Li*t tmaja 0(j ©vtobra 1947 kot tednik — Od l januarja 1958 kot poltednik — Od ti lanuarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 22. APRTLA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 32 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO VEC ZA T Družbeno kmetijstvo kranjske občine si kljub jgjj S^JS&Si »d£-investicijskim in drugim težavam prizadeva gami v kooperacijski proizvodnji nrftvrfatl nrni7vndnio povečati pridelke zasebnih kme- pOVetail proizvodnjo tQv Kombinat je zainteresiran zlasti za pogodbeno sodelovanje V teh dneh so spomladanska dela na polju že v polnem teku. Ko v živinoreji, v pitanju živine, se sprehajamo po poljih, opažamo v zadnjih letih — predvsem pa v letošnji pomladi — vse več velikih njiv z enim samim posevkom. Tam, kjer so bile še lani ali predlanskim majhne parcele, danes po' ves dan orjejo traktorji. Posestva in zadruge spreminjajo podobo naših polj. Kmetijsko gospodarstvo Kranj, ki je še lani imelo vsega 660 manjših parcel, obdeluje letos samo še 16 večjih kompleksov. Z arondacijami so dosegli, da Imajo zdaj zaokrožene komplekse v velikosti od 50 do 250 hektarov. Tu strojna obdelava lahko pride do polnega izraza. Letos: bolje pripravljeni V proizvodnem planu za 1.1964 si obetajo boljšo proizvodnjo kot lani. Objekti, ki so jih lani še gradili, bodo letos že proizvajali za trg, razen tega pa so si zagotovili dovolj strojev (traktorjev s priključki, kombajnov), brez katerih si moderne proizvodnje na Velikih parcelah ni mogoče zamisliti. Spomladanska setev, pravijo, gre brez zastojev, kolikor Kmetijsko gospodarstvo Kranj objektov in od ustrezajočega obje zdaj v sklopu Kmeti jsko-živil- sega zemlje, ampak tudi od vzpo-skega kombinata Kranj. Svoje rednih objektov (Strojne remize), obrate ima v Šenčurju, v Hrast- skladišča, sušilnice itd.), ki so jih jah, v Cerkljah, v Zabnici, v Kra- pa pri dosedanjih investicijah ^da' ne nagaja vreme nju, v Lahovčah, na Jezerskem in precej zanemarjali. Odslej bodo v Mavčičah. Obiskali smo ing. te gradili vzporedno s proizvod- Pralniknrja, ki nam je povedal nimi objekti, tam, kjer jih pa še nekaj o lanskoletnih uspehih in ni, jih hodo Zgradili. Sele tako težavah in o proizvodnem planu kompletirani obrati bodo lahko za leto 1%4. Proizvodili plan predvideva za letošnje leto 440ha žit (v glav-tri četrtine je jarih žit, ker so večino kompleksov šele zdaj aron- dali toliko tržnih viškov, kolikor dirali), 25 ha oljne repice, 164ha jih od njih pričakujemo. krompirja (od tega 100 ha semen- Da ne bo pomote in panike: skega), 4 ha zelja, 2,5 ha rdeče kompletiranje obratov z ustreza- pese in 1 ha čebule, 2,5 ha endiv- jočim obsegom obdelovalne zem- je. Ostalo pa so v glavnem krmne lje je dolgoročnejši načrt, ki bo rastline, na njivskih površinah potekal vzporedno /. investicijski- največ silažna koruza. Računajo, mi možnostmi za izgradnjo osnov- da bodo pridelek žit povečali od revolucionarne spremembe njn m vzporednih proizvodnih ob- lanskih 300 ton na letošnjih 1000 Ustvariti ravnovesje med proizvodnimi in zemljiškimi zmogljivostmi Za V škofjeloški občini Zviševanje osebnih dohodkov - resen problem? a praznik dela bodo v Bohinju izročili namenu 1500 metrov dolgo žičnico z dvema gondolama, v aterlh bo prostora za po 20 ljudi. Škofjeloški Transturist se je gradnje tega objekta lotil pred .Ieti5n *a bo investniclja veljala 280 milijonov dinarjev. (Reportažo o žičnici na Vogel berite na lat»nji strani) v kmetijstvu pri nas, za prehod jcktov. kmetijsko gospodarstvo ton; povečanje seveda ne gre le torej od razdrobljene kmečke pro- ne namcrava letos več kaj prida na račun boljših hektarskih do-izvodnje na blagovno mehanizi- povečevati svojih zemljiških po- nosov, ampak tudi na račun več-rano proizvodnjo, so potrebne vršin> Namerava pa na teh, ki jih jih površin, precejšnje investicije. Ko bodo obrati dokončno zgrajeni, ne bo več težav, ki zdaj še so. Z izjemo Šenčurja pa za obrate kranjskega kmetijskega gospodarstva lahko trdimo, da še zdaleč niso zaključeni, da v njih še ni pravega ravnovesja med proizvodnimi in zemljiškimi zmogljivostmi. Zgrajeni so ponekod že proizvodni obrati (hlevi, pitališča), ki pa še nimajo dovolj zemlje. Okrog Po podatkih, ki so na razpola- njega druž;benega načrta. Sledi vseh farm, ki se gradijo ali ki go je industrijska proizvodnja v LTH, Jelovica itd. imajo objekte že zgrajene, bo po- škofjeloški občini v prvih treh trebno urediti zemljiški obrat s mesecih letos v primerjavi z is-3!50 do 400 ha zemlj? — šeie ta- tim obdobjem lani porasla za 16,3 krat bodo lahko začeli s solidno odstotka, in dosegla 23,1 odstot-proizvodnjo. V Hrastju, kjer ima- ka letošnjega družbenega načrta, jo zdaj 144ha zemlje, jo bo po- Realizacija je (bila prekoračena trebno vsaj 350ha; v Lahovčah za isto obdobje v primerjavi z jo imajo zdaj 160ha, v perspek- lanskim tromesečjem za 46,1 od-tivi pa naj bi jo imeli prek stotka in dosegla 19,7 odstotka 300 ha; v Velesovem in v Mavči- letošnjega družbenega načrta kar čah proizvodnih objektov še ni- je velik uspeh. Slabši pa je domajo, vendar jih bodo začeli gra- sežen v izvozu, in sicer komaj 13,6 diti. V Lahovčah imajo 160 ha odstotka, kar je nekaj manj kot zemlje, v Velesovem pa okrog v istem obdobju lani. 100 ha. O tem so se v ponedeljek po-Ni pa celotna proizvodnja od- govarjall direktorji gospodarskih visna le od osnovnih proizvodnih organizacij in predstavniki občinske skupščine v Škof jI Loki. Med drugim so še ugotovili, da cijo industrijske proizvodnje v prvih mesecih v letu. Delno na to vpliva tudi manjše število de- Statuti naj bodo konkretni Naloge V Statutih krajevnih skupnosti morajo Prodmet dejavnosti raznih drugih laga, naj se termin zbor volivcev znižanje"potreSnje in"pTčcelšnje v _ v organizacij in društev. V statut spremeni v zbor občanov. S tem težave v transportu. "POStevati Specifične pogoje kraja- »Zbori vsake krajevne skupnosti je treba bi dali vsem občanom možnost Med industrijskimi podjetji je Ok*o„ r»i * i. vnesti tiste naloge, ki jih bo samoupravljanja, zlasti pa mla- trenutno še najboljša Odeja, ki "°CanoV<< namesto »Zbori VOllVCeV« t skupnost dejansko izvrševala ozi- dim ljudem j, roma, ki jih bo sposobna izvrše- raJevna skupnost je samoupravna skupnost občanov ožjega terl- vati- Pri ,em P* Je predvsem Osebni dohodki v prvih dveh mesecih v nekaterih gospodarskih organizacijah pa vendar niso nič kaj razveseljivi. Poglejmo nekaj primerov. V januarju letos je do 20.000 dinarjev prejelo 321 zaposlenih, ali 4,5 odstotkov vseh zaposlenih v občini. V istem razdobju lani je do 20.000 dinarjev prejelo 1056 ljudi. Letos v februarju se je to število znižalo na 287 ljudi. Od 20.000 do 25.000 dinarjev je sprejelo v januarju letos 773 zaposlenih in v februarju 760 zaposlenih. Skupaj je v škofjeloški občini še približno 15 odstotkov zaposlenih, ki zaslužijo na mesec manj kot 25.000 dinarjev. Čeprav se je letos to število že !1^A2!^JSS^ Precej zmanjšalo, tako nizki oseb. je dosegla že 31,5 odstotka letoš- torial nega območja kot komuna. V njej občani organizirajo »komu- treba upoštevati potrebe in pripravljenost občanov za izvajanje zelo jasno poudariti tudi nalogo krajevnih skupnosti, da sodelujejo z vsemi drugimi družbeno-političnimi organizacijami in društvi na svojem področju. Takšno široko sodelovanje bo imelo zelo pozitivne posledice, ker xbo z delom sveta krajevne skupnosti sproti seznanjen široki krog občanov, ki bo halne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, teh nalog Prosvetne, vzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zado- Statuti morajo v°l.ievanja svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor *u«ii za razvoj naselja«, kot njeno funkcijo definira 113. člen repub-Sk« ustave In tudi statut občine Kranj. Krajevna skupnost je torej geografska, urbanistična in gospodarska celota, v kateri obdani o vsem, kar Jih neposredno zadeva, sami odločajo — seveda v okviru veljavnih predpisov in objektivnih možnosti. Za^ |tJuU So '"tenzivne priprave in delovnih organizacij in druga pomagal pri izvajanju določenih skun • V° statufov krajevnih vprašanja. Napake, ki se pri tem nalog. Z drugimi organizacijami vSetEn"sti- v njih je treba pred- delu pojavljajo, izvirajo predvsem in društvi bo krajevna skuonost njen območje skupnosti, iz neupoštevanja specifičnih kra- morala izdelati skupen program nav.e "aloge, pravice in dolžnosti, jevnih pogojev. Prepisani statuti dela. Tako sodelovanje bo prived- delo"1 "lociranja, organizacijo in brez dvoma ne morejo biti akti, ,0 do usklajenih programov dela, > riacin ustanavljanja servisov ki bi bili sposobni urejati vse s čimer bo odpravljeno dvo "ali zgoraj navedene dejavnosti na ne- večtirno izvajanje posameznih kem geografskem področju in ki na'og. „ bi res zaživeli, ki ne bi prehitro Večina doslej izdelanih osnuf. .prišli navzkriž z življenjem. Vsak kov statutov krajevnih skupnosti kraj ima specifične pogoje, iz- navaja, da skupnost upravljajo kušnje in prakso; vsemu temu se občani njenega območja nepo- mora statut prilagoditi. sredno po zborih volivcev in po pod naslovom Bo- Ta zahteva velja predvsem za svojih izvoljenih organih in pred-°dtnev !asmce. Je ]mela ve!lk: naloge krajevnih skupnosti. V do-v javnosti. Uredništvo je p. artrtli 10«t • i? "'^ • - ^ • i ^ }y n**th komnn # ?- |7 „.»sth komun • 1? naših komun • iz naših komun • iz naših komun Pred sprejetjem statutov krajevnih skupnosti v radovljiški občini je so postavi Zbori volivcev v radovljiški občini so pred kratkim obravnavali vseh ti osnutkov statutov krajevnih skupnosti. Razprave okrog določil v njih so bile tokrat zelo resne in včasih tudi precej sporne, tako da imajo komisije, ki pred sprejetjem statutov prečiščujejo njihova besedila, precej odgovornega dela. Nekateri osnutki so opremljeni že * vsemi pripombami In dopolnitvami (blejski in podnartški) In bo o njih občinska skupščina sklepala že prve dni maja. Pri sestavljanju osnutkov sta- občinski statutarni komisiji spo-tutov so imeli v nekaterih kra- ročili, da vseh komisij, ki jih Jevnih skupnostih precej težav, omenja tipski statut, ne bodo Za lažje razumevanje vseh nalog mogli formirati, ker bo in dolžnosti krajevnih skupnosti nna-ijkalo ljudi •.. Jasno je komisijam za sestavo osnutkov občinski odbor SZDL poslal *icer nekakšen tipski statut — s Priporočilom, naj ga seveda prilagodijo svojim razmeram. V Begunjah tega niso razumeli in so ijkalo ljudi so z občine odgovorili, naj krajevna skupnost ustanovi le tiste komisije, ki jih potrebuje, medtem ko naj za ostale — nestalne — dejavnosti skliče občasne komisije. Tudi sadje pomeni denar Pred kratkim je bil v Trnovcu Bad Medvodami ustanovni občni *bor sadjarskega društva Trao-Vec-Topol, ki se ga je udeležilo *4 gospodarjev — bodočih članov društva. Pobudo za delovanje društva je dala krajevna skupnost. Lepo in Pravilno urejeni sadjarski nasadi •o lahko pomemben vir dohodkov posameznih gospodarstev, »lužili pa bodo tudi v okras kraja. Območje, ki ga pokriva -KS oziroma bodoče društvo, zajema va- tJspela koncerta v Preddvoru Minulo soboto in nedeljo■ sta bila v prosvetnem domu v Preddvoru dva samostojna koncerta, *j ju je priredila pevska sekcija KUD »Matija Valjavec« Preddvor. Za oba koncerta je med vaščani in okoličani vladalo veliko zanimanje. Na koncertu so nastopali moški, mešani in ženski pevski Sbor. Nastopili pa so tudi člani dramske sekcije z delom »Večer na vasi«, ki prikazuie nekdanje običaje na deželi. — R. Nad 200 obiskovalcev SKOFJA LOKA, 21. aprila -Preteklo soboto in nedeljo je bilo v muzeju na škofjeloškem gradu na(i 200 obiskovalcev, še posebej je veliko zanimanja za muzej na Prostem. V zadnjem času je muzejska uprava uvedla novost, in sicer je °b vhodu v muzej v gradu in na Prostem postavila hišico, kjer bodo prodajali vstopnice, razne Prospekte in dajali informacije. To so storili zaradi tega, da se ne bi po muzeju na prostem potikali razni ljudje, ki lahko napravijo Škodo. si Topol, Brezovico, Tehovec, Trii ovec in Govejek. Kraji ležijo v Ločniški grapi. Ločnica je potok, ki teče po tej grapi, je dobilo ime še v času škofjeloškega gospodstva. Ta potok je .namreč ločil Tudi glede področja, ki naj ga zajema posamezna krajevna skup. nost, je bilo precej govora. Zadevo so v radovljiški občini tokrat uspeli rešiti brez vmešavanja »od zgoraj«, saj so meje novih uprav-no-teritorlalnlh enot na zborih volivcev postavili občani sami. Seveda pri tem ni šlo vse gladko in je tudi občinska komisija morala reči svoje, vendar so končno zanie vge uredi11 brez sporov. — Tako je, da so na primer v Ribnem razmišljali, če bi imeli svojo krajevno skupnost, ali bi se raje priključili blejski. Razčlenili so svoje in skupne interese ter sklenili, da gredo k Blejcem. Težje je bilo uskladiti potrebe skupnosti in želje posameznikov v Kropi in Kamni gorici, kjer so bile vzrok težnje, da bi vsak kraj imel svojo krajevno skupnost, stari spor med Kroparji in Kam-nogoričani. Po nekaj medsebojnih razgovorih so se zedinili za eno skupnost, ki bo imela ime po Lipnici. — Oba primera smo opisali sicer zgolj dogodkarsko, vendar je treba pri tem poudariti, da je do takih rešitev pripeljala ljubljansko in škofjeloško škofij- razumna obravnava stanja in po- sko gospodstvo. Kraji so izrazito pasivni. V teh vaseh je še približno 70 kmečkih hiš, ostale so že delavske. Prebivalci hodijo na delo v Medvode ali v Ljubljano. Zemlja daje slabe pridelke, bolje uspeva le krompir in še nekaj kultur, najbolj pa uspeva sadjarstvo, ki pa še ni razvito. Po dosedanjih poizkusih so ugotovili, da bodo morali vse sadno drevje vzgojiti v samem kraju, ki bo prilagojeno klimatskim pogojem, kajti le tako bo sadno drevje uspešno rodilo.. Zato bodo uredili tudi drevesnico na Sušah. — R. gojev, ki obstajajo na posameznem področju radovljiške občine. Tako bo v občini 11 različno velikih krajevnih skupnosti, ki pa bodo imele tudi različne naloge. Za vso dejavnost, ki pa bo seveda precej širša kot zgolj obravnava komunalnih vprašanj prejšnjih krajevnih odborov, bo skupnost Bled ustanovila kar štiri stalne komisije, za poslovanje pa bo morala najeti tudi plačanega tajnika. Enako bo tudi v Radovljici, medtem ko bodo v ostalih kra i ih vodili delo prostovoljno oziroma honorarno. Zadnji del ceste z Lancovega proti Radovljici je bil za avtobus, ki ga vidimo na sliki, preozek. Zato se je moral vrniti in do cilja napraviti daljšo krožno pot. Domači očividci so trdili, da je avtobus najbrž vozil neizkušeni šofer, češ da so ta ovinek speljali že večji avtobusi in tovornjaki s prikolicami Pred sejo skupščine občine Škof ja Loka Večja pristojnost svetov kratkem valu % Radovljica — Likovna komisija • sveta Svobod in prosvetnih društev se pripravlja na letošnjo sezono razstav. Prvo bodo odprli v soboto. To bo medobčinska razstava otroških likovnih1 del — za komuni Radovljica in Jesenice. Likovna komisija je za novo sezono preskrbela novo opremo, tako da bodo prirejali tudi večje razstave na primerno urejenih pogojih. • Rlbno — Igralska skupina Svoboda Ribno je minulo nedeljo Poštovala s komedijo Profesor Klenec na Bohinjski Beli ter v Gorjah. V obeh krajih je bil obisk kar zadovoljiv. Člani dramske sekcije z Bohinjske Bele pa so v nedeljo obiskali Zabreznico s komedijo Branislava Nušiča Navadni človek. % Begunje — Odkar je nastopilo lepo spomladansko vreme, obišče ta krai zlasti ob nedeljah Precej domačih in tujih turistov. S posebnim zanimanjem si ogledujejo grobišči v Dragi in Begunjah ter muzej talcev. Tega je obiskalo lani 33.534 ljudi. • Bled — Letošnji festival jaz-Za 4-, 5, in 6 junija bo že peti po Vrsti. Sodelovalo bo manj izvajal-Cev kot na prejšnjih. Osnovni na-hien prireditve pa bo doseči kva-•iteto. Prvikrat bo na tej tradicionalni prireditvi nastopal celotni The Modcrn Jazz nuartet z vodjem •J°hnom Levvisom. Na festivalu b° nastopil tudi brazilski kitarist MlUrind Almeilo. Na treh večerih bo nastopalo 18 domačih in tujih ar>samblov, četrti dan pa bo namenjen zbližanju sodelujočih glasbenikov. Priredili bodo namreč Jupno tradicionalno igranje Die-gjand ShulTle in to v čolnih'na B,!>iskem jezeru. Prvi in drugi festival jazza sta "Oseola predvsem množičnost do-m?,č'h izvajalcev, za tretjega in r**rtega pa je značilna široka med-2?u0dn? udeležba iz vzhodnih in ^hodnih držav. Na lanskem čc-rterr: festivalu je sodelovalo kar glasbenikov iz osmih cvrop-1držav in iz ZDA, Škofja Loka, 22. aprila — Danes popoldne se bodo v domu AMD. sestali na 16. skupni seji odborniki obeh zborov občine Škofja Loka. Med desetimi točkami dnevnega reda Je nedvomno najpomembnejša druga, ki predvideva razpravo In sprejem odloka o prenosu zadev v pristojnost posameznih svetov občinske skupščine. Večkrat smo bili priča obsežnim tudi preobsežnim dnevnim redom zasedanj občinskih skupščin in hkrati ugotavljali, da se občinska skupščina ukvarja z nebistvenimi problemi, ki bi jih lahko reševali ustrezni sveti in tako razbremenili (in tudi prihranili dragoceni čas) člane občinske skupščine. Zakaj večja pristojnost svetom? Zakon o izvedbi Ustave SR Slovenije določa v 17. členu, da naj občinska oziroma okrajna skupščina določata — seveda v skladu z novo ustavo — s svojimi predpisi, katere zadeve naj opravlja občinska skupščin a in katere ustrezni svet. Pri tem pa moramo poudariti (in se tega tudi zaveda- ti), da iz dosedanje pristojnosti skupščin ni moč prenesti na svete tistih zadev, ki žc po ustavi ali statutu občine spadajo v delovno področje same skupščine; in to so zadeve, s katerimi se določa temeljna politika občine (59. in 101. člen Ustave SR Slovenije). Poudariti pa je še treba, da je po orne- Od kod sredstva za telesno kulturo? V tržiški občini so ustanovili sklad za finansiranje telesne kulture. Od letošnjega občinske:* i proračuna bo šlo v sklad 1,5 odstotka, kar bo zneslo približno 5 milijonov 400 tisoč din. V občini pa bi rabili najmanj 10 milijonov dinarjev sredstev na leto, od tega 8 ml i jonov za športne objekte in najmanj 2 milijona za podporo društvom. Da bi zbrali čim več sredstev tudi od gospodarskih organizacij, je bil pred kratkim sklican razširjen nosvet, na katerega so povabili. 70 predstavnikov podjetij in eospodarskih organizacij; udeležilo pa se jih je 8. V sklad je doslej prispevala edinole BPT Tržič. Prvi čolni na jezeru Minula nedelja je privabila na Bled številne nedeljske obiskovalce. Po cestah je bilo zelo živahno. Mnogi turisti so obiskali tudi Bohinj. Na Bledu je že pravo predsezonsko razpoloženje. Po hotelih in v parkih ter drugod opravljajo zadnja dela pred otvoritvijo sezone. Vse manjše čolne v Grajskem kopališču so že splo-vili, večje plitvice pa bodo spustili v vodo šele l.maja. Parki so že precej urejeni, čeravno so dela še v teku. Sezonske trgovine, paviljone in gospodarsko propagandno razstavo bodo odprli za l.maj. številni obiskovalci so se v nedeljo povzpeli na grad ali pa so obiskali Otok in Stražo. Tudi okrog veslaške lope je oživelo. Sezona treningov za prvomajsko regato se je že začela. V soboto in nedeljo je bilo opaziti na jezeru precej tekmovalnih čolnov. J.B. Učenci škofjeloške osnovne šole Petra Kavčiča — Jegorova so med šolsko uro risanja prišli na prosto Risali so detajle starega mesta njenem zakonu moč prenesti zadeve le na svete, nikakor pa ne tudi na upravne organe skupščine. Sprejem omenjenega odloka bo nedvomno omogočil, da se bodo občinska skupščina oziroma odborniki na prihodnjih zasedanjih bolj poglobili v posamezna vprašanja, ki zadevajo razvoj občine. Stražiški pionirji — možje Stražiška Svoboda pripravlja za soboto zvečer poseben program, V katerem bodo sodelovali tamkajšnji pionirji, šolska mladina, dramska sekcija, pevski zbor itd. Na iniciativo krajevne organizacije ZB in 'drugih organizacij v Slražišču hočejo dati poudarek dvajseti obletnici, ko je bila med okupaoijo ustanovljena pionirska četa. Pionirji so organizirano sodelovali s partizani. Nosili so pošto, raznašali ilegalno čtivo in vzdrževali zvezo z raznimi štabi in organizacijami, ki so bile v Pševem, na Jamniiku, na Joštu in drugod. Prav tako so trosili letake po Slražišču in organizirali manjše sabotaže v sovražnikovih vrstah. Vseh devet pionirjev so kasneje izdali in jih zaprli v Begunjah. Tekstilindus v Podblici Sindikalna organizacija kranjske tekstilne tovarne Tekstilindus pripravlja za kolektiv skupno praznovanje 1 maja v prijaznem kraju Podblica pod Jelovico. Tam bodo postavili plesni oder in organizirali vse potrebno za razvedrilo. Zagotovili so brezplačno vožnjo z avtobusi na obe strani. Kranj v številkah Nekatere strokovne službe občine Kranj so zbrale in statistično obdelale nekatere zanimive številke o prebivalcih oz. občanih. Ugotovili so, da je v občini Kranj 120 naselij, v katerih Je 7941 naseljenih hiš, gospodinjstev pa Je 16012. Vseh občanov oz. stalnih prebivalcev Je že 50.064, od tega 23.409 moških In 26.655 žensk. V občini Je še približno 4500 državljanov z začasnim bivanjem; to so študentje, dijaki, sezonski delavci, pacienti v zdravstvenih zavodih in drugI. Najmanjša vas v občini je Jošt nad Kranjem, ki Ima 2 hiši, 2 gospodinjstvi, 6 prebivalcev, od tega 1 moškega ln 5 žensk. Največja vas pa je Šenčur, ki Ima že 331 naseljenih hiš, s 441 gospodarstvi In 1540 prebivalci. Od tega je moških 727, žensk pa 813. — R. Koncert mladih Jutri, v četrtek, ob 19. uri bo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju koncert mladih reproduktivcev — učencev kranjske glasbene šole. V solističnem delu bodo nastopili učenci iz oddelkov za klavir, violino, violončelo, solopetja, trobento in pozavno. Izvajali bodo dela iz svetovne glasbene literature. Godalni orkester bo izvajal W. A. Mozarta Malo nočno glasbo: Allcgro, Romanco, Menuet in Rondo. Spored koncerta je zelo pester in mlad; reproduktivci so vložili mnogo truda, da bi svdje znanje čim uspešnejše posredovali poslušalcem. Upamo, da bo tudi ta koncert, kakor vsi doslej, privabil precej poslušalcev. — ar Vsakokrat po nekaj % V soboto, 25. aprila, bo ^ Ljubljani 15. redna letna skupščina okrajnega strelskega odbora Ljubljaiv, ki se je bodo udeležili tudi delegati iz občinskih strel-, skih odborov Gorenjske. Delegat; iz Gorenjske bodo razpravljali o' nekaterih perečdh vprašanjih, ki zadevajo gorenjske strelce. Največ vprašanj zadeva zimska in tudi letna strelišča, vprašanje orožja, dotacij, kadrov, sodnikov, tekmovanj, tekmovanj s strelci iz sosednje Avstrije in Furlanije ter drugo. # Občinska zveza za telesno kulturo v Tržiču se pripravlja na redno letno skupščino, ki bo v' ponedeljek; 27. aprila, v sejni dvorani skupščine občine Tržič. Skupščina bo obravnavala vsa važnejša vprašanja, ki zadevajo šport in telesno vzgojo. Posebno vprašanje zadeva šolsko telesno vzgojo, ker so skoraj vse šole brez rjotrobnih telovadnic in igrišč, potem vprašanje nekaterih športnih objektov, pomanjkanje vodi-teljskega in trenerskega | kadra in drugo. Delegate za občinsko skupščino so izvolili na rednih jilernih občnih zborih osnovnih orgahiza-, cij. # TVD Partizan v Križah,pri Tržiču se že nekaj časa pripravlja na tradicionalno prireditev, ki'bo na novem stadionu 21. junija letos. Na prireditvi bo sodelovalo okoli 500 telovadcev in športnikov iz Križev, ostalih društev in šol iz tržiške občine, nekaterih društev TVD Partizan iz Gorenjske, gorenjska vrsta v vajah na orodju, Alpski letalski center iz Lesc., in drugi. 9 Pred dnevi se je v domu pod Storžičem končal osemdnevni seminar za učitelje smučanja, ki sta ga organizirala občinska sveza za telesno kulturo Tržič in aktiv učiteljev in profesorjev telesne vzgoje. Tečaja se je udeležilo 17 kandidatov, od katerih je 6 že položilo izpit, 3 pa ga bodo polagali v soboto, 25. aprila. '# Pred dnevi so bili potrjeni načrti za novo telovadnico pri osemletki v Križah pri Tržiču, šola je sedaj brez telovadnice o/, uporablja telovadnico TVD Partizana. Nova telovadnica bo velika 12 X 26 metrov. Služila bo tudi za prirejanje raznih športnih tekmovanj in prireditev. O V Trnovcu je bila razširjena seja socialno zdravstvene komisije. Razpravljali so o tem, kako bi pomagali Cešnovarjevi dru/ini. ki je pred dnevi izgubila gospodarja, očeta 5 malih otrok. Pokojni Martin Dobnikar, ali Cešnovariev Tine, kakor so ga klicali domačini, je bil vsa leta aktiven funk-, cionar Ln partizan NOB. Sklenili so, da bodo družini pomagali pri delu na posestvu. Obvezali so se, da bo vsak Član organizacije oz. društva opravil 8 prostovoljnih delovnih ur. . # Na redni seji Sveta krajevne skupnosti Visoko so razdelili' sredstva, s katerimi skupnost razpolaga. Z njimi bodo uredili ceste in pota, .avtobusne postaje, javno razsvetljavo, pokopališče v Olševku in drugo. Letos potekajo tudi obširna in zaključna dela pri stavbi Zadružnega doma na Visokem. # V kranjski občini so se v teh dneh že pričeli pripravljati na volitve delavskih svetov, ki jih morajo izvesti vse gospodarske organizacije do 16. junija letos. Delavski sveti postajajo pomembni organi upravljanja, zato je razumljivo, da delavcem v podjetjih in gospodarskih organizacijah ni vseeno, kako ti delajo in kako so sestavljeni. O pogojih za razvoj turizma v Gorjah MARSIKAJ BI SE DALO PRIHRANITI Na Gorenjskem je mnogo krajev, ki imajo za razvoj turizma zelo ugodne pogoje. To velja tudi za območje v okolici Bleda, ali za takoimenovano blejsko zaledje. Med temi kraji so tudi Gorje, ki imajo edinstveno prednost pred mnogimi drugimi — to je izredna sončna lega. Prebivalci Gorij so pokazali doslej že veliko razumevanja za turizem, saj je bil odziv vaščanov pri najemanju kreditov za turistične sobe zelo velik. Gorje imajo pripravljenih za sezono kakih 80 dobro urejenih ležišč. Možnosti za prehrano gostov so prav tako ugodne. Kljub temu pa potovalni uradi in posredovalne agencije pogostokrat usmerjajo goste drugam, ne v tako majhne kraje. Izkazalo pa se je, da so bili gostje, ki so prispeli v Gorje ali v kak drug majhen kraj, zelo zadovoljni, ker so lahko v miru preživeli počitnice. Janeza Kocjančiča iz Gorij smo povprašali, kaj nameravajo še urediti, da bi se pogoji za bivanje turistov še zboljšali. — Pogovarjali smo se že, da bi prostore sedanjega zadružnega doma namenili povsem za turizem. Zdravstveno posvetovalnico bi morali premestiti v sosednji prostor. Zadružni dom že sedaj služi za gostinstvo, saj ima tamkaj svoje gostišče hotel Jelovica Bled. — Katere so posebno zanimive turistične točke v Gorjah ter okolici? — Nedvomno je to Pokljuška luknja, jc pa še vrsta drugih zanimivih izletniških točk. Pokljuška luknja jc imela včasih urejene galerije, danes pa je preveč opuščena. Tudi dohod do tjakaj bi morali urediti. — Kaj bi bilo potrebno storiti po vašem mnenju, da bi poživili turizem v Gorjah? — Precej sredstev trošimo vsako leto za namene turizma in gostinstva, vendar pri tem pozabljamo na okoliške kraje. Večino sredstev vzame Bled. Zavedam se, da Bled rabi največ. S smotrno in premišljeno porabo denarja za turizem pa bi vendarle kaj prihranili tudi za druge kraje, koder bi morda z manjšimi preureditvami in izboljšavami lahko veliko pridobili. Tudi pri programiranju turističnih prireditev bi se morali bolj opirati tudi na lastne sile. V Gorjah imamo na primer dobro folklorno skupino, godbo, v Zasipu in Kropi pevska zbora, v Radovljici oktet itd. Precej bi lahko obogatili program prireditev. Najemanje tujih zborov je le precej drago. Zakaj ne bi pokazali nekaj domačega, če st gosti to želijo. Seveda pa mora biti dobro pripravljeno. — Kaj pa je drugega novega v Gorjah? — šola. O tem smo že veliko govorili in pisali. Letos L .junija nam mora podjetje izročiti ključe, otvoritev pa bo najbrž za krajevni praznik meseca avgusta. Tudi gasilski dom imamo nov. Letos bomo urejali prostore za garalo in orodjarno. — J. B. t 80 SREDA, 22. aprila 1964 • iz nagih iViVHiin II h n*Slti l^mnn 4ft J/ naših komun • Iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun ^ iz naših komun HO-RUK za osemletko Železniki Čeprav v tej rubriki objavljamo zgolj kritične zapise, moramo že v začetku povedati, da tokrat ni naš namen samo kritizirati — sicer pa, dragi bralci, presodite sami. Ni dolgo tega, ko Je krajevna skupnost Železniki — češnjlca* — Studeno imenovala nov gradbeni odbor, ki naj bi poskrbel, da se dokončno dogradi zadružni dom na Češnjlci, predvsem kulturni del. To zadeva namreč dvorano (za kino in gledališke predstave) in stranskih prostorov kot so garderobe, maskirni ce in podobno. Zato je gradbeni odbor, potem, ko Je temeljito preračunal finančno situacijo, pozval podjetja in ustanove v Selški dolini, da bi prispevala potrebnih 5 milijonov dinarjev. Gradbeni odbor je po sporazumu z družbeno-polltičniml organizacijami izračunal tudi ključ za omenjeni prispevek — po številu zaposlenih; tako bi na sle- Ceprav je na jeseniškem Plavžu zazidane že precej površine, potrebe po novih stanovanjih silijo, da hernega odpadlo 3783 dinarjev, se še vedno najde prostor za kakšno stolpnico. Med bloki sta trenutno v gradnji dve kar naj bi šlo Iz ustreznih skla- Oh Satu DelUdtl Delavska univerza Jesenice bo organizirala razna predavanja za člane kolektiva jeseniške železarne, ki stanujejo v samskih domovih. To bo ena prvih oblik organiziranega klubskega življenja v samskih domovih. Mladinska organizacija v jeseniški železarni je dala pobudo za ustanavljanje družin Počitniške zveze Jugoslavije po posameznih obratih podjetja. Geslu »Spoznavaj domovino — še bolj jo boš ljubil«, so se najprej pridružili v žebljarni, kjer so že ustanovili družino. Zavod za vzdrževanje športnih objektov na Jesenicah je pričel podirati lesene tribune na umetnem drsališču Podme-žnkl jo. Podiranju tribun bo sledila izgradnja nove južne in severne tribune in plošče iz prednapetega jekla, t. j. gradnja prve faze pokrite hale, za katero dela načrte Projektivni biro v Ljubljani. Godba na pihala Svobode Jesenice bo organizirala na predvečer L maja koncert združenih godb jeseniške in javomiške godbe. Koncert bo najprej na Jesenicah, nato pa na Javorniku. Kakor dosedanja leta bo organizirala godba tudi budnico na Jesenicah, novost pa bo nenapovedan koncert v kamnolomu nad železarno. Cufarjevo gledališče na Jesenicah bo uprizorilo jutri zvečer premicro Mirka Zupančiča »Hiša na robu mesta«. Režiser Čebulj in igralci so storili vse, da bo doseglo delo tudi na jeseniškem odru svoj uspeh. Gostilna pri Muleju na Potokih, ki predstavlja za Jeseničane eno najlepših točk nedeljskega sprehoda, je še vedno zaprta. Jeseničani pričakujejo, da bo gostilna 8 1. majem odprta, in da bo nudila spe-cialitete, fki jih v drugih gostinskih obratih ne dobiš. Zakaj delavci odhajajo? Poklicno usmerjanje mladine ln predvsem odraslih na Jesenicah še nI razvito, zato mnogi delavci odhajajo. To pa je kapital, ki bi prinašal ob pametni naložbi bogate obresti. Poklicno usmerjanje mladine se je v zadnjih letih prav uspešno razvilo in njena razgibanost ni ostala brez rezultatov. Mladine, ki išče poklicnega nasveta na osnovi prostovoljnega psihodiagno-stiranja na zavodu za zaposlovanje delavcev, jc vedno več. Poleg mladine pa se v jeseniški občini vključuje letno od 2400 do 2900 novih delavcev, ki pa ne predstavljajo odpiranja novih delovnih nimi HI JIH GieoRmo Ko pride maček češkoslovaški barvni ci nem a skopski film Režija: Vojteh Jasny Preden je )asnyjev film &6$el simpatije na Carinskem ftsHvalu, je ležal nekaj časa v praških bunkerjih in čakal na dovoljenje ta predvajanje. Cenzuri ni kil všeč iskren odnos avtorja do aktualnih pojavov in njegova brezkompromisna ost, ki na edinstven (tudi filmsko edinstven) način zbada tiste, ki so tega potrebni. 7.a eksperimentalnim Godardom je pojav prav takb novega, a vsebinsko tehtnejšega Jasnjja, smotrn prehod iz oblikovnega poizkusa v vsebinsko oblikovni eksperiment, ki jc v češki kinematografiji revolucionaren pojav in prav lahko pri-četek nove angažirane umetnosti (nekakega novega vala), s temelji v predvojnem češkem filmu. Mojstrska režija in obvladana filmska govorica združujeta tradicionalno in morlernn. Film deluje bolj na čustva kot na razum. Morda je prav zato razumljiv, topel in človeški. Filmska satira, ki jo uveljavlja ]asny, jc tako sprejemljiva, nova in osveščevalna, da njen pomen presega nacionalno družbeno problematiko. Vijoličasti, rumeni, sivi in rdeči ljudje živijo po vsem svetu. Jasny je s svojo izpovedjo samo opozoril nanje. Vse prehitro je svojemu mačku nataknil očala. Mogoče se cirkus z mačkom zopet vrne, predstava se bo ponovila, a vseeno je na svetu premalo mačkov brez očal in preveč cenzur, ki jim očala natikajo. To jc samo delček ]asnyjevc izpovedi. Ostalo prepuščam gledalcem, ker je neizčrpna. Bogastvo idej, sprejemljiv odnos do okolice in občutek za moderno, nam predstavljajo Jasnyja v najlepši luči. Razkrinkavanje laži, neresnice, goljufije v imenu ljubezni, lepote in mladosti, nam ga predstavi kot umetnika, ki je znal združiti razumljiv jezik, izvirno filmsko obliko in aktualno vsebino v enega najboljših del profane filmske umetnosti. Eksperimentalni film Divne To-vanovič' (jugoslovanskega ženskega Vukotiča) Rondo, je skoraj idealen uvod v bleščeče Jasnyjevo delo. Oblikovni poizkus je tekoče intuitivno nizanje asociacij na temo groze. Skupaj z glasbo in stopnjevanim tempom potegne gledalca v svoj vrtinec, v vrtinec slike, glasbe, barv in čudovite grafične obdelave. Najmanj, kar film zasluži, je spontan aplavz. mest, temveč fluktuacijo, Ta je predvsem na Jesenicah velika. Letno zapušča delo od 2100 do 2600 delavcev. Vzrokov je več. Delavci zlasti odhajajo, ker se jim poleg zaposlitve ne nudi primernega stanovanja in družabnega življenja. Vzrok pa je tudi nepoklicno usmerjanje odraslih. V večini podjetij je postopek sprejemanja delavcev kaj enostaven. Ker delavec ni dobil zaposlitve po morebitni sposobnosti, nagnjenju in veselju do določenega dela, tako novačenje ne more dajati perspektive za dvig proizvodnje, kvalitete dela, zmanjšanje nezgod pri delu itd. Kakor poklicno usmerjanje mladine, bodo morali v jeseniški občimi urediti tudi poklicno usmerjanje delavcev. Le-to bo koristilo racionalnemu zaposlovanju in lažjemu ter hitrejšemu vraščanju itn uveljavljanju kadrov na delovnih mestih in v proizvodnji sploh. Poklicno svetovalna služba pri zavodu za zaposlovanje delavcev je že dosegla na področju poklicnega usmerjanja mladine razveseljive uspehe, čaka pa še ledina na področju usmerjanja preostale delovne sile. U. Petkov kulturni večer Cvetje okoli nas V petek, 24. aprila, ob 20. uri bo V sejni dvorani Gorenjskega muzeja (Titov trg 4/1) predavanje Marka Aljančiča »Cvetje okoli nas«. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. dov podjetij in ne iz osebnih dohodkov zaposlenih. Vse prav in lepo, vendar je pri vsem najbolj zanimivo in vsekakor javne pohvale vredno, da se jc 45-članski kolektiv osnovne šole Železniki proti pričakovanju prvi odzval. Osnovna šola je prehitela (in pokazala tudi zavest) ostala podjetja, kot so Tehtnica, Niko, Iskra, LIP češnjica, Skupnost, Čevljarna Ratitovec, Stanovanjska skupnost, Mesarija in poslovalnice bivšega podjetja Sora — sedaj Veletrgovina Loka. Resda je kolektiv osemletke nakazal prvi obrok (prisnevek bodo plačali v treh obrokih), toda kljub temu lahko ob vsem tem vzkliknemo: »Ho-ruk za osemletko v Železnikih!« — Stane Skrabar Naloge SZDL Jesenice niso lahke Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Je na zadnji seji obravnaval najvažnejše naloge leta. Poudarjeno Je bilo da se vse organizacije SZDL pripravijo za reševanje problemov krajevnih skupnosti. Zaradi dviga življenjskega standarda morajo pomagati gospodarskim organizacijam, da realizirajo načrte. Osebni dohodki ne smejo biti nižji od 25.000 dinarjev. Z boljšo organizacijo, mehanizacijo in modernizacijo na l se člimprej ustvarijo pogoji za prehod na 42-urni delovni teden. Pregledajo naj se predlogi in oblikujejo določila za uresničitev novega pokojninskega sistema. Spremljajo naj problematiko v šolstvu, več truda bodo morali posvetiti tudi otroškemu varstvu. B.B. / Sto milijonov železarne za stanovanja Pravočasna dodelitev sredstev za zidavo stanovanj omogoča hitro gradnjo. Na zadnji seji je upravni odbor sklada za stanovanjsko izgradnjo sklepal o posojilih po natečaju. Za gradnjo stanovanj delavcev v železarni je namenjeno 100 milijonov din. Od organizacij sta se natečaja udeležila »Elektro« in krajevna skupnost Žirovnica. Prvi je bilo odobrenih 12,6, drugi pa 7,3 milijone din, kar je potrebno za stanovanjski del v stavbi nove zdravstvene postaje. Za gradnjo stanovanj zasebnikov so posodili 50 milijonov din. Vsem prosilcem, ki so izpolnjevali pogoje razpisa, so bile prošnje rešene. Za popravilo hiš, ki jih upravljajo hišni sveti, je_namenjeno 30 milijonov, za popravilo hiš zasebnikov pa je odobrenih 25 milijonov dinarjev posojil. — B, B. O Ce se jaz boiim raznih napadov in groženj, kot sem za je novost po-sebne vrste in bo verjetno tudi učinkovita. Vsak tujec, ko gre fe2 nov lep most pri avtobusni posta' ji, zelo rad pogleda v divjino tamkajšnje soteske. In kaj vidi? Ves levi breg je posut s svežimi, raztrganimi in razpadajočimi praznimi zavitki cigaret vseh vrst, kat jih zmore jugoslovanska tobačna industrija. Nekateri sicer vrtijo jezike, češ da bi morali take smeti spravljati drugam, toda reklama ji denar. # Ko sem se vrnil v Kranj, jt bila Marjana hudo hudo kisla. Pravzaprav se je bilo prej skisalo le ustekleničeno kranjsko mleko, ki ga je bila kupila v trgovini. Ona pa je po mleku povzela le kislost. In zdaj se tako mleko skoraj vsak dan zakuha. Marjana pa vsak dan bolj kisla. Krega se in hoče samo še tisto mleko na litre Iz mlekarne in ne več ono pasterizirano^ kot se učeno to reče, ki ga imajo v trgovini. Zabila si je v glavo, da s kislim mlekom ni moČ narediti ne bele kave, ne palačink ne riža —' nič. Saj veste, kakšne so ženske. Noče slišati, da je mleko v »fla-šahi napredek. % Še nekaj bi rad povedal iz Kranja. Ondan, ko sem šel na spomladanski sejem (na srečo brez Marjane!), sem si ob točilnem pi-viljonu do mile volje privoščil piva. Vleklo mi je. In potem, ko sem se vračal po Gregorčičevi ulici mimo Prešernovega gaja, me je kar na hitro sredi ceste nekam prijelo. V sili sem se spomnil, da je pač prav tam zraven edino javno stranišče. Ko pjt sem prišel val Veste... Ne, nič ne bom povedal, ker ne vem, kakšne imate želodce. Kdor ima priložnost ali potrebo, naj si to sam ogleda. # Tudi v Radovljici me jc doletelo nekaj podobnega. Mimo mene so peljali smeti na odprtem vozu kot navadno voziio opeko. Veter je pikal proti meni in za'0 stanovanj. Vanj bi se vselili prosilci jeseniške železarne. v> I*^H, rt. aprila «M objave V... ' TO »t ■ ' ni pioaa Prodam NSU Maksija, dobro ohranjenega, 175 ccm, In boljšo usnjeno obleko. Ogled 20. In 21.4. 1964 od 6. do 18. ure v Tapetništvu Kranj 1681 Prodam moped Puch za 65.000 farjev. Jože Jczeršek, , Bodov-Ije 13, Skofja Loka 1670 Ugodno prodam motorno kolo NSU Prlmo 175 ccm. Erman, Spodnje Lancovo, Radovljica 1671 Prodam seno aH zamenjam za Deso oziroma krompir. Ponectš;-ca 6, Golnik 1728 Prodam nov magnetofon Grun-»Ing tipa a 17, velik format. Naslov v oglasnem oddelku 1720 Prodam kravo. Povije 9, Golnik 1730 Prodam plemensko svinjo. Spodnji Brnik 68, eCrklje 1731 Prodam kozo s kozličkom. Sra-Kovlje 5, Kranj 1732, . Prodam Primo NSU 150 ccm. Anton Pečar, Zadružna 1, Kranj 1733 Ugodno prodam ovce ln pave. Zalog 67, Cerklje 1734 Prodam dva prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 1735 Prodam železni kotel za kuhanje krme prašičem. Naslov v oglasnem oddelku 1736 Prodam leseno montažno garažo (macesen) ln švedsko kolo »Rex - Lux« skoraj novo. Ogled od 15. do 18. ure. Cetinski, Partizanska 4, Kranj 1745 Prodam dva prašiča 120 kg težka. Vinko Oblak, Srednja vas 0, Šenčur 1746 Nuino prodam volksvvagen letnik 1953 za 680.000 dinarjev. Informacije telefon 39-21, interna 615 1747 Prodam sobno opravo. Toma/;-čeva 12, Kranj 1748 Prodam lambreto ln hbreksn. Gorenjesavska 1, Kranj 1749 Prodam semcns.kl krompir po 25 dinarjev in nekaj krmilne pese. Ljubno 67, Podnart 1750 Prodam opremo za dnevno sobo — kavč, 2 fotelja, mizico in knUž-no omaro. Posamezno aH skupaj. Naslov v oglasnem oddelku 1751 Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ sprejme za šolsko leto 1964/65 več vajencev za učenje naslednjih poklicev: NATAKAR, KUHAR, TRGOVSKI POMOČNIK Ponudbe pošljite do 30. maja upravi podjetja. Podjetje »VINO KRANJ« KRANJ, MLADINSKA 2 sprejme v službo 2 šoferja »D« kategorije, 1 šoferja za osebni avto, ki bo opravljal tudi posle skladiščnika. Ponudbe pošljite, ali se osebno zglasite na naslovu »VINO KRANJ«, Kranj, Mladinska 2. Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega moža in očeta VINKA FRELIHA se prav lepo zahvaljujemo družini Vclikonija z Jesenic, \sem sorodnikom, sosedom, organizaciji ZB, SZDL Sovodenj in Obrtnemu podjetju »KOMBINAT« Sovodenj za pomoč v najtežjih urah, godbi na pihala iz Žirov za spremstvo ter poslovilne besede, skratka vsem, ki^so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Katarina, hči Cvetka, sinovi Raj ko, Stanko, Franc, Vinko irt devet vnučkov. Sovodenj izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so-jj°ta 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-aa- Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Prodam malo rabljeno kmečko peč ln pohištvo za dnevno sobo: miza, stoli, klopi ob mizi In peči, vse v »kmečkem stilu«. Bidovec, Srednja vas, Golnik 17 2 Prodam plošče za streho za eno- v smislu navodii 0 najdenih stanovanjsko hišo ali za kozolec. predmetih (Uradni list FLRJ, št. Anton Nograsek, Predosl.ie 2 93/49)i za notranje zade- k'anJ 17:" ve pri Skupščini občine Kranj Prodam motor NSU Maksi. Zlato objavlja naslednji polje 3 b, Kranj 1754 RAZGLAS Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi naslednji spodaj najdeni predmeti: L črna usnjena denarnica Z 1.000 din gotovine 2. 1 par ženskih rokavic 3. 3 pare moških usnjenih rokavic, drap in rjave, barve 4. ženska mreža — temno modre barve 5. zračna črpalka za kolo 6. etui za očala, rjave barve 7. etui za pisalni pribor s kemičnim svinčnikom 8. ženski dežnik .modre barve 9. moški črni dežnik 10. gotovina v znesku 32.206 din 11. gotovina v znesku 30.000 din 12. kompletne smuči Lastniki zgoraj navedenih predmetov naj se zglase v roku enega leta pri tuk. oddelku za notranje zadeve z izkazilom o lastništvu. Po preteku enega leta bodo predmeti prodani na javni dražbi, denar pa ostane last SLP. Kupimo dobro ohranjen koncertni klavir angleške aH dunajske mehanike. Naznačite ceno. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem. 1737 Kupim nov aH dobro ohranien 16 eolski gumi voz. Jože Pizditv, Kocjonava 16, Kranj 1699 Kupim hišo aH hišo v gradnji v okolici Škofje Loke. Sporočite na naslov1 Orcšnik Rezka, »Kroj«. Skofja Loka 1743 Kupim suha bukova drva aH bukov žagan les. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 1744 ostalo Zakonca brez otrok Iščeta stanovanje aH tudi dokončata. Ponudbe oddali pod »Dobra nagrada« 1635 Čevljar, zmožen samostojnega dela ln vodenja delavnice v primeru bolezni dobi zaposlitev pod ugodnimi pogoji. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 1640 OPOZORILO! članstvo sklada Kranj vabimo, kot že s posebnimi vabili, da ne pozabijo na občni zbor, ki bo v nedeljo, 26. t. m. ob 9. uri v dvorani kot običajno 1690 Iščem žensko za varstvo enega otroka v dopoldanskem času. Sprejmem t udi redno delovno razmerje. Stanovanje ln hrana Zagotovljena. Plača po dogovoru. Informacije vsak dan ponoldan od 15. ure dalje na naslov: Martin Dclovec, Britof 149, Kranj 1738 Osnovna šola Šenčur razpisuje mesto hišnika In dveh snažilk. Hišnik mora biti Izučen ključavničarskega aH mizarskega noklica. Prošnje pošljite do 1. junija 1964 na upravo'osnovne šole Šenčur 1739 Trgovina Delikatesa Kranj sprejme skladiščnega delavca 1740 V noči od 18. do 19. ure sem izgubila temnordečo Jopico na poti od Podvina do Kranja. Poštenega najditelja prosim, da Jo vrne proti nagraidi v oglasni oddelek 1741 Prekllcujem številko bloka 48165 izdan v komisijski trgovini Kranj z dne 24. aprila 1961. Grašič Justina 1742 GIBPnje PRGBIUPLSTUP ja Florjančič, nameščenka; Ivan Grašič, šofer in Marija Jezeršek, nameščenka; Valentin Jerina, osebni upokojenec in Mana Zupane, posestnica; Alojz Ropotar, delavec in Marija Sleme, kmečka delavka; Umrli so: Roza Engelman, gospodinja stara 64 let; Mihaela Er-lah, osebna upokojenka stara 67 let; Marija Pravst, osebna upokojenka stara 84 let; Valentin Prinčič, dipl. ekonomist star 40 let. Rodile so: Ana Hlepčar — deklico, Frančiška Pavec — deklico, Terezija Benedičič — deklico, Ana Sajovic — dečka, Ana Pegam — deklico, Angela Pernuš — deklico, Marjeta Hafner — dečka, Frančiška Jereb — deklico, Ivana Kern — dečka, Tatjana Turel — dečka, Božidara Audič — deklico, Marjeta Goršič — deklico, Martina Perko — deklico, Emilija Svetel j — dečka, Vukica Lovrek — deklico, Štefka Klnar — deklico, J/era Pintarič — deklico, Albina Gra> brijan — deklico, Ljudmila Homec — dečka, Marija Krumpcsiar dečka, Andjelka Rajkovič — deklico, Rozalija čeferin — dečka, Stanislava Kožuh — dečka; Silva Dogar — dečka, Ana Drolc — deklico, Bogomira Hribćrnik — dečka, Marta Jelene — deklico V TRŽIČU Poročil so se: Ante Andžič, gradbeni delavec in Marija Bukarica, gospodinjska pomočnica; Jožef Godnov, tesar in Štefanija Klemene, prešivalka; Jožef Meglic, uslužbenec in Ivana Primožič, dijakinja; Jožef Prešeren, klepar in Cvetka Uhan, uslužbenka; Franc Kogoj, usnjarski delavec in Terezija Mali, tovarniška delavka; Anton Knific, strojni ključavničar in Celestina Seifert, tovarniška delavka; Jožef Godnov, tovarniški delavec in Marija Teran, tovarniška delavka; Ivan Klemene, tovarniški delavec in Viktorija Sitar, prešivalka. Umrli so: Marja Stucin, osebna upokojenka; Frančiška Hn\k upokojenka; Mihaela Zabovnik. gospodinja. trzni pregled V KRANJU Solata 400 din, radič 200 do 240 din, jabolka 100 do 130 din, suhe slive 240 din, krompir 30 do 35 din, korenček 60 do 70 din, redkvica 50 do 60 din, pesa rdeča 60 do 70 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 900 do 1000 din, med 700 din, fižol 200 do 220 din, zelje kislo 80 din, repa kisla 60 din, špinača 240 do 260 din, suho sadje 200 do 240 din, orehova jedrca 1100 do 1200 din, čebula 60 do 70 din za kg; koruzna moka 65 do 75 din, ajdova moka 160 do 170 din, kaša 150 do 170 din, ješ-pren 120 do 130 din, pšenica 65 do 70 din, oves 30 do 35 din za liter; redkvica 50 din, regrat 50 din za merico; jajca 28 do 30 din za komad. V KRANJU Poročili so se: Branko Kneže-vič, zdravnik in Mirjana Mališič, dipl. farmacevt; Jože Žerjav, kmetijski tehnik in Jožica Žargar, knjigoveška delavka; Stanislav Je-lovčan, delavec in Ana Brenk, delavka; Franc Gorenc, železničar in Ana Derllng, delavka; Franc Stirn, delavec in Marija Ažman, delavka; Stanislav Novak, novinar in Julijina Kuljiš, študent; Mirko Boštar, vulkanizer in Erna Pravst, knjigoveška delavka; Štefan Svete, radiomehanik in Zofi- ČP »Gorenjski tisk« Kranj razpisuje delovno mesto SEKRETARJA Pogoji: Dokončana pravna fakulteta z nekaj prakse na tem področju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje s podrobnejšim opisom dosedanjega dela oddati v tajništvo podjetja. TRGOVSKO PODJETJE PETROL LJUBLJANA. sprejme POSLOVODJO bencinskega servisa v Kranju POGOJ: visokokvalificiran delavec v trgovini. Ponudbe pošljite na naslov: Petrol, Ljubljana, Voš-njakova 2. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame, stare mame in sestre JERICE FAJGELJ, roj. MOHORIč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo še v času bolezni Obiskovati in nam v tako težkih urah stali ob strani. Se posebej se zahvaljujemo dr. I. Hriberniku, ki je res požrtvovalno nudil pomoč ob vsakem času, Č. g. Lavriču za tolažbo v času TboIezni, Pavli ŠVelčevi za skrbno nego in pomoč nam vsem. Naša topla zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem,, ki so nam ustmenoin pismeno izrazili sožalje, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodom duhovnikom za spremstvo, pevskemu zboru društva upokojencev Krdnj, rojakom iz Železnikov in vsem, ki so nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali. žalujoči: otrdel z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, 20. aprila 1964 Gorenjci! blasovnica KRANJ, Titov trg 7, poleg Prešernovega gledališča, vam nudi usnje in potrebščine, tesnila, gumijeve izdelke, tehnični tekstil, zaščitna sredstva, plastične mase, uvoženo blago — plastično, usnjeno in kovinsko galanterijo Ivanov - Leonov; 23 in , »Ti si strahopetec! Izdal nas je!« je zarjovel dolgozob bojevnik "i se postavil na Nžorogi jevo stran. »Komaj je" postal bojevnik in *e je poveljnik. Vse nas je zapeljal v past!« »Molči, hijena!« Zamolkli Geturijev glas je izdajal grožnjo, ^red Mzungi si bežal z repom med nogami...« Nžorogi je pograbil pango. Okrog njega se je zbralo deset mož, ki so sovražno gledali Jurija. K novemu poveljniku je pristopil čaro s samokresom v roki. »Ne veš, kaj govtriš, Nžorogil« čaro je jezno pogledal in napel •arnokres. »Kakšen izdajalec nekil Priskrbel nam je orožje!« »Izdajalec!« je jezno ponovil zobati bojevnik, nehote potegnil *apirač in neizstreljeni naboj je padel na zemljo. Geturi je pogledal oba obrekljivca s predhijivimi očmi. Odločno Je stopil k zobatcu in ga udaril s pango. , Ljudje, ki so stali poleg njega, so se umaknili. Geturi se jc °rnd k Nžorogiju in zamahnil s pango. Nžorogi se je sklonil in se *akor kuščar splazil po travi. tai *9dsekai rnu glav..!« je rekel Kagoto. Oči so se mu jezno leske-ia'c m pokazal je ostre zobe. »Sekaj!« Bojevniki so zadržali sapo. Poveljnik je strašen kakor lev. De-'oglavemu Nžorogiju je napočila zadnja ura, misli so mu obdale spričo strahu. v T°da Dedan Geturi ni več pogledal Nžorogija, ki se je plazil «*kor kača. Za to, kar je minilo, se ne kaže brifati. Geturi je ukazal, naj odložijo odvečne puške. Zdaj je govoril z mirnim in ostrim glasom. Potem se je splazil proti sovražniku. Partizani so se odpravili za njimi in se stiskali k zemlji. Bojevnik Masaj, ki se jc plazil poleg Geturija, je povohal v zraku. »Mzungu — samo ljudje. Konjev ni. Odšli so.« »Pripravite se za bilko, bumbo-džumbo!« Sovražniki so pričeli streljati. Geturi ni odgovoril na streljanje, temveč1 vstal in se zapodil proti sovražniku. Partizani so zdrveli za njim. Nad sotesko se je razlegel bojni klic: »I-i*i-i-i!« Udarec je bil podoben blisku. Odred je kakor vihar pridrvel nad plantažnike. Pange so se zalesketale v sončnih žarkih. Del sovražnikov se je poskušal boriti in bojevniki so ga uničili. Drugi so odvrgli karabinke in se razbežali po soteski. Le hitronogi Masaj jih je lahko preganjal. Dvakrat je sunil z dolgim kopjem in dva sovražnika sta padla v travo. Zmaga jc bila popolna. Partizani so pobrali puške in se odpravili po ravnici. Odred je korakal brez počitka pod vročimi sončnimi žarki po savani, kjer je. bilo tu in tam videti redno posejana drevesa s širokimi listi, podobnimi senčnikom. Tovor orožja na hrbtu se jim ni več zdel težak. OSMO POGLAVJE Urednik Kibe Maunena jc že poveljeval stotini bojevnikov, ko je Geturi prišel v gozd. Maunena ga je imenoval za poveljnika majhnega odreda. Poveljnik je takoj spoznal Geturijev pogum, bistro pamet in naglo sposobnost dojemanja. Geturi se je lahko dolge ure pogovarjal z Mauneno. Najbc.lj ga jc zanimala usoda vstaje in načrti za prihodnost. Maunena je pripovedoval, da je treba odrede združiti p\.d enotnifn poveljstvom in da je treba za vsako ceno ustanoviti uporniško vlado. Pripovedoval mu je o uporih svobodoljnbnih ljudi v drugih kolonijah, kjer so se mnoga ljudstva že osvobodila. Sovražnik ne bo mogel ostati v Keniji. Maunena je vedel vse, začenši od tega, iz česa je ves.1j.stvo pa do sestava organizacije Zveze plantažnikov Kenije. Poznal je tudi njihove dobičke in kapital. Geturi se je kakor hrček, ki je ■M;vottkoT*ftlqB». >y*im fom\, da bi iilrvriatii, to; bogato znanje. Marsikaj je zvedel od Maunene, toda poglavitna je bila trdna vera v zmago. Sleherna skupina bojevnikov iz odreda Kibe Maunene je sama skrbela za hrano in nabav^ orožja. Druge oskrbe niso poznali. Tudi Geturijev odred je vodil samostojno življenje. Geturi je razporedil svoje partizane na pobočju planine Aber-der, poraščene zneprehodnimi tropskimi pragozdovi. Želeni g »zdnl velikani so dvigovali veje k soncu in jih stegovali nad g sčavo. Nižja drevesa so se vzpenjala k prostosti, proli svetlobi. Tik nad zemljo je raslo grmovje in nizka drevesa. Ovijalkc Sb z velikanskimi hjanami objemale debla in veje. Z druge strani je bambusov nasad skrival dostop k taborišču. Gosta zelena bambusova stebla so stala drugo zraven drugega Ig zapirala pot svetlobi. Le ljudje, ki so poznali gozd, so se znali prebiti skozi ozek labirint temnih zelenih prehodov -- včasih po vseh štirih, včasih po trebuhu. Stražarji so slišali sovražnika na razdaljo pol milje: suho listje, ki se je nakopičile v mnogih letih, je šu-šteto in zvonilo kakor kos jekla. Za taboriščem, vse do vrha kamnitih gora, se je vzpenjal gozd. čim bJlj se je bližal vrhu, tem redkejši je postajal. Ovijalkc so izginjale, prikazale so se bukve. Sc višje so rasle posebne jelke. Tam je bilo tiho in hladno. l Kolibe so postavili na ravnici, kjer so posekali grmovje. Obdajate jih je gosto zeleno grmovje, človek, ki ni vedel, kje je taborišče, bi ga le stežka našel. V bližini taborišča, v goščavi, so bili nastanjeni drugi odredi — manjši in skoraj neoboroženi. Dotlej jih ni nihče združil. Tudi v teh odredih so ljudje sami iskali hran*, in orožje. Včasih so odhajali v ravnino in se niso več vrnili: vojaki ali beli naseljenci so jih popolnoma uničili. Geturi je stopil iz k