PoStnFrt ptaCana v qotovmr rtfutnvOrSiil Cena 1 Din Leb IV. (XI.), štev. 295 Maribor, sreda 31. decembra 1930 JUTRA jzhqa razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16.ur< Račun pri poštnem čok. zev. v Ljubljani št. 11.409 /el|smw#čno preiaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. A 1+9+3+0=13 Že naslov kaže, da je bilo minulo leto, ki leži v agoniji in mu je sojenih le še par vzdihljajev, skrajno nesrečno ne samo za babjeverne, ampak tudi za vse neverne kristjane in nekristjane. Ali je iskati glavnega vzroka v sestavi številk letnice ali pa v vladalcu leta, Saturnu, o tem razpravljati ni naša stvar. Mi vidimo samo dejstva. Niti teh dejstev ni treba navajati podrobno. Saj jih vsi vidimo, ako nismo nesrečnega leta prespali z odprtimi očmi. Pa ne samo vidimo; še hujše je, da jih čutimo — če že ne drugače, pa pri žepu. Letni vladar tega leta namreč ni bil nič dobrega obetajoči Saturn, ampak boginja Kriza, pa čeprav trdijo zvezdoslov-ci drugače. Kako je vzela ta vedno se pomlajajoča ženska staremu dedcu Saturnu žezlo iz rok, to je njena skrivnost. Stari očani so že od nekdaj trdili, da ni dobro, če ima ženska preveč oblasti pri hiši. V letu 1930. smo se pa znova prepričali, da tudi na zemlji ni prijetno, če ima ženska glavno besedo. Zakaj, če jo primejo mene muhe, potem nima prav nobenega ozira ne do še tako častitljivega posameznika, da še tako uvaževanega in potrebnega stanu, pa tudi ne do še tako starih in močnih držav. Vsakega ti prime za »Kečko« in ga strese tako, da dotičnik potrebuje potem dokaj časa, predno se zavč, kje se drži glava. Če jo namreč sploh še najde. Zakaj mnogi jo izgube ob takih prilikah za vedno. V minulem letu se je kriza udejstvovala predvsem na gospodarskem polju. Prizanesla ni niti Amerikancem, dasi ie imela dolgo pred njimi rešpekt. Tudi Angležev se ni izognila in je niso mogli ugnati z vsemi svojimi že stoletja preizkušenimi trgovskimi triki. Prizanašala ni ne Nemcem, ne Rusom, da niti ne o-menjamo drugih manjših narodov in držav. Saj dovolj označuje njeno moč dejstvo, da se ni ustavila niti pred gromovnikom Mussolinijem in ga mrcvari na vse načine. Nič manjše kakor na gospodarskem polju ni bilo njeno udejstvovanje na političnem polju. Tu je celo premagala svo jo dolgoletno tekmovalko — Intrigo — ter je zavihrala in zdivjala po vseh delih sveta in pretresala starodavne in utrjene države prav do temelja. Zanimivo pa je vsekakor dejstvo, da so manjše in mlajše države razmeroma lažje prenesle posledice njenega obiska, kakor pa starejše in večje. Poleg gospodarske in politične krize pa imamo tudi takozvano duhovno krizo, o kateri se mnogo govori in piše. Kljub temu, da splošno trdijo o veliki nevarnosti in strašnih posledicah te vrste krize za bodoča pokolenia človeštva, vendar se današnji svet ne zmeni dosti za, njo. Ta vrsta krize je namreč še najbolj podobna — pijanosti. Če je človek ravno prav natrkan, ima prijeten občutek-ter se mu dozdeva vse lepo, dobro in prijetno. V sebi čuti nenavadno moč tako, da bi z Za podvig obrti v Mariboru USTANOVITEV SOSVETA OBRTNO-POSPEŠEVALNEGA ZAVODA TOIZ V MARIBORU. — UREDITEV NOVIH PROSTOROV ZA ZBORNIČNE URADNE DNEVE. MARIBOR, 31. decembra. Na širši seji Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani minuli pondeljek je bilo na predlog zborničnega svetnika g. Andreja Oseta soglasno sklenjeno, da se v Mariboru ustanovi sosvet Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. V sosvet so bili določeni zbornični člani: ravn. Ant. Krejči iz Ruš, mes. moj. Hohnjec, inž. Jelenc, inž. Dračar, hotelir A. Oset, ravn. Pivec in župan dr. Juvan. Kot poverjenik je obrtnozadružni nadzor- nik Nace Založnik. Predsedstvo Zbornice za TOI je tudi že sklenilo, da bo Zbornica v Mariboru uredila lokal za zbornične uradne dneve, za seje sosveta, za zadružne prostore raznih zvez in zadrug, za predavanja itd. Želeti je, da bi se v sosvet pritegnila tudi predsednika obeh obrtniških zvez, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Fr. Bureš, in predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Fr. Zemljič. Fašistična gospodarska bitka ZASEDANJE CENTRALNEGA KORPORACIJSKEGA ODBORA. — ZNIŽANJE CEN ZA INDUSTRIJSKE IZ DELKE. — AKCIJA ZA VEČJI KON-ZUM DOMAČE PRODUKCIJE. RIM, 31. dec. Te dni se je vršilo v Rimu zasedanje centralnega korporacijskega odbora, ki je dal smernice fašističnim sindikalnim zvezam za na-daljno gospodarsko bitko. Predsednik fašistične zveze industrijcev Beni ter vladni komisar Zveze fašističnih delav skih sindikatov sta izjavila novinarjem. da bo industrija znižala cene in-dustrijalnim izdelkom in da bo delavstvo dalo v svoji desciplini nove žrtve. Rimska »Agenzia« objavlja službeno poročilo, v katerem pravi, da bodo vse fašistične sindikalne zveze pokrenile akcijo, da se čimbolj poveča konzum domačih proizvodov in da se na ta način zniža uvoz iz inozemstva. Treba bo še mnogo dela in morajo žato kon-zumenti paziti na to, da se bodo industrija, trgovina in poljedelci držali odredb centralnega korporacijskega odbora glede znižapja cen. Ob koncu pravi poročilo, da bo mogla Italija samo na industrijskih pfecJmbtih, ki jih uvaža iz inozemstva, prihraniti letno krog tri milijarde lir, če bo prebivalstvo kupovalo samo domače proizvode. maršal loffre umira PARIZ, 31. decembra. Stanje maršala Joffra, ki se je včeraj znatno izboljšalo, je postalo tekom noči zopet kritično. Davi je bil izdan buleten, ki pravi, da je maršal sicer še pri zavesti, vendar pa moči vidno popuščajo. Utripanje žile je naraslo, arterijska napetost popušča. Katastrofa lahko nastopi vsak hip, lahko pa se tudi Še zavleče za par dni. Kruaui upor u Indiji in indijska konferenca LONDON, 31. decembra. Britansko-in-dijska konferenca je stopila v akutno fazo. Zadnji dogodki v Indiji so izzvali neugoden utis. Izvedla se bo anketa o nemirih v Birmi in o novih incidentih v Bombayu. Novi podkralj Indije Willigtop je o tem obveščen. Britanski listi nagla-šajo, da je vsled vstaje v Birmi in radi ekonomskega bojkota proti britanskim proizvodom položaj postal brezupen. O vstaji v Birmi so prispele značilne podrobnosti. Vstašev je nad 4000. Skrili so se v neprehodne gozdove v področju In-seima in Tarrawadyu in. vodijo od tam guerillsko vojno. Poskusi poslanih čet, da ustaše obkolijo, so ostali brez uspeha. V bojih je po dozdajnih poročilih padlo krog 200 vstašev, ujetih jih je krog 100. Tudi so britanske čete uplenile 3 mitraljeze in 2 mak topa. Po zadnjih poročilih se bije velika bitka na dolžini 30 milj. Izid še ni znan, čuje se pa, da je vsta-šem uspelo, se tudi tokrat izogniti obkolitvi. Guverner Birmije v svojem poročilu naglaša, da je bila vstaja dobro pri-pravl-ena in da vstaši izvršujejo zverstva, zažigajo hiše in ubijajo uradne osebe. Tudi se je vstašem posrečilo, se polastiti orožja in municiie v državnih skladiščih. Na glave kolovodij vstaje so razpisane nagrade. ka in cvili, da je joj. Preganjamo ga z vsemi mogočimi sredstvi, ki pa ne zaležejo dosti. Vlačimo ga iz kota v kot, se prijemamo za glavo in tarnamo dotlej, da prebolimo »krizo«. Lahko bi še razpravljali o tem, kako je kriza gospodarila v nesrečnem letu 1930; pri nas v Mariboru in ob našisever- lahkoto premagal ves svet. A drugi dan ni meji. Hvaležno bi tudi bilo ugotoviti, ■"o pijanosti se pojavi »maček«, ki mijav-1 kako daleč je segla s svojo zloveščo roko Poljska kupila kolonjo ? PARIZ, 31. decembra. »Echo de Pariš« javlja, da potovanje poljskega maršala Pilsudskega na Portugalsko ni samo v svrhp njegove zdravstvene okrepitve, ampak da namerava Poljska kupiti portugalsko kolonijo Angola (ob za-padni obali Afrike, južno od francoskega in belgijskega Konga in severno-za-nadno od angleških južbO-afrikanskili kolonij), VARŠAVA, 31. decembra. Neki list iz Vilne javlja, da je Pilsudski tekom svojega bivanja v Lizboni povoljno končal "■I-!1 I — pri'posameznih stanovih. Zakaj prizanašala ni nikomur. Od minulega leta ni težko slovo in smo veseli, da se vendar že enkrat poslovi od »as. ‘ ' ■ ; Za'novo leto pa želimo, da bi ne bilo ne gospodarskih, političnih, duhovnih, Stanovskih, pa tudi- ne družinskih in j— Srčnih krzJ 1 pogajanja, ki so že delj časa tekla med Poljsko in Portugalsko glede nakupa portugalske kolonije Angola s strani Poljske. Propačanje umetnega nemštua OLOMOUC, 31. decembra. Pri zadnjem ljudskem štetjfi Nemci v Olomoucu in Moravski Ostravi niso mogli doseči 20%, da bi bili deležni manjšinskih pravic. Ako upoštevamo, da je bil Olomouc pred vojno navidezno skoro popolnoma nemško mesto in istotako Moravska Ostrava, vidimo na eni strani velik uspeh češkega dela v nacijonalnem pogledu, na drugi strani pa neizogibno propadanje umetno ustvarjenih nemških postojank. Z novim letom bodem zopet prevzela gostilno pri »Treh ribnikih« in bodem cenj. goste postregla z najboljšimi vini (prima silvanec a 14, novo sortirano 10, novo čez ulico 8 Din liter), vedno svežim pivom in dobro kuhinjo. Želeč vsem »Veselo in srečno novo leto!«, se priporočam Maria Orovict, restavracija pri »Treh ribnikih«. Zbornica za TOI v Ljubljani je v plenarni seji 30. t. m. odobrila proračun za 1. 1931 v iznosu 3,930.000 Din (napram 4,951.000 Din letos) potrebščin in 4,299.000 Din dohodkov. Pobirala se bo 10% na doklada (letos 13%). Iz Gor. Cmureka. Oglasiti se hočemo tudi mi od skrajne severne točke s svojimi težnjami, kar naj bo apel na merodajne činitelje. Obcestna ograja od trgovine M. Kauran mimo gostilne Maitz v Vratjem vrhu je skrajno zanemarjena, ker tvori samo nekaj centimetrov debelo žico na skrajno strohnelih stebrih. Na tako nevarnem kraju bi bilo nujno potrebno, da se namesti ograja iz železobetona. Nedavno se je na tem mestu ponesrečil avto, ki je slučajno zadel ob drevo, da ni zavozil naravnost v Muro. Upamo, da bo odpravila merodajna oblast ta nedostatek, da ne bo več zgražanja od strani tu- in inozemcev. — Tu ob cesti imamo trgovino, ki jo upravlja neka gospa. Če vstopiš v to trgovino, se ti zdi, kakor da bi bil kje v Avstriji. Pozdravlja se vsevprek nemški, efene so pa označene kar v Šilingih. Tako postopanje trgovke, ki živi pač od naših žuljev, je skrajno žaljivo, kar moratpo grajati javno. Če pa ne bo zadostovalo, bomo poskrbeli Za druga učinkovitejša sredstva. Isto velja tudi za nekatere druge obrtnike in gostilničarje. Državnih zastav smo na teh poslopjih pogrešali, čeprav jim je začela naša vlada lajšati gmotno stanje z izdatnim znižanjem drž. trošarine na Vino. Zahtevamo, da uvedejo naši trgovci, obrtniki in gostilničarji slovenski pozdrav! Perilo po meri I. Babič, Gosposka ulica 24. 3268 Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano lahko " iztrebljenje' črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelii k’a'sičnih’ učnih knjig-zai ženske bolezni'pišejo, da so u-:.odho' Učinkovanje »Franz Jose?o- .-! vO-de« ugotovili z' lastnimi prebkovanii »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah in špecerijskih trgovinah* Strsa >. Mariborski V E C E K M i iv jutra Novoletne želje naie severne meje (Dopis s Kobanskega.) I Ko se poslavlja od nas leto 1930, nam vstajajo v spomin dogodki tega leta. Bilo je prvo povojno leto prerojenia našo obmejne pokrajine! Uresničila se je naša dolgoletna želja! Sv. Pankracij, Sv. Duh. Apače in Št. lij so priredili prireditve, ki so nas uverile, da je prelom s preteklostjo izvršen docela. Uverili smo se, da je tudi za naše zaledje napočila doba novih metod, novega dela. Strankarstvo, brezbrižnost, neiskrenost in nezaupanje se ne sme več povrniti! Ne čutimo se več osamljene, narodno zavedni planinci in izletniki so nas obiskovali, čeprav se zavedamo, da z vsemi našimi postojankami ne bomo nikdar dosegli letošnjega pohorskega rekorda 33.000 obiskovalcev. Na žalost izletnikom iz mesta res ne moremo zaenkrat še postreči z velemest no izbiro jedil in pijač, nuditi ne moremo 5e nobenega razkošja. Trudimo pa se, da po svojih skromnih močeh damo, kar imamo, to pa iz srca kot prijatelji prijatelju. Vemo, da nerazvajeni izletniki zna jo upoštevati naše težke razmere. Iskrena bodi hvala stotinam onih, ki so pravilno pojmovali vzvišeno poslanstvo obmejne turistike. Bratje zavedajte se, da vam bomo vašo naklonjenost vračali z iskreno ljubeznijo in pozitivnim delom za našo ljubljeno Jugoslavijo! Mislim, da govorim iz srca vseh na-»odnih mejašev, če izrečem ob koncu tega za nas pomembnega leta priznanje vsem onim našim prijateljem, ki so nas obiskali, predvsem novo ustanovljenem klubu SPD »Meja«, pevcem »Jadrana«, Narodni Odbrani, Sokolu, posebno pa še ZKD, ki nas je s svojim predsednikom in našim prijateljem Špindlerjem stalno obiskovala in nam z besedo in dejanjem (knjižnice!) pomagala. In za novo leto? Naše želje so skromne, kakor je skrom uo naše obmejno ljudstvo. V bodočem letu bomo še z večjo ljubeznijo kvitirali pozornost obmejnih planincev, ki nas bodo prav gotovo tudi v 1. 1931. radi obiskovali. Z osebnimi stiki z obmejnim ljudstvom bodo gotovo odpadli vsi predsodki iz minulih trpkih let. Učvrščena naj bo naša vera, da imamo v zaledju iskrene prijatelje, ki poznajo nase narodnostne, kulturne in gospodarske težave. Narodnostno želim, da se vsi mejaši ne glede na tiaziranje združimo kot celota in se zavedamo nove jugoslo-venske miselnosti, ki jo je izrazil pred dvemi leti naš kralj Aleksander, kar naj pokažejo še nove sokolske čete, budni stražarji naše meje! Kulturno bomo hvaležni, ako se naše knjižnice razširijo, naši stiki s posvetnimi ustanovami pa poglobijo. Gospodarsko vprašanje je pa trenotno za nas najtežavnejše, kar ste ponovno povdarili v »Večerniku«. Gospodarska kriza, posebno v lesni trgovini, nas občutno tare, da >3 večina ljudi obupana. O preorijentaciji smo že dosti čitali, a ne vemo, kako bi se dala v praksi izvesti, ko ni denarja. Še več dolgov si pa nihče ne upa naprtiti. Tu bi si želeli strokovnjaške pomoči in kaj radi bi se prilagodili vsem dobrim nasvetom preiskušenih gospodarjev. Ne pretiravam, če trdim, da smo danes gospoda, ^ko padli pod ničlo. Vse to naj bodo vprašanja bodočnosti, ter vljudno prosimo, da nam tudi v letu 1931 stojite krepko ob strani. Sv. Pankracij, Sv. Duh in vse druge obmejne postojanke Vam kličejo: Na veselo svidenje. V znamenju nezlomljivega idealizma, v znamenju ljubezni do obmejnih planin, v znamenju pozitivnega dela v prid severni meji stopimo v novo leto! Bilo nam vsem srečno! Srečno novo leto želita redakcija in uprava „Večernikau vsem naročnikom, čitateljem in inserentom Mejaš. „Dur in mol.. OB NEMŠKI GLEDALIŠKI REVIJI V »UNIONU«. — MI IN NEMŠKA MANJŠINA. — BOJKOT SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Odzveneli so akordi prve gledališke revije v Mariboru, ki jo je za božič dvakrat ob polni unionski dvorani podal nem ški »Mannergesangverein« pod naslovom »Dur und moli - Ernst und toll«, revija v 7 slikah od kapelnika Hermana Fri-scha. Strokovna kritika je delo kot svojevrstno novost domačega komponista dobro ocenila, dočim očividci trde, da so — kljub vsem naporom — predstave o-itale daleko pod nivojem poklicnih gledališč. Poleg velikega orkestra je sodelovalo okrog 30 oseb iz krogov nemške manjšine našega mesta. Povdarjamo, da so se obeh prireditev udeležili v veliki meri tudi odlični Slovenci. Nismo šovinisti, zdi pa se nam potrebno, da i ozirom na opetovano opaženo nemško taktiko spregovorimo nekaj besed! Akademski p'es Kadarkoli slišimo o nemških prireditvah v našem mestu, nam pride nehote na misel vse ono gorje, ki smo ga nekdaj doživljali mi in ga še danes doživljajo naši rojaki na Koroškem. Nemški Koro-Sci kulturnih potreb našega kompaktno naseljenega naroda ne razumejo in nočejo razumeti. Žalostna desetletnica plebiscita je to dovolj jasno pokazala. Vsa društva, vse organizacije in stranke so si pri zatiranju našega življa pod patronan-co oblasti edine ter je vse njihovo delovanje usmerjeno na uničenje slovenske samostojnosti. Opetovano smo imeli priliko dokazati, da stoji Avstrija s svojo taktiko proti koroškim Slovencem v večni ofenzivi. Naši Nemci pa žive v odličnih gospodarskih pozicijah in so z nami v vsakžm ozirn vsaj enakovredni, čeprav smo že večkrat slišali izmišljene vesti o »barbarskem postopanju« naših oblasti. Prav gotovo pa bi v slučaju parole »Zob za zob« sedanja taktika naše tolerance bila docela drugačna. Do danes je v svoji popustljivosti nismo izvajali, ker smo t slili, da bodo Nemci našo vzajemnost vračali našim rojakom v tužnem Koro tanu. Pa smo se — motili! — Kdor pravilno in objektivno opazuje manjšinske razmere pri nas, pride do za ključka, da so Nemci deležni pri nas naj večjih ugodnosti. Znane so poletne slav nosti v Kočevju, pevske slavnosti ^ Indjiji ob polovični vožnji itd. Priznavamo in odobravamo kulturno udejstvovanje nemške manjšine, dokler se vrši v znamenju vzajemnosti. Toda Mariboru na žalost že več let opažamo da se Nemci popolnoma separirajo in prezirajo vse, kar je našega. Opažamo celo to, da živijo v domišljiji, da smo Union Slovenci lahko ponosni, če imamo za someščane člane tako »visoko kulturnega naroda«. Z importom nemških zvočnih filmov, artistov in pevcev se proces ekspanzije širi tako. da smo končno dobil nemško gledališče v »Unionu«... Prav nič ne bi izpodbijali upravičenost uprizoritve, če bi v »Duru in molu« videli tendenco vzajemnosti obeh narodnosti. Iz bojkota naših gledaliških predstav (celo prestavljenih nemških operet!!1 pa vidimo, da je uprizoritev Frischeve re vije imela namen podati uverturo v stal no nemško gledališče v »Unionu«, ki naj vzdržuje in podpira poleg peščice nem štva nekdanjo nemškutarijo. Tega pa slovenski in jugoslovanski raz voj Maribora ne bo mogel dopustiti! Kavarna „Astoria“ Mar ibarski in dnevni drobiž Prihodnja številka »Večernika« izide v petek, dne 2. januarja, ob običajni uri. Opozorilo trafikantom. Trafikante kakor tudi vse stranke, ki so dosedaj prevzemale »Večernik« v ekspeditu Mariborske tiskarne, obveščamo, da se. bo od petka, 2. januarja dalje, dobival list samo v upravi na Aleksandrovi cesti 13. Spremembe pri okrajnem sodišču v Ptuju. Z novim letom se spremeni razporedba sodnikov na ptujskem sodišču sledeče: Sodnik dr. Muhič prevzame izvensporni oddelek levi dravski breg, sodnik Šte-ancloza civilni oddelek levi breg, sod-nik dr. Suhadolnik civilni oddelek desni breg, sodnik dr. Muha bo vodil oba začasno združena kazenska oddelka razen zori" Eden najboljših nemih filmov. V glavnih vlogah Janet Gaynor in Georg 0’Brien. Predstave ob delavnikih ob 20. (8.) uri, ob nedeljah in praznikih v 16. (4.), V, 19 (^7.) in V*2l (%9.) url. Moderna godba. Kravate najcenejše pri I. Babič, Gosposka ulica št- 24. 3268 Planinska zabava prvega reda bo ples, ki ga priredi .dne 10. januarja agilno kolesarsko društvo »Edelweiss 1900« pod geslom »Čar gorske noči« v vseh prostorih »Uniona«. Kolo veselja, umetna salonska vožnja (osem dam, osem gospodov) in pristen bavarski Schflh* plattler kot privlačne točke. Svira Schonherrjeva godba. Planinske noše za-željene. Predprodaja vstopnic pri hote* lirju Halbwidlu. Sokol Maribor I. priredi drevi ob 20. uri v telovadnici vojašnice kralja Petra I. družabni večer z obširnim šaljivim in zabavnim sporedom. Gostje dobrodošli! 3onny-3azz Silvestrov večer s sodelovanjem članov Narodnega gledališča gdč. Udovič, gg. Ivelja in Trbuhovič. * Davčna uprava v Mariboru opozarja vnovič vse javne korporacije, politične, cerkvene in šolske občine, društva, družbe, (javne, trgoske družbe in slične), zadruge itd., ki posedujejo kakor-šnokoli nepremično premoženje (zemljišča ali stavbe), da v svrho odmere in plačevanja dopolnilne prenosne takse predložijo predpisane taksne nrijave za novo taksno perijodo 1931—1935 sigurno najpozneje do 15. januarja 1931 davčni upravi, ker se bodo sicer odmere izvršile uradnim potom s kaznijo vred v smislu določil taksnega zakona. Interesentjc za hipotekarno posojilo pri priviligirani agrarni banki v Beogradu se opozarjajo, da se dobijo formularji za tozadevne prošnje v mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu št. 11 proti plačilu Din 2, kakor tudi poštne položnice v svrho plačila takse za cenitev imetja. Vlom ▼ dellkatesnico »Tourlst«. Nocoj ponoči so neznani storilci iz dvoriščne strani vlomili v delikatesnico >'Tourist« g. Pajmana na Aleksandrovi cesti 30. S ponarejenimi Jtljuči so odprli železno blagajno, vlomili trezor in odnesli nekaj nad 5000 gotovine. Sum vodi v gotovo smer in je policija že na delu. Danes vsi na Silvestrovo v Union, kjer bo najveselejše slovo od starega leta- Spored bo presenečenje! Senzacija večera bo gostovanje varieteja Buffalo, atrakcija pr* vega reda! Radio-zvočnik tvrdke Star-kel je že postavljen v veliki dvorani. — Ponovno se opozarja, da ne more posameznik ali družba rezervirati miz in stolov za kasnejše. Kdor urej pride, prej melje! Pričetek sporeda ob pol 21. uri. Stanovanjska hiša s prostim stanovanjem in opremljena to« varna na prodaj. Glej inserat. Na Silvestrovo v hotelu Halbwidl dve godbi. 3956 PooeSin srajce a Din 85. I. Babič. Gosposka ul. 24. 3268 TRENCHCOATI, površniki, hubertusnlaščl, usnjeni jopiči, 300 vrst krzna, pllši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi vse ma-nufakturno blago na obroke. ORNIK, Maribor, Koroška cesta 9. XLIII Samci In male obiteiji jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. — Pri Frančeku v Melju velika Silvestrova prireditev. 3955 Pevski zbor »Drave« priredi Silvestrov večer s plesom, petjem itd. v dvorani gostilne ligo (preje Gačnik) v Studencih- 3860 Kdo bo miss Velike kavarne na Silvestrovo 399J v .M a r f fc' o r n *ne vtt 10.^,___________________________________ VarffforsM V F C E R N:| K Mrt- ^ t Zima in naša mladina ZIMSKI ŠPORT IN MLADINA. — VRZELI. — NESREČA V STUDENCIH. — INICIJATIVNO SPD: SMU-ČARSKI TEČAJ ZA DECO. — POTREBE PREDMESTJA. — NALOGE DRUŠTEV. — ZIMSKI ŠPORT IN SOKOL. Vožnja v novo leto Namreč vožnja našega dijaštva, našega najljubšega in najdragocenejšega zaklada, preko ozke in kakor nož ostre meje med starim in novim letom sredi enega samega, enostavnega šolskega leta! Vlak za vlakom odhaja in pred vsakim se gnetejo razigrane gruče dijakov in dijakinj, težko natovorjenih ne morebiti z vsakdanjimi šolskimi skrbmi radi domačih in šolskih nalog, temveč težko obloženih z različnimi culami, zavoji in kovčki, iz kterih kričeče in razločno Strle obnošeni čevlji, obrabljene obleke, staro perilo, pa tudi zakladi veleučenih, še komaj do polovice predelanih učnih knjig. Tudi člani drugih stanov se vozijo vsaj ta ali oni z navadnim vozom, z avtomobilom ali celo z železnico iz starega v novo leto. Vendar.ga ni stanu,ki bi se v tako obilni meri vozi! v novo leto kakor baš di:aški stan. Tisti, ki tvorijo izjemo, ker se, dasi spadajo k temu stanu, nič ne vozijo v novo leto, temveč se vanj kar v mestu svojih študij sanjaje in spavaje zazibljejo preko te velevažne časovne meje, so vekomaj oropani za ogromno, naravnost največje veselje, ki °a nudi poezija dijaškega življenja. Ravno letos je bi: ta užitek še dvignjen Tn potenciran do prej neznane in nedosežene višine. Z uradno kratkobesedno-stjo, razumljivo vsakemu poučenemu, so vsi listi poročali dne 21. t. m., da prične vožnja v novo leto za vse naše dijaštvo dne 23. t.' m., pa da se mora dne 15. januarja 1. 1931. zopet vrniti na svoje službeno mesto. Kakor povsod, se je tudi pri izvedbi tega ukrepa hudomušni, a ne hudobni škratelj iz naših temnih gozdov malo pošalil; radost pa je bila eno uro pozneje tem večja, ko se je izkazalo, da 50 uradne vesti tudi v neuradnih časo- j piših bile pravilne. In tedaj veselja in radosti kar ni bilo ne konca in kraja. — Očtfelj, ves zatopljen v pouk in samo v pouk, razlaga starega grškega zgodovinarja Ksenofonta, ko pripoveduje, s kakšnim nepopisnim veseljem zagleda po tolikih mescih napora, premrazovanja in gladovanja grška vojska prvič zopet morje, Črno morje S solžami v očeh se začne vse ob pogledu na morie ob;ema-ti, navadni vojščaki in častniki, vsi veselo vsklikajoč: »Morje, Morje!« Ravno tako in nič drugače učinkuje na vesoljno našo vojsko učencev, učenk, učiteljev in profesorjev vest, da se letos vsak prav v skladu s časopisnimi vestmi že prej sme odpeljati v novo leio in da ima po novem letu še štirinajst dni časa, da nastopi vožnjo nazaj, vožnjo i vlakom, s posebnim ali brzim- Pred tridesetimi leti je bilo to drugače, vsaj v Celovcu. Tedaj še ni bilo železnice v Rož, ki je koroškemu mestu dajal največ dijaštva. Poštni voz, črno-rurr.eno pobarvan, podoben majhni štirioglati visoki in ozki koči, je. vsako leto peljal romansko dijaštvo na božični predvečer počasi in previdno črez »Hure« in Dravo v novo leto. Pa je bil voz dostikrat za številne dijake in učence premajhen; koči-jaž-postiljon pa siten. Tedaj so mlajši dijaki, ki bi jih bil postiljon radi pomanjkanja prostora itak odklonil, na povelje starejših pol ure prej morali peš odriniti po’ cesti proti Ro-žu. Na »Čericah«, na prvem strmem klancu na Hurah, kjer so morali itak vsi iz pošte izstopiti, so čakali pošto in ostale dijake, ki so v pošti še dobili prostora in se z njo pripeljali. Pomešali so se med nje in z njimi vred vstopili vrh »Čeric« v pošto in se tako zastoni, ne da bi postilion to vedel, peljali mimo ponosnega gradu Humoergav Rož, v.eselo vzklikajoč: »Drava, Drava!« naprej v novo leto.. Tedaj pred tridesetimi leti pri vožnji v novo leto ni bik) treba jemati seboj ne zvezkov, ne knjig. Predno bi mogel kaj pozabiti, si moral že nazai v staro klop, v stari svet novega leta. Letos bo revež in pomilovanja vreden, kdor v prvem tednu novega leta, ko bodo že sv. Trije kralM odpe’i, še vedno brez kniig in Prikašljala je prava pravcata starka zima. Vse naokrog: je že belo. Tudi mraz prodira skozi obleko do telesa, da se človek kar nehote spomni zime z vsemi njenimi čari. Vedro nebo, zasneženi griči in sosednji obrobki kličejo in mičejo v naravo. Mladim in starim zaigra srce v nestrpnem veselju in pričakovanju: zimski šport! Sicer pravijo, da je od leta do leta manj snega, vendar je zimski šport v zadnjih letih postal izredno privlačen. Od dne do dne se veča število onih, ki jim je užitek na obširnih belih poljanah mil in drag. Ob dnevih odmora naraščajo čete smučarjev v cele kolone in Pohorje je postalo silno živo... Zimski šport je osvojil velik del naših meščanov. Na žalost je naša deca norimf ore-puščena še sirnemu sebi. Roditelji so večiprima 7nrii-*3hi. da bi nudili otrokom zimski, užitek Šola v tem oziru up. more norivzeti tvčesar. druei čini-telii se om^iujeio.le na nodročja odras lih. In vendar: kako raria bi na«s» me-s+na in predmestna mladina Preživela del sv^iVof? "i-ocfega. r^sa na sankah ali na erm^h! Starši, ki .so kedaj s svojo dee.o nživrdi krasote lepega zimskeea dne zunaj v prosti ”'orqVl, dnbt-o vedo. ’ aj niiHi . 7;*r>a c in sne- gom! Mladini žari obraz od veselia in zadovoljnosti, razigrana se vrača s svežimi močmi zopet na delo. Le primernega prostora je treba,' Vse drugo da narava sama- V ; _ ' Za božič se je zgodila v. Studencih grozna n.esrpča. katere žrtev je pD-stal deček ki se je' v družbi otrok sa-nkan! po cesti nad 'Dravo.'odkoder ga je tovariš — gotovo nfefirtfe — tfo-tis^il po strmem nbrbnV« naravnost v Dravo, kier se je — ubil. Vsekakor ?ripk. da so otroci nadzorstva HiV m nonrairpffi terenu. Na? bo vsem vzgojiteljem ta žalosten dogodek cr]pcor\ m°mento. da rnr>rfi mn nri prO^a^andi zimskega imeti v n^^o mla- dino! Hvalevredno inicijativo v tem oziru je pod vzel zimskošportni odsek SPD v Mariboru, ki bo pod Kalvarijo priredil otroški smučarski tečaj. Unamo. da bo javnost ta ukrep sprejela z razumevanjem ter prijavila čimveč mestne dece, posebno. letos, ko trMajo božične počitnice cele tri tedne! Imamo pa v Mariboru še nebroj otrok ki z im^limi. porumenelimi lici, šibkimi udi in s topim izrazom v očeh životarijo v nezakurjenih brlogih bede in bolezni. Ta deca strada zraka,. solnca, kruha, toplote, predvsem pa — ljubezni. Razmere pa ne pripu?čajo. da bi bili krepki in rdečelični. Ko bi mogli vsaj vsak dan ven v nrosto naravo, kjer se lahko s tovariši naskačejo. nasankajo in nasmejejo... Tnintam ci taki nesrečneži pomaga^ io sami; kar na dvorišču nrinravijo Vnn snega in ha*d s nriTni+ivniral sankam? na vrh »go»-e«! A. komaj se je '»snort'? razmahnil nekoliko po dvorišču že Tir?t'r,,m? hišni iros^ndar ki nrUo^no >n strogo rn-enove tako »div-?anje«. ker.povzroča «smrtno n^va-roji led". TVncr? cj iiro nr-koliVn ^trtni cesti ali na. v Mi^niem-parku P.A strogih Tira-. oko postave prav hitro iztakne take »zlikovce«. Poziv na starše v časopisju je edini protiukrep mestne uprave... V drugih naprednih mestih si znajo pomagati že vse drugače! Otroku je omogočeno radostno izživetje zunaj v prosti naravi! Poletna igrišča v parkih so spremenjena v sankališča ozir. umetna drsališča, kjer se deca pod pri mernim nadzorstvom svobodno kre-ta. V bližnji'okolici mest so urejena sankališča, kamor prirejajo šole, telovadna in športna društva ekskurzije v zimskošportne svrhe. To vam je živžav tam ob holmcih! Danes, ko govorimo tudi pri nas v Jugoslaviji o telesno in duševno krepki mladini, bi morala biti prava skrb vseh vzgojiteljev, da ji pomagajo v vsakem oziru, da bo dosežen smoter čimprej! Sokoli, gozdovniki, skavti .in nekatera športna ter planinska društva se danes zavedajo važnosti telesnega gibanja. Osnovna napaka pa bi bila, če bi 11. pr- Sokol posvečal svoje delo le telovadnici! Nepozaben mi ostane prizor, ko je pred leti zagrebški Sokol prirejal s svojimi najmanjšimi nedeljske sankaške izlete v okolico. S sankami na hrbtih so v dvoredih korakali kmalu po obedu skozj Tuška-nac. Za njimi pa četa naraščajnikov-smučarjev. AH bi ne mogla tudi naša društva nrirelatl nodcbnlh izletov v okolico? Mladina bi se z velikim veseljem pri-. družila in starši bodo razbremenjeni skrbi, da se zgodi kakšna nesreča. Saj je v mariborski okolici doyojj nrostorov za lepa in varna sankališča, Jamnica, Limbuš. Pekre, Radvanje!). Društva, vzgojitelji! Na vas je. da se izpolnijo zimske želje naše mladine! — mariborsko aledaližče Sreda, 31. decembra. Zaprto. Četrtek, 1. januarja ob 15. uri »Prodana nevesta«. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksenburški«. Kuponi. Ptuisko gledališče. Pondeljek, 5 ianuarja ob 20. uri »Življenje je lepo«. Gostovanje maribor. gledališča. Novo leto v maribor. gledališču. Na Novega leta dan se bosta vprlzo-rill v maribor. gledališču dve glasbeni predstavi: ob 15. uri se bo pela slavna Smetanova komična opera »Prodana nevesta«, ki jo dandanes pojejo po vseh svetovnih operah z največjimi uspehi ter je tudi v Mariboru bila navdušeno sprejeta. — Zvečer ob 20. uri pa se bo ponovila popularna Leharjeva opereta »Grof Luksenburški«, ki je letos na novo naštudirana in inscenirana dosegla popoln uspeh. Prihodnje gostovanje marib. gledališča v Ptuju bo v pondeljek, 5. januarja. Ob tej priliki se bo vprizorila optimistična komedija znanega francoskega dramatika Marcela Acharda »Življenje je lepo«. Ta komedija je v Mariboru radi svoje zelo zanimive vsebine in dobrega podajanja zelo uspela ter so jo vprizar-jali lani z enakimi uspehi tudi v Ljubljani. Vsekakor se obeta Ptujčanom zanimiv večer in se pričakuje velik obisk občinstva. Slavni ruski zbor donskih kozakov pod vodstvom slovitega Sergeja Jarova nastopi v sredo, dne 7. januarja. Povpraševanje po vstopnicah' je izredno živahno ter je nričakovati rekordnega obiska tudi z dežele. Srečke drž. loterije. Samo še par dni lahko kupite srečke drž. razredne loterije za J- razred v upravi »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Žrehanje se bo vršlio že 3. januarla 1931 Zgodovinsko društvo v Mariboru (Bilanca za 1930.) Z ukinitvijo mariborske oblasti, ki je dobrohotno spremljala razvoj Zgodr«vinskega društva v Mariboru, so nastopili v gmotnem in moralnem oziru za vsako znanstveno akcjjo v Podravju neprijazni časi. Vsled tega je bilo Zgodovinsko društvo prisiljeno s podvojenim delom, kateremu so stali na čelu predsednik prelat Kovačič, tajnik ravnatelj Glaser in blagajnik višji ravnatelj Vrabl, dokazati svojo življensko sposobnost in znanstveno nujnost. Številni krogi naše javnosti so podpirali društvena stremljenja, tako da društvo v svojem razmahu ni zaosta- 0, ampak je napravilo lep korak naprej. V stremljenju, da zasigura mariborskemu muzeju primerne prostore, društvo ni uspelo kljub izrednim, zato žrtvovanim energijam. Uspešno pa je bila tončana akcija za arhiv, ki se danes že srnotreno urejuje. Z definitivno rešitvijo arhivskega vprašanja bo v Mariboru podan temelj v Študijski knjižnici, muzeju in arhivu za sistematsko zgodovinsko in narodopisno znanstveno delo. Obenem z ustanavljanjem arhiva pa se je društvo odločilo v svojih publikacijah deliti gradivo po sposobnosti, s katero ga lahko člani sprejmejo; tako je ločilo priobčevanje virov od priobčevanja razprav; za priobčevanje virov, za katero se širša javnost splošno ne zanima, oe je ustanovil »Arhiv za zgodovino in narodopisje«. AZN izhaja začasno kot priloga društvenemu zborniku razprav »Časopisu za zgodovino in narodopisje«, ki je namenjen širši javnosti. ČZN je izšel redno in v nezmanjšanem obsegu, četudi so društveni dohod-ri vsled ukinitve mariborske oblasti precej-padli. Uredništvo je stopilo v zvezo potom zamene z osmimi domačimi m inozemskimi publikacijami, izmed katerih so najvažnejše inozemske »Lud S'o-wiansky« (Lvov) in »Mitt. d. Vereines klass. Philologen« (Dunaj), domače pa »Razpraive« Znanstvenega društva v Ljubljani. Pri dosegi zamen s tujino ie hvalevredno pomagal društvu univ. prof Balduin Saria. Da nadaljuje od Stegenška započeto delo o spodnještajerskih umetnostnih spomenikih, je društvo začelo akcijo za izdajanje — poleg ČZN — umetnostnih spomenikov vzporedno z Umetnostnozgodovinskim društvom v Ljubljani. Konservator Marolt v Celju je prevzel na sebe težko nalogo opisati umetnostne spomenike Celja in okolice; delo je že v toliko napredovalo, da je rokopis v tis* karni. Razen tega pa je društvo pridobilo rokopise v Gradcu živečega mariborskega zgodovinarja Paula Schlosserja; s tem je ustvarjena podlaga za izdajo »Historične topografije Maribora«, za katero bo društvo uporabilo’ med drugim tudi bogate arhivalije v arhivu mariborske občine. Za nadaljnje publikacije je že zbrano gradivo za »Fevdne knjige celjskih grofov«, v pripravi pa so za narodopisno zbirko »Pohorske pravljice«, Naša javnost, predvsem člani Zgodovinskega društva v Mariboru, so si lahko v svesti, da društvo deluje in napreduje, ter da je vredno vsega zaupaija. Naši podporniki pa, izmed katerih stoje na prvem mestu mestni občini v Mariboru in v Celju, Dravska banovina. Ljudska posojilnica v Celju, Mestna hranilnica v Celju, Posojilnica v Mariboru in Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, lahko uvidijo, da je društvo njihovo naklonjenost uporabilo za dvig zgodovinskega upoznavanja severovzhodne Slovenije ter da je v letu 1930 doprineslo zopet dokaz, da je vredno podpore tudi v bodoče. Mariborčane vabi društvo na redne mesečne sestanke, ki se vršijo zvečer ob 8. vsako prvo sredo v mesecu v ma!i sobi Narodnega doma, in kateri so zvezani s kratkimi zgodovinskimi referati. Vse člane pa, zlasti še gg. poverjenike, da pridobivajo društvu novih članov. Program vseh članov v letu 1931 bodi, da pridobi vsak se enega člana, tako, da nas bo koncem 1931 1000 društvenikov' ____________________________ Stiriacus. 11. akademski ples sc bo' vršil v Unionu pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja dne 5, januaria. Svira Jonny-jazz iz Liublja- 3939 .■"Urh rne^tno uprave letaka »r-aznosa-citmn-o nrer»<-ivod3fia ?n budno zvezkov. Kakor voiak brez orožja ni Le vozHo v oddaljeno Prekmurje in bo vo;ščaik, tako učenec brez knjige, svin-! nntovame tra;a1o dolfo in bo treba veli-Čnika in zvezkov ni pravi drak, zlasti na i n st,» ir Silvestrovo na kraškem ognjišču Mišljen je Kras V ožjem pomenu besede, torej svet med Go- rico, Trstom in Postojno. Na ognjišču smo zbrani, od najstarše-ga do najmlajšega v hiši, saj je na njem prostora za celo družino in še več. Na sredi prasketa iz debelega hrastovega čoka. čezenj liže :>lamen suhih brinovih vej in močne iskre odskakujejo na vse strani, se razpočejo in vsujejo na nas kakor sneg. Vsi smo beli. Prijeten vonj napolnjuje vso hišo (kuhinjo). Danes je za čokom tudi železo-medeni zglavnik, ki se sveti kakor medena posoda. ki visi na stenah hiše. Podstavni in obrobni marmornati kameni se svetijo, da bi se v njih videl. Vse je tako snažno, na svojem mestu in v redu kakor na sv. večer. Vsak steber zglavnika ima na vrhu Kovinsko košaro; obe sta danes v delu: v eni je buča črnega vina-terana, na drugi krožnik orehov, mandljev, kruh. Na sredi ognjišča sedi ded na svojem trinogatem hrastovem stolu, ki ima v naslonjalu vrezano »1HS«. Starši je ta s.ul od deda, ker je že njegov oče sedel na njem. Prihajajo sosedje, prijatelji, znanci posedejo na ognjišče. Krog gostov se širi, da morajo stati ob ogn'išču. Pogovor je redno boli živahen. Buča skače iz rok v roke, med one suhe in dolge prste, ki jih ne morem niko'i pozabiti. Vidim jih, te močne, suhe, velike, mišičaste roke, kako se steza o proti skledi in kako pokajo orehi pod trdnimi dlanmi. Ravno take morajo biti te roke, ker vedite: na kraškem kamenin, razpaljenem od žarkov žgočega solnca, ki ne pman;se niti do'inam z onim malim prgiščem čn? oranice, je trd kruh. Kakor okamene'a bo'est je ta zeml a. A ta jeklena roka mene prsi razrahlja, da rode skromne ploHove. Pijte, saj je kot zajčja kri! Letos ,ga ne boste več! Na zdravje in v pozabFenie, če je bi- lo med nami kai v neredu! Tz čoka prasket, ker ded neprestano brska po žerjavici, obrača in pritira polena in tolče s ko'ia-’em po čoku. Ne more mirovati. Pijte, otroci, v poza^jenje vse^a slabega in na srečo novih dni! Tu^i on je nagnil iz svoje buče, da so mu lica pordel in so zasiiale oči tako razierano in verno kakor detetu prvih korakov r;ez hišni prag. V vedno bolj živahen pogovor se mešajo dovtipi resno-šaljive vsebine, smeh, tiha pesem. Ali še veš, sosed, kako sva v svojih mladih letih mlatila na skednju 'Pirjevka, pirjevka, turi, lurl, lurl, lu? Vem to in tudi ono, kako si iz kašče (podstrešja) vrgel po noči skozi streho na pot vrečo mladega zrnja in ga na kljusetu odnesel v mlin? Na kljusetu, ki si mu kopita zavil v cunje, da ga niso slišali? Ej, oče te je držal trdo in prav je imel, ker drugače bi bil preveč — rezgetal. Saj Anko iz Klanca si itak dobil. Take in enake so se vrstile, ko je končno prestrigla pesem Na sivi skali rojeni, kot skala trdni smo. Sinovi mi smo Kraševci in rod svoj ljubimo. Naenkrat svečan molk. Nad širokim dimnikom vzvalovi don — don — don. Kratka molitev-zahvalnica, nato vsevprek toplo, iskreno voščilo. Začnimo v zdravju in zadovoljstvu! Vesela družba se razide. Sosedje se vabijo na bučo dobrega na zdrav začetek. Danes je zadnji dan starega leta. Zasanjam se v oni večer na krašikem ognjišču: čok, plamen, zglavnik, buča, orehi, — koščene roke. Tiste velike, močne roke! Zasamam v — bolesti. Na kraškem (primorskem) ogniišču je prazno, ni toplote. Le starci srepo zro pred se, sključeni in v se potopljeni zdihujejo. O zemlja trpljenja in bolesti! Zakaj nismo iz novoletnega čoka znali razbrati svojo težko usodo? Ali so pomenile nrasketa;oče iskre vzdihe umira'očih? Ali so njih smeri kazale tisoče steza, koder so se razšli tvoji otroci, da ubežč smrti? Le onemogle roke so okrog mrtvega ognjišča, s sk'en enimi rokami tiho mo-Hjo: . ■ Peši nas, gospod! Ej, revno kraško o^niišče, Icectoj zo-net snreimeš in o^reieš svoie otroke, ki *nVo hrenene po tebi?! V teh ta'instve-nih urah, ko le ena prošma kini proti nebu, le ena prošnja po mirnem delu, nrpsirno sami za«e: Peši iih, gospod! Sg! ni še *amrl noslednii žarek uganja: Pride čas, ko se nam zjasni obraz... Primorske vesti Po slovesnosti, ko so spustili nedavno v morje novo Lloydovo ladjo »Victoria«, je omenil pri kosilu na krovu »Pilsne« predsednik Lloyda Dentice napram navzočemu ministru Cianu, da Trst nima bazena za tako velike ladje in izrekel je zaupanje, da si minister Ciano osvoji ta problem in ga reši za Trst vspodb.idno. Minister je kratko odvrnil: Tak velik bazen je v Puli in drugi so v drugih pristaniščih. Kadar bo nacijonalna ekonomija dovolila, bo imel tudi Trst svoj bazen. »Piccolo« je pripovedoval ministru v svečanem članku, da je imelo tržaško pristanišče leta 1913 z Balkanom,. Egiptom in Levanto prometa za 965 .niiiio-nov lir napram 705 milijonov lir cele stare kraljevine. Predvojni promet Trsta in Reke z Dalnjim Vzhodom in Indijo je bil večji kakor ves italijanski promet s terni deželami. »Piccoltvo« pogosto navajanje prometnih številk iz leta 1913 zveni kakor klic po povrnitvi bogastva in blagostanja polnih časov, kateri pa so za današnji Trst — t$mpi passati. * Par prevedb priimkov na tržaški prefekturi: Bavčer Baccelli, Čermelj Car-meli, Chlupdček Pace, Debeljak Debella, Gerdol Gardi, Grmek Germani, Hafner Vasieri, Heinze Enrichetti, Jamšek Gia-ni, Hruška Crusca, Hvalič Gualini, Klan-§ček Lansetti, Klavžar Dalla Chiusa, Kravos Vaccari, Makovec Macchi, Mežnar Menzi, Omulec Amuletti, Prešeren" Prescerni, Tavčar Taurini, Virant Virani, Žitnik Zittini, Zlobec Solvi. # Med tržaškimi podjetir, ki so v zadnjem času znatno skrčila svoj obrat, je tudi Dreherjeva pivovarna. Ob okupaciji le vihrala s tovarne izredno dolga itali- janska zastava, kakor da pričakuje tvrdka najboljših časov pod novim režimom. Prišlo pa je vse drugače. V industrijskem poročilu deželnega gospodarskega sveta se navaja kot poseben vzrok produkcijskega padanja v Dreherjevi pivovarni silen davčni pritisk, ki podražuje že tako visoko ceno piva napram cenam vina. Letos se je popilo mnogo manj piva tudi vsled bolj hladnega poletja. Položaj pivovarne je danes tak, da se bo težko vzdržala. * Pred dvema letoma so naznanile tržaške novine, da se nastani v miramar-s.kem gradu Ainedeo Duca delle Puglie kot poveljnik nekega topničarskega polka in razlagale so, da pomeni prihod savojskega princa v Trst veliko čast za vso Julijsko krajino. Sledilo je potem več napovedi, da bo zdajpazdaj prišel ali do danes njega še od nikoder ni. Oni topničarsiki polk je že premeščen v Trst in v gradu so dovršena vsa preureje-valna dela, gotova je tudi poprava mi-ramarske ceste, pa še vedno ne vedo v Trstu, kedaj pride savojski princ, tako da prevladuje vprašanje, ali bo sploh prišel bivat v obmeino pokrajino?! * Naglašali smo že, kako je težko življenje naših ljudi ob meji, ko so odtrgani od svojih sorodnikov in ko jim je odvzeta nabavna možnost vsakdanjih potrebščin. Oblastni odloki sicer dovolju-jo pot pa — Bog vas pelji! Popotnik iz Slovenskih goric. U 200 letih bodo zaloge premaga izčrpane V politehničnem zavodu v Pragi je predaval prof. Kothny o vprašanju, kako dolgo bodo pri dozdajni stopnji potrebe še zadostoval* zaloge premoga in rud, ki so v zemlii. Izgledi niso baš rožnati. Po strokovnih računih je v zemlji še krog 5660 milijard ton premoga. Pri kon-sumu v sedanjem obsegu bo ta zaloga porabljena v 200 letih. Kot nadomestilo za premog pride v poštev nafta, katere je v zemeljski notranjosti nekaj nad 9 milijard ton. Ta zaloga bi zadostovala za kakih 100 let. Nadomestilo za energijo iz premoga in nafte bi bila energija iz treh činite!!ev: solnca, vetra in vodnih padcev. Prva dva vira nimata in ne bosta imela praktičnega pomena. Energija vodnih padcev znaša kakih 624 milijonov konjskih sil, kar za svetovno potrebo ne zadostuje. Naloga tehnike bo, najti metode, kako zmanjšati potrebo po premogu in železu, da bodo njih zaloge čim delj držale. Dnevno tudi na silves*rovo in Novo ieto Preprodajalci popusti 3959 sveži krapi a T50 Din Parna pekarna SCHMID, Maribor, Juriiieva ul. 6 j Grozotni otok Formoza LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE. — OBIČAJI IN VERA. — SAMOMOR VDOV. — EKSPEDICIJE. Med tem, ko so se najbolj divjaški obi-1 skih ekspedicij in pomorili mnogo div-čaji že povsod več ali manj zatrli, po-1 jakov, a od časa do časa so zopet prisebno v Afriki in v Južni Ameriki, je del čeli »zbirati človeške glave«. Japonci se O običajih v Prlekiji PAMETIVA. — FAŠENK. — VELIKONOČNI IN BOŽIČNI OBIČAJI. TEV IN DRUGO. otočja v Južnem morju in v Polineziji še vedno v grozotnem mraku najstrašnejšega divjaštva. O silni zaostalosti kulture in civilizacije na otoku Formozi, ki pripada sedaj kot kolonija Japonski, so nam pa znova pričale vesti, ki jih je te dni prinašalo časopisje vsega kulturnega sveta. Na tem, po naravi bogatem in krasnem tropičnem otoku živijo takozvani »lovci glav«. Po prastarem običaju velja med njimi za največjega veljaka oni, ki zbere največ človeških glav, ki jih je odrezal ubitim nasprotnikom sosednjih plemen ali pa celo tujcem, belim in rumenim priseljencem. Glave teh poslednjih cenijo še prav posebno in visoko. Tako se mladenič na Formozi sploh ne more oženiti, dokler ne zbere določenega števila glav. To števi'o se ravna po ugledu in položaju neveste, odnosno njenega očeta. Kdor hoče poročiti hčerko kakega poglavarja, mora tastu prezentirati že precej lepo zalogo lobanj in med njimi vsaj nekaj tujih. Po značaju so prebivalci Formoze sicer prav tako navadni ljudožrci kakor dru^i, ki uživajo človeško meso, toda radi omenjenega pomena človeških glav v njihovem javnem življenju, so vendar najstrašnejši in najgrozotnejši morilci. Ta njihov običaj je pa globoko utemeljen tudi v njihovi poganski veri in v tradicionalnem praznoverstvu. Že Nemci, ko so poprej nekaj let gospodarili na Formozi, v ko'ikor se v tej divjini sploh lahko govori o politično-upravnem gospodarstvu, so poizkusili vse, da bi ljudožrstvo in lov na človeške glave zatrli. Podvzeli so več kazen- prva leta svojega gospodstva nad For-mozo iz raznih vzrokov niso mogli dovolj brigati za življenje divjakov v notranjosti otoka, a ko so nedavno »lovci na glave« pomorili tudi nekaj njihovih ljudi, so organizirali kazensko ekspedicijo, ki je presegla vse dosedanje. Veliki oddelki vojaštva so vdrli v gozdove in v ostrih bojih pobili veliko divjakov, mnogo pa so jih tudi ujeli in deloma obsodili na smrt deloma pa v ječo in deportacijo. Toda ta kazenska ekspedicija je imela za posledico še drugo grozoto. Po istotako prastarem divjaškem običaju, morajo vdove pomorjenih mož žrtvovati same sebe, da potolažijo duhove in obvarujejo narod pred novimi nesrečami. In vdove pri kazenski ekspediciji ustreljenih in povešenih »lovcev na glave« so to staro naročilo tudi točno izvršile. Preko 200 žen je nedavno prostovoljno izvršilo — samomor. Kakor pri režanju človeških glav in pri pojedinah človeškega mesa, tako so tudi pri takih samomorih določene posebne ceremonije ki so prav tako grozne in strahoto običajev še silno stopnjujejo. Tako vidimo, da se je še do današnjih prosvetljenih dni velike kulture in civilizacije dva:setega stoletja ohranilo na tem sicer tako lepem . otoku najstrahotnejše divjaštvo, kar si ga more človeški duh zamisliti. Ali bo Japoncem uspe* lo, da ga bodo popolnoma zatrli? Malo je to verjetno. Bolj verjetno je, da se bo dalo to ljudstvo rajše popolnoma zatreti, kakor da bi se vdalo in spre:elo običaje in navade ostalega naprednejšega sveta. H«?iEvader» kriminalni služal PUSTOLOVŠČINE ANGLEŠKEGA DON JUANA. Začetkom meseca decembra so našli j Rouse zločin izvršil. Radi denarja? Ali #godaj zjutraj na cesti, ki vodi iz Londona v Hardington, goreč avto, v njem pa že zoglenello truplo neznanega človeka. Vkljub vsem naporom se policiji ni posrečilo, ugotoviti identiteto mrliča in najti lastnika avta. Deset dni kasneje je bila policija obveščena, da so videli v bližini kraja, kjer je bil najden goreči avto, trgovskega potnika Alfreda Arturja Rou-sa, ki je šel peš proti mestu Gelligaeru. Policija je takoj uvedla poizvedbe v tej smeri in res še istega dne ugotovila, da je Rouse prišel v Gelligaer zvečer onega dne, ko je bil najden goreči avto. Dalje ie ugotovila, da je dan poprej odpotoval z lastnim avtom iz Londona, ko je pa prišel v Gelligaer peš, je tam pripovedo-’ val, da so mu avto ukradli v Nirthamp-tonu, kjer ta dan sploh ni bil. Na podlagi vseh teh okolnosti je policija Rousa aretirala in oddala sodišču radi suma, da je umoril neznanega Človeka, čigar zoglenelo truplo so našli v gorečem avtu. Rouse je odločno tajil in pro testiral, toda sodišče je zbralo proti njemu še težji obtežilni materijal, nego je bil policijski. Rouse je sam po daljšem tajenju priznal, da je lagal, ko je govoril o tatvini avta v Nirthamptonu, in priznal je, da je bil goreči avto njegov. Pripovedoval je, da je srečal med vožn’o neznanca, ki ga je prosil, naj ga vzame seboj v avto, češ, da je zelo utrujen. Vzel ga je seboj, zadaj v avtu, sam je pa sedel pri volanu. Ko sta prevozila nekaj sto metrov, je opazil, da je avto v plamenih, da je ogenj objel že ves zadnji del avta. Ničesar ni mogel več videti, prestrašen je pobegnil in šel v Gelligaer. Sodišče pa, ki je ugotovilo; da v Gelligaeru živi rodbina njegove ljubice Ive Jenkins, tej njegovi bajki ni verjelo. Vendar ie bilo še nejasno, zakaj bi naj bil TRGA- Mnogo običajev se je še ohranilo med našim narodom. O nekaterih smo že pisali. Danes pa nekaj o drugih. P a m e t i v a: S to besedo nazivajo v °rlekiji »Dan nedolžnih otročičev«. Že navse zgodaj se zbudijo na ta dan otroci. Že prejšnji večer si pripravijo šibe ali pa si spletejo korobače. Na Pametivo gredo od hiše do hiše, zaviti v debele cožuhe in tople kučme, izpod katerih štrli rdeč nosek, in zvedava očesca. Vsak nese v roki torbo. Ko pridejo v hišo, vsakogar s šibo pretepajo, moške seveda bolj kot ženske, najraje pa zaspance, ki še kukajo izpod odej. Zraven pa govorč: »Eden, dvo, eden dvo, Bog naj vam dosta haska do!« Gospodinje morajo dati potice ali česa drugega, u. pr. suhih hrušk, jabolk ali sliv, najraje pa imajo koledniki seveda dinarčke. Povsod morajo nekaj dati. Tako hodijo deca ne re«, kričijo po vasi in hodijo po hišah, kjer jim dajejo krapov in potic. Popoldne pa se naredijo fantje za »fašenke« in hodijo po hišah pit. Proti večeru peljejo na deskah skozi vas Pusta, — slamnatega moža, nato pa ga vržejo v vaško mlako in ga tako slovesno pokopajo. Od polnoči naprej ne sme nihče več niti piti niti jesti, ker je nastopil strog post, Pepelnica. Na ta dan imajo vse ženske god. Sedaj nastopi mir na vasi, fantje in dekleta se ne ženijo, fantje se na večer ne smejo oglasiti s kako pesmijo. Velika noč: Za ta velik praznik, Vstajenje Gospodovo, pobelijo vsi svoje hiše na zunaj in znotraj. Na velikonočno soboto traja do večera post. Ženske pečejo ves dopoldan. Nato naložijo v jer-base kruha, tudi »bosmane«, jajc, klobas in hrena ter nesejo h kapelici, kjer duhovnik vse to blagoslovi ali, kakor pra- samo v domačo vas, temveč tudi v so-'vijo, nesejo k »žegni«. Zvečer kurijo sednje vasi. Včasih se tudi stepejo, po- kres. Na velikonočno nedeljo gredo vsi sebno za denar. Vodi jih namreč vedno v cerkev, od najmlajšega do najstarejše-eden starejši, kateremu dajo navadno de- ga, po maši pa jedo »žegen«. Sedaj za nar, da jim ga pozneje enakomerno raz- precej časa nehajo veliki prazniki. Naj« deli. Včasih si pa kaj več zase pridrži in večji domači prazniki so: košnja, mlati-nastane pravcata vojska. — Božični pra- tev, trgatev in mesarija. Na košnji in zniki imajo sploh mnogo veselja in vab- mlačvi je zelo veselo. Če kdo želi kdaj ljivosti za deco. poskušati pristne prleške gibanice in Božični večer: To je veselja! Že »kvasenice«, naj gleda, da na ta dan pri-par dni prej je v hiši vse narobe. Deca de h kmetu. Radi mu bodo' postregli ka-hodijo po božična drevesca, seveda v šu- kor bo hotel. Še bolj luštno je na trgatvi mo. Najbolj veselo je, če je sneg. Na ali »bratvi«. Že teden dni poprej naroči-predbožični popoldan je v hiši vse sve- jo »brače«, da li sigurno pridejo Otvori čano tiho. Najstarejši brat dela jaslice in se trgatev z veselo pesmijo: »Že čriček okrašuje drevesce, mali pa sedija ob pe- prepeva...« sredi vinograda, nakar se či in občudujejo. Zvečer prižgejo sveče,! razidejo na odkazano jim mesto. Ves dan nato pa pokleknejo pred jaslice in moli-' pridno berejo in brentači pridno nosijo jo rožni venec. Po molitvi sedejo k mi-j grozdje v stiskalnico: tudi zabavajo se zi, kjer jih že čaka bogata večerja. Pri, izborno, se šalijo in se marsikrat tudi — mizi obsedijo do 11. do 11.30, si pripove-j zaljubijo! Ves dan veselo odmeva iz go-dujejo čudežne zgodbe in se radujejo pri- (ric. Medtem pa se v zidanici pripravlja hoda Odrešenikovega, nato pa gredo vsi, sijajna večerja. Kuharice skubijo piščan« razen najmanjših in bolnih, k polnočnici, | ce, gospodar zakolje prašiča, tkzv. »pro-kjer zapoje vsa cerkev polnočno pesem ; linka«, gospodinja pa peče potice in be-»Krist je vstal«. Na božični dan ostanejo lih kolačev. Na večer se gostijo in pije- iz osvete? Dejstvo, da se ni mogla ugotoviti identiteta neznanca v avtu, je otež kočila preiskavo. Sodišče pa je ugotovilo sledeče: Rouse je med vojno služil v britanski vojski in je bil na francoskem bojišču tudi ranjen ter iz vojske odpu ščen. Vrnil se je v London in se oženil. Njegova žena živi in on ni od nje ločen. Vendar pa se je 1. 1920 ponovno oženil z 21-letno bolničarko Ivo Jenkins. Nekega dne se je pojavil z njo pri njenem očetu v Gelligaeru in izjavil, da sta se po ročila. Njegovemu očetu pa je postala stvar pozneje sumljiva, in odšel je v Lon don, kjer je dognal, da ni bila izvršena riikakšna cerkvena poroka, ampak da sta dobila poročne listine od nekega tajnega urada, ki se bavi s takšnimi posli. Toda oče se je — da se izogne še hujšemu — udal v situacijo. Toda Rouse je izven tega imel še lju-bavno razmerje z dvemi drugimi dekleti, s Heleno Campbell, s katero ima tudi dvoje otrok, ter z miss Nellie Tucker. Sodišče je pričelo na podlagi vsega tega domnevati, da je Rouse postal sit »četve-rokota« in da se je hotel na kakšen način oprostiti starih ljubezenskih vezi. Obtožba, ki jo je naperilo sodišče proti njemu, ga obtožuje, da je hotel na tak način svet prevariti. Svet bi naj mislil, da je truplo, ki je v avtu zgorelo, njegovo — in on bi bil službeno mrtev. Zato se je odpeljal iz Londona z avtom, naložil prvega človeka, ki ga je slučajno srečal, ga v ugodnem Času ubil z lesenim kolom, ki je bil najden v bližini gorečega avta, avto zažgal in zbežal. Rouse je obtožen umorsčva In pride prve dni meseca februarja pred poroto. Seveda še Rouse vedno zatrjuje, da ie nedolžen. navadno vsi doma in se gostijo, le malokdo zaide v krčmo ali k sorodnikom, ker ti potem pravijo: »Še danes nimajo ničesar, da mora k nam hoditi jest.« Na Štefanovo pa gredo vsi popoldne v vaško krčmo in pijejo in pojejo mnogokrat do onemoglosti. Povsod so šumne veselice, alkohol pa pobira svoje žrtve. Precej žalostna kronika! Na Silvestrovo hodijo godci od koče do koče, se poslavljajo od starega leta in želijo v novem vsega dobrega. Seveda mora hišni očka šteti »kovače« in postreči s sladko potico in še slajšim vincem. Zvečer gre vse v krčmo, kjer pijejo in plešejo vso noč. Navadno gredo zjutraj naravnost iz gostilne k maši, kjer prosijo blagoslova za novo leto. Očividno hočejo biti vse leto v »rožcah« in dobre volje, ker prleški pregovor pra jo vino ter novi mošt. Malokdo gre spat, ker ponoči stiskajo grozde ali »prešajo«. Pri večjih posestnikih traja trgatev včasih ves teden in nekateri dobijo do 150 polovnjakov. Novo vino poskušajo o sv. Martinu, ko pečejo Martinovo gos. Zidanice so takrat odprte vsakomur, vsak jff dobrodošel. To so najvažnejši domači prazniki. Še precej dobro so jih ohranili, želeti je le, da njih običaji polagoma ne izginejo iz naroda, ki jih proslavlja z iskrenim navdušenjem in da ne postane vse le formalnost, ali kakor pravijo »mestno* »gosposko«. Humori5t!čni drobiž Deček, čegar starši imajo veliko r _____________r__. palačo, je radi bolezni že dalj časa iz- vi r»kak r šen ~si "na Novega "leta dan,'boš ostal iz šole. Nekega dne jc učiteljica vse leto!« Zato na Novo leto nihče ne telefonično vprašala, kako mu sre. sme jokati ali biti žalosten. Samo očetje Pri telefonu je bil sluga, ki pa ni mo-študentov priganjajo svojo deco k uče- gel dati nobenih Dodatkov. Izjavil je: nju, češ: »Če boš se danes učil, boš se »V dotični del hiše pridem tako red-potem vse leto dobro učil!« Izkušnja pa ko, da niti ne vem, ali jc naš fant bo-kaže, da to ne drži in če je slab uspeh lan«, koncem šolskega leta, se očetje jezijo: »Vidiš, to je kazen, ker se nisi na Novo leto učil!« Novo leto preide v dobrem Sodnik: »Radi tatvine ste bili do-sedaj že 15krat zaprti. Ali se ne boste razpoloženju. Kmalu nato pridejo sv. j že vendar enkrat odvadili krasti?« Obtoženec: »Toda, gospod sodnik, tatvina je moja edina strast!« Tast zetu: »Pretekli božič si me oropal moje hčerke«. Zet: »Zelo mi je žal, oče, vzemi jo Trije kralji, nato Svečnica, na katero razderejo božično drevesce, ker se takrat končajo božični časi- Sedaj pa nadebudna mladina začne skakati v zakonski jarem. Povsod so ženitovanja, ki se končajo s Pustom. Pust. Temu »svetniku* pravijo »Fa-' zopet nazaj«. Šenk«, s čemer označujejo burkaČe. Ma- I * tere se včasih jezijo nad otroci: »Ta sa-' Dva znanca sta se srečala po dalj* kramenski »fašenk« ne da nikoli mira.« šem času. Na ta dan pravijo, Imajo vsi moški god. I A: »Torej, dragi prijatelj, s čim pa Ves dan pečejo krape ali »krofe«, praži- sejmviš ti sedaj?« jo in kuhajo svinjsko meso in dišeče klo- B: »Sedaj prodajam pohištvo!« base. Vse pa pošteno zalijejo z vinom. P'rwrr v r rTTNU rttrr« v m a r ! b 0' r n. flne 31. xn. ivoO Države Srednje in Južne Amerike ZGODOVINA IN NARODNOST. - TE RTORIJALNA RAZDELITEV. _ VELJKE IN MALE DRŽAVE. — GOSPODARSTVO IN VERA. Dasi je po svoji zemljepisni legi, podnebju in raznih drugih svojstvih Si-eluja in Južna Amerika precej podobna Afriki, je njena politična usoda temeljito drugačna. Prvotni domačini, Indijanci, so bili redko naseljeni, le ponekod so bila njihova selišča kompaktna, zato so jih Evropci hitro izpodrinili in se polastili njihove zemlje. Sprva so bile te ameriške pokrajine kolonije, v prvi vrsti Španije in Portugalske, v prejšnjem stoletju pa so se osamosvojile in tako je danes vsa Srednja in Južna Amerika svobodna in razdeljena na več držav s španskim prebivalstvom, samo Brazilija je po jeziku portugalska. Indijanci se vedno bolj krčijo in samosvoje življenje živijo samo še v brazilijanskih in bolivijskih pragozdovih. Kolonije so samo 4, o teli pa bomo govorili pozneje. Samostojne države pa so sledeče: * vezna republika Argentinija z glavnim mestom Buenos Airesom, 2,800.000 km* in 10,000.000 prebivalcev; republika Bolivija z glavnim mestom Sucre, 1,300.000 km’ in 3,500.000 ljudi; zvezna republika Zedinjene države brazilske (Brazilija) s središčem v Rio de Janeiro, 8,500.000 km’ in 35,000.000 državljanov; republika Čile s Santiagom kot glavnim mestom in 700.000 km* ter 4,000.000 državljanov; Dominikanska republika z rezidenco v S Domingo, 48.000 km* in l.OOO.COO duš; Etuador, republika, središče Ouito, 450.000 km’ in 2,500.000 ljudmi; Guate-mala, republika s 110.000 km’ in 2.500.000 prebivalci; republika Haiti s središčem v Porte au Prince z 29.000 km’ in 2,000.000 podanikov; republika Honduras s 100.000 km’ in 800.000 ljudmi; republika Kolumbija s središčem v Bogoti, 1.300.000 km* in s 7,000.000 duš; mala republika Kosta Rika z 48.000 km’ ter 500.000 državhani; republika Kuba s središčem v Habani, 115.000 km’ in 3,500.000 dušami. Ostali del tega velikega kontinenta zavzemajo: republika Nlkaragua z glavnim mestom Managua. 118.000 km’ ter 700.000 ljudmi; mala republika Panama s 75.000 km’ in le 500.000 prebivalci; republika Paraguaj z glavnim mestom I Asuncion, 253.000 km* in 800.000 ljudmi;! republika Peru, glavno mesto Lima, s površino 1,400.000 km’ in 6,000.000 državljanov; republika Salvador na 21-000 km’ z 1,700.000 dušami; republika Urugvaj s središčem v Montevideo, 180.000 km* in 1,800.000 prebivalcev ter Zedinjene države venezuelske (Venezuela) z metropolo Carakas, 945.000 km’ in 3,000.000 ljudi. Poleg teh samostojnih republik so v Južni in Srednji Ameriki še sledeče kolonije: Francoska Guajana z glavnim mestom Cayenne, 88.000 km’ in 50.000 prebivalcev; Francoski otoki s 3000 km’ in krog 500.000 podaniki; Nizozemska Gua-jana s središčem v Paramaribo, 129 km’ in 140.000 prebivalci; Angleška Guajana z 230.000 km* in le 300.000 dušami ter angleški Falklandski otoki in otok Trlni-dad. Po vsem tem vidimo, da so tudi v Južni in Srednji Ameriki države dokaj različne; poleg ogromnih držav z redkim prebivalstvom so prave pritlikavke, ki so pa razmeroma gosto obljudene. V nekaterih, ki so po površini enake naši Jugoslaviji ali pa so celo še večje, živi le po 300 do 500 tisoč ljudi. Deloma so temu krive neugodne klimatične razmere, deloma močvirja, deloma pa pragozdovi, katere je mogoče trebiti le z največ-jo muko in z velikimi stroški ter naposled puščave, ki pa niso zdaleka tako strašne kakor so afriške in azijske. Vse te države so po večini poliedel-ske. Prevladujejo farme in plantaže, oso-bito v Braziliji, ki ie glavna producentka kave na svetu. Drugod je osnova gospodarstvu živinoreja, na primer v Ar-gentiniji, kjer goje govejo živino za izvoz konzerviranega mesa, zmrznjenega mesa, mesnih izdelkov, sira, masla itd. pa tudi volne in volnenih izdelkov ter sirovin in polfabrikatov. Po veri so skoraj vsi prebivalci rimski katoličani, po narodnosti pa, kakor smo že uvodoma deiali, Španci in Portugalci. Mnogo pa ie posebno v Južni Ameriki tudi prs»,:e-nit. 'T^mcev> Rusov. Francozov, Angležev, Poljakov, Italijanov in Jugoslovanov. Posebno slovenski naseljenci, v pr- vi vrsti s Primorske, so se v zadniem desefietiu nrecef pomnožili Šport Vremenska poročila s Pohorja z dne 30. XII. 1930. 1. Mariborska koča: na 30 cm stari podlagi 10 cm novega suhega snega, tem peratura —3°, vreme: megleno, sneži, smuka idealna, sankališče in snežena skakalnica uporabni. 2. Ruška koča: na 30 cm stari podlagi 10 cm novega suhega snega, temperatura — 4°, vreme megleno, sneži, smuka zelo dobra, sankališče uporabno. 3. Klopni vrh: na 40 .cm stari zmrznjeni podlagi 15 cm novega pršiča, temperatura — 7° C, vreme megleno, sneži, smuka idealna. 4. Zavetišče pri Ribniškem jezeru: na 50 cm stari zmrznjeni podlagi 17 cm novega pršiča, temperatura —8° C, vreme megleno, sneži, smuka idealna. Izgledi za novo leto prav dobri! Zavarovanje zimskih športnikov. JZSS je za letošnjo zimsko sezono sklenil z zavarovalnico »Vardar« za vse zimske športnike (smučarje, sankače, drsalce) zavarovalno pogodbo in sicer za Srečno in veselo Novo leto 1931 vsem cenj. odjemalcem Industrija ,KAR0‘ čevljev m matsm ■czimirsmm slučaj smrti Din 20.000—, za slučaj trajne invalidnosti 20.000.—. Zavarovanje velja za vsakega, kdor se prijavi in plača premijo 8 Din dnevno in sicer od svojega odhoda z doma pa do svojega povratka. Zavarovanje velja, če je zavarovanec bodisi pri tekmovaniu, bodisi na turi. Nezgodo naj zavarovanec takoj prijavi zavarovalnici »Vardar« in obvesti JZSS. Jug. zimskošportni savez poziva vse na pristop k zavarovanju, v prvi vrsti pa naj se ga poslužujejo klubi za svoie tekmovalce. Nove sodniške takse. Na zadnji skupščini JNS je bil sprejel predlog Zbora nogometnih sodnikov glede novih sodniških taks in to za mednarodne tekme Din 100, za prvorazredne tekme Din 80 in za vse ostale tekme Diu 40.—. Sokolstvo Starejši telovadci Sokolskega društva Maribor-matica se udeleže ustanovnega občnega zbor- v. Sokolskega društva na Teznu v nedeljo, dne 4. januarja. Zbirališče ta dan ob pol treh popoldne v Narodnem domu. — Civilna obleka z znaki. Zdravo! Sokol v Sv. Jakobu v Slov. goricah. Naš mladi Sokol ne spi. temveč radostno uka. širnemu svetu, da dela za blagor svoje domovine. Vse dela in stremi za visokimi cilji Tyrševih idej. Na svečan način je Sokol proslavil oba decem-berska državna praznika. Dne 1. decembra je bila slavnostna seja našega Sokola, nakar je sledil slavnostni govor br. Radovana Cvetka. Nato se je začela sd-kolsko-šolska proslava, ki je potekla v orijetnem razpoloženju. Tudi 17. december se je proslavil na slovesen način s slavnostno sejo in govorom. Društvo s« razvija jako lepo. Telovadbo poseča 50 članov in 16 članic, navdušenih za stvar, ki se jim je zarila globoko v njih srca it) duše. Naša kri se čisti, sedaj šele se je popolnoma otresla suženjstva. — Budni sokolski stražarji čuvajo branike in svoje Slovenske gorice, kras Jugoslavije. Lt naprej, Sokoli, borci! M. ZevHcco! V senci Zgodovinski roman. 39 Monklar je postavil v naglici pred kralja močan oddelek straž s prekrižanimi halepartami... Toda rokovnjači se niso menili za kralja. Drevili so svojo pot, odrivaje, teptaje in pobijaje vse, kar se jim je stavilo v bran; praznota je nastala pred njimi. Prestrašeni plemiči so bežali brez glave pred tem fantastičnim napadom. Tisti, ki niso hoteli radevoljno, pa so frčali kakor svežnji — in za njimi je drl človeški ciklon. Z vsem tem se je družilo plašno kričanje žensk, padajočih v omedlevico, zamolklo padanje prevrnjenega pohištva, pokanje arkebuz, grožnje, kakoršne pozna samo Skrivnostno Razodetje, ječanje, hropenje, kletvice, ki jih ni moči ponoviti, in stokanie smrtnega boja. Manfredov konec se je bližal... Čutil je, da mu je umreti. Rapir mu je pal iz rok. Ravno bi se bil zgrudil v znak, onemogel od izgube krvi, prepuščaje se usodi in umiraje v obupu: takrat pa je zagledal — liki v snu — nenadni beg vseh plemenitašev. Odprl je oči... Videl je naval človeškega orkana, ki je udrl v dvorano. Na čelu vseh teh čudnih gostov pa je tekel proti njemu mlad mož z golim mečem v roki. Manfredu se je zasvetil obraz Zamrmral je: »Lantnč! Moj brat! Oh, odpusti mi!.. « In padel je v nezavest. Kakor bi trenil, so ga prijeli, vzdignili in odnesli. Obenem s tem se je umeknila tudi človeška povodenj ... Kakor bi se vsa ta množica zdajci razdrobila. Začul se je le še hrup, ki je naglo pojenjal — in par sekund nato ie ležalo nad vsem Luvrom zopet vseobče, ledeno molčanje... XVII. Monklar govori o Lantneiu. Vlom rokovnjačev je zadel družbo kakor blisk. Preleteli so Luver in izginili iz njega kakor grom, ki zabobni med oblaki in potihne tako nenadoma, ka- kor se .ie oglasil. Izginili so kakor para. Sence, ki so bile vstale kdovekod, so se vrnile v svojo temo. To je bilo vse. Ura, ki je sledila drzovitemu. neverjetnemu in vendar resničnemu ugrablienju Manfreda, ie bila ura zmešnjave, vprašanj in odgovorov, križajočih se med seboj. Vese'ica je bila končana kakor bi jo odrezal. Gardni kanetan De Bervjč si je pulil lase. Obup tega voiaka je bil strašen. Slišali so ga ponavljati: »Moj meč ie osramočen... preostaja mi še samo umreti!« Njegov pomočnik Mongomeri je bil stal ves čas poleg prestolonaslednika Henrika z golim mečem v roki. »Visokost,« mu je dejal, »dokler me ne ubijejo, se ne dotakne nihče niti gumba na vašem jopiču!« Prestolonaslednik je gledal človeški hudournik z nekakšno ravnodušnostjo: samo nekoliko bled je bil. In ko je bilo vse končano, je rekel Mongomeriju: »Gospod, kadar postanem kralj, vas imenujem za svojega gardnega kapitana.« »A Bervje, visokost?« je odgovori' Mongomeri, rekoč si na tihem: »Saj to sem hotel imeti!« »Bervjč? Le poglede ga! On plaka kakor baba. Ah. gospod, stari junaški časi so minili!« »Visokost.« je dejal Mongomeri. »stvar je bila tako nenadna! V Luvru je bila samo častna straža. Švicarski polk je pravkar dospel in zasedel vse sosednje ulice. Toda zdaj je že nekoliko prepozno.« In poznavajoč prestolonaslednikovo ljubezen do starih viteških kmig je dodal: »Toda, kam hočete postaviti tistih, desettisoč ve-šal? Veste kaj, to bo pravzaprav imeniten prizor. Ah, gospod De Monklar, kakor vidim, imate tudi vi svoje poetične ideje — strašne poetične ideje...« »Sir, ali mi daste popolno pooblastilo?« »Idite Monklar, izročam, vam Pariz.« In z blagozvočnim mirnim glasom je dodal: »Bodite brez usmiliema...,« Monklar se je naklonil; bežeča rdečica je preletela njegov bledi obraz; mirne oči mu je šinil sen o groznem delu iztrebljeni. Ko je hotel oditi, je omahnil; le malo je manjkalo, da se ni zgrudil po tleh. Prijel se je za nasloniač. »Kai vam je Monklar?« je vzklikni' kralj. »Nič posebnega, sir, oprostite ta slabost me ie nevredna.« Vzravnal se je z velikim naporom. Šele zdaj je opazil kralj, da je jopič velikega pro-fosa okrvavljen. »Ranjeni ste?« »Da, sir.. ■« »Zakaj mi niste povedali tega?« »Govorila sva o mnogo važnejših rečeh, sir-« »Gotovo vas je ranil kdo izmed rokovnjačev?« »Da, sir, eden izmed najnevarnejših; tisti, ki sem ga že omenil vašemu veličanstvu. Ime mu je Lantne.« Monklar je odšel s prisilieno trdimi koraki. Kralj pa se je nasmehnil in zamrmral: »Kar smili se mi ta Lantne!« Zdajci pa je vstopil Basiniak v silnem razburjenju »Kaj je?« je vprašal Franc. »Sir! Gospod De Bervje, vaš kapitan...« »No kaj?« »Izvršil je samomor.« Kralj je nagrbančil čelo in ostal nekaj trenutkov zamišljen. »Že dobro,« je dejal hladno. »Idite in povejte gospodu De Mongomeri, naj aretira sina gospoda De Bervjč in pride nato k meni.« XVIII. Žileta zaročena. Vso noč so teptale po Parizu patrulje na konjih, tako da prestrašeni meščani niso mogli zatisniti očesa. Drugo jutro pa so se razvile krog Luvra obilne vojaške sile. Švicarski veterane! so nastopili stražo in pred vsakimi vrati je stala neprestano po ena kompa-nija arkebuzirjev. S tem so upa'i navdati pariško ljudstvo z visokimi poimi o kraljevski moči In zadušiti tako obžalovanja vredne kali, ki bi sicer utegnile pognati v meščanskih dušah vsled rokovnjaškega upora. A če so spali slabo že meščani, ki jih je dramilo peketanje konjskih kopit in žvenketanje orožja — kralj francoski ni niti zatisnil oči. Vso noč se je valjal po svoji postelji; duša se mu je majala med dvema magnetičnima tečajema, ki sta jo vznemirjala oba v enako hudi meri: Tribulet-Manfred. Med njima pa ie ležala tretja točka, ki jo je ved no iznova prehajala kraljevska misel: Žileta. Zaradi Tribu'eta ni bilo kaj skrbeti? Takšno na-potje se pahne v Bastiljo, ali v kako drugo lečo, ki jih, hvala Bogu, ne manjka nikjer, koderkoli gospoduje milijonom norcev en sam razbojnik: kralj, ali kakor mu že praviia* Svetnik Poslovenil R. L. Pavlu, najstarejšemu sinu grofa Stroganova je bilo šele dvaintrideset let, ko je postal vladika. Bil je najslavnejši dostojanstvenik pravoslavne cerkve, a njegova vladikovina je bila malone najodličnejša od vseh; raztezala se je na stotine vrst vzdolž Kaspiškega morja. Pavel je bil še mladenič in že so se ljudje čudili njegovi gorečnosti in plemenitosti; vsem.se je zdelo, da časti le večajo njegova lepa svojstva. Kmalu po svoji umestitvi se je napravil na pot po vsej svoji vladikovi-ni, da spozna potrebe naroda. Na to pastirsko potovanje je vzel sabo dva starejša svečenika, nadejajoč se, da mu bosta s svojim izkustvom v korist. Kmalu sta ga v marsičem razočarala in tedaj ši je moral priznati, da ju bo mogel uoorabljati le kot nekako po^ooro svojemu spominu ali kot tajnika:' saj* njegove strastne gorečnosti za božjo stvar niti pojmiti nista mogla Kristovo’ življenje mu je bil vzor. po katerem se je hotel ravnati mladi vladika, in vsaka muka in težava ga je veselila, ki mu' jo je povzročilo posnemanje tega ideala. Sve cenika sta bila mnenja, da tako trdo delo Škofu ni v čast; zamerila sta mu, da pušča v nemar »ugled in dostojanstvo*, kar je njima pomenilo toliko kot udobno in dobro žitje. Najprej sta hudo im^rniaie rad' nepotrebnega napora: in na videz sta imela prav, kajti vladika je pri svoji misiji res povsem pozabil na samega sebe; na nadaljnji poti se je zdelo, da njegovo te1 o usiha in kopni v ognju gorečnosti. Ko je prispel do skrajnega južnega konča stroje vladikovine. si je najel lad jo" in se je polagoma vozjl proti severu. da pn«“ti vsa ribiška naselja vzdolž obrežja. Neko r>opo'dne je po trdem jutra-rumn delu počival na krovu: T adjica je bila usidran« dal°č od obrežja, ker je bila VbcTa plitka in je bil vetrič izdihnil v soparici tistega dne. Prej so temni obDki zagrinjali krajino, nenadoma pa je zasijalo vroče solnce in škof je zagledal n^kai streh, ki so se rožnato bleščale tam daleč v solnčnem soju. »Kakšen kraj je to?« je vprašal kapitana. »Mislim, da mu nravijo Krasno-vodsk« je odgovoril zanovednik ladje no kratkem nrem^eku. »gne7,dece med gorami in morjem, menda kakih sto duš v vsem«. »Sto duš,« je ponavljal vladika, »daleč od sveta; to selo moram obiskati«. Duhovnika sta skorn^Ma z rameni. a črhnila nista ni bele ni črne; vedela sta. da bi ni? ne zaleglo, ko bi se branila ali nasprotovala. A takrat jima'je skočil kapitan na pomoč. »Do vasi je petindvniset vrst« je dejal, »in mornarji so izmnčeni. Sicer pridete fin nrav lagodno, ali za vrnitev bo trda ker bo zapiha! veter Z moH« in bo t^ho veslati nroti sani«. »Jutri ie nodAitV« je odločil vladika, »in mornarii bodo jebko počivali. Prosim, kapitan. 7,3««vejfe hm, naj prinraviio čoln. Saj bi Vas rad' samega c^be ne nrosil « je hitro dodal. Kaoitan te faz.nmel: jcnnstiij co Čoln v vodo in ?°z neko j ur jih je majhno ja^ro r"-i->,A'tlo do kraja. T ermontov. zastavni krmar, je stopil takoj v ulitka vodo in ponesi škofa na s.vnjih nlečih na breg. da bi si ne zmočil nog Svečenika sta se izkrcata kakor sta vedela in znala. Pri pnd koči je vnraša! škof muzika, ki je sekal dračja, kje je cerkev- »Cerkev,« je ponovil kmet, »tu je ni«. »Ali nimate svečenika tukaj?« je ooz’'Adoval škof. »Kdo je to?« »Ootovo imate tn koga « ie odgovoril škof »ki tole*; nmir«ioče in z njimi moli ki streže bolnikom, pomaga ženam in deci«. »Seveda ga imamo « ie potrdil starec in se vzravnal; »imamo svetega moža« »Svetega moža,« je povzel vladika. »Kdo pa je to?« »Oh, dober človek je, pravi svetnik,« je hitel stari mužik, »kdorkoli je v sili, vsakemu pomore«. »Ali je kristjan?« »Mislim, da ne bo,« je odkimal starec. »Nikoli še nisem slišal tega imena«. »Ali mu plačate usluge, ki vam jih stori?« je vprašal škof- »Ne, ne.« je bil odgovor, »ničesar noče vzeti«. »Kako pa potem živi?« se je začudil škof. »Kakor mi vsi; dela na svojem vr-tiču.« »Pokaži mi. kje stanuje, daj!« je velel škof vljudno. Starec je odložil se-’,;ro in vodil tujca med kočami, ki so bi'e raztresene po obrežju. Čez nekolkn trenutkov sta prišla do kočo. ki je stala sredi z ohrovtom nnsaimAga vrta. S!ič*!a je vsem drugim knx"m v s^iu, poznala se ji je revščma poznale vse prestane nevihte in kazala je svoja rebra, ne da bi se trudila jih'1 skrivati. Starec je odprl dveri: »Prišli so gostje. Ivanuška.« je dejal in se umeknil, da bi mogel škof s svojim duhovnim spremstvom vstopiti. Vladika ie zagledal pred seboj visokega. slokega šestdesetletnega moža. ki ie bil obRcan nanol kakor kmet. nanol kakor ribič; nosil je običajni ovčji kožuh in visoke ribiške čeviie. Samo eno ie bodlo na njem v oči: njegovi srebrn? lasje in brada so se divno razlikovali od zagorele polti; oči so mu bile bistre, modre in mirne, mirne- »Vstopite, presyetlu«Je dejal vstopite!« in hitro le osmnknil z rokavom stol za škuta in ga posfavil predenj z nizkim poklonom. »Hvala « je rekel škof in se usedel, »malo truden sem in počitek se mi bo prilegel. Pa tudi ti sedi,« je pristavil, ker »svetnik« je stal pred njim s sklonjeno glavo spoštljivo in ponižno. Ivan ni Črhnil besede, primeknil je stol. in sedel. »Začudil sem se,« je začel škof. »ko sem izvedel, da tu nimate ne cerkve ne duhovnika: vaščan, ki mi je pokazal pot. niti vedel ni, kaj pomeni beseda kristjan«. Sveti mož ga je “strpijivo gledal, a ni zinil besede. Škof je torej nadaljeval : »Ti si kristjan, kajne?« »Doslej še nisem slišal tega naziva « je odgovoril »sveti mož«. Škof ie namršij obrvi. »Kako pa potem hodiš k revnim in bolnim, ki so v sili?« je pozvedoval. »Zakaj pa jim nomagaŠ?« Svetnik ga je gledal nekaj hipov, nato pa je mirno odgovoril: »Pomagali so tudi meni, ko sem bil mlad in pomoči potreben.« »Kakšne vere pa si?« je vprašal vladika. 1 »Vere.« ie začudeno ponavljal starec. »kaj na je vera?« »Imenujemo se kristiane.« ga je poučil škof, »ker se je Jezus, utemelji-teli naše vere imenoval Krist. Jezus je bil Sin božji in je nrišel z nebes z blacovestjo. uč'l je ljudi da so otroci božji in da je Bog ljubezen in dobrota«. Starčkovo lice c,e je razjasnilo in se je skloni! naprej: »Povejte mi kaj o njem. nrosim.« Škof mu ie povedal zgodbo o Jezusu. in ko je končal, je starec vzkliknil: »Kako divna novost! Nikoli nisem slišal, nikoli si še nisem predstavljal take povesti.« »Ko se:vrnem snet domov.« je obljubljal škof. »vam pošliem svečenika, ki vam postavi cerkev, kjer boste molih Boga. in ki vam pove vso zgodbo o trpljenju in smrti nebeškega Učitelja«. »Storili boste dobro delo.« je zatrjeval starec, »veselilo nas bo. če ga bomo mogli pozdravit! med nami«. Škofa je ganila poslušalčeva odkrita nrinrostost- »Preden odidem«, je dejal, »in oditi moram kmalu, bi Ti rad povedal molitev, ki io je bil Jezus priporočil svojim učencem.« »Zelo rad bi jo slišal« je mirno dejal starec. »Poklekniva torej in ponavljaj, kar bom govoril, ker sva si brata v ljubezni Gospodovi«. To rekši, poklekne in starec se spusti kraj njega na kolena, sklene roke, kakor jih je sklenil škof, in ponavlja stavke, ki m-iha-jajo iz škofovih ust. »Oče naš, ki si v.nebesih, posvečeno bodi Tvoje ime«. Ko je bil ponovil starec te besede. je škof nadaljeval: »Pridi kraljestvo Tvoje. Zgodi se volja Tvoja, kakor v nebesih, tako na zemlji.« Vnetost, s katero je starec govoril besede »zgodi'se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji,« je bila zares genljiva. Škof je nadaljeval: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom«. »Daj... daj..., je ponavlial starec, ki je bil bržkone pozabil besede. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svo-j.im dolžnikom«. »Daj in odpusti,« je dejal končno starec. »Daj in odpusti,« in škof. ki je -uvidel, da je starčev spomin opešal, je nadaljeval z molitvijo: »In ne uvedi nas v izkušnjavo, marveč reši nas zlega.« Zopet je ponovil starec besede s čudovito gorečnostjo: »In ne uvedi nas v-izkušnjavo, marveč reši nas zlega-« In škof je končal: »Ker Tvoje je kraljestvo in moč in slava na veke. Amen.« > Starčev glas je zvenel strastno vneto, ko je molil: »Ker Tvoje je kraljestvo in moč ih lepota na veke in veke. Amen.« Vladika je vsiai in njegov gostitelj je sledil njegovemu primeru. Ko mu je škof pomolil roko. io je Zagrabil z obema rokama, rekši: »Kako se Vam le kdaj dostojno zahvalim za krasno povest o Kristu; kako-se Vam utegnem kdaj primerno zahvaliti, da ste me naučili Njegovo molitev?« Kakor da sc je bil zamaknil, je ponavlial besede: »Pridi kraljestvo Tvoje. Zgodi se volja, kakor v! neh.c9!h tako na zemlji . . .« Škofa je genila starčkova spoštljiva gorečnost, zato je bil zelo prijazen. Položil je svetniku roko na rame' in dejal: »Brž ko pridem domov, Vam pošljem duhovnika, ki Vas bo naučil več, mnogo več, nego sem Vas utegnil naučiti jaz: povedal Vam bo vse, karkoli bi radi izvedeli o naši vpri — razkril Vam bo linbezen, v kateri živimo, in nado, v kateri umiramo.« Preden g? ie moa-ej zadržati starec sklonil glavo in mu poljubil ro- kO* f11 + rr\ c c, ^rni v očeh, ko mu je izkazal svoje spoštovanje. r j xi /-1r> ‘ ^ i •> fn k O SO’ ie vladika obotavljal čakajoč krmarja, da ga -mnese v čoln, je »sveti mož« pristopil, vzel škofa v naročje, nregaz.il ž njim vodo in ga spoštljivo posadil na blazino, kakor da je bil maihno dete, tako da sta se začudila škof in J ermontov. ki je zamrmral: »Ded je močan kot mlad mož.« Še delgo potem. Vo je bil čoln odrinil od krain ie stol storpc na obrežju in mahal škofu in njegovemu c.nrAr>-ctvn z rekami v slovo: ko pa sp bili že daleč na morja no drncem obratu čolna se j« obrnil in stonal nroti svoii kočici, kjer jim je izginil izpred oči. Kmah' neto se ie škof okrenil k svo iima svečenikoma in dejal: »Koko z"”'miv dožifpkl Kako di-ven starec! Ali nista onazila. kako goreče je molil molitev Gospodovo?« »Nevedni so kot svmic ,, je vzkliknil drugi duhovnik, »niti živa duša v vasi ne zna č;tati ali nisati: nogan? sp. barbari. Nikoli niso še slišali o Kristu in ne vedo. kaj pomeni beseda .vera’.« Mms^msssBB škof ga pogleda in ne zine besede Bržkone si je rajši mislil svoje. Bila je že črna tema, ko so prispe- li do ladje. Takoj so se odpravili spat v svoje kabine, ker so bili res hudo izmučeni. Škof je spal šele nekaj uric, ko ga zbudi mlajši svečenik: stresel ga je. rekoč: »Hitro stopite na krov, hitro, presvetli, nekaj nenavadnega se je pripetilo, luč sveti na morju in nihče m ve, kaj to pomeni!« »Luč,« je vzkliknil škof. ko je vstal in se začel oblačiti. »Da, luč na morju,« je ponavljal svečenik: »a pridite hitro, prosim kapetan me je poslal po Vas!« Ko je prišel škof na krov, je gledal kapitan s svojim nočnim daljnogledom čez morje proti obrežju, kjer je brlela luč prav nad morsko gladino; zdelo se je, da je bilo do nje nekaj sto ko rakov. »Kaj je to?« je vzkliknil škof ves začuden, ker so se vsi mornarji gnet- li pri ograji in bulili v luč. »Kaj je to?« je ponavljal malo sirovo kapitan, ker je bil močno ganjen. »To je mož s sivo brado: v desnici drži svetiljko in brodi po vodi« »Saj nihče ne more hoditi po vodi,« je menil škof. vljudno. »To bi bil čudež,« je pristavil očitajoče. »Čudež ali ne,« ga je zavrnil kapi* tan in odstavil daljnogled, »kar vidim, vidim, in mož bo kmalu tukaj, ker prihaja baš sem. Na, na ti poglej,« je pomolil daljnogled mornarju. Luč je res migljala bliže in bliže, kakor da jo nosi roka. Mornar je bil jedva nrimeknil daljnogled očem, že je vzkliknil: »Res je tako! Mož, ki prihaja baš sem. Na, pa ti poglej,« je bil danes popoldne prinesel presvetlega v čoln.« »Bog se nas usmili,« sta se križal svečenika. »Čez nekaj lupov bo tu,« je prista vil mornar, »hitro se bliža.« In res,, skoraj v istem trenutku je starec prispel do ladje in stopil čez nizko ograjo na krov. Spričo tega sta svečenika pokleknila, misleč, da se je zgodil čudež, in vsi mornarji s kapitanom vred so jima sledili: le škof je stal osupel med njimi in ni vedel, kaj bi naj storil »Sveti mož« je pristopil, pomolil škofu svoje roke in rekel: »Bojim se, da sem Vas vznemiril, presvetli; a jedva ste me bili zapustili, že sem opa zil, da sem pozabil del tiste lepe molitve, in nisem mogel prenašati misli, da boste odšli in menili, da nič ne maram za vse to, česar ste me bili naučili; in tako sem prišel, da Vas prosim: pomozite še enkrat moji pameti« »Spominjam se prvega dela molitve in zadnjih besed, kakor da sem jih vedel vse svoje življenje in jih nosil v duši, toda srednji del sem pozabil « »Pomnim še: ,Naš oče, ki si v nebesih,-posvečeno bodi Tvoje ime. Pridi kraljestvo Tvoje. Zgodi se volja Tvoja, kakor v nebesih, tako na zemlji’. Nato pa vem le Še to: .Daj in od-ousti’, in konec: .In ne uvedi nas v izkušnjavo. temveč reši nas zlega. Ker Tvoje je kraljestvo in moč in lepota na veke in veke. Amen.,« »A pozabil sem nekai besed sredi molitve: ali bi mi ne hoteli povedat’ zadnji del še enkrat?« »Kako si nrišel k nam?« je vprašal škof v neznanem začudenju, »Kako da sl hodil no vodi?« »Oh, to je lahko « je odgovoril sta* rec, »vsak lahko to stori: karkoli ljubite in v kar verniete na tem svetu, to ljubi tudi Vas. .Mi ljubimo vodo, ki nam vseVo stvar očisti in in osladi in ki se nikdar tep-a dela ne naveiKa. ir, v zameno i’"h? voda nas. Vsak lahke po njej hodi. Toda — - ali bi ne hoteli me naučiti tiste lene molitve, ki io je bil Jezus priporočil Svojim učencem?« Škof je odkimal in deial s tihim gladom kakor da govori sam s seboj: »Mislim, da te ne morem ničesar več naučiti o Jezusu Kr'ctu. Ti večinoma vse to že znaš. Želel bi si le ... .« V W r' r V s IV 7asBMW»gyF raCTCTP« V M ? r i h 'o r n, fne ?1. XfT. 103*7- wwpigwnwB gwpwwwg? » 1 rčno voščilo za Novo tfčT & SlJlIlf m ®Ss> MS vsem trgovskim priSateišem, strankam, goste In stalnim gostom, znancem in miiateSlem seSš: JOSIP MAJDIČ restavracija »Grajska klet« Maribor Grajski trg FRANC ZIDARIČ modni salon Maribor Stolna S FRANC BELLE tobačna trafika in trgovina s papirjem Maribor Meljska 14 ZLATA BRIŠNIK trgovina s papirjem in galanterijo, knjigarna založništvo razglednic Slovenska 11 Maribor Gosposka 34 a TEREZIJA PAULIČ gostilna »Pri glavni pošti« Maribor Stolna ulica Franc Rormami galanterija, pletenine, igrače in drobnine; Na veliko — na drobno Maribor Gosposka ul. 3 MARIJA BRAČKO bonbonijera Maribor Gosposka 32 LINA GOLOB strojna pletarna Maribor Orožnova 6 JAKOB PREAC manufaktura ■ : • ■ •. > Maribor Gosposka 8 A. PLATZER trgovina s papirjem in knjigoveznica Maribor Gosposka 3 JOSIP KAVČIČ špecenja Gosposka 1 Maribor Glavni trg DRAGOTIN ČUTIČ-eva VDOVA puškar in trgovina s strelivom IH i1 M^-ibor Slovenska 18 Jakob fah modna in konfekcijska trgovina Maribor Glavni trg 2 MARIJA KOŠTOMAJ gostilna Maribor Mlinska 36 jj ALOJZIJ in IVANA RAČIČ restavracija »Gambrinova dvorana« ,, Maribor IVAN KROIS čevljarska delavnica ! Maribor Koroška 18 FRANC MIKL .čevljar ■ . Prodajalna: Vodnikov trg 2 Delavnica: Vrbanova ul. 22 Maribor JOSIP in FANIKA GAJŠEK gostiln« -ii-J.A Maribor Mlinska 9 IVAN in HELENA KVAS klobučarna Maribor Aleksandrova 32 M. Ver H um c apecerija in delikatesa ter glavna zaloga kvasa »Savski Marof« » Maribor Maistrova 17 HOTEL »ZAMOREC« Pavla Jančar Maribor IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Ljubljana, Vetrinjska ul. 30 Prešernova ul 44 tel. 2434 tel. 2636 J. TRPIN mannfakturna trgovina Maribor Vetrinjska ul. 15 PIHLAR SREČKO manufakturna trgovina Maribor Gosposka ul. 5 ANTON TAVČAR tovarna mesnatih izdelkov Maribor Jurčičeva ul. 3 KARL JANČIČ manufaktura Maribor Aleksandrova 11 Medle — Zanki tovarne olja, lakov in barv, dražba z o. z. Podružnica Maribor Glavni trg 20 MORIC DADIEU mehanik popravljalnica šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, koles in avtomobilov. Maribor Vetrinjska 11 haRtinger & drug pekarna l Maribor Aleksandrova 29 IVAN SOJČ kipar Maribor Razlagova 22 »EXPEDIT« mednarodna špedicija lastnik: Franjo Gregorič Maribor Cankarjeva 26 ADOLF BERNHARD mlekarna Aleksandrova 51 Filiala: Koroška 10 FRANC ČELAR gostilna »Stara pošta« Maribor Nasproti glavnega kolodvora Dolček Sl Marini b anufaktura Maribor Gosposka ulica ERNEST In ANA BIRTIČ restavracija-»Pri klavnici« Maribor Ob brodu V M a r i ti o r u, 'dne 31. XII. 193(1 BEST .^SEHELar!VZ2BBXK? ' ' ® r r c r p * f r T«#f« Srčno voščilo za Novo leto 1931 vsem trgovskim prllatellem, strankam, gostom In stalnim gostom, znancem In prllatellem teli: J. N. ŠOŠTARIČ veletrgovin« z manufakturo Maribor Aleksandrova e. 13 KUHAR & HROVAT modna in manufakturna trgovina Maribor Aleksandrova c. 9 JOSIP ŠEREC lastnik: kavarne »Jadran« modne trgovine Maribor Aleksandrova cesta Eksportna hiša »LUNA« lastnik: A. Pristrnik Maribor Aleksandrova 19 JOSIP SULIČ čevljarski mojster Maribor, Aleksandrova e. 30 Justin Gustinčič mehanična delavnic« in trgovin« Maribor Tattenbachova ni. 14 JOSIP STERNAD puikar Maribor Aleksandrova 18 FRANC TRAFENIK restavracija in kavarna Maribor Meljska cest« 18 ALOJZ in ANTONIJA SENICA gostilna in kavarn« »Plaenski dvor« Maribor Tattenbachova ul. S FRANKO GROBELŠEK jim. trgovina s mei. blagom pri beli »Krogli«. FRANC GROBELŠEK aastopstvo: Paromlin • Čakovec Maribor »NADA« splošno Čevljarstvo r. s. r o. z. Maribor Koroška c. 34 F. M. VOGRIN gostilna »Krčevinski dvor« Maribor Aleksandrov« c. 79 Industrija wKarow čevljev DRAGOTIN ROGLIČ Maribor Koroška cesta 19 TVORNICA PERILA A. DURJAVA Maribor Gregorčičeva ul. 24 MAKS BRAČIČ mauufakturna in modna trgovina MARIBOR Aleksandrova c. 40 Meljska c. 2 KARL PREIS trgovina s pohištvom in preprogami Maribor Gosposka 20 ŠTEFAN KOTER pohištveno micaritvo Maribor Mlinska ul. 29 PETER TOMAŽIČ •odarstvo Maribor Cvetlična ul. 35 SAFRAN MARTIN črko-, soboslikar, pleskar in ličar Maribor Frančiškanska ul. 12 E. Ornik manufaktura« trgovin« Maribor Korolka eeata 9 FRANC MERHAR pekama Maribor Vojašniška ul. 10 L. SMREKAR mesarija Maribor Tattenbachova ni. 2 A. REČNIK konces. elektrotehnično podjetje Telefon 2447 Maribor Pobreika 6 KAROL KRESNIK trgovin« * mešanim blagom Maribor Frankopanov« 42 JOSIP MERNIG trgovina a mešanim blagom Maribar Ptujska cesta FRANJA FIJAVŽ trgovina z mešanim blagom Maribor Frankopanov« 10 Kavarna LOJZE S „ A stori! TREHAR Maribor DIBELČAR BENJAMIN kleparstvo Maribor Frankopanova 23 JOŽEF DRA2 mesarija Maribor Radvanjska cesta 5 MIRKO WUTTE mesarija Maribor Frankopanova 33 JOS. KLIMA trgovin« i mešanim blagom Maribor Frankopanova 35 GOVEDIč FRANC Sevljar Maribor Frankopanova 10 ADOLF KOS trgovina * južnim sadjem Maribor stojnica Glavni trg Vetrinjska 8' S. Amon konfekcija, šivalni., pletilni stroji, gramofoni, gramofonske plošče, koles« i. t. d. Maribor Glavni trg S »IDEAL« Parna in kemična pralnica Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7, Tel. 2480 Maribor Stran '■■ii .-■ ■;!«?»•?■ - • ■•■■■^S' . Ml -.................-........- - * * , u «*, -j •-. •*,>>** . .. V f C F » K T ir Wra Srčno voščilo za Novo leto 1931 V Mar i.b or«, 'dne 31 XII. 1930. rt.v ;3:xT;sisa3S!ffli:i;#' :z'-jBrr&Wosa vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom In stalnim gostom, znancem in prijateljem žefč; v . ’ •" .! ‘ ,•••*■ v' \ -v-.- • LEŠNIK SLAVKO kolarstvo izdelovanje karoserij . )•,/> Maribor Taborska ni. 1C FRANC WEILER BILLERBECKOV naslednik trgovina z barvami Maribor Gosposka ul. 29 j. • .* - > : ' / - ■ \ .. . i > ( VEKOSLAV TERZER krojaški atelje »Elegance« Maribor Aleksandrova c. 48 FRANC SAKS elektrotehnično podjetje Maribor Aleksandrova c. 48 R. KRIŽNIČ gostilna »Pri zelenem vencu« «» Maribor Dajnkova ul. 1( Ivan Kravos zaloga in izdelovanje potnih kovčkov in torb Maribor Aleksandrova cesta 13 ERNST GERT steklarna Maribor, Gosposka ul. 13 i f ■ . ’«• • ;■■■:.. A. JAKAC čevljarna •• .A .. . Maribor Slovenska ulica 26 i r .... v v;?»-:*! L‘ * j- ii .*.* ••-}.* '. * FRANC KAGER, nasl. izdelovalnica srebrnine in medenine, umetna 'livarna, kovinsko tiskanje- in brušenje Maribor Vetrinjska ul. 30 FRANC AMBROŽIČ črkoslikar in pleskar Maribor Grajska ul. 3 IVAN SLUGA veletrgovina s surovinami in tovorni ... prevozi Maribor Tčl. 2272 Tržaška 5 I 1 .. J ’ ?i,t • F. MICHELITSCH modna trgovina za dame in gospode Pribor za krojače in šivilje. ' j; r .... -i • . i- u . . >. . V'.. ! Bogomir Divjak ... trgovina dvokoles in športnih potrebščin, mehanična delavnica in tvornica otroških vozičkov v f A M. JANEŠ manufakturna trgovina Maribor Kralja Petra trg 9 Maribor Tel. 2128 Gosposka ul. 14 Glavni trg 17 MARIBOR Ključavničarska ul. 1' • 1 ?.l >: :■ r- ■ • ■■/•♦v JOSIP ŽUNKOVIČ krznar h' -- !>* ’ •"••iii-f/ Maribor Vojašniški trg ( . ' 1 i ... ..." ■ ji v;Ul>l " j JAKOB ZOLLENSTEIN-ov nasl. ŠTEFAN GODEC spec. izdelovalnica vseh vrst škornjev in ortopedičnih čevljev Maribor Slovenska ul. 12 '■:?:c ■ ■ ...... . ; . . ., . JAKOB SENEKOVIČ slikar in pleskar J ’ 1 .»■*’■* *" ...... : . Maribor Vojašniška ul. 13 GOSTILNA ILGO Studenci pri Mariboru JOSIP KARNIČNIK ■ ! ' : 1:1- - ' V i Maribor Glavni trg 1] . - -j' ; / •. - . • M. Berdajs Q - *' ■ ' “ - ■ trgovina s špecerijskim blagom in semeni ? *»•»-> -.t- t*;; i Maribor Trg svobode A. M. BERANIČ gostilna »Mesto Trst« Maribor, Tržaška cesta 8 {’ , J. M. NEKREP gostilna »Dravograd« Maribor Smetanova ul. 5< 4 • -n : - ■ FRANJO KOREN pekarna Maribor Smetanova ul. 51 Rotovški trg JOSIP KIRBIŠ mesar Maribor Gosposka ul. 23 VILKO BLATNIK izdelovalnica vsakovrstnih čevljev (V Vlahovičevi palači) Maribor Meljska c. 2 j •• • . A j .'•■ i HORVAT IVAN čevljarski mojster .i < Maribor Prešernova ! 1 "fif M. -.i * IVAN KOS gostilničar \ , j Cvetlična u. 11 in mesarija v Radvanju ANDREJ MACAROL i pekovski mojster Maribor Meljska 14 JOSIP JAKLIČ carinsko posredništvo Maribor Meljska c. 1 v ■>. >••• 'jt • Trafika MAVER f .... . * 1 b '.V - j Maribor Tržaška c. T . - i • 'V-A Franjo Mašer manufaktuina ttsovlna / MarSbrr Glavni trg 9 KOSTA VUKAŠINOVIČ trgovina s čevlji % Maribor Aleksandrova c. 13 Sreno vc V li iščilo za sem trgovskim prilatel n stalnim gostom■ znam Novo /e lem, strankam, gostom :em In prliateliem želi: ito 1931 RADO TIPEL špecijalna trgovina bonbonov Maribor Kralja Petra trg 9 FRANC SCHOBER magdalenska parna pekarna Maribor Kralja Petra trg 2 BENKIČ & GOMILAR špecijalna izdelovalnica vsakovrstnih čevljev Maribor Frankopanova 8 JAKOB MULAVEC zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov Maribor Kralja Petra trg 1 IVAN BERANlC krojač Maribor Taborska ul. 18 I. Mariborska Delavska pekarna r. z. z 0. c. Maribor I, Tel. 23-24 Tržaška cesta F. KAUFMANN trgovina s špecerijo in deželnimi pridelki r, 1 . •. ■ -.-'-t Maribor Kralja Petra trg 1 * R. DETICEK . mesarija Maribor Frankopanov« 35 JOSIP DOGŠA splošno čevljarstvo Maribor Tržaška 3 KRISTINA VOLLGRUBER gostilna in kavarna Maribor Frankopanova 17 ANTON MARCINKO krojaštvo za gospode, dame in vojaštvo Maribor Stritarjeva 18 J. HOCHMULLER tovarna bučnega olja Maribor Tel. 2339 Taborska 7 Splošna stavbena družba lili1 Maribor VIKTOR VIHAR neurij* % ' |§ft Maribor v r Ruška 8 FRANJO REICHER krojaški mojster Maribor Tržaška 18 VIKTOR AVBERŠEK modno krojaštvo za gospode, dame in uniforme, specijalist usnjatih oblek Maribor Državna e. 24 MAKSO MILIC vinarna • delikatese Maribor Betnavska c. 23 KARL ŽERJAL , trgovina ■ mešanim blagom Maribor Ruška 37 S. TEMENT trgovina z mešanim blagom Maribor Magdalenska ul. 32 Pugel A Rossmann veletrgovina z vinom Maribor Trg svobode n 1 V.1 imiMii / / ANTON te MARIJA GLAS 7 r. JOSIP ČEBOKLI parna pekarna Maribor Glavni trg 9 JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami Maribor Aleksandrova 18 KLANJŠEK FRANJO manufakfutaf, ufcnjfe, špecerija Maribor Glavni trg K. GRANITZ krznar Maribor Gosposka ul. 7 JOSIP KREMPL trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Dnevno praženje žlahtnih ka-vinih mešanic Maribor Meljska cesta 9 FELIX SKRABL manufakturna trgovina Maribor Gosposka 11 Fr. Bernhard-ov sin: Imejitelj Gustav Bernhard Zaloga stekla in porcelana Maribor , Aleksandrova cesta 17 ’ KARL ROBAUS pekarna Maribor Koroška 24 • . . . i . : - ■ ■ ... FRANC In MARIJA ZEMLJIČ hotel in restavraciji »OREL« Maribor i’ M. DOLNIČAR piv6vatniška restavracija Maribor Aleksandrova 3 KATICA KOTNIK-GOLOB kkrarria »Bristčl« V . r-, . * Maribor Vetrinjska 17 » • ■» > > ' PETER KOLARIČ čevljarski mojster Maribor Meljska 33 ANDREJ HALBWIDL restavracija »Stara pivovarna« Maribor Jurčičeva ulica , Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, des. vin in sirupov Maribor Tel. 25-80 Gosposka ulica 9 ALOJZ STUMPF zlatar MICI STUMPF šivilja Maribor Koroški. 8 LUDOVIK SABUKOŠEK Prva Mariborska tvornica za firneže, lake in em?jlge barve Maribor Jurčičeva ul. 9 JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ manufakturna trgovina • V Maribor Aleksandrova 21 i . EMAN ILICH slaščičarna . Maribor , Aleksandrova 40, Slovenska 5 FRANC LEPOŠA dvokolesa, gramofoni in šivalni stroji Maribor Glavni trg 1 J. Waidacher-]ev nasl. VVILJEM WREGG trgovina ■ čpvJji Maribor i Slovenska 6 Tomo Mafer i * ** • F •• V • "■ kolodvorska restavracija Maribor vi:;., : PAVEL HERIČKO lončar in izdelovatelj peči Maribor Tattcnbachova 6 .. „ ‘1 VALENTIN SENEKOVIČ krojaški atelje' Maribor Mlinska 9 OBLACILNICA »DRAVA« Maribor Frančiškanska 21 Z. ANDERLE epecijalna trgovina za živila Maribor Gosposka ul. 20 MAKS USSAR kleparstvo in inštalater Maribor Gregorčičeva 17 V ‘ 5rWYn k'. ’*l) * > np Maribot i ' Veletrgovina H. J. Turad ■ v • *■ • v* ,r- Maribor Aleksandrova cesta 7 i I. PREAC manufakturna trgovina 'j * J £ ■ u > * vi 1 Maribor Glavni trg 13 V M n r i h o r ti, <*ne 31. XIT. muiimm iiviBjunBiM /BttSBU&HBKS* ■um i mn wwnm TIT Tftrs 'f'?n f3 Srčno voščilo za Novo leto 1931 vsem trgovskim prllatellem, strankam, gostom in stalnim gostom, mantem In prllatellem želi: MARTIN STADLER igovina z mešanim blagom Tržaška c. 54 IVAN ŠENK splošno čevljarstvo Maribor Tržaška c. 1 MAKS PUCHER modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenino in drobno blago Maribor Gosposka 19 S. J. Fabjan delikatesa in zajutrkovalnic* Maribor Aleksandrova c. 31 , Josip Govedlfi rgovina drv in premoga Maribor Prešernova ul. 19 Rudolf Kiffmann sestni stavbenik Marfbo Merska cesta 25 Jugu d. z o. z. trgovina koles, motorjev in vseh nadomestnih delov Maribot Tattenbachova ul. 14 Rudolf Kalle mehanik, pisalni stroji -Vlaribof Celje Avgust ZlahtIS prodaja amerik. mineral, olja in kemi> kalij MfHbor Grajski trg 1 Josip Marek gostilna Maribor Mlinska ulica nit & Tichr elektrotehnično podjetja Maribor Slovenska 16 VINKO PLOHL Jostilna »Lovski dom# Teznc Stavbeno podjetje FRANJO ŠPES in sin Msr>hor Tržaška cesta PETER JELENC umetni mlin in Saga Pekre DRAGO FRIC modno krojaštvo za dame, gospode in vojaštvo Slov. Bistrica Toporiš Konrad modno krojaštvo Slov. Bistrica i , " ANTON PEMIC trgovina i mešanim blagom Slov. Bistrica (ra'anterHa, drobnarie, oarfumerije o oir. ©Seienine. vrvarski 5zde‘k\ «3faČ2t okraski in svečice za bož čno drevo itd. na debelo in na drobno m. DRAGO ROSINA Maribor — Vetrinjska uSSca 26 za wt mmmrm voz nje. i gostovanja, pogrebe itd. se priporoča lastnik 6 sedežne Umu ne znamke StOmer, na stojišču Trg svobode, s številko 718, Kvltko. 3««o Za novo leto skrbi za stanovanje Preproge, predposteljnlkl. kožuhovlnastl pradpo,