližini srednje tehnične šole. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 534-22 Vsaka Oeaeda l Dta. ta dajanj« oaeiova ali »a Šifro pa 5 Din. (211) Dvosob. stanovanje solnč-no. s kuhinjo, v pod pritličju vile, v centru mes takoj oddam. Vpra šati v Knafljevi nil. 13/11 321-21 Gostilno vzamem na račun ali pa bi šla za kuharico v gostilno. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Iz vežbana gostilničarka«. 518-19 Poslovni lokal takoj prost, oddam na Miklošičevi ulici. Vprašati Je pod šifro »Loka? 888« na ogl. odd. »Jutra«. 511-19 Frizerski salon eleganten, za gospode ln aame prodam. Sprejmem družabnika s 30 tisoč Din kapitala. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Eleganten salon«. 520-19 Večje skladišče ali lokal pripravno za delavmioo — iščem Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skladišče«. 578-19 Modna trgovina staroznana« dobro vpe-Hana se proda aH sprejme družabnika - Ponudbe pod »Center Llubllana« na oglasni odd »Jutra« 51847-10 Stanovanje 3 sob, kopalnice, sobe za služkinjo, vseh pri-tiklin, s souporabo vrta oddam po zmerni ceni takoj aH s 1. februarjem. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 516-21 Samsko stanovanje lepo. garzon, z vsem komfortom, v novi hiši. solnčna lega. oddam mirni csebl. Vprašati )' Dvoržakova ulica št. 12 pritličje desno. 546-21 Stanovanje na novo. moderno preurejeno oddam za februar, 4 sobe. kuhinja kopalnica ln prltikline. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 543-21 Dve stanovanji trifobno in štiri »o+roo ta koj oddam na Bregu 30. 598-21 Stanovanje sob« io kuhmje oddam takaj na Rimski cesti 23. 509-21 Sobo in kuhinjo oddam takoj ali pozneje v Podmiilščakovi ulici 5. 136-2 Stanovanje 2 sob. kabineta in vseh priti-klin oddam takoj ali e 1. marcem. — Poizve se na Dana.jfki ce«4i št. 98. 360-21 Enosob. stanovanje s predsobo in pri/riklinami. pod emim kjiučem. oddam s 1. februarjem v Spodnji Šiški, Verstovškova — Ze le®mška družina štev. 66. 382-31 Trisob. stanovanje z vsemi pritikli-na mi in kopalnico oddam na Mirju, Ver&Dovškova ulica št. 6/1 4S3-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, v lepi solnčroi legi, z vrtom oddam v Herbersteim-črvi ud-ici 12, pri Stadionu. 431-31 Enosob stanovanje oddam v Rožni dolini, cesta Vin št. IA. 52800-ei Trisob. stanovanje s pritiklinami — pripravno t-udi za pisarno oddam e 1. februarjem na Aleksandrovi cesti št. 5. Pojasnila pri hišniku. 493-21 Trisob. stanovanje s kopal n-ioo. proti zmerni najemnimi oddam takoj na Tvrševj (Dunajski) cesti št. 90. 432-21 Enosob. stanovanje za 100 Dira oddam takoj ali pozneje e-nn osebi v Rožni dolini, cesta VII/19 479-21 Štirisob. stanovanje s kofieJnico in vs-euni pri tikl-vnaini, solrvčno. prahu prosto, tramvajska postaja, poljubno garaia, možnost telefon. Vsel.iteod znaiko »Inženjer«. 307-31/a Dvosob. stanovanje išče mirna «n majhna dru žima. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam«. 512-žl/a Stanovanje sobe i® kuhmje iščtm za marec. Ponudbe na og'as. -•ddeleik »Ju-tra« pod šifro »Eno^obno«. 436-3!/a Kuhinjo in sobo oddar.i v bližini gorenjskega kolodvora. Velikost 45 m1. Cena 420 dinarjev. Poizve se Fran-kopanska 27, I. nadstropje. 537-2 Pet sob. stanovanje komfortno, solnčno, su ho. takol aH za ooznejp oddam. Tudi podnajemnika dovolim (3 vhodi 1 Gledališka ulica 4 Telefon 33-04. 566 21 urejuje Davorin RavUea. izdaia za Jtonzorcii >Jutra« Adoil Rionikai. 2a Narodno tiskarno d. d. Dve stanovanji dvosobno in fitlrlsobno oddam takol aH za fe-bruat. Tri buč. Gllnce Tržaška cesta 6, telefon 2605. 592-21 l epo stanovanje »obe in knhioie takoj od dam v Kamniški ulici 80. ___564-21 Petsob. stanovanje moderno, oddam takoj na MilkloSifevi ce*fii štev 14. 570 »1 ' Stranka 3 odrasiih oseb, išče sobo in ku.h'ii»;o s pritikl-iinamd, v ok-oiioi Bežigrada. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bežigrad«. 394-21/a Sobo s kuhinjo najraje v novi hiši v bii-žirai Tabora išieddam 2 pos>podom» na Poljanski cesti 13/11 levo. 52923-23 Lepo sobo s separatnim vhodom oddam takoj gospodu v Ro-tarjevi ulici 4. pritličje. 245-23 Majhno sobo poleg gimnazij« na Poljan siki cesti oddam gospodičo* Naslov pove oglas, odde lek »Jutra«. 427-23 Udobno sobo sredi m-eat-a oddam takoj uradniku. Nasi-v v oglas, oddelku »J-u-tra«. 371-23 Sostanovalca v lepo im čisto sobo, z elektriko in hrano sprejmem likoj za 550 Din na Sv. Jakoba trgu štev. 5-391-23 Lepo sobo separirano — s souporabo kopainice ki k avirja -Kidam v ceratru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 473-23 Dve sobi pocei); oddam skupno »li posame^n". Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 501-23 Opremljero sobo oddam na Rimski ce«.ti št. 7/III desno. Vpraša.ti vrata št. 20. dnevno med 14. in 16 uro. 451-23 Prijazno sobo snažno, opremljeno oddam ta.koj po nizki ceni na Sv. Petra nasipu štev. 71/1. Ogledati m-ed 1. in 2. ter 19. itn 20. uno. 513-23 Prazno sobo strogo separirano takoj oddam na Resijevi cest.: 7. pritličje levo. 5t29-23 Sostanovalko -pre-ime Koojem&ič v So-danski št. 2. 532-23 Sostanovalko r eemtru mes.ta sprejmem za 100 Din. Naslov pove •>g!a6iii oddelek »Jutra«. 524-23 Opremljeno sobo z 2 posteljama. Miiu glavnega kolodvora oddam s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 547-23 Sobo prašno aH opremi jemo od dam gospe alj gospodični. Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra«. 50833-33 Sobo v centru separiramo. a o 1 n 8 n o in s-nažno. » popolno vestno oskrbo odda.m stalni solid ni gospodičmi. Ogledati med 2 io 6. oro Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 527-23 Opremljen kabinet podstrešen, zelo poceni t« koj oddam v Kolodvorski ulici štev. 11, podstrešje. 551-23 Sobo s brano ali bre« oddam 2 gospod oma aii go«ofcno6ti t uporabo pii na. iščem v mestu. — Pu nudbe na oglasni odde-ek »Jutra« pod »(jradir<\a«. 555-23.'a Cenjenim gostom naznanjam, da vodim zopet sam svojo gostilno ter bom točil samo pristna vina in nudil jedila po znižanih cenah. Vse cenjene goste prosim za obilen obisk. Ivan Mtiller, Šiška, Janševa ul. 15. 434-18 Vabilo Sokol na Lavricl priredi dne 6. Januarja 1932 ob 15. uri povodom otvoritve nove društvene dvorane veliko narodno veselico. — Spored: 1. Pozdrav, 2. Otvoritveni govor. 3. Poje slovenski vokalni kvintet. 4. »Veseljaka« šaljivi dvospev. 5 »Dve nevesti«, šalolgra v treh dejanjih. 6. Prosta zabava s plesom. Zdravo! Vstopnina: I. sedeži 8 dinarjev, II. sedeži 5 dinarjev, stojišča 3 Din. Ugodne avtobusne zveze od gostilne Cešnovar na Laverco in naza' od 14. dalje. 528-18 Popisi Vsaka besrtli. t Din. za dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (24) Pisarna Torefk ob 10. pred Prejemom. 46L-24 Dama srednjih let, samostojni, želi df«pis«>vat3 z značaj-nim im neodvisnim. 35—5® let starim inteligentom. — Resne. neanoninMie dopisa pod značko »Več soiaca ia sreče« na podružifioo Jutra v Mariboru. 23S-24 Gospodična vsestransko aobraiena te dobre zunanjosti, premr^t-na. poštena, želi znanje I gos[4'>-25 Gospodična do^>ra kii-har-ca. e prfbitf. no 3o.in»0 Din, ž«j-j zmnjia z n d rža vrv.-m Mime- sčencem, siarlm nad 35 le« Dopiise lig og'asini o«lde!ek »Jutra« nod šifro »Takojšnja ženiterr 2«. 550-3 Mlad gospod s svojo hišo ln lokali želi znanja z mlado gospodično, ki Ima obrt za specerijsko trgovino in večji kapital. Ponudbe na podr. »Jutra« v Novem mestu pod »Resna bodočnost«. 584-23 Vsaka beseda 1 Din, w dajanje naslova aJs m šifro pa S Din. (181 Otvoritev gostilne! Zelo lepo bo jutri na sv. Treh kraljev v Šiški Frankopanski ulici, ker bo slavnostna otvoritev gostilne »Frankopanski dvor«, prej tteininghaus. katero sta prevzela brata Ukmar. Slavno občinstvo se opozarja, da bc preskrbljeno z dobro kuhinjo in vinom po zelo zmernih cenah, kakor tudi za zabavo ln ples. Abonente se spre-lema na prvovrstno hrano, dnevno 10 Din. Se priporočata brata Uk mar. 489-1? Gostilna Kodela na Rimski cesti topet odprta. Točijo »e najfinejša štajerska is do lenjska vina. Pnporofcar« «* Terezija In Ferdo Dr baj«. 4Č1 1? Vsaka &e»e (29^ 2 Remington stroja naprodaj Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. £70-29 Glasbi la I Vsaka besed« 1 Din: za dajanj« naslova aM ia šifro pa 5 Din. (261 Dva klavirja starejšega in novejšega pr o d a Weixl, Maribor, Jurčičeva oJica šteiv. 8. 52848-2« 2 harmoniki v 1'-brem stanju poe«n« prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 405-26 Harmoniko tri tonsko. « kovčkom, najbolj« ohranjen«, lep; ela-sovi, i medenimi glasili, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 303-26 Kovčeg-gramofon proda Toman. Hrani-lniška št. 14. 472-25 Dve harmoniki 'izvrstni skoraj novi. defe Franca Goloba, proda J. Golob, Cegnarjeva ni. IO. 558-2« Partijo instrumentov na pihala kompletna za 12 ljudi prodam Za Informacije obračati se na gostilno »Borongaj«. Llvndarskl put br. 1. Zagreb. kot tiskarna rja Franc Jezertek. Za inseratnl det Je odgovoren Aloca Novak. Val s i^hi^nj