Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., Se se tiska lkrat,
12 ,, D ,, ,• 2 „
15 „	1, II	II
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokop Isl
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medij a-tovi hiši, IX. nadstropji.
Politični lisi za slovenski nnl
Po poŠti prejeman velja
Za celo leto . . 10 gl. Za polleta . . 5 „ Za četrt leta . 2 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 Za pol leta . . 4 „ 20 Za eetrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljan* velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Talmud pa judje.
Preiskava zarad umora krščauske deklice Eitere Solymosey v Tisza Eszlaru se vrši na dalje, pa brez posebnega vspeha. Truplo umorjenega dekleta še niso našli in zaprti judje trdovratno ta;č. GoapodBka si na vso moč prizadeva reči priti na sled in judom ni dovolila, da bi se vjetnikom pošiljala „košer' (to je po judovski veri kot čista dovoljena) brana na državne stroške, da bi se pri prenašanji jedi ne prenašale tudi novice pa naznanila med jetniki in vnanjim svetom.
Da je slut opravičen, da je bila deklica umorjena iz verskih vzrokov za pripravo judovskih opresnih kruhov, smo nedavno v ,,Slovencu" že povedali. V dunajskem listu ,,Va-terland" št. 187 najdemo za to nov dokaz, ki ga hočemo ob kratkem omeniti. L. 1840 je bil v Damasku zginil kapucin p. Tomaž, jako priljubljen in sploh spoštovan mož, ki se je pečal z zdravilstvom in vsled tega vžival splošnje zaupanje. Njegov služabnik Ibrahim Amara ga je šel zvečer iskat, ker ga celi dan ni bilo domu, pa tudi Ibrahim se ni več povrnil. Začeli so toraj sumniti, da so ju morda umorili judje, in Šerif-paša si je na vso moč prizadeval, da bi našli zginulega patra, ali pa zasledili njegove morilce. Preiskovali so vse sumljive hiše v judovskem predmestji, pa niso nič našli, pač pa sta dva grška kristjana povedala, da sta zvečer pred eolnčnim zahodom srečala v judovskem predmestji patrovega služabnika, ki sta ga vpra-šula, kem gre. Rekel je njima, da gre svojega gospoda iskat, ki je šel v to predmestje,
pa se ni več povrnil. Štrif-paša je bil vsled tega še bolj potrjen v Blutu, da so judje umorili patra Tomaža, in ker so nekoliko dni pozneje na vratih nekega brivca našli nabit nek oklic, kakoršnih je kapucin imel nekoliko pri sebi tistega dne, ko je zg nil, sodili bo, da utegne brivec o patru Tomažu kaj vedit', ter so ga prijeli. Iz prva je sicer trdovratno tajil, a ko so ga dobro s palicami namazali, obstal je vse in povedal, da so kapuc;na in njegovega služabnika v hiši nekega bogatega juda Davida Hararija umorili. Natančno je opisal vbo okoliščine in povedal tudi imena svojih sokrivcev, ki so jih vsled te izpovedi prijeli in zaprli. Pa tudi oni so trdovratno tajili, samo služabnik Davidov se je vdal iu vse ravno tako po-pieal, kakor zaprti brivec. Pozneje sta tudi še dva druga obstala hudodelstvo in pravila, da so kapucina Tomaža v hišo Davida Hararija zvabiii, češ, da bo nekemu otroku stavil kozč, ga tam prijeli, zvezali in zaklali. Kri njegovo so vjeli v skledo, potem pa jo zlili v steklenico in dali višjemu rabinerju, ki je želel kri kakega kristjana za opresne kruhe dobiti, knr mu je bila že vsa pošla. David Ilarari mu je bil obljubil tako kri pretkrbet'", ako bi ga tudi stalo 100 mošenj denarjev (12500 frankov). Povedali so tudi pri sodniji, da to kri rabijo za opresne kruhe, da pa je to skrivnost, za ktero vedo samo veliki rabinerji. Glavo umorjenega patra so v možnarjih stolkli, telo raz-Bekali in vrgli v mestni kanal, kjer je Budnija te ostanke zares našla in po kapici, ktero je kapucin Tomaž vedno nosil, spoznala, da so to zares ostanki umorjenega patra. Izid sod-oljske preiskave bil je ta, da so bili štirje, ki
so se bili vdali, pomiloščeni, drugi pa, ki bo tajili, k smrti obsojeni. Ker so bili pa bogati, potegnili so Be judje v Evropi za nje in MozeB Montefiori pa znani francoski judovBki odvetnik Cremieux, sta šla nalašč v Aleksandrijo na-mestnega kralja Mehmeda Alija prosit, da bi pravdo ustavil. Mehmed Ali je bil poseben prijatelj judov, ter je zare3 zaukazal, da se imajo vsi zarad umora patra Tomaža zaprti judje nemudoma izpustiti, pobegli pa se smejo zopet povrniti na svoj dom. Tako je bilo omenjene pravde konec; judje so zasluženi kazni sicer odšli, pa bilo je vendar le dokazano, da judje pri svojih velikonočnih obredih rabijo kri kristjanov.
Tega pa judje ne delajo po ukazih Mojzesove postave, ki vživanje krvi marveč prepoveduje, ampak po naukih talmudovih. Talmud je zbirka raznih izročil farizejskih, ter je za ,ude vir ne samo verskega, ampak tudi državljanskega prava. Prva dela ,,Mišna" in , Ge-mara" sta bila Bostavljena v tretjem stoletji po Kristusu. V petem stoletji se je njima pridejala še zbirka babilonskih rabinarjev, ki se imenuje babilonski talmud, je veliko popolnejši in ima tudi dodatke „t03&fot" ter pri judib toliko velja, kakor sv. pismo. V 12. stoletji je Mojzes Majmon napravil po3netek talmuia in izpustivši razne pripovedke sprejel samo postave za jude veljavne. Pred par leti izdal je prof. dr. August Rohling v Pragu knjigo 1,Talmudjude", da čitatelji vaaj nekoliko zvedo, kako goropadne reči uči in priporoča judovski talmud. V njem stojč ti le nauki: „Kakor človek presega žival, tako presegajo judje vse narode sveta". Zato pač ni čudo, da
Kaj se je zgodilo s samostani pred sto leti? i.
Ko sem prvikrat hodil med zapuščenimi zidovji mekinskegu*) samostaiia ogledovaje že precej zamazane podobe na stenah, temne sobe s preperelim podom in črnimi vrati, obšla me je nekaka žalost in groza. Mislil sem si: kdo je le Btanoval v teh luknjah, kdo je sozidal to velikansko poslopje, in od kdaj je v tako zapuščenem stanu? Vprašam toraj na bližnji njivi delajočega ratarja, če ve on kaj o tem. „To je bil nunski samostan, moj oče bo še ondi služili za volarja in kaj dobro se jim je godilo". Ali je pa že dolgo od tega", mu rečem na to. „Precsj dolgo je že, kar so odpeljali v Vtleaovo zadnji nuni. ki so jih bili spodili; saj bili so takrat SO let stari, zdaj so pa že čez 50 v grobu". Več mi mož ni vedel povedati. Pa to malo je zadostovalo, da se je v meni vnela želja, vedno več zvedeti o mekinskih nunah in o drugih takrat prognanih redovnikih. Kjer sem le mogel, spraševal sem stare ljudi ali brskal po knjigah, da vstrežem
*) Mekinc so vas pri Kamniku.
{svoji vedoželjnosti. če je, dragi bralec tudi s teboj tako, ne vem; vendar ti upam vstreči, če ti povem, kako je bil toliko samostanom tudi pri nas na Kranjskem odvzet prvotni in pravi namen. Pokazati hočem, kako Be je zgodilo, da so zdaj tam vojaščnice, kjer bo Be nekdaj glasile molitve pobožnih menihov, in tam razvaline, kjer bo je toliko nježmh devic posvečevalo Bogu. Za to premišljevanje je pa ravno zdaj čas, ker je letos Bto let od tega, kar so brezbožne roke pograbile premoženje toliko samostanov in pregnale na tisoče menihov in nun. Da se pa napad bolje spozna, poglejmo 1. kteri so bili vzroki in priprave. 2. kako so pregnali redovnike in kaj se je zgodilo s premoženjem in 3. kteri so bili nasledki.
Pravi vzrok, da bo pred sto leti toliko samostanov odpravili, ja največe sovraštvo do vsega božjega in brezmerua lakomnost. Že bac h 50 let pred cesarjem Jožefom II. razširjalo se je brezverstvo posebno po Francoskem, kjer je nastalo veliko skrivnih družb, da so v njih obrekovali papeža, jezuite in druge redovnike. V kratkem se je pritepel ta brezverci duh na Nemško, posebno v više
kroge in nemški škofje so tako daleč zašli, da so očituo napadali paptža in mu odrekali sajvišo oblast. Ker je pa bila Avstrija takrat z Nemčijo po vladarji združena je naravno, da se tudi ta ni ubranila tem novotarijam. Že za Marije Terezije je bila večina viših vrttdnikev prostozidarska in sam ceaarični mož je bil ud Bkrivne družbe. Ali vedeli so o veliki pobožuosti cesaričini in zato si niso upali očitno napadati cerkvenih naprav, zato so jih pa na skrivnem toliko bolj. Govorili so, da so samostani le cerkvena spakarije, ki je državi večkrat v napotje; v njih se ne goji pravi nauk Kristov, menihi lenobo pasejo, pa nič ne store za ljudstvo. Treba jih je toraj prognati. To so lagali oni, ki natančneje samostanov še poznali niso, ali pa, če so jih poznali, jih le iz sovraštva in zavisti obrekovali. Res da, samostani niso v cerkvi neogibno potrebni, pa so prav koristni in nikakor ljudstvu v škodo, nego v največo korist. Tudi mi radi pripoz-uamo, da ni vsak ud živel tako, kakor so mu velevale postave, pa za to ne obsojamo vsega reda, ker vemo, da je to le oseben pregrešek. Vsaka še tako popolna stvar ima vselej tudi nepopolnosti, ker na svetu ni nič popolnega.
hočejo povsod imeti prvo besedo in čez vse gospodovati. ,,Hiše kristjanov, so bival 6ča žival". „Judu je dovoljeno kristjanu delati krivico, ker je pisano: Svojemu bližnjemu ue delaj krivice, ne pa, da kristjanu ne delaj krivice". (Sanhadrin). ,,Delavca, ki je izmed tvojih bratov, ne zatiraj, drugi pa so izvzeti. Kristjana (goi) smeš goljufati in oderuške obresti od njega zahtevati; ako pa svojemu bližnjemu (t. j. judu) kaj prodaš, ali od njega kaj kupiš, nikar ne goljufij svojega brala. Bog nam je zapovedal, od kristjana zahtevati oderuške obresti, in mu še le tedaj posoditi, ako jih hoče plačevati, da mu torai ne skažemo nobene pomoči, ampak mu priza-denemo še škodo celo pri reči, b ktero nam koristi, Izraelcu pa tega ne smemo storiti". „Prepovedano je kristjanu posoditi brez oderuških obresti, z oderuškimi obresti pa je dovoljeno, (Mojzes Bar Majmon). Kaši modrijani so Hpoznali resnico, ko so Izraelcem dovolili od kristjanov jemati oderuške obresti". Zdaj toraj vemo, zakaj judje tako oderuške obresti zahtevajo in pri kupčiji človeka opeharijo, ako le morejo. Judovski učenjaki so profesorja Rohlinga zarad te knjige silno hudo napadali, in dr. M. La-zarus mu je očital, „da je greh tako knjigo pisati, ki ni rojena iz duha Kristusovega, pa tudi ne iz duha resničnosti". Prof. Rohling je vsled tega razpisal darilo 3000 mark, (1800 gld.), ako bi mu kdo dokazal, da je kteri od njega navedeni izrek napačen. Pa dasi judje za denar vse store, si tega darila doslej še nihče ni pridobil. Lshko bi tej zbirki še veliko takih in enakih izrekov pridejali, pa že ti zadostujejo. Kdor hoče toraj jude in njih početje poznati, ne sme prezirati nj;hovega talmuda. Ako bi bili prejšnji naši državn ki poznali to zbirko judovskih pravil, bi judje nikdar ne bili dospeli do moči, ki jo zdaj imajo. Pa judje so znali njih pozornost obračati na druge reči; natolcevali to katoliško cerkev in njene zakone, češ, da so državi škodljivi, da jim je treba zarad državnih korist odvzeti veljavo, itd. Dosegli so, kar bo hotli; v raznih državah so se sklenile postave, ki vsestransko zavirajo prosto gibanje katoliške cerkve, ne državi, ampak judom na korist. Prav bi toraj bilo in silno potrebno, da b; naši sedanji državniki svojo pozornost obrnili
na judovski talmud in temeljito preiskovali, j e li mogoče take nauke strinjati z vredjenim socijaluim življenjem iu s pravo državno koristjo.
Politični pregled.
V Ljubljani 19. julija.
Avstrijski: dežele.
Nemška ljudska stranka je
grdo propadla pri shodu, ki so ga bili Fisch-hof, Newald, "VValterskirchen, K roti awetter in drugi 16 t. m. napravili na Dunaju. Fischhof* in Waitrskirchena so sicer m:rno poslušali, ko je pa jel govoriti vrednik „Deutsche Zeitunge" dr. Fnedjung, navstal je tak šunder in ropot, da je moral predsedn k dr, Ne\Vild zborovanje skleniti, vladni komisar pa zbranim zaukazati, naj se razidejo. Ali bodo pač omenjeni možje spoznali, da se z nemško liberalno (ali prav za prav judovsko) stranko nu da nič opraviti, in da ji je treba odločno hrbet obrniti ali pa zobe pokazati ?
Iz Tedinj (Šlezija) se poroča, da bodo na učiteljišči v nekaterih predmetih podučevali v poljskem jeziku, tako počasi tudi tam prodira jednakopravnost.
Iz Štajarskcga (lcžel. zbora.
17. seja 7. julija. C. k. namestnik odgovarja na interpelacijo dr. Rideja zastran nemškega „Schulvereiua", ter bere najprej potrjena pravila tega društva rekši, da društvo meje svojega delokroga naŠtajarskem ni prestopilo, zato vladi dosihmal ni bilo treba vmes segati, ako bi pa društvo prestopilo Bvoj delokrog, potem ga hoče vlada zavrniti v odločene meje.
Razrešijo Be potom peticije. Peticija kmečke dražbe v Spielfeldu zastran prenaredbe vin-carskega reda se izroči deželnemu odboru, da jo pregleda in o nji poroča v prihodnji seji. Pri petieji za varstvo zoper klateže deželni poglavar govori dalj časa ter pravi, da bo pritožbe opravičene, in zagotavlja, da bode vlada vse storila, da mtreže opravičenim željam.
Prošnje več Spodnje-štajarskih Bosesk po toči poškodovanih se izroče deželnemu odboru. Društvu za podporo ljudem, ki pridejo na bo-beo, dobi 100 gl.; prav toliko Graške grevne izbe, Deželskemu učeniku telovadbe se všteje več Blužbenih dosihmal ne vštevnih let. O prošnji nemškega „Schulvereina" za pospeše-
vanje in podporo, poroča Ebmer, rekši, da ja naŠtajarskem 794.841 Nemcev in 388 419 Slovencev; društvo se poganja za vljudnost in omiko iia korist slovenskemu ljudstvu, in na-svetuje, naj zbor izreče, „da je delovanje društva za nemško omiko in za pouk blagroncsno, naj bi ga toraj ljudstvo povsod podpiralo1' (cf. 16. sejo)
Heilsberg obrača se proti g. Radeju in mu očita besede, katere je rabil pri utemelje-vaaje svoje interpelacije. (Posl. Radej je namreč rekel, da , Scbulverein" občine zapeljuje in učitelje kvari (korumpira.) Govornik tedaj pravi, da je to laž in obrekovanje. Oglasi se predsednik, ter pravi, s takimi besedami se nimajo napadati udje zbornice. Dominkuš pravi, vsak narod mora varovati svojo narodnost, ker pa , Schulvereiu" deluje zoper slovensko narodnost, se njegovo delovanje ne more imenovati blagronoeno. Oa bere besede nemške narodnega moža, ki pravi: V tujem jeziku se ljudstvo poučuje, a ne izobražuje; ljudstvo postane pritlikavo, iz pritlikovcev pa ni krepke države/' To je naše vodilo, poganjamo se za obstanek narodnosti, za ljudsko šolo. Slovenci nimajo sredn h šol, niti stolice na VBeučelišči. Kje je potem nevarnosfza poslovenjenje spodnje Štajerske! Ni tedaj opravičeno, ako se deželni zbor posvetuje, kaj hoče izreči o delavnosti zasebnega zavoda.
Herman pravi, da valovi narodnosti visoko plujejo, in praktično bi bilo , ko bi ae po vsi deželi poučevalo v slovenskem jezika. Gorvornik je za to, da se zbrišejo besede o koristnem in blagronoBnem delovanji nemškega „Schulvereina."
Rechbauer pravi: državni jezik mora biti nemški, Nemci so državo osnovali in jo hočejo tudi vzdržati. Kdor dela zoper Nemce, dela zoper državo.
Barnfeind (nemški konservativec) predlaga konec obravnave , ki se pa ue sprejme (niso namreč še vsi nemški poslanci razlili svojega žolča.)
Schmiederer pravi, da se bodo Nemci varovali proplavljenja po Slovenc;b. Falk govori za naBvet. Žilgar zavrača trditev Rech-bauerjevo, da Slovenci nimajo literature in govori b pedagogičnega stališča zoper nasvef. Herman pravi: Današnja debata kaže, da drug drugega ne bomo prepričali. Dalje ko
ki je bil najstarši na Kranjskem. Vstanovil ga je patrijarh Peregrin 1. 1135. Marsiktera nevihta mu je že pretila, napadali so ga divji Turki, a vbranil se je ukljub vsem stiskam čez 600 let. Kar niso dosegli divjak', to so dognali olikanci pred Bto leti. Leta 1786 padli Bte še dve trdnjavi prave vere, kapucinska samostana v Kranji in v Novem mestu. Za izvrševalce omenjenega ukaza bili so izbrani naj besnejši sovražniki redovništva. Oni, ki jim je bila vedno na jeziku olika, prostozidarsko, čista vera Kristova, so tu dovolj pokazali, kako daleč so bili od prave olike, posebno pa od prave vere. Kakor ljute hijene divjali so po samostanih. Niso jih ganile solze in prošnje sivih starčkov, ne jok in stok nježnih devic. Na vse to so Be le zan'čljivo posmehovati. Brezobzirnost je bila povsod velika in prognali so redovnike povsod tako, kakor je bilo zapovedano. Navesti hočem le, kako se je godilo v Mekinah.
Zjutraj ob devetih je pr.lomastil roj vrad-nikov v samostan, ne zmčaivši se, da ni moškim dovoljeno Btopiti čez prag. Poklicali so opa-tiujo in vse nune in jim naznanili, da si morajo v 6 mescih drugod strehe poiskati. Pri
če bo se pa godile take reči že pod pobožno cesarico, kako je še le bilo po njeni Bmrti, ker je bil njen sin in naslednik Jožef
II. sam prostozidarjem zelo prijazen, zato pa protiven papežu in samostanom. Podeljevale so se vplivne službe zagrizenim Bovražmkom svete vere, pri izvolitvi škofov se je pa malo gledalo na zmožnost, temuč oni je postal škof, kdor je bil ud skrivne družbe ali saj nasprotnik redovništvu, zraven pa popolnoma vdan cesarju. Tako je bilo leta 1780, ko je Jožef postal sa-movladar, že vse pripravljeno za napad, ker trobili so vradniki in vsi škofje razun štirih v protivnikov rog.
Napadanja, ki so bila do zdaj saj nekoliko prikrita, poBtala bo očitna. Norčevali so se iz svetega rešnjega Telesa, molitev rožnega venca in petje Marijnih pesem bilo je državi nevarno in procesije so bile prepovedane. V napadanji so Be Bkušali čevljarji, kuharice in — škofje. Zgodilo se je, da Bta na Dunaji čevljar in kuharica pisala o strogo verskih rečeh, tadanji ljubljanski škofje pa izdal pastirski list, v kterem govori zoper Bamostane, procesije, bratovščine in hvali nespodobno ravnanje s svetim očetom.
Ni čuda toraj, da je sklenil cesar, ki je bil b tako umazanim pisanjem v svojih mislih gledč cerkvenih naprav le še bolj potrjen vsekati samostanom smrtno rano. 12. januarja 1782, toraj pred sto leti, izdal je povelje, naj se vsi samoBtani Kartuzijanov, Eremitov, Karmelitov, Frančiškanov iu Klari§aric zapro. Temu so nasledovali še drugi. Ali mislite, da je bilo td nepričakovano? Kaj še. Saj se je že iz VBeh prejšnih cesarjevih naredb videlo, kaj namerava. Prepovedalo se je namreč VBem Bamostanom dopisavati v Rim do papeža ; zapovedalo, naj se popišejo vsa posestva in grozilo opatom s kaznijo, ča še kterega novinca sprejmo. Ca se je pa napad tudi pričakoval, vendar je obšla groza VBe, ko se je zvedel oni ukaz. Posebno močno je zadel našo domovino. Izmed 15 samostanov, ki so bili leta 1780 na Kranjskem, bilo je v štirih letih enajst zatrtih. Že 1. 1782 bili so pregnani Kartuzijani iz Bistre pri Borovn ci, Klarice iz Ljubljane, iz Loke, iz Mekina pri Kamniku in Dominikanke iz Velesovega nad Kranjem, čez dve leti so prišli na vrsto bosi in obuti Avguština v Ljubljani, Ciatercijenzi v Kostanjevici in samostan ravno tega reda v Zatičini,
govorimo, bolj gremo vsaksebi. Današnja obravnava ga je potrdila v prepričanji, da moramo v čislu imeti take naprave, ki zagotavljajo narodnost, namreč kurije v deželnem zboru in posebno deželno vlado za Spodnje Štajersko. Posl. Wurmbrand govori, kakor Rechbauer, in pravi da nekateri vodje stvar pretiravajo, da se odlikujejo in Bvojo VfžooBt dokazujejo, dr. Radej je Nemce razdražil, in tega ne morejo trpeti. (Hudobno slovensko jagnje ti, ki mirom volkovom vodo kališ!)
Poslanec Šuc v daljšem govoru opravičuje postopanje Slovencev, glej prvi članek zadnjega ,,Slovenca".
Za dr. Šucem se oglasi Sprung in govori zoper Hermana, Šuca in Žolgarja. Ko je še govoril poročevalec, pride stvar na glasovanje. Stavil se je predlog, da se nasvet loči na dvoje, to je, prvi del govori za to, da naj se „Schulvereinu<' ne da nič, drugi pa naj se pobrali, a predsednik ni tega storil. Nasvet v svoji celoskupnosti je dobil večino. Vsled tega pa izjavi Karlon, da bi bil on in njegovi tovariši glasovali za prvi del na-Bveta (da Be ne da nič).
Peticije, ki so bile še na dnevnem redu se izroče deželnemu odboru za izvršenje po nasvetu odBekov.
Poslanec Žolgar se poteguje za to, naj ee da zasebni dekliški šoli v okolici Celjski podpore 300gld. Posl. Nekerman je zoper. Odbije Be. (V tej šoli uče šolske sestre, čemu te podpirati ?!)
Prvomestnik fiaančnega odbora dr. Neu pauer predlaga resolucijo, naj Be vlada naprosi, da pri tožbah zarad zemljiškega davka gleda na to, kaka je prava razmera pri vcenitvi zemljišč pri posameznih deželah.
Cesarski namestnik to obljubi, in pravi, da si bode prizadeval s pota spraviti nasprotje, Bko bi se kje prikazalo.
Predsednik: Deželni odbor se bode pri zadeval, izvršiti to, kar mu je naložil deželni zbor, a vendar pravi, da mu bode bržkone težko shajati b 35%, ki bo mu privoljenj. Četrta seja pete dobe zborovanja je s tem končana. Zbor zakliče trikrat slava Njih Veličanstvu in seja je s tem Bklenjens.
Vnanje države.
Narodna svečanost na spomin začetka ljudovlade jtj v Parizu svečano izpala, vreme je bilo krasno. Povsod je vladal red. Vendar brez nesreče tudi ni bilo. Razpočil se
je balon 700 metrov visoko v zraku, a ogrinjalo je veter napihoval, da je počasi padalo in zrakoplavci sta se rešila. Tudi po deželi so praznik navdušeno praznovali (zakaj neki ne, saj je vlada republikanska in kar vlada želi, se rado aijajno izvrši.)
Iz Aleksandrije naznanja „Reuter's Office" 17. julija ob 11. dopoludue: Admiral Seymour je razglasil, da hoče z dovoljenjem egiptovske vlade mir napraviti. — Po-žigalce bode pustil postreliti, pohajkovalce zapreti in nihče ne sme mesta zapustiti po Bolčnem zahodu. Preko Pariza se javlja, da je Arabi-paša zapovedal ljudsko ustajo. Vojna naj se zbere okoli Kahire.
Nemški konsul je zbežal iz Kahire 15. t. m., z njim je šlo 300 nemških in avstriških podložnikov. Pripeljali so se po železnici v Ismailo, od tod pojdejo po Sueškem kanalu v Port Said.
Iz Novega Jorha se poroča, da
so 14. t. m. zaprli dva brata, Plaherty, v grofiji Knery, ker ju imajo na Bumu, da sta bila pri umoru, v Dublinu v parku „Pkoaix". Doma sta pa ta dva iz Londona Ortario (Kanada). Svojo domovino sta zapustila boje 12. t. m.
Izvirni dopisi.
Škofja loka, 16. julija. Je že tako! če koga hvalim, mu ni všeč ; če se iz koga nedolžno ponorčujem, se mu zamerim; če v BOBtavku kako beBedo trikrat ponovim, ne znam pisati; bi ga moral vsaj desetkrat prej prebrati da bi tako groznih napak ne narejal. Nore je, kdor se s petjem vkvarja, je rekel, če se ne motim, nas pesnik; jest pa bi skoraj rekel, da nore je, kdor se z dopisovanjem vkvarja. V Kranji, v Kamniku itd. so ljudje bolj pa metni, ker tam se za Slovenčeve bralce leto in dan toliko novega zgodi, kakor — v Žabnici.
Od gnječe pri zadnji veselici, v čitalnic', od učiteljske konference in od narodnost', od ptujcev bi se dalo kaj povedati, pa raji molčim ker bojim se, da bi mi kdo očital, da nisem le otročji, ampak da sem s svojimi neslanostmi clo Spectabilis II. postal. To bi mi vendar ne bilo ljubo. Zato prav objektivno poročam, da nas je danes družba rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane obiskala, v kapucinski cerkvi pobožno molila in pri Balantu pošteno Be razveseljevala. Njih petje pri sv. maši in na vrtu je jako dopadlo in vsa obnaša pomočnikov
teh besedah obledele so vse ko zid, naatal je jok in zdihovanje. Prosile so, naj se jih usmilijo. A namesto tolažbe čule so zančevanje: „Kaka neBpamet, da se jokate, cesar vam hoče dobro, oprostiti vas misli te temne ječe in iz vas storiti dobre državljanke in skrbne matere, čemu se toraj kremžite, zahvalite se ceBarju za dobroto". Opatinja mora izročiti ključe, potem pa b tovaršicami priseči, da ne bo nobena nič samostanskega prikrila in za se pridržala. SamoBtanBko je pa po njihovi misli vse, razun perila, ki ga je vsaka seboj prinesla. Če je ktera imela premoženje in ga samostanu zapustila, ga ne dobi nazaj. Pol leta Bmejo še skupaj ostati, ta čas naj Be pa odločijo, kam bodo šle in škofa naj prosijo, da jih odveže od samostanske obljube. Hrane nimajo več skupaj, nego vsaka dobi 30 soldov na dan. Onim, ki še niso storile obljube in pa nunam, ki zapuste deželo, obljubi ee 100 gld. za vselej, nune, ki stopijo v drug red, dobe vsako leto 300 gld. in zdaj za obleko £0 gld., ki pa gredo med Bvet 200 gld. vsako
leto in zdaj 100 gld. za oblekoj ako bo pa omožč ne dobe ničesar več. Ce bi bili to tudi plačevali, kar bo obljubili, bi še bila nekaka odškodnina. A bila je to le zvijača, da bi tem mirneje vresničili svoje namene. Ko se je vse nekoliko poleglo, so tudi plačo ustavili. Da, zgodilo Be je, da nunam še doBti obleke niso dali, ampak naložili so jih na pol oblečene ua pokrit voz in jih take peljali več dni daleč v drug samostan. Zadnji dve metanski nuni, že stari devici, bile Bte čez pol leta prisiljeni zapustiti priljubljeni kraj in v največi revščini si drugod strehe poiskati. Šle Bte v Velesovo, kjer bo tudi spodili nune, s pustili nekaj prav starih. Tudi tu jim niso dali miru, ker v kratkem so jih prognali. Zadnja metanska nuna izstopivša iz reda svete Klare je umrla v Loki kot uršul nka. Taka osoda je zadela mekinski samostan, ki je bil sozidan leta 1307 in kamor so kranjski ple-menitaži nad 400 let pošiljali Bvoje hčere.
(Konec pr;h)
je naj boljši vtis na prebivalstvo naredila. Bog živi pošteno rokodelstvo in vrla družbinska predstojnika! Subjektivno le opomnim, da bi bilo čas v Loki za rokodelske učence kaj storiti. Naj bi si mestni očetje Tržič v zgled vzeli in vsaj nedeljsko šolo za rokodelBke učence vpeljali. Marsikteri bi se tako spačenosti obvaroval; bi morebiti clo sramotno ponočno vpitje vsled veči omike potihnilo, (!) saj druzih pripomočkov policijski odBek — kakor je čutiti tako nima, da bi to grdo razvado odpravil. Merodajne krogo si pa upam vprašati, bi li ne bilo mogoče tudi v Loki tako koristno rokodelsko družbo ustanoviti? Saj je obrtnija pri nas tako živahna, in moralnost med pomočniki? Pač žalostno mora biti, če je nekdo rekel, da bi pri nas le družba za „šnops" velik vspeh imela. Kako zaslužljivo bi toraj bilo, če bi kdo te reči se podstopil, v kiub vsem težavam, ki se vsaki dobri napravi nasproti stavijo!
17. julija zjutraj po štirih smo precej hud potres čutili; isto tako tudi ob Va9. uri.
V Horjulu, 18. julija. (Potres.) Po dveh lep h in jako toplih dueh ostrašil nas je v pondeljek 17. dan t. m. koj zjutraj dve — tri minute pred polpeto uro hud potreB, kteri me je z odejo vred nekako vrgel iz postelje, in po grmenji in bobnenji tresoč se nekaj časa nisem vedel, jeli treščilo ali kaj. Za prvim sta po prestankih čutila se še drugi in tretji. — Sedem ali osem minut pred deveto pripovedujem g. župniku, prišiemu od podružnice, o Zagrebu, o Bedekoviču in Mihajloviču, kar zabobni in se potrese še hujše od prvega tako, da sva oba odskočila od mize, in da je farovž po sobah, vzlasti po veži dobil nektere razpokline. Tako so se prikazale tudi po drugih h šah, dva stropa sta se v vasi deloma celo poruš la. — Četrt na eno sva pri kOBilu, kar spet zadocf in Be malo potrese , in tako koj po četrti uri popoldne. Nekteri so šteli devet posebnih potresov tisti dan. Razun tega so slišali ob enajstih v noči; drugi dan 18. t. m. sem čul nekoliko pred štirimi, bolj močno koj po petih, in nekteri tudi po desetih dopoldne. Vzlasti po drugem potresu so otroci zavekali, ljudje prihiteli na cesto ali iz hiš na piano; po polji in po hišah bo mnogi videli, kako Be je VBe gugalo in majalo. Nebo je bilo z oblaki tu in tam prepreženo , vreme neprijetno, soparno. Sploh Be dozdeva, da so prihajali od zapada proti vzhodu. Horjulski dolini ostane 17. dan t. m., kedar so prejšnja leta navadno vezovali preljubljenega svojega duhovnega očeta g. Aleša, v prihodnje v posebnem spominu.
Dostavek vredništva: Skoraj iz vseh krajev Kranjske se poroča o tem potresu.
Iz Šentvid«, 18. julija. Potres je bil ponedeljek jutro v Šantvidu nad Ljubljano ob ya5. in ob 3/49.
Iz lBolt. Ilistrice, 17. julija. Danes ob Vs^. uri in 3/4 na 9 zjutraj je bil pri nas močan potres in je trajal vsakokrat kakih 3 sekund.
S Šciiturškc gore, 17. ju!. Danss zjutraj ob 9. po naši uri čutili smo tu na nnši gori kake 3 sekunde trajajoči močno zibajoči potres. Zrak miren, a silno soparen in dimen.
Domače novica.
V Ljubljani, 20. julija.
(Letno poročilo.) I. mestna Srazredna ljudska šola ust. 1861/2 je imela začetka leta 467, a konec leta 433 učencev v 5 šolskih sobah, med temi je za višji raired sposobnih 313, a
nesposobnih 116, tedaj nekaj več kakor tretjina. Pripravnica za obrtnijsko golo ustanovljena 3. maja 1877 je imela ob začetku leta 104 učence, med letom jih je vstopilo 42, a izstopilo 48 in na koncu leta jih je ostalo 97; vatopivših je tedaj 104 +42 — 146; kaj kažejo te Številke? Druzega nič, kakor da vse leto učenci izstopajo in vstopajo.... nekateri vstopijo lo za par mesecev, samo da dobe spričalo. — Učenikov je bilo 5 in učitelj verouka, ki je pa tudi učil krščanski nauk v II. mostni Soli.
II. mestna 5razredna lj. šola na Cojzovem grabnu v Krakovem, UBtan. 1. oktobra 1870 je imela v 9 šolskih izbah v začetku leta 673 in ob sklepu 625 učencev. Za višji razred sposobnih je bilo 414, nesposobnih 201, tedaj nekaj manj, kakor polovica. V pripravnico za obrt-nijsko šolo, ustav. 3. maja 1874, so jih je ob začetku leta vpisalo 121, vBtopilo jih je 34, a iz-itopilo 36, tako da jih je ostalo na koncu leta 119. Vseh skupaj jih je hodilo v šolo 121 + 34 = 155. Tudi tukaj tako gibanje kakor na I. mestni šol i. — Ta pripravnica je pač prava preglavica mestnim šolam, ustanovljena je namest bivše nedeljske šole, ki je nehala z novimi šolskimi postavami.
Imenuje se pripravnica za obrtnijsko šolo, pa zakaj? Vsak rokodelski učenec bi imel toliko izučen biti, da bi stopil v obrtnijsko šolo? Zakaj pa ni? Vsak ,,zakaja, ima svoj „zato." — Poglejmo pa rajo osobje take pripravnice. To je a) iz Ljubljane, ljubljanski dečki so to, ki bo hodili po več let v ljudsko šolo, a navadno rb malo naučili — zamorca umivati ali pa tacega dečka v šolo siliti, je Bkoraj jedno in isto delo, za nekaj pa vendar mora biti, tedaj naj postane rokodelski učenec, in ker ni še šole dovršil, naj hodi še v pripravnico, bolj nekaj, kakor nič, da bi lo redno hodili? No, da so med temi gadi tudi nekateri boljši vmes, razume se samo ob sebi, tukaj se govori le o večini; b) drugi bo prišli iz dežele v mcBto; ti so pa navadno boljši dečki, pri nekaterih rokodelcih potrebujejo uže bolje krepkih dečkov, in taki hodijo v šolo, — da bi se kaj naučili.
Kako pa je z vredbo. Pogled na učne knjige nam to razjasni. Na II. mestni šoli je v 1. razredu slov. nemški abecednik v 2. razredu jo II. nemška slovnica, a na I. mestni šoli je v 1. razredu slov.-nemški abedenik in v 2 razredu 4. Lesebuch fiir die Volksschulen, tedaj nemščina odločuje, v kak razred ima stopiti učenec. Na 1. m. š. jih je v 2. razredu G2, avl. razredu 84. Na II. m. šoli v 2. razredu 87, v 1. razredu G8 ; tedaj jih jo bilo na obeh m. šolah v 2. razredu 62 -j- 87 = 149, v 1. raz. 84 + 08 = 152, toraj je bilo takih, ki so se učili nemški brati 152, in takih, ki so že nemško brati znali in bi se imeli učiti še dalje 149. — Učenci prišedši iz mnogo-razrednih šol, bodi si iz Ljubljano ali drugod, znajo sicer nekoliko nemščine, a številjenja iu spisja znajo manj mimo tistih, ki »o hodili v ednorazrednice, kjer so ni podučevalo v nemščini. Iz tega jo tedaj očitno, kako napačno je sploh za ljudsko omiko, ako se prezgodaj sili z nemščino v ljudske šole, otroci ne zuajo potem najpotrebnejš h reči ne v sli venskem, So manj pa v nemškem jeziku, za podučevauje v nemškem šo niso bili dovolj pripravljeni, a slovenskega se niso učili.
Se bi bilo marsičesa omeniti o ti pripravnici, a danes omenim le to, da večerna šola na ti pripravnici, ob torkih in petkih, je bolj na kvur, kakor na korist mladini; polovica vpisanih tako ne prihaja k tem večernim
šolam, nekateri rokodelci, n. pr. peki ne utegnejo, več dečkov gre sicer iz doma, a v šolo jih ni, ti pa, ki pridejo vrativši se iz šole, razgrajajo, rogovilijo, da se meBtjani razgledujejo nad njimi.
(Slovenski obrazci za cerkvene račune) se dobivajo v R. Milica tiskarni v Ljubljani.
(SveSarska umetnost.) Te dni je imel svečar gosp. Orottlav Dolenec v glediščnih ulicah razstavljene velike, krasno izdelane in okinčano cerkvene svtče, pa dva lepa keliha in tri „albume" v podobi mašnih bukev, vse namenjeno za tržaško razstavo. Kdor je to res umetno izdelano biago iz samega voska videl, so mu je gotovo čudil. V Trstu bo pa brez dvoma našlo zasluženo pripoznanje.
(Masnikovo posvetovanje), ki bi se bilo imelo danes pričeti, so morali odložiti, ker ministerstvo bogočastja še ni rešilo prošnje, v kteri je škofijstvo za novoposveČence prosilo „titulum mensae."
Bazne reči.
—	Mil. škof dr. Jan. Glavina je odložil svoj prihod v Trst na 29. dan t. m. Slovesna inštalacija pa bo G. avgusta. Tako Be „Ediuosti" poroča iz duhovnih krogov.
—	Z zvonika v S t. Vidu je padel 17. t. mesca mlad delavec Matija Košir, iz Retij, fare Loškopotoške. Spustil se je po vrvi iz lin, da bi nekaj popravil solčno uro. Na mesto 5 vozlov naredil jo bil na vrvi samo tri, ter se ni mogel poprijemati, ko je hotel splezati nazaj. Prosil je v stolpu stoječega tovariša, naj mu podil roko, ter ga potegne v zvonik, pa preden mu je zamogel kdo priti na pomoč, zapustile so ga moči in je padel na tla ter obležal v nezavednosti. Dejali so ga v sveto olje, in nedolgo potem je umrl.
—	Županstvu v Višnji gori se je IG. t. m. odpovedal dosedanji župan Franc Vovk. Pri novih volitvah se narodnjaki nadejajo zmnge, ki jo jim V8i tudi prav iz Brca privočimo, ker bi bilo zares čudno, ko bi slovenska V šujagora imela nemčurskega župana.
—	V Savinji blizo Zidanega m o-b t a je 15. t. m. utonil kouduk'6r Lešnik iz SiskB, ko se je šel z nekim tovarišem v njo kopat.
—	Vabilo k veliki narodni veselici, ki jo priredi idrijska čitalnica v nedeljo v dan 23, julija 1882 na gospod J. Leskovicovi pristavi v prid .,Narodnega doma." Program: 1. »Naprej", Jenko, godb«. 2. »Slovan", J. Vašnk, moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4. ,,Overtura, Cavatina i due foscani", J. Verdi, godba. 5. „Tičica", F. Majer, čveterospev. G. „Venec narodnih pesmi", A. Salmič, godba. 7. , Judran-Bko morje", A. Ilajdrih, moški zbor. 8. »Vinska poskušnja", komičen prizor b petjem. 9. Tombola. 10. Ples. Združeni odhod iz Čitalnico ob V94. uri popoldan z zaBtavo in godbo. Za gospode vstopnina k plesu 50 kr. K obilni udeležbi najuljudneje vabi	Odbor.
—	Obešenega v gozdu so našli 17. t. m. pri Zidanem mostu davkarskega ud-junkta Jesenka iz Brežic, ki so ga že G tednov pogrešali. Truplo je bilo že razjedeno; pravijo, da ho mu je v glavi mešalo.
—	Ogenj so IG. t. m. otroci zanetili Podjamo, laro hrenovške ob '/a1 L uro dopolu-dne, ko so bili odra&eni večidel vsi v cerkvi. Pogorelo je G poslopij, kterih je bilo prav malo zavarovanih. Zmerom priporočamo : pazite na otroke, pa ljudje se vse premalo zmenijo za ta svarila.
—	Ogenj. Iz Motnika, 17. julija bo
nam piše: Danes so na Maloravni trije kmetijski gospodarji pogoreli; škode pravijo, je čez 2000 gld. Enemu je kar pri Badnem drevju škode čez 200 gld., ker jo bilo okoli poslopja nasajeno. Pravijo, da so otroci sami doma bili in ogenj zatros II.
—	RazBtova v Trstu. Savbe in priprave za razstavo so končane. V G mescih se jo tukaj izvršilo tako ogromno delo, da vsi zvedonci sodijo, da se kaj enakega v tako kratki dobi ui nikder še storilo. In to se mora priznati: deio je delulcem v čast. Razstavna poslopja niso le velikanska, temuč tudi primerna in krasna. Zdaj pa se vozi dan na dan \% vseh pokrajiu velike Avstrijo in Ogerske na stotine zabojev blaga za razstavo, in v pri-hodnih 14 dneh se vse vredi in vsaka Btvar na svoje mesto postavi. Oj, to bode še delal Odbor je v zadnjem času vse OBkrbel, da dohajajoči obiskovalci dobč dostojna incenasta-nišča. Razven prostorov v gostilnicah je na razpolago preko 1000 sob, katere so ponudili zasebniki. Cene so vsem trdno določeno, in poseben odsek bo stanišča nadzoroval, in tujce goljufije varoval. Za tramvaj, omnibuse in tiakarje je določil magistrat za čas razstave nov vožni red, in za zadnje tudi novo tarife; katerih Be bodo morali strogo držati. Vsak prestopek Be bo 08tr0 kaznoval. — Po najnovejši določbi pridejo iz Pulja ob razstavi tri velike vojne ladije.	. Edinost."
—	Predor čez Alpe? Francozje bo pripravljajo, da hočejo Alpe še kje predreti. Ceniš in St. Gotthard jim ne zadostujeta. Hočejo še kje v sredi med tema dvema napraviti predor, miBlijo na prelaz pri Simplonu. Predor bi tukaj ne bil tako drag , kakor St. Gotthardov, a globokeje pod zemljo bi mogel iti, bo;6 so pa prehude vročino v zemlji, uže pri St. Gotthnrdovem so delali pri 38" toplote, više pa baje človek ne prestane.
—	Strašna nesreča He jo zgodila na železnici Moskov-Kurski med postajami Černi-jevim in Podijevim. — 12. julija ju ves dan hudo lilo, vihar je podiral Btara drevesa, 1 uro po odhodu iz <3eruijevega se je prekucnilo 9 vagonov po razmočenem nasipu 14 metrov globoko. Tla so bila vbu premočena in vozovi so trešuili na zemljo s tako silo, do so je nad njimi zemlja zagrnila. Potniki, 239 jih jo bilo, so bili živi zakopani. Nepoškodovanih je samo 58 ljudi, — rešili so jih še 38, a ti so močno poškodovani in več jih je umrlo na cesti. — Mrtvih je bujo nad 140 oseb. Med njimi jo gene-ral-lajtuant Drentelen in njegov sin, stotnik pri životni straž'. V vozu prvega razreda jo bila deputacija vojaških častnikov, ki ješlaodSko-belejevegtt pogreba domov v Kursk, ti so vsi zgubljeni, čez poldrugo uro je prišel vlak na pomagaj. Prekucnjenih vozov je bilo pet druge vrste, a dva prve vrste. Veliki knez Nikolaje-vič, ki se jo hotel peljati s tem vlakom, jo ostal v Moskvi in tako bil rešen. Dosihmal so so tnko nesreče godile le po amerikaeskih in angleških železnicah, ker tnm neznanBko hitro vozijo, sedaj moramo pa kaj tacega slišati tudi iz Rusije, malo več previdnosti, iu nesreč bi ne bilo toliko.
—	L a d i j a v II o 1 a n d i j i »A d e r" bo je potopila, šla jo po vojake v bližnje mesto, še le, ko jo minol četrti dan, iu je mrlič naproti priplaval, šli ito jo iskat; z barko se jo potopilo 70 vrlih brodarjev.
TrUjvrnllčnr itannmr crnr 11). julija.
Papir«* rnuta 77 20 — flreberim rent* 7H — — Zlata renta i)f> 10 — )8601etn<> driavno poiojilo 181 25 Kr«<iitn« akai)« 826.— — London 120.— — Cen. kr. cekini 6.(17 —. 20-fr Mikov «-57.