»i-vn-,-*-*1..... ............. i-s-rrr«-^


Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day-* except Sundays and Holidays.
List slovenskih delavcev v cAmeriki.

Stev.
NEW YORK, v petek, oktobra, 1Q03.
Leto X.
Ne bode vojske?
Pred pomladjo je ni pričakovati. C^odiio za vstaše.
Paris, 2. «.kt. Uradoma se iz Balkana poroča, ila pred pomladjo na Balkanu gotovo ne bode vojske in sicer:
1.	Bolgarski revolucijski odbor je po svoj.-m vodju Karafovu stavil bolgarske j vladi mirovne ponudbe in liku SC tekom prihodnjih dni sovražnosti ne obnove, potem bodo z bojnimi pripravami počakali do prihodnje spomladi. Na ta način bodo vsta.ši izpo.slovali znižanje turške vojske preko zime. dočim se bodo zamogli oni in bolgarska vlada /.a odločilno bitko bol je pripraviti.
2.	Bolgarski zastopniki v Carigradu je izjavil, da bode drage volje vodil tozadevne obravnavo. S tem j« baje tudi porta zadovoljna. Bolgarski za .topnik bode zahteval, da morajo imeti Bolgari v komisiji za maeedon sko reforme večino glasov.
Sofija. 2. oktobra. Vojno minister-stvo je odredilo, da morajo letošnji vojaški novinei priti pod orožje že dne 14. oktobru, mesto početkoni leta, kakor običajno. Dasiravno je to povsem ustavno, je vzbudiloz ozirom na balkanske doKodk<- vendar le splošno račudepje. Dasiravno se zatrjuje, da so j«- položaj na Balkanu izboljšal, temu vendar nihče ne veruje, kajti maccdonuko vprlišanjo je še vedno zelo zamotano, tako. da je le vojska ona pot, po kterem ga je mogoče rešiti.
Sofija, i?, oktobra. Iz vstaških glavnih stanov se poroča, da s«- vrše v dolini oh St rum i krvave bitke med vsta ši in turškim vojaštvom.
Vstaši, kteri -o obkolili turško posadko od I'reilelskein prelazu, so se morali umakniti. Med vasmi Obdim m Kremen se je vršil tudi boj, kteri se je pa zaključil z porazom vstašev. Vojaki vo obe vasi požgali.
Pri Bjeliei bili Turki poraženi.
\ okolici M cinika* se je vršilo vee bojev, toda vspehi še niso znani.
Anarhistično stanje.
Položaj ua Ogrskem je bolj zamotan nego kedaj popreje.
Budimpešta, 2. oktobra. Notranja politika ogrske državne polovice je sedaj bolj zamotana, nego kedaj popreje. V vsej Ogrskej nimajo niti jednega človeka, kteri bi hotel vsta-noviti novo ministerstvo. Celo liberalci so trajno vzrujani, ker Heder-varv ni hotel znani govor dr. Kiir-berja, ministerskega predsednika avstrijske državne polovice energično zavrniti. Liberalna stranka je dejanski pomagala lvhuena zapoditi. Madžarski listi pišejo sedaj v naslednjem smislu : "Od kralja si pustimo mnogo dopasti, od Korberja ničesar."
Ogrska kriza traja že sedaj pet mesecev in tamkaj vlada z ozirom na državni proračun in državne dohodke prava anarhija. Davčni dohodki vsaki mesec bolj nazadujejo. Kmetje ne plačujejo skoraj nikacih davkov, ker >e jim ni bati eksekucije. Zajedno je država tudi prenehala izdajati vse nepotrebne izdatke, kar zopet vpljiva na gospodarstvo. Trgovina skoraj popolnoma počiva. Koliko časa bode se to stanje trajalo, nikdo ne ve.
Žrtve železnice.
Devet o s o h usmrtenih.
Chicago, 111.. 1. okt. V za pa dnem delu mesta, na 52. Ave., zadel je včeraj zvečer vlak centralne železnico wiseonsinske z vozom ulične železnice Pet osob je bilo na mestu usmrtenih in 25 več ali manj ranjenih. Večina ponesrečencev se je vračalo domov od konjske dirke v Harlemu.
Philadelphia, Pa., 1. okt. Pri Sharon I lili, par milj dale«" od tukaj je zavozil ekspresni vlak Baltimore & Washington železnice v družbo 12 osob, k t ere SO se vračale iz obiska sorodnikov v Ph ila del ph i j i. Štiri osobe so bile na mestu usmrtene, mnogo ji-ranjenih. Ljudje so tamkaj pričakovali vlak.
Grozen umor.
Našli golo moško truplo.
Mod pomolom Hamburg-ameriške parobrodne družbe in pristaniščem prevozne ladije, ki vozi med Christopher St. v New Yorku in Hobokenom našli so včeraj del možkega trupla. Sp] osno se trdi, da je bil dotičnik umorjen, na kar so morilci razkosano truplo vrgli v vodo.
.Na mrtvecu je manjkal komad glave, namreč od nosa navzgor, kakor tudi obe nogi. Truplo je bilo popolnoma golo. Na delu glave so bili sivi lasje. Truplo so prepeljali v mrtvaš-nieo, r so dognali, da je mrtvec bil dva ali tri dni v vodi.
Pokojnik je bil nad 6 čevljev visok in najmanj 225 funtov težek ter ka-cih 55 let star. Na rokah je spoznati, <la ni opravljal težka dela.
Truplo se je zamogla razkosati tudi s tem, da je prišlo v dotiko z vijaki kacega parnika. V tem slučaju bi pa j-otovo ne bilo povsem golo.
Lineanje v Ohio.
Oxford, O., 2. okt. Linčarji so obkolili tukajšnje zapore, da bi linčali Kentuck.včana Joe Speve.vja, kteri je včeraj pet ljudi nevarno obstrelil. Ljudje so pripravili vse potrebno za linčanje.
Ko sta hotela maršal Woodruff in njegov deputy Jakob Manrod Josipa in Johna Spive.va aretirati, pričela sta brata na nje streljati in sta oba ranila. 'Pa ko j so ju jeli linčarji zasledovati in so pri tem streljali. Josip Spivey je bil ranjen na desnej strani in tudi njegov brat je bil težko poškodovan. Končno so ju vendar zaprli, toda kmalo na to so prišli linčarji v ječo, osvobodili Josipa Spive.va in ga potegnili na bližnje drevo, raz ktero so ga dvakrat spustili zopet na zemljo. V tem trenotku je pa pri-jezdil pomožni šerif Brennan s svojim moštvom, oprostil smrti posveče« nega strelca ter ga odvedel seboj .
Zrel za vešala.
Cheyenne, Wyo., 1. okt. Državno nadsodišče je potrdilo smrtno obsodbo Tom Morna, kteri je v Iron MoUn* tains umoril rancherja Willie Nickel-lia. in kteri je na sumu, da je umoril se t>et nadaljnih osob. Horn je bil slavni indijanski »ledoiskalec, kteri je pod poveljevanjem generala Miles vodil scoute na Puerto Rico. Pred mescem dni je všel iz zapora, toda kmalo na to so ga zopet vjeli.
Proti tobačnemu trustu.
Lexington, Ky.» 2. okt. Security Warehouse Co. iz New Yorka bode posodila Kentucky Farley Tobacco Growers Ass. $10,000.000, da bod • slednja zamogla pokupiti letošnji pridelek tobaka. Slednja družba tekmuje s tobačnim trustom.
Iščejo ponarejalca denarnih nakaznic.
Philadelphia, Pa., 2. okt. Vrhovni pomožni inšpektor in njegovi pomočniki iščejo ponarejalce poštnih denarnih nakaznic, kteri so na ta način ogoljufali pošto za več tisoč dolarjev. Imenovane nakaznice so bile prvotno v poštnej vreči, ktera je na potu med tukajšnjim mestom in Pittsburgom zginola. Ker vreče niso mogli najti, so mislili, da se je slučajno zgubila. V njej je bilo na stotine denarnih nakaznic, glaseči h se na male zneske. Pred par dnevi je pa dobila neka tukajšnjih bank nakaznico za $500, ktero sp pa spoznali, da je ponarejena od $5 na 500.
Anarhisti na Puerto Rico.
San Juan de Puerto Rico, 1. okt. Tukaj je opažati vznemirjenej in bati se je napada na iz New Yorka vrača-jočega se governerja Hunta. Na tukajšnjem trgu so danes zborovali so-cijalisti in anarhisti, na kar so priredili veliko demonstracijo in zapretili da bodo governerja sprejeli z anarhističnimi zastavami. Bati se je nemirov.
Vojaštvo in denar na Filipine.
San Francisco, Cal., 2. okt. Z vladi nim parnikom "Sherman" odpljul je danes od tukaj v Guam, via Honolulu, 7. polk pešcev in več potnikov na Filipine. Na ladiji je tudi za $2,-<XM>,000 denarja v novih pesos in več stotisoč še ne podpisanega papirnatega denarja.
Dvanajst hiš zgorelo.
Williamson, W. Va., 1, okt. Tukaj je zgorel Norfolk <fc Western hotel ter 12-zasebnih hiš, kakor tudi pivovarna Lion Brewing Co. Škoda znaša $50,-000. Zgorel je tudi neki zamorec.
Vesti iz Cripple Creeka.
Victor, Colo., 2. okt. Vojaške oblasti so aretirane vslužbence in lastnic ka lista "Daily Record" izročila civilnim oblastim, ktere so jih izpustile proti poroštvu po $1000.
Colorado Springs, Colo., 2. okt. Tu kajšnji Federadet Trades Council je javno pozval državljane države Colo* redo, da nuj zahtevajo od governerja ?eabody zadoščenje radi zlorabe uradne oblasti, ker je v mirnih časih poslal milico v Cripple Creek. Posebni odbor bode sklical ljudske shode
Zadnjo noč svojega življenja so obsojenci prebili nemirno. Šele proti 3. uri zjutraj so nekoliko zadremal'. Tekom noči je govoril le Burton, kteri je dejal svojemu ključarju: "Jaz se električnega stola tako malo bojim, kakor kake jedi in grem povsem lahko zadnji na stol, ker sem prepričan da se bodem lahko poslovil. Jaz se ne bojim."
Willis Van Wormer je pa želel, da bi imeli v zaporih tri električne stole, tako, da bi zamogli iti vsi trije bratje skupaj v smrt.
Obsojence so probudili zjutraj ob . uri, nakar so se oblekli v obleko, ktera je bila pripravljena za smrt. Obsojenci niso zajuterkovali. in zadnjič so jedli ob 12. uri po noči. Najmlajši brat je bil najmanj žalosten.
Ob 9. uri je pater Belanger v malej celici maševal in obsojence obhajal. .V zapore je prišel zjutraj tudi zdravnik, kteri je obsojence preiskal. Med tem je warden odredil, da bode najstarejši brat, kteri je bil najslabejši, prvi usmrten, drugi pride na vrsto Fred in končno Burton. Vendar so pa bratom prepustili, da se domenijo kedo bode šel prvi v smrt in tako so med seboj določili, da gre Willis, naj-stareii, prvi na stol.
Ob 11. uri dopoludne je državni elektrikar Davis priredil vse potrebno za vsmrtenje. V ječi sta pa ol«o-jence tolažila dva duhovna.
Na to je šel prvi na stol Willis". Ob 11. uri 33 minut je bil mrtev. Njegovo truplo so takoj odnesli v bližnjo mrtvašnico. Deset minut kasneje so usmrtili najmlajšega brata, Freda, kteri je bil tudi takoj mrtev, kar se je zgodilo tudi z Burtonom.
Zadoščenje pravici*
Bratje Van Wormer elektrokucijonirani.
Radi umora njihovega strica. — Obsojenci so se preselili v večnost
v desetih miuutah.
Manifest delavcem.
Poziv "American Federation of Labor".
Dannemora, N. Y., 1. oktobra. Tri mlada življenja so za vedno ugasnila, trije morilci usmrten: — tako so končali trije bratje, Willis, Burton in Fred Wormer, ktere so včeraj v državnih zaporih elektrokucijonirali. V smrt so bili obsojeni radi umora svojeg«. strica, bogatega farmerja, Peter A. Hallenbecka. Najstarejši imenovanih treh bratov je bil star 26, in najmlajši jedva 20 let. Njihovo zločinsko življenje je bilo kratko in potem je sledil strašen konec.
Čudno, da so dečki, kterih stariši
^	*	--------- * . . . mi m
so bili premožni, postali roparji in ga reda in obsojeni v smrt.
morilci, kteri so tako hitro in žalostno končali svoje življenje. Glavni vzrok temu je bila naravno slaba vzgoja. Mati jim je umrla, ko je bil naj-stareji komaj osem let star, dočim je bil najmlajši takrat še pravo dete. Njihov oče je bil strojevodja na nekem pa miku in ni bil nikoli doma. Po smrti svoje soproge se je poročil z njeno sestro, ktera pa je otrokom pustila delati, kar so hoteli. Tako so postali lopovi, dobri za vse, samo ne za delo. Kakor hitro so bili za delo sposobni, pričeli so z ropanjem.
Oni so bili strah vse okolice Green-dall v county ju Columbia. Dve leti so bili roparji, kteri so po noči ropali z orožjem v roki po sosednih farmah. Z ukradeno kuretnino so dolgo časa kupčevali. Nihče se jih ni upal naznaniti, kajti vsakdo se je bal osvete.
Imeli so tudi bogatega strica, farmerja Petra A. Hallenbecka, kteri je večkrat poplačal škodo, kojo so oni napravili sosedom, samo, da je imel mir. Na ta način je izplačal tekom 4 mesecev $1000. Ivo je pa končno uvi-del, da tako ne more iti dalje, je sklenil potom hipoteke rodbino Wormer odstraniti iz okolice. Grozeč se odšli so banditje s svojo mačeho in so se nastanili v sosednem Kinderhooku. Od onega časa nadalje so bili smrtni sovražniki svojega strica, kterega so skušali umoriti, kar se jim je tudi posrečilo.
Na božični večer 1. 1901 so se pripeljali na stricovo posestvo. Na trkanje je prišel sam odpreti in takoj na to so vsi trije pričeli nanj streljati Nesrečnika je zadelo 9 krogelj in je bil na i^iestn mrtev. Umora sumljivi so bili naravno imenovani trije bratje, ktere so takoj zaprli. Po daljšem tajen ju so svoj zločin priznali, na kar so bili spoznani krivim umora prve-
Washigtonske novosti.
Posebno zasedanje kongresa.
Washington, 1. okt. Kongres se bo sešel najbrže v posebno zasedanje dne 9. novembra. O tem je zvedel senator Burrows iz Michigana, član stranke, ktera dokazuje, da posebno zasedanje kongresa radi eubanske re-ciprocitete ni potrebno. Predsednik Roosevelt mu je naznanil, da je posebno zasedanje gotova stvar in s tem se je moral michiganski senator zadovoljiti. Je li skušal predsednika odvrniti od te ideje, ni ničesar znanega, najbrže se Roosevelt v tej zadevi ne bode premislil.
Predsednikovo poročilo kongresu bode baje zelo kratko in bode obseza-lo le vtemeljevanje sklicanja kongre-sovega zasedanja. Pravo letno predsednikovo poročilo dobil bode kongres pri rednem zasedanju v decembru. Pri posebnem zasedanju se bode kongres bavil le z cubansko reciprociteto ali z sprejetjem resolucije, ktera bode opravomočila po senatu že potrjeno cubansko pogodbo. V to svrho bodo izvolili poseben odsek že preje, nego bodo ostali odseki pričeli delovati. Na isti način so postopali že povodom prejšnjih kongresov, tako n. pr. povodom 51. kongresa radi McKin-leyevega tarifa. Tozadevni odlok bo vstanovil Cannon par dni po otvoritvi posebnega kongresovega zasedanja.
Povodom resolucije nameravajo de-mokratje pričeti z tarifno debato, toda v zbornici do tega najbrže ne bode prišlo, ker bode premalo časa; pač se bode pa to potem zgodilo v senatu. Tu se zamore debata nepopisno razširiti; ako demokratom ne bode zmanjkalo sape. Kako stališče bodo zavzel republikanski proti-reprocitet-ni senatorji, se še ne ve. Pričakovati je, dabodo Aldrich, Burrows in dru-govi svoje demokratične tovariše pridobili za dolgotrajno debato, da tako cubansko pogodbo vničijo z istimi sredstvi, kakor v minolej zimi.
Predsednik je proti njim.
Washington, 1. okt. Vsled pripo-
Iročila tajnika vojne mornarice, se je predsednik Roosevelt branil potrditi avanzma civilnih inženerjev za vojno
mornarico, ker iz civilnih inženerjev postane itak že več častnikov, kakor iz druzih vojakov.
Predsednik tudi ni hotel polkovnika G eorge C. Reida, pobočnika in inšpektorja mornarice, premestiti v pokoj, ker je v vojski še vedno marljiv.
Poštni škandal predGrand J u r y.
Washington, 1. okt. Grand Jury zvezinega sodišča, ktero je preiskovalo poštne škandale, zaslišala je včeraj priče v novih zadevah. Sodišče je nameravalo v 40 lokalnih slučajih vložiti tožbe, končno je pa sklenilo s tem toliko časa počakati, da dobi še ostale tožbe.
Plače in stroški za življe-n j e.
Washington, 1. okt. Delavski oddelek naše vlade bode v kratkem objavil poročilo o preiskavi zvišanja ceue potrebščin za življenje, primer-jaje jih z plačami ali zaslužkom našega ljudstva. Poročilo bode obsezalo dva zvezka, kterih prvi se bode bavil z dohodki, oziroma zaslužki, drugi pa z izdatki našega ljudstva. Potom preiskave so dognali, da zvišanje plače je jednakomemo napredovalo s podražitvijo potrebščin. Trditev, da so se jedila v zadnjem desetletju podražila za 27%, niso resnična, kajti sedaj so dražja le od 15 do 17 odstotkov Col. Wright trdi, da v času prosperi-tete cene potrebščin hitrejše rasejo, nego povečanje plače delavcem, dočim v časih nazadovanja zopet hitrejše padajo, nego se niža plača.
Predsednikovi obiskovalci.
Washington, 1. oktobra. Predsedniku Rooseveltu je James R. Garfield danes predstavil nedavno imenovanega komisarja Hy. F. Greeneja.
Tudi pomožni tajnik državnega zaklada, Armstrong, kteri je dalj časa potoval po zapadu, je obiskal predsednika, kteri mu je dokazoval o splo-šnej prosperiteti v vsakemu mestu Unije.
Nadalje so predsednika obiskali tudi general Young, šef generalnega štaba, general Humphreys in polkovnik Elliot, vsi v uniformi.
Washington, 1. oktobra. Odbor or-ganicacije American Federation of Labor je izdal na vsa delavske organizacije naslovljeni manifest, kteri se takojrlasi:
''Odbor A. F. of L. je nedavno razposlal vsem delavskim organizacijam okrožnico z ozirom na predloge kongresu o zboljšanju delavskega stanu. Med temi predlogi je najvažneji oni, za splošno uvedbo osemurnega dela in takozvani Anti Injuntion Bili."
Potem razlaga manifest o napred ku dela z pomočjo izboljšanih strojev v vseh delih dela, radi cesar je uvedba osemurnega dnevnega dela umestna, kar je tudi vlada sama uvidela in v vseh svojih delavnicah uvedla 8-urno delo.
Proti Wrigbtu.
Wilkesbarre, Pa., 1. okt. Takozva-na štrajkova komisija, kter* bi morala včeraj rešiti razna premogarjev se tičoča vprašanja, pri tem ni prišla do večine glasov, radi česar bode treba zopet pozvati na pomoč "nepristranskega" sodnika. Nijedna obeh strank tozadevnega razsodnika ni hotela predlagati. Vendar so pa posestniki rovov zadovoljni ako postane razsodnikom zopet Carroll D. Wright dočim premogarji temu kandidatu nasprotujejo, kajti prejšnje razsodbe so bile premogarjem vedno škodljive. Wright je namreč reSU štiri vpraša nja tako, kakor so želeli posestniki rovov in je tudi izpoaloval, da se je 2000 premogarjev ločilo od svoje organizacije.
Komisija bi morala včeraj rešiti vprašanje oziroma zahtevo premogarjev iz Schuylkilla, kteri zahtevajo sobotni popoludanski praznik.
Znižanje plače.
Allentown, Pa., 1. okt. Tukajšnja Empire Steel & Iron Co., ktera ima tudi v Catasauqua 4 livarne, je danes potom lepakov svojim delavcem naznanila, da bodo od danee v nadalje dobivali za 10% manjšo plačo. Pri družbi dela 900 delavce^!"
Zfthtevajo jednako plačo.
Chicago, 111., 1. okt. Organizacija železniških kurilcev tukaj zboruje, da izdela plačilno lestvico za vse kurilca v Zjed. državah. Razni železniški ku-lilci bi na ta način dobili za 10 do 20% večjo plačo. To gibanje je naperjeno zlasti proti iatočnim železnicam.
Proti organiziranemu delu.
Chicago, 111., 1. oktobra. Tukajšnji tovarnarji in drugi delodajalci, kteri imajo na desettisoče delavcev, nameravajo vstanoviti svojo zvezo in so včeraj v to svrho zborovali v hotelu Auditorium. Nova organizacija kapitalistov se bode imenovala "National Employers' Ass." O namenu nove organizacije se je izrazil Perry, predsednik "National Manufacturers Ass.": "Naš namen je pobijati načine bojevanja delavskih unij, ktere branijo služiti kruh ljudem, kteri niso člani unij. Geslo nove zveze bode: 'odprta delavnica'." Štrajke in bojkote bodo sodnim potom zasledovali.
DUftki kot mlinaiji.
Minneapolis, Minn., 1. okt. Tukajšnji posestniki parnih mlinov, kterih delavci štrajkajo, so ponudili dijakom tukajšnjega vseučilišča delo v mlinih, mesto štrajkujočih delavcev. Neki profesor je dijakom svetoval naj to priliko porabijo, da zaslužijo nekaj denarja. Pozivu se je takoj odzvalo 30 dijakov, toda žfcrajkarji so jih končno pridobili za to, da niso šli opravljati skabakega dela.
Državne finance.
Letno poroč ilo tajnika državnega zaklada Ellis H. Robertsa.
Mir po viharju.
Sault Ste. Marie, Mich., 1. okt. — Poulični promet v canadskem Soo se je zopet pričel, kajti odslovljeni delavci proDale Lake Superior Co. so se pomirili. Vozovi poulične železnice so bili tekom dneva napolnjeni. Ob progah so stražili vojaki. Polkovnik Buchan je dospel semkaj z 200 vojaki iz Toronta in nadomestil polkovnika Elliota od domače milice. Vojake hi nihče veselo pozdravil^ toda tudi nihče jim ni nasprotoval.
Takoj po prihodu vojaštva je odšel vlak Algoma centralne železnice z 25 j vojaki na postajo Wilde, da dovede semkaj one drvarje, ktere so ostavili na imenovanej postaji. Ravnatelj tu-: kajšnjih družbenih tovarn, Coyne, je izjavil, da bode za brezposelne drvarje družba skrbela, kakor tudi za one delavce, kteri pridejo semkaj s parnikom iz Michipicoten. __
Washington. D. C.. 1. okt. Tajnik državnega zaklacfci. Ellis H. Roberts, je ravnokar objavil letno poročilo o stanju državnega zaklada za poslovno leto, ktero se je končalo z 30. junijem 1903. Iz poročila je razvidno, da >o znašali čisti dohodki v imenovanem letu $560,306,674. ali $38,983,439 več nego leto popreje. Izdatki so znašali $506,099,007 ali $35-782.034 več. nego leto popreje. Preostanek znaša $54,-297,667. Carinarski dohodki so se povečali za več kot $30,000,000. dočim so se ostali davčni dohodki znižali za $41,000,000. Izdatki za stalno vojsko in mornarico so znašali $191,237,554, ali za $21,000,000 več, nego leto popreje.
Zaloga denarja, vštevši zlato in srebro, U. S. note. note državnega zaklada in one nacijonalnih bank. izvzemši certifikatov, znaša $2,6*8.149,-ali za $124,862,963 več, nego leto popreje. Zlati zaklad se je pomnožil za $60,137,401 in oni nacijonalnih bankovcev za $56.998,359. Skupna zaloga zlatega denarja znaša $1.252,-31,990 ali 47 odstotkov vseh denarnih vrednosti.
Newyorska kronika.
Ogenj v s i li a g o g i.
Včeraj je pričelo v gorenjem nadstropju hiše št. 330 Rivington St., Manhattan, goreti. V pritličju imeno-ane hiše se nahaja sinagoga, v kte-rej je molilo nad 300 možkih, kteri niso vedeli, da nad njihovimi glavami gori.
Prvi je ogenj zapazil policaj Brennan, kte» i je takoj pozval gasilce. Pobožnih Zidovov se je nemudoma polastila panika. K sreči je pa prišel policaj v sinagogo, kjer je skočil na oltar in od tu naznanil prestrašenim Izraelitoni, da jim ne preti nikaka^fc nevarnost. Spočetka so se čifuti nekoliko pomirili, toda potem je nekdo pričel klicati "ogenj", kterej besedi je sledila nepopisna panika. V sinagogi je vse kričalo. Bežeče Židinje, ktere so bik na galeriji, so v sinagogi pozabile mnogo otrok. Ranjen k sreči ni bil nihče. Ogenj so kmalo pogasili. Škode je le za $1000.
Posledica ljubosumnosti.
Včeraj zvečer so prinesli v N. Y. bolnico smrtno ranjeno 221etno za-morko Mamie Wise. V bolnici je dekle naznanilo, da se je > svojim ljubiteljem zamorcem Ilarry Ilunleyem sprla. V prepiru je Harry zgrabil za nož in z njim svojo drago zabodel v prsi, na kar je všel. Policija ga -edaj išče.
V tonil v reki.
Ob vznožju iztočne 17. ulice našli so včeraj truplo lOletnega Teodora Loescha v East Riverju. Deček se je s svojim prijateljem na pomolu igral, pri tem padel v vodo in vtonil.
V Hudson Riverju je včeraj vtonil brezdomovinski zamorski deček, kterega so imenovali "Shine" in kteri se je preživljal s čistenjem čevljev.
Roparji.
Včeraj zvečer je pet pouličnih roparjev napadlo prodajalca ovočja Max Michaelisa,, ko je peljal svoj voz" med 4. in 5. Ave., Manhattan. Odvzeli so mu zlato uro in diamantno iglo. Lopovi so ga vrgli na tla in takoj oplenili. Michaelis je naznanil, da na Union Square ni bilo nijedne-ga policaja.
Izvoz v Argentino.
Včeraj je odšlo iz New Yorka 11,-395 ton poljedelskih strojev s parnikom "Hvpathia" v Argentino. Par-nik pljuje direktno v Buenos Ayres.
Bankerot.
Pri zvezinein pokrajinskem sodišču naznanil je Louis R. McCarthy, 109 zap. 45. ulica bankerot. Dolgovi znašajo $974, premoženje pa $125. — L. Wechsler, 707 Broadway, Manhattan,, je napovedal tudi bankerot. Dolgovi znašajo $100,000. Premoženja ni nič. Trgovec je zginol.
Strah pred rumeno mrzlico.
Washington, 2. okt. Prebivalci, kteri bivajo ob reki Rio Grande del Norte se boje, da bi se rumena mrzlica ne zaneslav vse kraje ob mehikan-skej meji, radi česar so prosili našo vlado, naj vstanovi na meji vojaško karanteno. Vlada za sedaj še ni vsli-šala imenovane prešnje.
, ......
. .. BH, ...	......

iii).n«iil- r m i m _ ......

..i.	.. .. ^kiUfe ...

„Glas Naroda".
r-iat slovenskih delavcev v Ameriki. Ur^dnJfe:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEO. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City.
Na leto velja list aca Ameriko . .$8—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . «ld. 7.50, n	pol lela . . ftid. 3.75.
četrt leta . prid. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv« številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemai nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plač. 80 «s»atov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti •e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem*, natlovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite Btiler:
,,GLAS NARODA",
10» Greenwich St.. New York. City — Telefon 3795 Cortland t. —
Maroko.
V	boju z;i pridobitev novih trgo-višč. na kterili je mogoee prodati one izdelke, ki * ri se doma n<> prodajo, ker dobiva delavsko ljudstvo v obliki pla-če le del ont-pa, kar je napravile in izgotovilo — v tem boju držav, ktere-j?a bojujejo jeilna proti dru^i, stopajo v ospredje vedno nove pokrajine, kte-r re so dosedaj takorekoe evetele v samoti. Kraj skrajnega istoka, toruj kraj Kitajske in Koreje, kteri cesarstvi sta že dolgo vrsto let vzrok prepiru med kapitalističnimi izkorišče-valnimi državami Evrope in Amerike prilaste si tu pa tain iste države, manjše ali pa tudi večje pokrajine, bodisi po medsebojnem dogovoru ali
^a potoni nepričakovanega zasede; iTja do Ličnih pokrajin. Na ta način sd si prilastile Zjedinjene države Ha-waiisko otočje, Puerto Rico in Filipine in v novejšem času zopet par zgubljenih otokov blizo Filipinov, o kterih so Angleži do sedaj maslili. da so last Anglije in ktere sedaj kot tako reklamirajo.
Ze skoro jedno stoletji' se razne države prepirajo za prvenstvo v i/.kori ščanju severne Afrike, ktera dežela je po naravi skoraj najbolj blagoslovljena in iz ktere so že Rimljani do bivali ogromne zaklade. Moderna zgodovina nas uči, da so "roparske države" Maroko, Algier, Tunis in Tripolis vznemirjale Sredozemsko morje s tem, da so s svojimi ladijami napadale evropske ladije, radi česar so 'krščanske države' Evrope in Amerike — že leta 1815 se je ameriški Commodore Decatur bojeval z algier-skimi vojnimi ladijami, na kar so v Algieru pripoznali ameriško zastavo — napravile v Algieru in v vsej se-vernej Afriki "red". Pri tej priliki je vtaknila Francija ves Algier in Tunis v žep. dasiravno "bi Tunis moral postati italijanski, ker so se tamkaj Italijani naselili v večjem številu, nego Francozje. Italija se pa na primer ni mogla proti viti Franciji in je sedaj zadovoljna z nado, da postane nekoč Tripolis njena last. Anglija, kterej je bilo naravno natem ležeče, da Francija ne postane premočna na Sredozemskem morju, se je zadovoljila z otokom C.vpern, kferi tvori kraj Gibraltara in Malte nekako stražo nad Sueškim prekopom. Te točke so pa izredno močne, kajti Angliji ni so pa izredno močne, kajti Anglija ni baš za izkoriščanje dežel ob Sredozemskem morju izimši Egipta, temveč njej je zato, da ima varno pot v glavno deželo svojega izkoriščanja, v Indijo in istočno Azijo. In ta pot ji baš Sueški kanal.
V	kratkem bode pa dohitela osoda tudi zadnjo imenovananih "roparskih*' držav, cesarstvo Maroko, ktero bode bržkone postalo tudi last Francije. Francija se je že večkrat morala bojevati z Marokom, zlasti pa v času Abd el Kadarja, slavnega arabskega vojskovodje, kteri je po svojem porazu v Algieru pribežal v Maroko in od tain nadaljeval svoje vojske proti Francozom. Tudi Španska si je morala še le po krvavih bitkah iz-poslovati pripoznanje v Marokancih. Toda pravo osvojitev po Franciji za-morerao še le sedaj pričakovati, kajti v to bodo privolile tudi ostale vlasti.
Izimsi maroško Saharo, je vsa Maroko slična velikanskemu vrtu. Podnebje je krasno in zdravo. Prebivalcev je tamkaj kacih deset milijonov, kteri so po večini Arabci in Berber i, potem je v Maroko kacih 150,000 Ži-
dov, 200,000 zamorcev in par tisoč Evropejcev. Rodovitni del države je dvakrat tolik kakor Newyorška država.
Xotranji nemiri, zlasti pa ^vojska necega pretendenta proti sedapjemu marokanskemu^snltanu, so dali Franciji dovolj povoda, da so prične vmešavati v marokanske zadeve. Dne Hi. septembra je poslanec J a u res objavil v listu "Petite Republique", da je iz dobrih virov izvedel, da je vlada francoske republike sklenila poslati v Maroko ekspedieijo. Vlada je tudi že izumila načrt za protektorat v vseh podrobnostih. Vodstvo francosko vojake namerava v to vlado prisiliti,- Mogoče je pa tu<!i. da je to vladina želja, kajti vlada je baje pripravljena pričeti z vojsko, ktera bi trajala več let in ktera bi zahtevala 2<>0,000 vojakov ter na stotine milijonov frankov. Ker pa vlada kaj taeega ne sme pričeti brez dovoljenja parlamenta, jo je poslanec Ja u res tozadevno vprašal.
Povsem naravno je, da je vlada vest takoj na to dementirala. kar se pa v tacih slučajih vedno zgodi. Vendar smo pa prepričani, da bode Maroko v par letih pod francoskim "pro-tektoratom".
Zakaj se Rusija ne zavzame za Bolgare?
Zakaj se Rusija — članek il-w -Tega vprašanja si dandanes še ue--1 •v;»nski politiki ne znajo več razlagati, Nele, da Rusija ne stori ničesar \ prilog Bolgarski, ki bi rada osvobodila svoje macedonske brate turškega i rina, temuč ji celo <rrozi jr.:i vsako mostojno akcijo. Tu je mogoče le Jno: Ruska je ljubosumna, da bi se iolgarska razširila ter ji postala neprijeten rival glede Carijrrada. Saj je •udar znano, da je,Rusija vodila :^7<>—77 vojno s Turško.le ■/. namenom, da vstanovi Veliko Bolgarijo, i akrat je žrtvovala na stotisoč svojih šiimv in celo n\ilijardo rubljev zti ustanovitev Vejike Bolgarije, Seveda >: namenom, da bo vsakokratni vladar bolgarske ruski vazal, nekak na-lestnik. V teku časa pa-se je Itusija ■repričala, da -o se Bolgari razvili v samostojno misleči poljtični narod.ki iiti svojemu knezu ne pus] i po svoje • .stopati. Ako bi ne bilo leta ls7~ vstro-ogrskega in angleškega ugovo-!, bi bila danes Velika B»>lgarija že i id let stara. Xe bil« bi sedanje -taje v Maei-doniji. Kot. znano, stali -oRusi po slavnih zmagah neposredno wed Carigradom. Ako je hotel sul-.n preprečiti, da Rusi ne zasedejo 'arigrada, dovoliti je moral vse, kar
0	Rusi zahtevali. In tako je privolil ri preinirju v St. Štefanu, da se
vstanovi bolgarska kneževina, ki naj bi obsegala razun "sedanje Bolgarije tudi celo Kornelijo' in večji del Mace-donije do Kgejskega morja. Turkom -i ostal le ('arigra/1-j5Mnalim kosom
1	ibrežja. Toda grof Andrassy je i/.-ivil na poznejšem kongresu na I>u-uiju, da sr ne ni<«re trpeli. da bi se urška država na ta način razbila. no, danes je podobnega mnenja Ru-ija sama, vsaj v svojem vedenju na-sram Bolgariji.
Evropejske in droge vesti,
Dyuaj, 2. oktobra. Car Nikolaj in - rau4 Joaep sta dospela včeraj-zv-ečer
cesarjev lovski gradič pri Miirz-tegu na Štajerskem; Vse -ceste, ktere odi jo v vas, je zasedlo orožhrštvo, ako pogosto, da zainorejo t«»sainezni »rožniki jedeii druzega videti.
Rio""tie'^TaneirO, Brazil'. "2. ok t. Tu-.ajšnja poslanska zbornica" je Sprejeli zakou. ktefri razpisuje $100,000"na-• rade asa mednarodno tekmovanje z . rm i 1 n im/z ra kopi o vom, ktero se bode ršilo -prihodnje leto v" tukajšnjem nestu.	•	*■■
Berolin-, 2. okt. Vsjed anonimnega »isma, s'kterim so anarhisti pretili raljici wirrtemberški s smrijo, prida je policija na sled anarhističnej aroti, o kterej -pa niso ničesar objavili.	1 c:
Paris, oktobra. Tretji pomožni Iržavni tajnik Z jed. držav. Pierce, je nšpiciral ameriške konzulate v Ev-opi in je sedaj prišel semkaj. Dne i L oktobra odpotuje v New York.
Lima, Peru, 2. "oktobra*. Vlada je razglasila nov zakon, vsled kterega bode treba plačati za blago, ktero se ivaža v Callao za jeden odstotek povišano carino. S tako dobljenim denarjem bodo "Peruarici zgradili veliko narodno gledišče.
Paris, 2. okt. Iz Japonske se iz verodostojnih virov poroča, da je ta-aiošnja vlada sklenila poslati dva polka pešcev v Korejo, kar je velieega pomena, kajti to mora rusko razmerje proti Japonskej zelo poostriti in obe Jržavi dovesti do vojske. To je storila Japonska brezdvomno radi tega, ker Rusija dne 8. oktobra ne bode ostavila Mandžurije, ker Kitajska ni privolila v ruske pogoje.
Madrid, 2. oktobra. Vrhovno vojaško sodišče je obsodilo v dvomesečno ječo generala Francois Bourbon y de Castell Castellvi, kteri. je sorodnik kralja. General ge bil obsojen radi hazardnega igranja.
Hanna v neTarnosti.
- Berlin Ilights, O., 30. sept. Električna zasebna kara, s k'ero so se vozili senator Hanna in drugi republikanski prvaki, skočila je 3 milje laleč od tukaj raz tir. Vsi potniki so padli na tla, vendar pa ni bil nihče injen. Bati se je za Hannovo življenje, ker je jedva po d al j še j bolezni nekoliko okreval.
Zaplenili wliiskeya za $9000.
(Jrcensboro, N. C., 30. sept. Pomožni zvezni davkar Starbuck in njegovi pomagači so v Miltonn. Caswell county zaplenili 11"» sodov whi--k. vja. kteri je vreden $9000. Toliko wluskeyja še nikoli niso zaplenili na eni \rat v North Carolini. Whiskev je last velike, ž.ganjarne T. M. Agbe.
|ITčitelji za Filipino.
Washington, 30. sept. Filipinska vlada je priposlala prošnjo, s ktero prosi za priposlanje 1.10 možkili učiteljev. kteri bodo dobivali letno plačo v znesku od $9»H) do $1200. Skušnje kandidatov se bodo vršile dne 1J*. in -<>. oktobra v raznih mestih.
Otvoritev [vseučilišča na Puerto ~~~ Hleo.
Sati .Tuan. Puerto. Rico.. 30. sept. \ čeraj so otvorili tukajšnje vseučilišče, ktero obiskuje 150 dijakov. To j«' prvi zavod te vrste na otoku.
Pol k o vi I ik James A. Buchanan, bivši poveljnik tukajšnjega vojaštva ie odpotoval s parnikom "Pome" v .Vow Voruk.
Iz Labradorja.
St. Johns. X. F.. 30. sept. Od obre-ja velikanskega polotoka Labrador, vrnil se je danes semkaj pnrnik "Virginia Lake", s kteriin so došli na-r.aj člani (Jlazicrove ekspedieijo iz Xew Yorka.
Ekspedieija je skušala doseči naj-severnejo točko Labratlorja, kar se jej pa ni posrečilo. Vspebi eksjie-■ lieije so le majhni.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem
-odišču. Janez Avsenik, delavec v Zgornjem Veternem je. da bi M:.tev->a Perkota oplašil, po vasi vpil, da ga bode zaklal ali pa zadavil baje zato, '■;er sumniči, da je on očeta pregovoril, <]■( mu ni posestva izročil. Avsenik je znan silovitež, bil je že rečkrat kaznovan, ne da bi ga to k pameti privedlo; obsojen je bil na <> Iiesecev težke ječe. — Janez Pretnar, lelavee na Savi, je imel z Jero Dimnik ljubavno razmerje in nezakonskega otroka, za kterega ni hotel skrbeti, in to je bil vzrok, da ga Jera Dimnik ni več marala. Vendar je hotel Pretnar še enkrat svojo srečo poskusiti. Sel jo je neko noč pod okno klicat, in ker se mu ni odzvala, jel je goreče vžigalice in za oreh debelo kamenje pri odprtem oknu na njeno posteljo metati, in ko vse to ni nič izdalo, je Motel s silo duri njene spalne sobe odpreti. Obsojen je bil le na S dni zapora, ker ga je sodišče hudodelstva javne sile oprostilo. — Marija Ravnikar, kočarja žena v Ihanu j«' bila na ovadbo tamošnje učiteljice zaradi prestopka zoper varnost časti, pri okr. sodišču na Brdu na pet dni zapora obsojena. To je Marijo Ravnikar n;i-potilo, tla je proti učiteljici napravila ovadbo zaradi hudodelstva goljufije, učinjeno po krivem pričevanju. Sodna preiskava je dognala, da so vse v ovadbi proti učiteljici naperjene trditve docela zlagane, nasprotno pa je bilo obtoženki dokazano, da je le ona lista, ktera je priče za krivo pričevanje proti učiteljici iskala. Obsojena je bila na 4 mesece težke ječe. — Janez Zibert. kočar in France Urankar, posestnikov sin v Gorenjem, sta v gozdnih delih "nad Lužo" nasekala 73 brnelavk in jih prodala za 14 K 00 i. Zena prvoobtoženca. Reza Žibert. ie pa Jožefa Omahna učila, da naj pred sodnijo izpove, da so hmelovke bile v njegovem gozdnem delu nasekane. France Urankar je bil pa tudi ložen. da je Jožefu Suharju. na kterega je jezen, grozil, da ga bo, predno bo prišel domov, crknil, na to je še iz daljave 30 korakov sprožil samokres proti njemu z besedami: "sedaj boš pa crknil". Če je bil samokres s krojijo nabit, se ni dalo dokazati. Sodišče je obsodilo Urankarja na G mesecev. Janeza Zibert a pa na 4 mesece, oba v težko ječo. Rezo Zibert pa zaradi zapeljevanja h krivemu pričanju na 0 tednov ječe.
KJE JE?
Matija S o d j a, doma iz Borel pri Karlovcu na Hrvatskem; v Ameriko je prišel dne 27. aprila 1902 in sicer v Crested Butte, Colo. Kdor ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti : Marcus Sodia, Crested Butte, Colo., ali pa "Glas Narodu".
Najnovejši ekspresni parnik
KRONPRINZ WILHELM
od pljuje dne G. oktobra ob 4. uri pop. iz New Torka v Bremen.
Kurz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temn še 15 cen-tov za poštnino, ker mora biti denarna poSiljatev registrirana.
Izvanredni parniki francoske družbe.
L V CHAMPAGNE
odpljuje dne 3. oktobra iz New Yorka v Havre.
mjr-	-	„
Kranjsko slovensko katoliško
pip. tetTO
LA GASCOGISE
od pij nje dne 17. oktobra iz New Yorka v Havre.
Prvi razred na teh parnikih bode prirejen za dm<ji razred in velja do Havre samo $42.50.
Tretji razred je pa prirejen za družine in prostori za 4, G in 8 osob skupaj. Ta pa mika sta toraj dobro urejena za potnike II. in III. razreda.
Slovenski in hrvatski delavci!
Ako kdo želi delati pri železnici v Columbia Falls, Montana, plača na dan, dalje so «l<d:i železnica Ila-chards-Lundeen Co. "Soo Ry". blizo Dulutli-a, $2.00 na dan in vožnja od Dulutli-a prosta. Obrni se na
MAKS SEVER,
G24 Manhattan Building, Duluth, Minn, ter prideni lOc znamk za točni odgovor. Po priporoča
(23-30-9)	Maks Sever.
svete Barbare
v Forest City, Penna.
Inkorporirano due 31. januarja 1»02 v Peiiiisylvaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Žalah, P. o. B<»x 347, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47s. Forest City Pa.
I.	tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box C(>7. Forest City Pa'
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57f>. Forest City Pa Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucinkli star., P. O. Box 591, Forest City Pa Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 4'.»2. Forest City. Pa. Josip Goreno, P. O. Box 5<I9. Forest City. Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucinf.lt ml, P. o. Box 591. Forest City. l'a. Karol zai.AK, P. O. Box Forest City, Pa. * Ivan Opeka. P. O. Box 026, Forest city. Pa. Primož Matos, P. o. Box (>5i\ Forest Citv. I'a.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: John Telban. P. O. Bo\ C07 Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "(Mas Naroda".
Najsilneje orožje
proti boleznim je edino znanost!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
lio«
Svet priznava, da je znanost najbolje orožje, s kterini je mogoče bolezni sevladat i. Zdravnik kteri ■e. bolnike vspesno zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro poznati. Slabi in neizkušeni zdravniki na-pravljajo eestokrat pomote, ktere zamorejo postati za bolnike. osodej»olne. Ako zdravnik l.ob /ni naimu-no ne pozna, predjaše bolniku zd.avila za kako drugo Ixdezen, ktera v tem slneajn naravno ne [,.,(„;,..;. j.. ,, ,<*• pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstva i.roti b.,bvniu, potem bi mnogo manj ljudi j umrlo.	'
Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na lem ležeče; da je bolezen svojih paeijentov nataiu-no spoxtial. l'<»t«»in n«'-prestanega proučevanja in poskusov j»* končno tako napn dovat, da mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom ž" mno^o dobrega, ratli česar njegovo dobro ime slovi šir<nn Amerike, kar je uzrok, da število njegovih paeijentov vedno narašča." Da zamore vsrreei \ stranskim zahtevani, moral je svoj zavod razširiti in si omisliti imj-boljša sredstva. Radi tega je prof. Collins \ zel v najem za ned ib»eeu čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, usiha ja se n jegov zavod zopet v hiši Ste v.
140 W. 34th St., New York,
kjer nadaljuje s svojim blagodejnim delom. Vse dopise je toraj ].oši-ljeti na navedeni naslov.
Vsak: bolnik:,
kteri potrebuje zdravniške pomoči, llaj s,. zaupljivo obrne d«> prof, Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje 1»
Prof. Collins.
O prof. Collinsu vam vsakdo povč, daje on najizbornejši in najvestneji zdravnik v vsej Ameriki, doeim j. o družili ne ve, kedo so oni. Kiti jeden zdravnik se ne more s tako vspešnim zdravljenjem izkazati ne< bas profesor Collins.
bodete njega želeli.
se netro
Zdravi vse bolezni.
Prof. Collins pozna takoj po znamenjih vsako bolezen in radi te«ra zdravi nmžke, kakor tudi ženske 1 ezi li,-bodi si akutne ali j »a zastarele kronične. Bolezni na sreu, jetrab, ledvieab, žeio.bu, ]>ljueab, me-ju erevah, grlu, nosu. kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim vspclmm z'liavi opolske mozke in ženske bolezni. Možkim in ženskam se ni treba sramovali ter m. j natančno lil zanesljivo opišejo svoje spoLske bolezni. Ivtere ženske trpč lia takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo do prof. Collinsa.
Nalezljive bolezni
zdra\i profesor Collins posebno vspešno ter v vsakem slučaju jamči za Hitro in temeliito ozdravljenje.
Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih paeijentov. priobčimo tukaj le nektere:
■ Plymouth, Pa. Boleha! sem dolgo Stsa ti želodcu. Kakor hitro sem kaj .poje« i d, p-javik se v uvi.rlm v,i 1. 1 t'ine in vsaka jed mi je bila zoperna. Povžil sem vse polno priporočenih mi idravil, katere mi pa niso pomagale. Kadi leva ^-ui t k..-t l,i ,] L niti delati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil oni zdravnik, kteri me je tekom jednega messca ozdravel.	I \ a 11 Tu \ ^
Boonton, N. J. Cenjeni prof. Colli v! I Vsem rojakom naznanjam, da je prof. Collins najboljši zdravnik, kar sem jih dosedaj imel.t J Bolna sem bila od 17. novembra 1901 o- j 30. junija 1902. Srce mi je utripalo in tres ] sem se po vsem životu. Ker sem pri zdrav nikih zaman iskala pomoči, sem že sko>a obupala. Koo^no sem se obrnila do sla vneti prof. Collinsa, kteri me je ozdravil Zato ** Vam srčno zahvaljujem gospod prof. Collin*. Bog Vas živi na mnogaja i blagaja Ijeta!
Marija Barnsu
MahonoyCity, ! i. rri Vas sem naročil zdravila, k<> s-iu bil še v Chiysi U Falls, Mich. Sedaj bivam v N.jliam.y City. Vala zilravili so mi izbo.uo ]M>magala, kajti jaz r.em p.»pol n>>i»a ozdravljen, za kar se Vam iskreno zalivu ju;eiii. Vi .me pravi dol.-otnik siromakov, ker \ i zdraviti jedn- ko ne in bogat-. Namen drug h zdrav 11.k .v je Ic, od ljudi dobiti	denarja in jim ne pi-ira-
gati. Vi ste pa n 1 jl>.l >i z fra« nik in pra\ ičt n Člove'-, radi čt*<.r \':.s vsakomur t- pio i 1 poročam. J'riol>L.iie tov Iisiih, da bode \s. kdc vedel za Vas
S spoSlovanjem Iv. Repov aj, 606 V"Water St., MahanoyC. Pa.
Ako nimate dobrega zdravnik^ odgovorite na sledeča vprašanja in pošljite prof. Collinsu :
Kaši jate ? lil ju jete ? Povračate ? Imate polueije t Boli Vas bok ? Imate drisko t Teče Vam iz ušesi Imate slab tek i Teče Vas v crrlu ?
Imate slabo dihanje ? Se fcutate bolni po vsakej jedi ? Ne morete na stran i Ali Vas čelo boli I Se Vam roke tresejo 1 f AA Vas koža srbi 1 Ali Vam srce močno bije T Imate beli jezik t Vas bole kosti f
Ali Vas pero ko puščate vodo Ali Vam zavija v čevali ! Ali se lahko prestrašile f Ali se čestokrat prehhidite ? Imate nalezljive bolezni i Čutite mraz v ledjih < 'utite po telesu vročino ? Čutite na vrli glave bolečine ? Ste slabi kadar vstanete *
•»o > SIJU!	| » «3 UUJO KU»U (	_______________.... , „„,„, lv J
Zavod je odprt vsaki dali od 10. ure dop. do 1. ure pop, in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Pišite slovensko in naaupve itapravite tako:
Prof. E. C. Collin-s,
I40 W- 34th St., j* New York.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI: Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303,
Ely, Minn.
Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, l\ O. Box 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, lir, 7tl» St., Calumet, Micli. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij Brožič, Ely, Minn.
pazijo, da ne pridejo zopet temu Jo-	KJE JE?
hann Končanu v pest, sicer bodo ogo- Marija J u v a n, hči Elizabete ljufani kakor je pri Končanu običaj- Povše, sedaj stara 28 let; leta 1900 no. Taksen je sad nemčurstva! se je preselila k njenemu pravemu
očetu Antonu Lekš v Central City, Žalostna v i n sk a 1 e t i n a bo Gilp:n Co.. N. Mex. Ona ima nekaj letos. Vihar je mnoge vinograde na dedščine po materi in naj se oglasi Štajerskem, Goriškem in NižjV Av- P": Erank Sakser, 109 Greenwich strijskem popolnoma opustos-'l. Suša New York, je pa že prej povzročila, da v Istr! ni ——————
bilo pričakovati mnogo vina.
Električna naprava v Idriji. Koncem septembra se je vršilo instaliran je in napeljava žic. Ker so stroji (parni, dinamo in turbina) postavljeni, bode v začetku prihodnjega meseca Idrija že električno razsvetljena.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 200, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne j m ».šil jat ve naj ms pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
('mrl j«* rina Poljski nee vi*. Ribič, v vi l»il je dolgo vrsto
I«], sept župniji
v Slapih, sta Andrej Koša >ki starosti 90 let. t skoraj jedini ri
bič v okraju ob Ljubljanici in Savi. ki j«> vedel veliko praviti o blaženih časih, ko je vsa trgovina šla iz Hrvatske po Ljubljanici in Savi — v Ljubljano, in so še sloveli Zalog in Slapi.
norali prebivalci nekaterih na levem >regu ležečih hiš zapustiti svoja stanovanja. Drava že od 1. 1882 ni bila 1 ako visoka, kakor sedaj. Tudi v Ptuju je Drava stopila čez breg in pro-vzročila v mestnem parku mnogo škode. —
C
Nagi a s m rt. Dne 10. sept. se v Zagrnil i-ču pri So* t rem našli rut njivi mrtvo Fraip'-i<ko Strgar.
I mrl j. v Trstu pod prewired ni I me*tnej*n sveta in predsednik polit društva "Patria". Jurij lienussi, oni ki jt- bil z raznimi "moretti" vred ob tožen zaradi sleparij pri zadnjih ob činskih volitvah, :t je bil oil sodišč; oproščen. "Edinost" pravi, da je bil Benussi odl.tčen nasprotnik Sloven cev, a vsikdar lojalen in dostojen na sprotnik.
ljsko porotno sodišče je obsodilo kočarjevega sina Tomaža Podk rižnika iz Zavode pri Slovenjem <iradcu, ki je iz ljubosumnosti ubil s »lanko delavca Rimšaka, ki ga je ali odrinil od okna, kjer se je razgo varjal s svojo ljubico, v triletno ječo — 20letni Vineenc Zupančič je v ne iom prepiru v Curnovcu pri Brežicah z nožem hudo ranil posestnika erjaka, Martina Verstovška pa n: m-stu zaklal. Obsojen je bil v dietno ,ečo.
Kretanje parnfkov. V New York so dospeli:
Germanic, 1. oktobra iz Liverpoola Dospeti imajo: Fuerst Bismarck iz Hamburga.
Grozna kazen. Koncem mi-nolega leta je financa v Trstu prijela ! trgovca Christofidesa in markerja v kavarni "Tergesteo" R. Passuttija, J. ' Zalacosto in Ivana Gobba, ker so vti-
hotapljali in prodajali inozemske ci- La Toi""aine iz Havre, grarete. Višje dohodarstveno sodišče Etrurifl iz lJw>rpoola. v Gradcu je te dni obsodilo Christofi- X' w York iz So"thnmptona. desa na globo 40.000 K in dve leti za- Codric iz Liverpoola. pora, markerja J. Gobbo — ki je bil že devet mesecev v preiskovalnem zaporu — na globo 40,000 kron in tri lota ter sedem tednov zapora, markerja Passuttija na globo 20.000 kron 111 sedem mesecev zapora. Kavarnarja i Zakrajška na globo SOOO kron in markerja Zalokosto na šest mesecev za-' pora. Če se globe ne bodo mogle iz- ■ ^ar^;irosa 1- okr. v Bremen, terjati, se spremene v zapor in če se!	°kt. v Hamburg.
Math. Grahek,
<301—1203 Por. Mjea in Santa Fee Ay.
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatske-mu o^instvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcfirijste Maja
In žclt -nine; v zalogi ima tudi Tri' ncH ;vo grenko vino.
Frank Sakserjeva pisarna v Cleve-landu. O., se nahaja v hiši štev. 1778 St. Clair St. Pošilja denar v staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prerjema naročnino za dnevnik "Glas Naroda" in to vse na mojo odgovornost
' Pošiljam denarje v start domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
POZOR!
rojaki v Pittsburcu in okolici!
Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva". 513C Ruby St. v Pittsburgu. Pa., kajti z m;i'o vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno I	(ljan04)
Anchoria iz Glasgovva. Dt ■utschland iz Hamburga. Pottsdam iz Rotterdama. Kaiserin Maria Tlieresia mena.
Friesland iz Antwerpena.
Odpljidi so:
Bre-
OsrecJ tvoj dom
s hišnim godbenim zabojčkom
(Home Music Box), naizanimi vejSini in najcenejšim muzikaličnim instrumentom ta do'u. Ti napravi veJ veseljn net'o orgije za 9loo. Vedno pripravljeno. Igrati zamore vsakdo, celo otr-k. Vsi odjemalci so zadovoljni, kajti dobili so, kar so j ri-Cakovali. Igra več n^ga sto komadov, kakor je iz imenika, kteri se nahaja v vsakem zabojčku, razvidno. Rabi se tndi v cerkvah, šolah, pri pevskih in drugih društvih za spremljevanje petja. Zasluži svojo ceno v jednei -.oči. Svira vse stare himne, koračnice, valčke, polke, četvorke m operne napeve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad zamoreš ponovni ali pa novega igra«. Samo 6 dolarjev V finem zaboju z glasbo. Kdor želi mu pošljemo gbsbeni S5?„ .PO_Sprej.,:t,U $2 na račun' «4 plačaš potem. Agenlje zaslužijo mnogo denarja.
ne motimo, se 10 K šteje za en dan. Marker Gobbo bi utegnil po tem ra-111111 dobiti poleg let in 7 tednov še 11 let; devet mesecev je pa že zaprt. Vse to radi nekaj sto cigaret!
Olepšava N o v e g a mesta vrlo napreduje. Na sv. Florijana trgu so posekali že precej oslabela drevesa in bodo trg lepo zravnali. Bo j:ik< pripraven prostor za kako tržišče Kanal "mej vrti" proti Krki je do gotovi jen. gradi se sedaj kanal p« "cerkvenili ulicah". Ko hode dode Lin. se bodo uliee lepo nasule. Hiš; Jakaya poleg čitalniee je že precej «iogotovljena. kazi sum.) tisto mali "poslopje" poleg hiše, ktero pa, kakoi eujeino, ni bilo za nolicno ceno na prodaj. — Zajro, kojo ima S<»idl v na 7,emu, namerava oskrbuištvo Ruperč vrha temeljito popraviti in prenoviti ter bolje porabiti vodno moč za nov dinamostroj, ki bi gonil vse drugt stroje.
P o 11 e s r e e i l se je dne 10 sept. 20 let stari delavec iz Gaberja 11a Primorskem pri kopanju vodovoda v Postojni. Podrl ga je železni voz. ka-koršne rabijo pri prevažanju gramoza in ga povozil. Zlomil mu je tudi desno nogo pod kolenom. Pripeljali so ga v deželno bolnico.
N e s reč a. Dne 16. sept. popolu-dne je hotel skočiti sedemletni Rudolf Korbar, sin pleskarja, na Dolenjski cesti v Ljubljani čez tir električne Železnice, ko je ravno prihajal voz, kteri je dečka kaka dva metra pred seboj rinil, predno je mogel voznik motor vstaviti. Dečka je za prvo silo obvezal policijski zdravnik dr. Ilner in odredil, da so «ra odpeljali v deželno bolnico. Poškodoval se je na glavi, rokah in nogah.
Stekel pes sodovičarja Lukasa v Marenliergu je ogrizel več otrok. Oblast je dala ubiti ,'{f» psov in proglasila pasji kontumac.
I* o v o <1 n j i. Koroško. V Jezerski lolini so odnesli valovi neko gozdar ko hišo s celo družino — !> osob. Px udi sieer so požrli valovi več ljudi.
V	tej in Melski dolini je bila zadnja katastrofa _še mnogo hujša, kot ona eta 1S.M. Skoda na poslopjih, cestah 11 mostovih se ne da presoditi. Samo
v Spitalu in okolici znaša škoda v«eč totisoč kron. Najgrozovitejši prizor c nudi v 1'kvah. Vas, ki šteje 200 hiš ti m »goče spoznati. 8 hiš so valovi d nesli. Proti Malborjetu je cela po <rajina zasut jarek. Ni videti ne ce te. ne njiv. ne travnikov. Po celem rornjem in srednjem Koroškem je ';oraj ves poštni promet vstavljen. I'm I i na mnogih železniških progah ie vozijo vlaki, Trbiž-Ponteba. dru-;je se zopet morajo potniki presedati kakor na progi Trbiž-Ljubljana. — ^olnograško. — V občini Muhi so valovi odnesli pet hiš, neštevilno živin e je vtonilo. V Niedersillu so prinesli valovi truplo nekega turista, uri k tereni so našli vizitko 11a ime Alois Baeher. Mimo Lendgasteina <o nesli valovi pet človeških trupelj.
V	okolici Tamswega je v daljavi treh tr vse pod vodo. Hudo so trpele tudi opliee Oastein. Samo v okraju St. Mihael se ceni Škoda na 200,000 K. V I'urab leži pol metra visok sneg ter <e bati nove katastrofe, ako se bo najin topil.
Požar v Bohinjski Bistrici. Piše se: Dne 14. sept. ob '2l0. uri je nastal na hlevu Janeza Rozmana po domače Refinea ogenj, :n sieer ravno tam, kjer sta bili dve postelji za delavce pri železnici, ki irihajajo po noči večkrat pijani do-nov s cigareto v ustih ali pa z odprto tunelsko svetilko.
"Katoliški do m" na bobnu.— ' rad 11 i list "Laib. Zeitung" prijavlja Iražbeni oklic, s kterim se naznanja, la bode dne oktobra t. 1. 11a javni Iražbi prodan "Katoliški dom" v Ljubljani. Cenjen je na 136,000 K. najmanjši ponudek, pod kterim se poslopje ne proda, znaša 68,000 K.
Železnica Sinj-Split bila 12. ><lpt. izročena javnemu prometu. Železnica je ozkotirna in dolga 44,9J>4
km.
K a t a s t r o f a v Mariboru.--Silno narasla Drava je dne 15. sept. velik dei mostu pri Marenbergu — v dolgosti kakih 57 metrov — podrla 111 odnesla proti Mariboru. Na brzojavno poročilo o tej nesreči, o v Mariboru takoj storili neke varnostne priprave. Proti [Rtiosmi uri zvečer je Drava pri val ila prve dele marenber-škega mostu in jih 7. veliko silo zagnala v železno brv, ki je stala na za-padni strani mestnega mostu. Brv se je stresla v vseh svojih temeljih- Nekaj minut pozneje je pri valila Drava glavne dele marenberškega mostu in jih treščila s tako velikansko silo ob brv, da je s strahovitim pokanjem razletela in je kakih 20 osob, ki so bile na brvi, padlo v vodo. Kdo je bil tedaj na brvi, še ni dognano, a vsi so vtonili, med njimi tudi mestna redarja I.ellner in Lupša. Z brvjo vred je bila vničena tudi glavna cev mestnega vodovoda. Tudi glavni most čez Dravo je bil v veliki nevarnosti. Drava je mestoma stopila čez breg in je "--je, m »t,ame peae v zapor, preplavila nekatere ulice, tako da so pride ponj orožnik. Kmetje pa naj
N S o š t a n j u so zaprli moža, kteri je bil nekdaj Slovenec, a v zadnjem •asu skrajno zagrizen nemškutar. To ic trgoveč — in commisione — J. Končan. Zaprli so ga na 30 dni zaradi goljufije; kot nameček dalo se mu je še tri dni radi ponarejanja živil. Ivan, sedaj Johann Končan, je zet znanega hajlovskega učitelja slovenske šole v Šoštanju, Gašperla Hrovata, ki skrbi za to, da pošilja njegov zet svoje otroke v "šulferajn--ko šolo." Ta učitelj, rojen Kranjec, po imenu Hrovat, po narodnosti nem-eur, mora imeti res dober želodec, da m vstrašil, oziroma, da ga ni kap zadela, ko je dobil zet, ravno ko je sedel njegov tast kot boter novorojenega nemčurčka pri krstni pojedini, povelje, iti stante pede v zapor, sicer
repalnice in obrvi na prodaj. V londonskih listih priporoča neka "dr." Nestle svojo zalogo •loveških olepševalnih sredstev, med njimi tudi obrvi in trepalnice. Cene:. „ , trepalnice, ki se lahko nosijo v družbi 1	ok<- v Liverpool.
5 K par; trepalnice, ki se nosijo na1 Pu>tterdam okt- v Rotterdam.
La Lorraine 1. okt. v Havre. Arabic 1. okt. v Liverpool.
Odpljuli bodo:
Zeeland, 3. okt. v Antwerpen. La Champagne 3. okt. v Havre. Pennsylvania 3. okt. v Hamburg. Lucania 3. okt. v Liverpool. Ethiopia 3. okt. v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 6. oktobra v Bremen.
•Miru 1K 50 h par; obrvi (jih ni mogoče spoznati za ponarejene) trajajo —6 mesecev 10K 50 h par itd. Trepalnice so nabrane za fino ribjo kožico. Ta kožica se namaže lepilom ter se naglo pritisne na rol trepalnic. Potem se trepalnice še naglo obdelujejo s segretimi kleščieami. Cela operacija traja le kake tri minute. Marsikatere odjemalke (in od-iemalei) se nauče si same pritrditi trepalnice ter si jih naroče celi ducat. V tem slučaju dobe popust, da jih tane tucat le 35 K. Ravnotako naglo M' pritrdijo obrvi, ki so narejene ali iz človeških las ali pa iz dlake angora načke. Skozi kožico se sveti koža popolnoma naravno. Za gledališčne igralke so trepalnice ceneje, ker so narejene iz navadnega "blaga".
New York 7. okt. v Southampton. Friedrieh der Grosse 8. okt. v Bremen.
Fiirst Bismarck 8. okt. v Hamburg.
. . La Touraine 8. okt. v Havre, e s posebnim /tj-,. , . T •	1 ____ __ , {Cedric 9. okt. v Liverpool.
Finnland 10. okt. v Antwerpen.
llohenzollern 10. okt. v Genovo.
Patricia 10. okt. v Hamburg.
Etruria 10. okt. v Liverpool.
Pošli 2 ct. za cenik.
STANDARD^ MFG. COMPANY,
29 BEEKMAN STRICT P. O- BOX 1179, OEPT Gl N-, NEW YORK CITY-
Svoji k svojim!
Josip Gorisek,
5136 Rubby St., Pittsburg, Pa., zastopnik "Glas Naroda".
Pošiljam DENAR v Evropo po d n e v n em k u r z u, hitro; preskr-
Ibujein prevozne karte za vse paro-brodne črte. V zvezi sem z g. F r.
Eden, ki ni poznal eti ke t.! S	r f TjNe? Y°rku'
Ko je prejšnji ruski car nekega dne' Zast«Pnik tvrdke -	Chi-
- prejemal diplomatične zastopnike, je	ter	zdraTllno *renko
vprašal običajno ameriškega poslani-	^dno v zalogu_
ka, ali ima z doma ugodne vesti, kar pomeni v smislu ^etikete vprašanje, kako se počuti državni poglavar. Bilo pa je ravno takrat, da je dobil ameriški poslanik dečka, car pa deklico. Na cesarjevo vprašanje je tedaj odgovoril srečni poslanik: "Hvala, Vaše veličanstvo, izvrstne vesti, deck je. ter tehta 12 funtov." Vsi na •kolu so jedva pridržavali smeh. car pa je prijazno odgovoril, da ga veseli o slišati ter prosil poslanika, naj izroči svoji soprogi najbolje čestitke. Potem je šel car naprej. Ameriški poslanik pa se je spomnil, da je nekaj pozabil; stopil je za carjem, ter mu položil roko na ramo, rekoč: "Prosim. Vaše veličanstvo, odpuščanja, pozabil sem pozvedeti, kako se počuti carica in mala princezinja." Zopet je odgo- | voril car prav ljubeznjivo, da sta obe razmeroma zdravi. O tem dogodku se je mnogo govorilo in smejalo ter xa je končno zvedela tudi carica (sejanja vdova). In visoka dama je na-oravila vsem nadaljnim dovtipom konec s tem, da je pri prihodnjem sprejemu ameriškega poslanika posebno >dl i kovala ter se mu pred vsemi piano prisrčno zahvalila za skrbnost.
PAZITE DOBRO NA MOJ NftSLOV, ZAPIŠITE SI GA!
KAUAB POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
pišite slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, ruši ns ki h, litvin skih in poljskih društev.
580
SOUTH CENTRE AVENUE, CHICAGO, ILL.
SLUŽBO IŠČEM
v kakem saloon u, v kterem bi potrebovali godbo. Igram več inštrumentov: harmoniko, citre, kitaro in osli. Govorim slovenski in nemški. Dopise blagovolite poslati: Frank Smrekar, Box 60, Adamsburg, Pa. (30-9-1-2-3-10)
POZOR ROJAKI.
Slovencem, Hrvatom in drugim prijateljem naznanjam, da pričnem letošnje novo vino razpošiljati, kterega imam v zalogi 20,000 galon, koncem tega meseca. Omeniti moram pa tudi in je najbrže že vsem znano da se je letos grozdje zelo podražilo in sem primoran ceno vino povišati za pet centov pri galoni in velja sedaj i Rudeče vino 50« galona; belo vino 70 centov galona. Rojake opo-zorujem, da naj se name obrnejo in prepričani bodo, da jim pošljem ne le okusno in dobro, temveč tudi sveže pitno vino. Vsako naročilo se hitro in točno izpolni. Naročite in prepričali se bodete. Drožnik ostane pri stari ceni.
Mat. GriU, 1548 St. Clair St, Cleveland, O. •
KARO BOLEZEN IMATE?
Na pljučih, prsih, želodcu, srcu, ledvicah, jetrih, kosteh, drobil, nosu, očeh, ušesih, glavi, grlu, maternici, živcih, ranah, Vas li srbi koža, imate mrzlico, krvno bolezen, možke tajne bolezni, raka, slabe živce, ali kterokoli drugo bolezen. Kadar ste bolni, potem se obrnite na
glavnega zdravniškega upravitelja dr. Drake-ja.
Kakovost, starost in zanemarjenost bolezni ne napravi nikake razlike. Pišite jednostavno pismo v svojeu; materinem jeziku, opišite natančno Vašo bolezen, kje in kako Vas boli in glavni lekarski upravitelj doktor Drake Vam bode takoj odgovoril, kako je mogoče dotično bolezen hitro in gotovo ozdraviti.
Ako zdravnik, kakoršen je doktor Drake, kteri že 31. leto javno deluje na polju znanosti, trdi, da zamore ozdraviti l>oliiike, kteri se do njega obrnejo, zamore torej vsak bolnik biti povsem miren in siguren, da bode ozdravljen. Dr. Drake pa ne bode nikoli dejal in trdil, da zamore edino on vsako bolezen ozdraviti, ker to je nemogoče.
Kdor pa trdi, da zamore sam vsako bolezen ozdraviti,
dotičnlk: nemogočnost trdi.
Kadar pišete glavnemu zdravniškemu upravitelju dr. Drake-ju, tedaj preišče on Vašo liolezen z svojim^ jiomožnim zdravnikzm špecijalistom. S slednjim zajedno zamore on vsakega bolnika, bodisi mož-kega, žensko ali otroka, ozdraviti.
Ti špecijalisti so ves čas svojega blagodejnega delovanja na polju zdravilstva, vsaki i>osebej drugo bolezen proučevalPin zdravili, tal:o da zamorejo gotovo računati na gotovo izlečenje bolnikov.
Kadar ste bolni, ne čakajte, ker potem zamore Vaša bolezen postati neozdravljiva; pišito toraj dr. Drake ju takoj, ko čutite, da ste bolni.
Taka pisma dobiva vsaki dan zdravniški upravitelj dr. Drake:
Steel ton, Pa., 4. avgusta 1903.
Velecenjeni zdrav, uprav. dr. Drake!
Tri leta sem imel gliste v trebuhu. Zdravili so me rami zdravniki, toda vse je bilo zaman in škoda denarja. Naposled sem *e okrenil do Vas in Vi ste me v zelo kratkem času popolnoma ozdravili zajedno z Vašimi zdravniki, kteri so vtč vredni, nego suho zlato. Reven sem in Vam ne morem plačati, kolikor je vredno zdravje, toda iz zahvalnosti bodem napotil druge ljudi, da se v slučaju bolezni obrnejo samo do Vas.
Val zahvalni Lovro Humer, 106 Chamber St , Steel ton, Pa.
Pisma naslovite:
Cenjeni dr. Drake!
Nad 12 let sem imel jetiko, a ko sem se do Vas obrnil, ste me v precej kratkem času popolnoma ozdravili, radi česar Vas smelo priporočam vsem rojakom, da se v slučaju potrebe do Vas obrnejo. Ostanem Vam na vedno udani in zahvalni
Fran Robida. St. Louis, Mo.
Dr. E. G. DRAKE
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION
34 WEST 36th ST., NEW YORJC CITY.
Zavod je odprt vsaki dan od 10. do 1. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah samo od 10l ure dopoludne do 1. ure popoludne.	'
- ■•
Tii pyfcelsi.
Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
V noči 10. oktobra pride general Zucehi iz Kočevja v Novo mesto. Ko h svojimi vojaki, pišci in konjiki skozi vas Bršlin koraka, poči iz neke hiše strel, brezdvomno generalu na menjen. To novo zločestvo in pa prejšnji dogodki v mestu so dali generalu povod, da na mestu zaukaže vasi Br-šlin in Prečino opleniti in nato se-žgati, in tako je mislil tudi z drugimi vasmi storiti. Okrajni glavar in nektere mestne gospe so izprosile, da ni tudi Srni belli jednake osode odločil, a prošnje dekana Mwšič-a so re šile Trebno.
Med tem, ko so se kranjski kmetje slavno, če tudi nesrečno in brezvzpe-šno borili, da bi se znebili tujega vsi-ljenca. sklenolo se je na Dunaju o njihovej osodi. 22. oktobra je zvo-nenje po cerkvah in streljanje na gradu Ljubljančanom slovesno naznanjalo razglas, da je Avstrija s Francozi stalni mir sklenola. Vse dežele na jugovzhodu avstrijske države, gornje Koroško, Kranjsko, Goriško, Primorsko, Dalmacija, so se združile pod imenom "Ilirija" v jedno celoto in prepustile vladarstvu francoskemu. —
S kakimi čutili so sprejeli to novico naši rojaki, kojih pradedje so habsburškim vladarjem verno vdani več stoletij z njimi delili vso srečo in vse nezgode, ktere same je pa mogočna roka prcmagalčeva odtrgala od osrčja države, da pod tujim gospod-stvom učakajo žalostnih časov!
Sredi meseca novembra je prišel v tužno Kranjsko, novo francosko pokrajino, njen prvi governer, maršal Marmont.
Kmalo na to so se razglasile nove določbe o jipravništvu dežele. Fran-cozje so preustrojili urade in šole ter marsikake nove naredbe vpeljali. Največ težave so pa delale denarne zadeve. Tz deželnih dohodkov naj bi se plačevali vsi stroški za armado, kolikor je je bilo v deželi. Tako je želel Napoleon sam. Ali to je bilo nemogoče. Celo glavni intendant se je večkrat vstavljal brezmejnim terjatvam governerjevim. Potegoval se je za ljudstvo, ker je poznal njegovo nezmožnost. Kmetje so se pritoževali, da se pretrdo z njimi ravna, in intendant je priznaval, da so njih pritožb opravičene. Meščanje in plemenitaši niso skrivali svojega sovraštva proti tujcem, temveč očitno so godrnjali zoper vse nove naredbe. Tudi duhovščina ni bila pri volji, da bi Francozom v prid s svojim upljivom prigovarjala ljudstvu.
Prišlo je leto 1813.
Žarek novega upanja je razvnel vse evropske narode, ko so culi o žalost-nej osodi francoske armade na Ruskem. Z junaško srčnostjo so se vz-dignoli, da bi si zopet priborili svobodo. V kratkem se je na Kranjskem raznesla novica, da se Prusi in Rusi hrabro bojujejo zoper Francoze, in kmalu na to se je govorilo, da se tudi Avstrija pripravlja na boj, da bi zopet pridobila svoje izgubljene dežele. Nova radost in up prešine srca vseh kranjskih rodoljubov, in Dolenjci, kteri niso nikoli obupali, so vnovi. mislili na upor in ustanek. Tod:-francoska moč je bila še vedno veli ka. Kmalo je zvedela vlada, da se na Dolenjskem zopet nekaj novega naklepa. Poslala je toraj vojaške oddel ke v vse one kraje, kjer se je bih. upora nadejati, osobito pa k onim ljudem, ki so se že v prvem uporu o d likovali in so bili tedaj najbolj sum« Ijivi. Med temi pa je bil prvi Vinko Rojar.
Lepega poletnega dne jezdi po poti. ki pelja navkreper proti Lipnici majhna četa francoskih konjikov, in njim na čelu častnik ponosite orjaške postave. Bil je to major Besson, ki je prejšnji dan nagloma prišel iz Ljubljane. Večino svojega vojaškega oddelka je pustil v bližnjem mesteci on sam pa je odpotoval v Lipnico kjer bode nekaj časa stanoval. Tako so mu v Ljubljani zaukazali, kajti vlada je že zvedela o tajnih Vinkovil. razgovorih z vaškimi kmeti, in zategadelj je majorju naročila, naj skrbno opazuje vse dogodke v Hpniškej okolici. Dasi pot iz bližnjega mesta ni bila posebno doljra, vendar je po letna vročina zelo mučila utrujene. \ prašni oblak žagrnene potnike. Molče jezdijo in nihče ne črhne besedice, kc se na prijaznem holmu izmeni senčnatega drevja zasveti lipniško poslopje. Vodja je bil danes očito zelo slabe volje. In kako bi ne bil! Saj je mor.il glavno mesto in njegove zabave zapustiti, moral se je od svojih veselih tovarišev in njihove živahne družbe ločiti. Kako bo on zamogel brez teh živeti! Poslali so ga sem na kmete, da bi »opazoval vedenje teh svojeglavnežev in poslušal dolgočasno brbranje kakega čmerikavega starca. Kdo se ne bi jezil! Neskončna nevolja in čmernost razvname majorja, ko se spomni svoje žalostne osode, ko pomisli, kako bo v prihodnje zapuščen samotaril na Lipnici. Pri tej misli srdito udari in spodbode svojega konja, ki je začel bolj počasno
stopati po klancu navzgor. Tudi vojaki so dobro čutili nevoljo svojega vodnika. Mirno in tiho so jezdili za. njim, pazili so na njegov migi je j. a vsak je »trepetal pred njegovim pogledom.
Prvi. ki je vojakom pri vhodu nasproti prišel, je bil Binče, ki je na Mu rot u od nasprotne strani prijezdil in spoštljivo majorja pozdravil. Toda sprejem od tega smešnega človeka, ki 'je na majhnem živinčetu sedeč skoro I po tleh za sabo pete vla'-il, je že prej nevoljneira majorja še lc bolj ra/.dra-/il. Zaničljivo se malo na si ran obrne in ne da bi odzdravil, dalje jezdi na dvorišče. S tem pa je tudi za vselej izgubil prijaznost, občutljivega mladeniča. Prvi vtis je bil pri Binče«u odločilen; ostal je majorjev nasprotnik, dokler je ta bival na Lipnici. Toda s celim srcem se je poprijel debelega korporala, jedinega podčastnika, kterega je major s seboj pripeljal. Pri vhodu se je ta mimogrede Binčetu prijazno nasmejal in s tem si v hipu pridobil vso njegovo naklon jenost.
^Gospod Rojar", nagovarja major \ inka, ki je zvedevši o dohodu vojakov prihitel na dvorišče majorja pozdravljat. "Vojaško oblastništvo > poslalo k Vam deset konjikov, ker v bližnjem mesteci ni dovolj pripravnega stanovanja in prostornih hlevov. Fpain, da Vas ne bomo dolgo nadlegovali; tudi jaz sam si želim kmalo priti iz te samote."
Zadnje besede je major prav iz srca govoril. Ali prva opazka je bila la /.-njiva. V imsetcu je bilo stanovanja za vseh štirideset konjikov. toda drugi tehtni vzroki, kterili pa major ni smel Upniškemu gospodarju omeniti, so vojake privedli na Lipnico.
"Ze sem vse preskrbo!, kar j" potrebno", odgovori Vinko, "hlevi so osnaženi in v skednji je Mosta klaje. Tudi za vojake se bode skrbelo."
(Dalje prihodnjič.)
Bankerotne hank p.
Washington, 2. oktobra. Currency Comptroller je dobil brzojavno poročilo, da sta Packard nacijonalna banka, kakor tudi Bolivar nacijonalna banka v Bolivar, Pa., prenehali z izplačevanji. Kolik je dolg obeh bank. se ne poroča.
so je obnašal RiCHTERJ
svetovni, prenovi, jeni
SIDRO

Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, P0K0ST1UC0, PODAGRO itd.
in razne reumatično nepriiike.
SAHO: 25ct. In 50ct. v vseh lekarnah
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od GO do 70 ct.
galon s ]ww>do vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 gaion naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z na ročilom naj gg. naročniki dojiošljejo len ar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich?
594 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAL.
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom ■voj
436 Watson Avenue, Butte, Mont
Vedno bod em točil sveže pivo, fina kalifomiška viina, vsake vrste ftganje, prodajal izvrstne smodke ij^ptujeem postregel s tečnimi je*
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4tli & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo.
T obilen obisk se priporoča:
(31de)	John PuhelL
International Munufacturing Company
Cosy 948, New Yorh City, 1ST. Y-
1'ripornČa slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim
sloy.->nsKim druztvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, Čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega Železa (Seil Press), žepnih pečatov (Pocket Sea' Press), g n mas i h črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih skrinjic, lajn, kitar, goselj. mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstan-v, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verizie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo brili in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od (2.00 dalje.
Grafofoni, fonografi, amnteur-fologratični aparati, cn.ir.ere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje si v vseli modernih jezikih. Za odgovore piiposlali je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 91S, NEW YORK CITY, N. Y.
BABI
telefon kadar dospes na knko postajo v New York in veš kako priti k Fk. Saksekju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Gcmoapie Generale TransaMque.
Francoska parobrodna družba
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik knjig ju zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj.
Cene nram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$C>.—
15 Jewels Waltham	—
Boss case 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels	$15.-
n n 1_> v	818.-
Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels	§25.-
1'
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma *1(>.—
in višje.	„ „17 „	$30.—
O p0111 ha. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakoršm kdo želi. Blago poši \jam po Express. Vse moje blago je garantirano, Raz prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M an ji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročijo knjig j«' napraviti:
M. POGORELO, Box 226, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
MU^*««««^ Care of B. Schuette, . rogoreicj, 52 State St<5 Chicago, 111.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kuj »i ter | »ost reži svojemu mož z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršicu,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
p^5 Govori se v vseli slovanskih jezikili.*^| Priporoča se rojnkr in drugim bratom Slovanom	Martin Gersič, lastn
Taco"b Stozrxiolfci,,,
89 E. Madison Street, - - Cliiea^o, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B na vijak.
Cena uram:
Nikel ura.......$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
U' Srebrna ura......
tj) z dvema pokrovima $13.00
i Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
Iti Size 7 kamnov $15.00 1«» " 15 $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da~ue 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Sionich,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.

NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo hv. Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Iv_n Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; MatevJ Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddoek, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom. 1104 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij Horvat, blagajnikom, Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zprone. Frank Setina, Jakob Maček. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran.
Opombo. Tem potom se društveni -ki društva sv. Alojzija opominjajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dote. ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inače jih mora društvo suspendirati.
Drustveniki 1 acitirajte v prid društva!	ODBOR.
. . .	4 apt 04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudeče vino po 45 ct. gal., bele po 65 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za 811. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste ter ga imam skupaj v sodih po 1200 galon. Pošljem gr ne manj kot 25 galon.
IdF Naročilom je priložiti denar.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS SVICO-IWNSBRUK LJUBLJANA.
poštni FARNIKI so:
„L* Lorraine", n» d« vijak«................. 12.000 ton. 35.000 konj»kih noti.
• i 1» n ----------------- 13.000 ,, 25.000 ,, „
,La Savoie",
.....j ............................13.000
f.La Touraine1', „ „ ,, .......................to.ooo	,, 12 occ	„	,,
•„L'Aquitaine'», „ „ „ ..................................lo.oon	„ -6.ooa	,,	,,
,,La Bretagne",................................ 8.000	9.000	„	,,
,,La Champagne",.............................. 8.000	,	9.000	,,
,,La Gascogne", ............................. 8.000	, 5.000	,,	,,
M0F Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedro ob	o^ \o
uri dopoludne.
Parniki odpljujojo U pristani^"?* *tv 42 North Riv »r. r,h M rton p.rre^t
*La Touraine	8. okt. 1903	La Champagne
#La Savoie	15. okt. 190:i.	*La Touraine
La Gascogne	17. okt. 1903.	*La Savoie
La Bretagne	22. okt. 1903.	Lji p.rei iin:.-
*La Lorraine	29. ok(. 10«»:'.
1. oktobra 19» >3. nov. 1903. 12. nov. 1!>0:;. 19. nov. 1903.
Parniki z zvezdo Z../.1&1. ova: s 1, . oda vijaka.
filivi« aeeieiji: t? BROADWAY. NEW YORK.
Holla
Wii
america
Line
(lIOiJiAXI)- l.rj . ■? t
vozi kraljevo nizozemsko in poštj Zjrdinjenih držav
med NEW Y0RK0M ia iiOrfEK&AMOM preko BouIogne»syr-Mcr.
N00RDAM, ]»arnik z dvojnim vija-	STATENDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	, , ... .
0wUn.,,	..	vijakom, 10,oOO ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vija-	'
kom, 12,500 ton.	_______
POTSDAM, varnik z dvojnim vija	ROTTERDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton. ^
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na po s«'be j objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolovvratring io.jlNOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki <» d p 1 j u j e j o: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NI'AV YORKA vsako sredo '	=--ob 10. url zjutraj.	__- =
HOLLAND-A M ERIC A L i N E,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
ftir f
S T A IS
(IVekouiorska parobrodna družin« ,,Wudeča zvezda*")
posiedojo rodno vežnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, • i- + * * * ^ * * * Philadelphia in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KROONLAND FINNLAND- .
127G0 ton. 12700 ton.
Pri cenah za med krov je so vpoši.-te vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in na j prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Pri morje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrijo.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki van ko soboto ob 10. uri dopoludue < ' pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street.— Iz 1'HILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji li listkov se je obrniti na:
Office, 73 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.