POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De-1 lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namen e'delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 itev. 62 t Maribor, sobot«, dne 1. junij« 1940_»_Litojjy Govorice Pod tem naslovom piše švicarska »Volksstimme«: Politične govorice nastajajo iz bojazni, širokoustne bahavosti ali pa radi zavestnega cilja, izkoriščati bojazljivce in širokoustneže za nevarne podtalne namene. Tisti, ki je strahopeten, ne misli pravilno in cesto spremeni enostavne dogodke v grozne novice, ki jih ima v svoji zmedeni fantaziji za edino resnične. Širokoustnež je običajno človek, ki po svojem delu in družabnem položaju ne izpolnjuje svojih1 dolžnosti. Radi svoje manjvrednosti se pa dela izredno važnega in skuša prepričati druge, da je nekaj posebnega in da ima v mezincu vse politične skrivnosti. Tako dolgo šepeče, dokler ne najde nekoga, ki jemlje njegova izvajanja za res in zadovoljen je, da mu imponira. In šepetalec je postal poklicni raz-širjevalec najgorostasnejšib novic in posrečilo se mu je doseči, da so bojazljivci še bolj strahopetni in širokoust-neži .še predrznejši. Šepetalec je dosegel to, kar mu je zaukazal in plačal njegov gospodar — naš sovražnik --razburjenost in strahopetnost v narodu. Torej, pazi. komu je verjeti! Peta Kolona v akciji Vic rcavanje zaveznis kili Tel na e bali Rolcavsl* ega preliva Po predaji belgijskega kralja in belgijske vojske ni preostalo zaveznikom drugo, kot da vkrcajo vojsko na ladje in jo prepeljejo na Angleško Nepričakovana kapitulacija belgijske!Deloma si je olajšala umik tudi z armade v Flandriji, ki je na ukaz svo- no poplavo, ki jo je povzročila jega vrhovnega poveljnika kralja Leopolda III. položila orožje, je povzročila, da so prišle francoske in angleške čete, ki so se borile skupaj z Belgijci in držale ozemlje v skrajnem kotu severovzhodne Francije, odrezane od francoske armade na Sommi, v kritičen položaj. , umet-i način, da je odprla zatvornice na prc-na tal kopih ob flandrijski obali. Umik Francozov iz pokrajine Lille Francoska armada, ki je bila na črti j preko Rokavskega preliva, se bo vide-Arras—Lille—Roubaix, se umika proti j lo v par dneh. Iz španske državljanske vojne so prevzeli izraz »peta kolona«. Ta je tista vrsta prebivalstva, ki aktivno dela za razbijanje ozadja, za kapitulacijo dežele, za brzi uspeh sovražnika. Povsod se pojavlja, po vseh krajih. Delu je nepričakovano drzno. Računa z zmešnjavo. In zaradi tega je bolj nevarna kakor sovražnik, katerega število poznamo, katerega načrte pregledamo. ■l-i Ni zdravo, da se formiranje javnega mišljenja prepušča dopisnikom dnevnih ranjem iz letal listov in novinarskim agencijam, ki so 1 1 redoma v službi katerekoli propagande. Potrebno je, da odgovorni predstavniki političnih skupin vplivajo na formiranje javnega mišljenja. Brez tega ni onega, kar je najpotrebneje, ni čuta solidarnosti in zanesljivosti. Končno, prav majhno korist imamo od tega, da se v našem tisku ne razmotri-Vaio odkrito politična vprašanja. 1 • * ‘ *-•; ■ ; m Država zahteva danes koncentracijo vseh družabnih sil. To je imperativ dneva. Naj se vse meščanske stranke grupirajo okoli enega neposrednega programa, naj vstvarijo podlago, ki bo v stanu povezati vse pozitivne sile našega družabnega življenja! Skrajni čas je, da se izpremeni situacija, v kateri ima vsak akt vlade oporo samo v državni administraciji, vsake volitve pa se smatrajo kot nekaka vogalna opo-lokalnega šefa administracije. (St. 21 (»Radu. Nov.« z dne 24. majat. ra Belgijski parlament se sestane Belgijski kralj bo odstavljen V Franciji se bo dne 31. maja sestal belgijski parlament. Zatrjuje se, da bo parlament potrdil izjavo vlade, da sc bo Belgija borila nadalje na strani zaveznikov. Stavljen bo tudi prelog, da se proglasi pralja za odstavljenega. V koliko ie parlament po ustavi upravičen napraviti take sklepe, se bo šele videlo. Belgijska armada., ki bo zopet vzpostavljena v Franciji, bo štela kakšnih 300.000 mož. Ko pa se je belgijska armada, skupaj kakšnih 300.000 mož, vdala, so morali zavezniki ukazati svoji armadi, da se prične umikati proti morju na ladje in preko Rokavskega preliva v Anglijo. Vedelo se je takoj, da bo izvedba tega umika združena z velikanskimi žrtvami. Kajti bilo je jasno, da bodo Nemci, ki so proti obkoljeni zavezniški armadi v Flandriji in severovzhodni Franciji poslali okrog 40 divizij in menda pretežni del svojih motoriziranih odredov ter okrog 3000 letal, sledili umikajoči se vojski zaveznikov za petami in jo napadali z vsemi silami in vsem mogočim orožjem. Tisti deli zavezniške armade, ki so določeni, da krijejo umik glavne vojske proti morju, so obsojeni na pogin. Toda tudi vkrcavanje samo ni enostavna zadeva, ker ga Nemci gotovo uspešno ovirajo s topovi in bombardi-Zlasti se z letalskimi bombami lahko dosežejo katastrofalni učinki, ako zadene bomba v gnječo ljudi, ki čakajo na obali na vkrcanje, ali pa, ako pade na ladjo, na kateri so že vkrcane čete, četudi se morda ladja ne potopi. Zavezniki so se odločili za vkrcanje v pristanišču Dunkerque v severoza-padni Franciji. V to svrlio so morali na novo organizirati obrambo tega mesta na severovzhodu, kjer so poprej branile položaje belgijske čete. Z druge strani so morali preprečiti, da bi Nemci prišli od jugovzhoda v Calais in od tod ob morski obali do Dunkerqueja. Zato je bilo treba poslati precejšen del vojnih ladij v bližino obale, ki imajo nalogo, da z dalekonosnimi topovi ovirajo naglo prodiranje Nemcev za umikajočo se armado in razen tega so zapletene v boj cele jate zavezniških letal, ki bombardirajo napredujoče nemške vojaške kolone in ozadje. Nemci pa napadajo iz letal zavezniške tovorne in vojne ladje. Umik zavezniških čet na ladje in preko Rokavskega preliva v Anglijo, je vsekakor doslej eden izmed najbolj tragičnih dogodkov v sedanji vojni za zaveznike. Njihove izgube morajo biti velike. Nemški generalni štab je ocenil položaj zavezniških čet za tako brezupen1, da je po radiu pozval poveljstvo zavezniške vojske, da se preda. Toda na ta poziv ni prišel noben odgovor, pač pa tako francoski, kot tudi angleški vojaki nadaljujejo z odporom, ki zahteva naravnost hadčloveške sile in junaštvo, ; ^ Na umiku zavezniška vojska uničuje sproti ves materijal, v kolikor ga ne more vzeti s seboj. Razen tega pa tudi vse industrijske naprave in podobno. severozapadu. Ta armada je vzdrževala na severozapadu zvezo preko Ypres—Cassel, ki loči kotlino Lilleja od pokrajine Dun-.kerqueja, z angleško armado. Nemci poročajo, da se jim je posrečilo presekati na črti Poperinghe—Cassel zvezo med francosko armado, ki se umika iz kotline pri Lille proti Dun-kerqueju in angleško vojsko, ki brani pokrajino Dunkerque in ščiti umik vojske na ladje. Njihova poročila trdijo, da so vjeli pri Casselu francoskega generala Priauta z njegovim štabom. Pri-aut je bil glavni poveljnik francoske armade v pokrajini Lille. V koliko se bo sedaj francoski armadi iz pokrajine Lille posrečilo prebiti se skozi nemške črte Ypres—Čas sel, se bo šele videlo. V bojih na severnem bojišču je bilo poleg belgijske armade angažiranih okrog .300.000 mož francoske in angleške armade. Koliko od teh vojakov je med tem padlo, je težko presoditi. Vsekakor pa so zgube, ki jih utrpijo zavezniki in Nemci v teh zaključnih bojih v* Flandriji ogromne, tako na ljudeh, kot tudi na materijalu. Ti boji so boji do izčrpanja in uničenja. Iz Anglije poročajo ameriške agencije, da že par dni prihajajo transporti angleške in francoske vojske na transportnih ladjah preko Rokavskega pre-'ve črte in do švicarske liva. Koliko armade bo mogoče rešiti s topovi Nemci o svoji zmagi Nemška poročila govore o veliki zmagi, ki jo je dosegla nemška armada v Flandriji. V teh poročilih se na-glaša, da francoski in angleški vojaki beže v neredu proti obali. Nemški bombniki so razstrelili pristaniške naprave v Dunkerqueju in potopili kakšnih 30 do 60 tovornih ladij v Rokav-skem prelivu, ki so čakale na prevoz oz. prevažale zavezniško vojsko. Kakšne so nemške izgube? Poročila zaveznikov povdarjajo, da so izgube zaveznikov velike, toda nič manjše niso nemške. Po teh poročilih so zavezniki uničili doslej 40 odstotkov tankov, oklopnih avtomobilov in >sla-lega motoriziranega parka nemške armade. Skupno izgubo nemških letal, brez onih pa Norveškem, cenijo na 2100 in na 5000 letalcev. Izgube zaveznikov na motoriziranih enotah in v zraku so 3 do 4 krat manjše, od nemških, V boju v Flandriji je bilo dne 29. maja sestreljenih 70 nemških letal. Boji ob Sommi in Aisni Francoska vojska je zavzela poslednje mostišče, ki so ga imeli Nemci na levem bregu Somme. Ob reki Aisni pa je bil zavrnjen napad ene cele nemške divizije. Od Montmedyja, vzdolž Maginoto- meje streljajo Zavzetje Narvika po zaveznikih Severna Norveška v rokah Norvežanov in zaveznikov Operacije v narviškem fjordu so bile zaključene v torek, dne 28. maja popoldne z zavzetjem mesta Narvika, ki so ga dotlej branile nemške čete, ki so se tamkaj utrdile , . -■ ^ Med tem so Nemcii tem svojim četam dovažali ojačenja po zraku in se trudili, da bi jim prišli na pomoč tudi po kopnem iz srednje Norveške. Operacije proti Narviku so bile silno težavne zbog neugodnega letnega ča-i Švedske, sa, dočim so imeli Nemci to prednost,* da so držali te pozicije zasedene in trdno v svojih rokah. - Sedaj so Norvežani in zavezniki na pohodu proti švedski meji, kamor vodi železnica, po kateri beže preostanki nemške narviške ekspedicijske armade. Narvik bo važen za zaveznike, ker bodo v doglednem času zopet mogli pričeti s prevažanjem železne rude iz Zakaj je belgijski kralj kapituliral? Še vedno ugiba svetovno časopisje o vzrokih kraljeve kapitulacije. Italijansko časorisje zagovarja kapitulacijo kralja, prav tako seveda tudi nemško. Časopisje Francije in Anglije napada kralja in razkriva, da se je kralj že od vsega početka obnašal tako, da je bilo njegovo zadržanje napram zaveznikom dvomljivo. Ko je Nemčija vpadla v Belgijo, je kralj sicer pozval zaveznike na pomoč, ni pa odredil splošne mobilizacije, prav tako tudi ni hotel podrediti svoje vojske glavnemu zarovedništvu zavezniške vojske. Trdi se, da je bila kralju od Nemcev ponudena krona Belgije in Nizozemske pod nemškim protektoratom. Vse, kar se piše o tej zadevi, se lahko čita v listih, ki prihajajo k nam M tujine. ’ ’ « >ii| I i A*tl Iznajditelj toniilma umrl. V starosti 85 let je umrl Charles Summer Tainiter, ki ie bil pc vsem svetu znan pod imenom »oče govorečega filma«. Bil je prvi, ki se mii je z uspehom posrečilo prenesti na filmsko platno glasove » pomočjo svetlobnih valov. Položaj na Balkanu 7,-ji ialtt trajo, da Interesi velesi! na Balkanu si drže ravnotežje, zato je Balkan doslej ostah spremembe na obalah Sredozemskega izven vojnih zapletov. Sovjetska Rusija ve, da je Balkan meja ločilnica med zapadem in vzhodom. Italija ga smatra za svoje predozemije. Nemčija je interesirana na tem, da ostane Balkan dobavitelj življenjskih potrebščin. Turčija in Anglija ter Francija pa sma- ne smejo nastopiti posestne morja. Seveda se pa za balkanske države, kot tudi vse ostale države, vedno postavlja vprašanje njihovega položaja po vojni, ki ga noben državnik ne more izgubiti iz vidika. Pogaiania Anglije in Franclje z Italijo? Pierre Laval v Rimu Iz Rima poročajo, da je prispel tja bivši francoski ministrski predsednik Pierre Laval, ki ima nalogo voditi pogajanja z italijansko vlado. Pogajanja radi blokade z Anglijo so uspela. V Rimu' vedno bolj razpravljajo o možnosti vstopa Zedinjenih držav v vojno. Zedinjene države in zavezniki Letala Zedinjenih držav za zaveznike Iz Zedinjenih držav se čujejo vedno | v 12. urah prelete ocean, pristajajo v bolj odločni glasovi, ki kažejo, da sto- Angliji in bodo najbrž v kratkem igra na ir* /aniTiion« x^.. . .. __ „j. Pripravlja se revizija zakona o mestnih občinah. Ako bo uvedena splošna tajna in proporcionalna volilna pravica, bo stvar v redu, it i ■ l '■ ■ * ■ 1 * • ... Slabo gospodarstvo. Bivši minister inž. Stanič je izjavil, da je država utnpela 800 milijonov škode pri gradbi raznih železnic, ker so bile sklenjene slabe pogodbe. Sestavljena je bila poseba komisija, ki je ugotovila, da so ob-dolžitve resnične, ker so bile ponudbe tujih firm nerealne. Družba Batignoles je le revidirala pogodbo za 200 milijonov dinarjev v prid države. Naša trgovska bilanca v marcu aktivna. V marcu mesecu je znašal naš izvoz 311.848 ton blaga v vrednosti din 596,671.000, uvoz pa le 113.000 ton v vrednosti 504,232.000 din. Aktiva znašajo tomj din 92,439.000. V prvih treh mesecih znaša prebitek din 435,359.000, dočirn je znnašala pasiva lani y teh mesecih nad pajo Zedinjene države odkrito na stran zaveznikov. Poleg izjav Roosevelta, je vzbudila zadnje dni pozornost tudi izjava državnega podtajnika Sumner Wellesa, ki je v svojem govoru v parlamentu naglasil, da se v Evropi bije boj za svobodo narodov, Pošiljke ameriških leta! za zaveznike se stopnjujejo. Ogromna letala, ki la pomembno vlogo, Ameriški zunanji minister Hull je obvestil kanadsko vlado, da smejo ameriški letalcih leteti z letali, ki so namenjeni za zaveznike v Kanado, kar poprej niso smeli. To znači, da se ameriški letalci praktično lahko pošiljajo tudi v Evropo. ment v krščanstvu. »Nemški kristijani« so dali pred kratkim v tisk, kakor poroča alzaški dnevnik »Republikaner«, ljudsko izdajo tako imenovanega »Nemškega svetega pisma«. Izdajatelji tega svetega pisma pravijo v uvodu, da hočejo podati pravega Kristusa. Po »Nemškem svetem pismu« je Kristus rojen: v Galileji, in sicer je arijskega rodu: vsi sledovi o betlehemskem mestu so iz knjige izbrisani, prav tako vse tisto, kar se je dogajalo' v jeruzalemskem, templu, izginil je tudi »Hozana sinu Davidovemu«. »Republikaner« poroča dalje. da je iz te nove biblije sploh vse izbrisano, kar količkaj spominja na judovske navade ter judovsko ver'1 Delavstvo v Nemčiji 7a R’eči križ, (DNB) Po vsej Nemčiii je bila izvedena podrobno izpeljana nabiralna akcija med delavstvom za Rdečj Jkrlž. Samo delavci v znanih železarnah Steyer-We-e na gornjem Štajerskem so darovali 30.000 nemških mark fto je nad 300.000 dinarjev). Otroci nemških vojakov na Madžarsko, DNB poroča iz Berlina, da se je v Budimpešti usta- ... .... D., . , , novila organizacija, ki bo izvedla med Mad- 175 milijonov dinarjev. Bilanca je tako ugodna -arj akciio v korist zapuščenih, sirot po neim- ipredvsem zaradi tega, ker je izvoz lažje mo goč, kakor uvoz (zlasti surovin). ških junakih 1. 1940, da hi lahko prišli na Madžarsko na počitnice. Nemški otroci, katerih so Kalinin je pred kratkim obiskal mesto Vii očct,ie Pa,dli v tel vo>ni' ^odo sPrej.eti na . , . . r> I žarskeim kot gosti za to leto. Akcija se obrača pun, ki ,e po finsko-ruskem miru pr.padlo Ra- j na madžarsko javnost. Podpira j,0 pa madžar- siji. Pri tej priliki je dejal, da moram biti So- ski ministrski predsednik, z nemške strani pa raihovski minister dr. Goebels. Irska gre z Anglijo Kljub vsem sporom, ki so motili dobro razmerje obeh narodov Predsednik republike Irske, de Vale-ra, je odredil mobilizacijo armade. Izjavil je, da irska vlada uvideva, da se gre v. tej vojni za mnogo več, kot pa se je mogoče zdelo ob začetku vojne. Gre se ne samo za svobodo Anglije, ampak tudi Irske. S tem so dokončno razpršeni dvomi o vfogLIrške v tej vbjni. , i .» =;. „ Anglija In Sovjetska Rusija t- .. s m Vi tsitlv, da bi tli Angleška vlada je poslala v Moskvo izrednega' odposlanca Stafforda Cripp-ša na trgovinska pogajanja. Sovjetska vlada je sedaj razglasila po radu, da bi ta pogajanja lahko vodil tudi angleški poslanik v Moskvi. >,• ., . t, *„'l Nov poveljnik Hlinkove garde. Bratislavski dnevnik »Slovak« javlja, da je prezident Slovaške republike 'dr* Tiso sprejel odstop Šajna Macha od funkcije glavnega poveljnika Hlin-kovih gardi jn je imenoval dosedanjega tajnika Hlinkovih gard, Františka Galana za novega poveljnika. Švicarski poročevalec »N|ZZ« trdi, da se ij-e Šajno Mach preveč izpostavljal s svojimi napadi na Madžare. Novi poveljnik Galan je šele 32 let star in se je doslej uveljavljal v dijaškem avtonomističnem gibanju. Podražitev vieh vrst grafičnih Izdelkov Z ozirom na ponovno, predstoječe povišanje cen papirju in kartonu), zaradi ponovne podražitve tiskarskih barv in vsega ostalega materi-jala ter zvišanja delavskih plač, so tudi grafična podjetja kraljevine Jugoslavije prisiljena 'povišati vse cene v knjigotisku, litografiji, off-setu, bakrotisku kakor tudi v kartonaži in knjigoveznicah za 25%. Veliki porast cen na trgu celuloze (beljene) v inozemstvu, dalje dnevno naraščanje cen vseh vrst surovin pri izdelavi papirja, delujejo naravnost porazno na razvoj prilik v grafični stroki. Nič bolje ni z ostalimi materijalom kot so na primer barve, svinec, kemikalije za litografije in cinkografije, poleg tega pa je nastalo še občjutno pomaolfkanže nekaterih vrst materijala. Grafična podjetja so zvišala doslej svoje cene samo malenkostno, čeprav se je že parkrat podražil papir, karton, lepenka, barve in ostali materijal, lani decembra pa so se zvišale še plače kvalificiranemu in pomožnemu delavstvu. Sedaj pa stoje tiskarska podjetja zopet pred novimi povišanjem plač. Težka situacija, v kateri se nahaja celokupno gospodarstvo grafične stroke, je prisilila vse tiskarske organizacije v državi, vsled česar se na 25% povišanje cen tisldarskim izdelkom opozarja vsa javnost v sviiho ravnanja. Savez grafičnih podjetij Jugoslavije: Beograd, Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Osijek, Split in Sarajevo. Viljem se vrne v Nemčijo. Dopisnik italijanskega dnevnika »Corriere deli a Sera« poroča iz verodostojnih virov, da se bo bivši cesar Viljem vrnil v Nemčijo, kjer bo živel kot zasebnik na enem izmed svojih veleposestev. vjeti na vse pripravljeni, kajti bliža se svetovna revolucija. 'Glasilo rdeče, armade »Krasnaja Zvezda«, pa je te dni zapisalo: »Ko se kapitalistične armade tolčejo in izrabljajo, postajajo sov:eti vedno močnejši.« (»Havas«). Na šport so pozabili pri prenašanju kompetenc od centralne vla e na tanovino Hrvatsko. Zato je ostalo pri tem, da so športne organizacije v vsej državi podrejene ministrstvu za telesno vzgoje. H vatski športniki so se še le sedaj tega zavedli in zahtevajo, da se tudi kompetence ministrstva za telesno vzgojo prenesejo na banovino Hrvatsko. Redi ro lepa po domačiji je v Drenovcih pri Vinci Jože Medved uistrelil svojega braita Fran .ta, ki mu je bil v breme in napoto. 19.000 dinarjev je ukradel 19 letni dnevničar S. H. na hrastniški pošti iz denarne vreče. Ko so ga prijeli, so našli pri njem tudi ves denar. Jubilej socialističnega borca. Te dni je pre- Potres v Iranu. Iz Teherana poročajo, da so v severovzhodnem delu Irana občutili jak potres. Pri Babževarju je več vasi popolnoma porušenih. Celo Tut-Ank-Amon beži pred vojno. Iz Kaira poročajo, da bodo prenesli Tut-Ank-Amo-novo grobnico in druge dragocenosti muzeja na varnejše mesto. Razredni boj. Včasih se res izplača listati po kakšnih revijah, ki pridejo človeku le rediko pred oči. V »Bengalskem misijonarju« (št. 6) je izšel članek »O gospodarskih razmerah v Indi'i v Čotanogpurju«. Pisec vprašuje: »Odkod veliko indijsko siromaštvo in' odgovarja: »Bogati zemindarji kopičijo bogastvo na račun svojih najemnikov, stanujejo v i marmornih palačah, nosijo svilena obleko in uživajo izbrana jedila. Zato pa morajo poljedelci tavati , okoli brez strehe, brez obleke in že veliko je, teklo 15 let, odkar županuje v alzaškem' mestu. ako se morejo enkrat na dan do sitega najesti. Vsled velikega ipomanikanja jih mora mnogo od lakot« umreti. Indijski 'poljedelec se teda) ne veseli svojega gospodarskega življenja na bornem zemljišču. Neštetokrat se mora ves truden je žuljavimi rokami vrniti s polja v siromašno kočo, preden napoči čas blagoslovljene žetve. 7! obilnim znojem mora zalivati svojo zemljo, preden jo spravi, da mu rodi željene sadove. Pa tudi na to bi še pozabil, če ne bi bilo večjih težav. Ker najemnik ne more opraviti vsega poljskega dela sam, je prisiljen najemati delavce, pa le za denar. Kje dobiti potrebnega denarja za delavce, to je sikrb, ki ga mori noč in dan.« — Ako že najemnik živi tako slabo, kako slabo mora živeti šele delavec? Ali ni gornji opis najjvernejši dokaz razrednega izkoriščanja revnih v Indiji po ondotn h bogataših? Ali ni to najbolji dokaz, da vlada tudi v Indiji razredini boj in to v še mnogo bolj ostrih oblikah, kot pa v Evropi, kjer ima delavec svojo sorodno strokovno organizacijo, da se lahko brani? Ali ni čudno, da poznajo razredni boj tudi v tistih pokrajinah Indije, kjer gotovo ni nobenega socijalista, katerimi n. p. »Slovenec« tako često očita, da so povzročitelji in nosilci razrednega boja? Ali ne potrjuje poročilo »Bengalskega glasnika«, ki ga ne izdajajo socialisti, na nalbolj zgovoren način Marxov nauk: »Vsa zgodovina človeške družbe je zgodovina razrednega boja?« Miilhausen s. Avgust Wicky, odločen borec za delavske pravice in socialistično gibanje. Bil je tudi dolga leta urednik sodružnega dnevnika »Republikanerja«; Prepoved vožnje z zasebnimi avtomobili. V Italiji ne smejo od 1. junija dalje voziti zasebni avtomobili. V Varšavi bodo nemške oblasti odprle tako-zvano »Rjavo hišo«, kjer bo središče nemštva in nacističnih organizacij iz Varšave in okolice. 36 novih nemških šol s oodprli v varšavskem okrožju. Vojaške oblasti na Švedskem so ustanovile »prostovoljno domovinsko brambo«, ki ima namen, zbrati vse moške, ki iz kakršnihkoli vzrokov* ne služijo vojske. V vseh občinah se bodo ustanovile oborožene enote, ki bi bile za slučaj vojske takoj .pripravljene . . . i , Služkinja ne sme zapustiti svoje službe. Nemško časopisje poroča o neki služkinji, ki ie bila zaposlena v gospodinjstvu v okrožju Hanau'. Ta služkinja je zapustila službo in sicer po mnenju nemških oblasti brez zadostnega vzroka. Delovni urad' je zahteval kazen in sodišče jo je obsodilo na tri tedne zapora. Nemško sveto pismo. Kakor znano, obstoja v Nemčiji verska ločina z imenom »Nemški kristijani«. Ta ločina sloni na idejni podlagi nacionalsocializma in odklanja judovski ele- Zane Qrey: 112 Mož iz ^ozda Pričakoval je pomladi kakor osvobojenje, vendar ne zato, da bi mogel zapustiti svojo dolino. Sovražil je mraz, vetra in snega je bil do grla sit; upal je, da bo toplo sonce, travnik s svojim svežim zelenjem, posutim z marjeticami, vrnitev ptic, veveric in srn v svoje stare loge, da bo vse to tisto prekletstvo, ki ga je težilo, z njega odvalilo. Potem bi mogel sčasoma spet postati zadovoljen kot nekdaj, čeprav ne več tako kot nekoč poprej. loda pomlad, ki je precej zgodaj prišla v dolino Rajske livade, je prinesla s seboj nemir v Dalejevo kri, — ogenj neizrečnega hrepenenja. Miorda je bilo to dobro, ker ga je sililo da je delal, lazil in plezal okrog, potoval in da je od rane zore do poznega večera nenehoma bil na nogah. Udejstvovanje je krepilo njegove mlahave mišice in ga je varovalo pred tistimi nepomičnimi in nesmiselnimi urami brezupnega sanjarjenja. Si vsaj ni moral očitati, da je po nečem hrepenel, kar ne more nikdar biti njegovo, — milino ženske, — dom poln svetosti, veselja in upov, — svojevrstno lepoto otroškega potomstva. A ta mračna občutja so bila počasno padanje v peklensko brezdno. Dale ni štel dni in tednov. Ni vedel kedaj je bilo, ko se je sneg tajal na treh obronkih, ki so obkrože-ževali njegovo dolino. Vedel je le, da se je že cela večnost prevalila preko njegove glave in da je nastopila pomlad., Mied njegovimi nemirnimi budnimi u-rami in Še celo med spanjem, je njegovi podzavesti nenehoma prežalo spoznanje, da bo v kratkem izšel iz te ognjevite preizkušnje kot popolnoma iz- premenjen človek, pripravljen, žrtvovati usodo, ki si jo je sam izbral, svoje življenje sebičnega nereda in brezkoristne povezanosti s prirodo, da bo vse to pustil m odšel tja, kjer bodo njegove krepke roke lahko koristile drugim ljudem. Vendar je hotel ostati v svoji gorski trdnjavi, dokler ne bo izrečena božja sodba, — dokler ne bo lahko stopil pred svet, pre pričan, da je bolj mož, kakor kdajkoli prej. Nekega jasnega jutra, ko je sedel pred svojim tabornim ognjem, je hkrati kuguar polglasno in svarilno zarenčal. Dale se je zdrznil. Njegov Tom se ne bi obnašal tako, če bi šlo samo za medvediča, ki si išče tirane ali pa za blodečega jelena. Nenadoma je opazil Dale jezdeca, ki je počasi prijezdil izpod redko posejanih smrek. Pri tem pogledu je Dalejevo srce močno poskočilo in vzbudilo v njem slutnjo njegovega bodočega razmerja do soljudi. Še nikdar se ni tako razveselil, videti človeka. Po načinu, kako je sedel v sedlu, ga je ta obiskovalec spominjal na brate Beemane in kmalu potem je Dale spoznal v njem svojega starega prijatelja Johna. V istem hipu je bil upehani konj vzpodboden K hitrejemu diru in malo za tem je dosegel borovce ob koči. »Halo, kako se imaš stari medvedji lovec? 1« je zaklical Jon in mahal z roko. Kljub njegovemu prisrčnemu pozdravu je njegov izgled tako učinkoval na Daleja, dajnu je odgovor na ustnicah zamrl. Kljuse je bilo do trebuha pokrito z blatom in John je bil do kolena ves blaten, premočen, upehan in bled ko zid. Barva njegovih lic je izdajala več kakor le utrujenost. »Kako pa s teboj, John?« je odvrnil Dale. podala sta si roke. John se je zavihtel preko sedla, ni pa takoj stopil na tla. Njegove jasne, sive oči so se začudene uprle v lovca. »Milt, — kaj vraga pa je s teboj?« je vprašal. »Zakaj?« »Naj me strčla ubije, če se nisi tako izpremenil, da te še komaj spoznam. Mloral si biti biolan, — in čisto sam tu gori!« »Mar izgledam kakor da bi bil bolan?« »Ho, tako mislim, da. Shujšan in bled si in ustnice imaš vdrte! iMUlt, kaj ti je?« »Pomlajam se. Začenjam spet rasti.« »Čisto si ponorel, kakor je rekel Roy, v tej samoti. Fretiravai si, Milt. Ne vidiš se mi zdrav.« »John, moja bolezen se je vselila tu notri«, je rekel Dale resno in si položil roko na srce. »Na pljučih?!« je vzkliknil John. »S takim prsnim košem in v takem zraku? ... Pojdi no!« »Ne, ne pljuča«, je pojasnjeval Dale. - Aha, že razumem. Roy mi je o tem namignil.« Kaj ti je namignil?« »Kar miren bodi, Dale, stari prijatelj . .. Mar se ti ne zdi, da sem te precej zgodaj prišel nadlegovati? Poglej si moje kljuse.« John je končno zdrknil na tla in pokazal naj konja, ki je ves izčrpan povešal gl&' vo; potem je začel odpenjati sedlo, »Ho, sijajno se je držal. Kako sva gazila po blatu! In preko sedla sva šla ponoči po zamrznjenem snegu.« »Dobrodošel si mi kakor cvetlice v maju. John, kakšen mesec imamo?« »Sveta nebesa! Kaj je že tako slabo s teboj^ .. • Čakaj, da pogledam. Danes imamo triindvajseti dan marca.« »Miarec! Well, to je že od sile) Časovno štetje mi je šlo čisto v izgubo — najbrž tudi še kaj drugega.« Stev. 62 »delavska politika« Stran 3. l svojega delavstva. Na/višje krušne cene je te dni določila banska uprava za Slovenijo. Po tej uredbi bodo smeli prodajati 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 ali Ogg do din 5.40, 1 kg polbel kruha iz moke št. 5 do din 5, 1 kg črnega kruha- iz moke štev. 5 in 6 do din nrad«, ev. št. 137.120 je bilo ukradeno Josefu Kranjcu izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti. — Ivanu Ribiču pa je nekdo ukradel 1000 din vredno kolo znamke »VVanderer«. OrlI*Oi«t izletniška, vinogradniška gostilna, prvovrstna sortirana sladka vina. Znižane cene, dobra topla In mrzJa Jedila, prenočišča, avtocesta, sončenje, ležalni stoli! 9. junija t. 1. Za obilno udeležbo se priporoča — odbor. Narodno gledališče. Petek, dne 31. maja ob 20 uri: »Akademija Jugoslovanske Unije 7.a zaščito otrok«. Sobota, dhe 1. junija ob 20. uri: »Ples v maskah«. Red C Nedelia. rine 2. junija ob 20. uri: »Baletni večer ljubljanske opere. Red B. KOPALNE OBLEKE, nogavice, pletenini (lastni Izdelki), perilo, kombineže. volno, platno, odeje, blago, obleke, prednasnlke. rute. čepice Itd najugodneje nri MARA OSET. Koroška 26 (poleg tržnice). Sprejmemo učenca-ko. MEŽICA Zahvala. Podpisani se najlepše zahvaljujem vsem delavkam in delavcem, ki so me v moji dolgotrajni bolezni podprli s prostovoljnimi prispevki, katere sr; zbrali in mi jih izročili ss. Oprešnik Ivan. Vačkovnik Martin, Žagar Franc in Ladinek Andrej. Ker še nisem toliko okreval, da bi se lahko osebno zahvalil, storim lo tem potom. Zopet enkrat se je izkazala delavska solidarnost ki tako blagodejno vpliva in je v tako veliko oporo im pomoč delavcu in njegovi družini v bolezni ter nesreči Kadar bom mogel in kadar bo treba bom vračal. — Družnost! — Žagar Benedikt, rudar. SENOVO PRI RAJHENBURGU Ne hvalite se s tujini delom. Pri tuikajšnem rudniku je zaposlenih precej delavcev v podjet-iu in*. Dukič idrug. Ti delavci so bili zelo sla Ho plačani. Vendar se za nje ni moglo nič u-kreniti, dokler se sami niso zganili. Ko se je pa to zgodilo, jle »Zveza rudarjev Jugoslavije« ob sodelovanju' načelnika druge skupine takoj posredovala ipri podjetju Dukič, taiko da so se mezde dne 27. maja t. 1. že povišale od din 28 na din 34 in od din 38 na din 46. Za to ie pa izvedel nek funkcijonar neke od delavstva nezaželjene organizacije, bivši kandidat in je na vso moč trdil, da ie to delo njegove organizacije. Da ne bo mož v 'kalnem ribaril, ga prosimo, da se s tozadevnimi dokazi izkaže, kakor se lahko vsak čas »Zveza rudarjev Jugoslavije.« Zvočni kino Pobrežje dne 1. in 2. junija „Čuvarji Indije* Shirley Temple CELJE Stavbinsko delavstvo v Celju je tudi glasovalo za stavko V četrtek, dne 3t). t. m. se je na pobitao »Zveze stavbinsKih delavcev Jugoslavije« izvedlo pri večini stavbenih tvrdk prostovoljno glasovanje o mezdnem sporu za kolektivno pogodbo v stavbeni stroki. Za stavkoi je glasovalo (izvzemši par izjem) vse zaposleno delavstvo. ob času našega poročila se \ rši glasovanje še pri delili za regulacijo Savinje, za kamnolome in na občinskih gradnjah. Delavstvo je takoj po izidu glasovanja hotelo zapustiti delo, na priporočilo stavkovnega odbora pa se dela še zadnjega-, t. j. dne 3i. t. m., tako da se prične splošna stavka stavbinskega delavstva v soboto zjutraj dne 1. junija V splošnem ho s stavko stavbinskih delavcev prizadetih c krog 300 zaposlenih delavcev, vštevši delavce pri. raznih regulacijah in v kamnolomih. Stavkovni odbor ima- svoj zborovalni prostor v dvorani »Delavske zbornice;, kjer bodo prejemali vsi stavkujoči vse potrebne informacije. Ker se je z navedenim glasovanjem razširila stavka stavbincev tudi na Celje, smo uverjeni, da- bodo s tem činom samo pospešena pogajanja za kolektivno pogodbo, ki bo veljavna za vso dravsko banovino. Vse naše sorodne strokovne organizacije vabimo, da nudijo stavkujočinv stavbincem vso moralno iu gmotno podporo. Naj živi delavska solidarnost! .; , , Gradbena delavnost je zadnje čase nekoliko poživela, v splošnem pa se lahko ugotovi, da za gradnjo potrebnih stanovanjskih hiš ni bilo nikake inicijative. V Razlagovi ulici gradi šest-stauovanjsko hišo g, Borlak, druge omembe vredne stanovanjske* gratKrje pa -ni predvidene. Nadalje se gradi iz privatne inicijative še nekaj zaklonišč, tv. Bergman pa povečava svojo tekstilno tovarno, nam manjka najbolj malih, stanovanji,, vsled česar se morajo potilkati revnejši delavski slo-s svojimi, družinami po raznih kleteh, za katere je bilo že večkrat ugotovljeno, da so zdravju škodljive. Za- hišne gospodarje, ki imajo svojo enotno organizacijo je zelo prijetno, da lahko vsako, še tako neuporabno luknjo oddajo ob vsakem času in za vsako ceno v najem. Delavci in nameščenci, odnosno vsi stanovanjski najemniki, ki so brez organizacije so seveda brez moči, kar je glavni vzrok, da so pri nas cene stanovanj že davno pretirane. Za zaščito stanovanjskih najemnikov se bo na vsak način moralo nekaj ukreniti, ker se pač nikakor ne ujema, da zastopa interese najemnikov aktivni tajnik društva hišnih lastnikov. S podražitvijo graidbenih parcel se ne rešuje stanovanjsko vprašanje, temveč bo treba zidati higijenska stanovanja, ker nam sicer vse dobrodelne akcije proti tuberkulozi ne bode- koristile Redna seja Krajevnega medstrokovnegn odbora se bo vršila v ponedeljek, dne 3. junija t. I. ob 20. nri v društvenih prostorih v »Delavski zbornici«. Vsi in točno’ Podružnice, ki svojih obvez še niso* poravnale, naj to store eno uro pred sejo. — Odbor. JESENICE Huda draginja. Jesenice so že davno znane kot zelo drago mesto. Ta draginja se pa zdaj, ko so se v splošnem cene dvignile za 30%, Je toliko bolj pozna. Tovarniška »Kašta«, ki prodaja nekaj stvari pod ceno, je dosegla ta uspeh, da našemu delavstvul od septemlbra t, 1. Je ni bila plača niti za paro povišana, dobili šo samo božičnico in pa koncem aprila nabavni prispevek za tri mesece. Obadva prispevka sta pa znašala v najurišjih izmenah) komaj toliko, kolikor bi -moral vsak delavec dobiti mesečno draginjske 'doklade, dobili so pa za sedem mesecev komaj dva taka prispevka. Pa tudi če ima tov. »Kašta« nekaj špecerijskih predlmetov cenejše, delavec zaradi nje ne dobi poviška, mora pa plačevati dražje mleko, meso, obleko, obutev zelenjavo itd., to je vse, česar »Kašta« nima ali pa nima cenejše. Zlasti zelenjava je strašno draga pri nas. Najmanj 50% je dražja kakor v Ljubljani. Glavnata salat'a stane ie danes din 12.— (v Ljubljani din 8.—), kolerab-ca din 12.— Iv iLjulbljani din 6—) 2a regijski kralj in Nemčija. Nemška vlada je po zatrdilu belgijske vlade že pred vpadom ponudila belgijskemu kralju del Nizozemske, ako bi ostala Belgija nevtralna. Razen tega naj bi Belgija preprečila gradnjo francoske Maginotove linije ob belgijski meji in dala-Nemčiji letalska okorišča v Belgijskem Kongu. Te ponudbe je kralj prvotno zavrnil kakor tudi ponudbo, da bi bil sestavil Nemčiji prijazno vlado. Kupovanje vseh vrst žita na Madžarskem je omejeno. Za nakup več kot 5 ton žita je potrebno posebno dovoljenje. Švicarski zvezni svet je zasedal in je bilo v seji povedano, da je nevarnost za Švico nekoliko ponehala. Švica hoče ostati nevtralna in je na razpolago vojskujočim se državam za posredovanje pri izmenjavi ujetnikov. Ogromne množine letal in tankov grade v Franciji s pospešeno naglico, odkar je uvedeno v vseh tovarnah nepretrgano delo. Eno mVijardo dolarjev naknadnega kredita za oborožitev Zedinjenih držav je ameriški kongres na predlog Roosevelta odobril. Roosevelt se je dne 30. maja sestal z indu-strijci. Predmet razgovora je bil povečanje dobav zaveznikom, kakor tudi sprememba zakona o nevtralnosti. Armada naj se še ne odpošlje v Evropo, ker še ni dovolj pripravljena. Izgube nemških motoriziranih sil cenijo v Ameriki na dve petini celotnega števila. 2e prispeli na AngieSko Bojev v zraku se udeležujejo tudi poljski in češki letalci. V Angliji računajo z možnostjo nemškega napada, v Parizu pa z napadom Nemcev v Franciji. V Angliji so začeli izseljevati otroke iz mest na deželo. Pri Narviku so Angleži in Norvežani sestrelili 17 nemških letal. Sovjetska delegacija v Beogradu. V Beograd je prispel sovjetski poslanik Lavrentijev iz Sofije s tremi spremljevalci-uradniki' Pri prihodu so jih pozdravili predstavniki vlade, Avale in tiska. Sovjetska delegacija je prispela na podpis in izmenjavo listin o' sklenjeni trgovinski pogodbi. Letalski promet je otvorjen z Dalmacijo. Aeroput bo podaljšal zvezo preko Podgorice v Par, kjer sedaj grade letališče. Nove predpise za izvoz živine bo izdala vlada. Velike demonstracije v Buenos Airesu pred uredništvom nemškega lista »La Plata« so’ bile dne 30: maja, ker je neka nemška podmornica potopial parnik »Uruguay«. Veliki državnik Abraham Lincoln o državljanskih svoboščinah Večina vlad odreka enake pravice vsem ljudem ... naša vlada je pričela tako, da je to pravico proklamirala. Pravijo, da so nekateri ljudje še preveč nezavedni in pokvarjeni, pa da bi mogli odločevati o vladanju. Mi pravimo, da je to pač mogoče, ali vi s. svojini sistemom hočete, da taki ostanejo še dalje. Mi pa jim nasprotno hočemo nuditi priliko, da omogočimo, da postanejo iz slabotnih krepki, iz neumnih modri, pa bodo vsi boljši. Mi smo io poizkusili in zmagali smo!. Te besede je govoril Lincoln IHjO. leta. Slavka slikarskih pomočnikov zaklfulana * uspehom prila 1940. Pomočniki bodo sprejeti nazai v de* lo po potrebi, prvenstveno pa oni, ki so bili pred stavko zaposleni V dotičnem podjetju.- Dne JI. maja’ so se vršila pogajanja med sobo- in črkoslikarskimi pomočniki ter mojstri na mestnem! magistratu. Pogajanja so uspela in so določene te le minimalne mezde: do 6 mesecev po prestani učni dobi na uro din 3.50, od 6 mesecev do enega leta 4 din, v drugem in tretjemi letu 5 din, po treh letih 6 din. Pomočniki, ki so imeli višje mezde kot pa so tu označene, dobe 50 par urnega poviška. Mezde veljajo za nazaj od 29. a-1 Pomočnike je zastopala Zveza stavbinskih delavcev Jugoslavije (Horvat, Svenšek, Kodbek, Vrečko, Kac in Erjavec). Za Združenje sta podpisala gg. Senekovič in Novak, za mestno po* glavarstvo g. dt. Senkovič. Organiziranimi pomočnikom čestitamo k uspehul r Delavski pravni svetovalec Zakoniti delavnik v krojaški delavnici (Črna). Vprašanje: Dalje časa sem bil zaposlen v krojaški delavnici. Delo smo končevali ob različnem času. (Kolik je zakoniti delavnik in ali lahko zahtevam plačilo za nadure? Odgovor: Za navedene krojaške delavnice velja 10-urni delavnik. Vse, kar ste delali preko zakonitega delavnika, vam je delodajalec dol* Žan plačati kot nadurno delo s 50 odstotnim poviškom. Število nad'ur se ugotovi tako, da sešitejete vse delovne ure, ki ste jih dnevno opravili preko zakonitega delovnika. Delo pri nezakonskem očetu (Zagreb). Vprašanje: Nezakonski oče me je poklical k sebi ter mi obljubil, da. mi bo čez nekaj ted-no^ preskrbel službo. Gradil si je takrat novo hiio ter sem mu moral skozi tri mesece pomagati pri zidanju. Toda nezakonski oče mi službe ni preskrbel ampak me je celo s tei* kimi žalitvami in obdolžit vami odslovil. Ali lahko zahtevam1 od nezakonskega očeta plačilo za nadure in ali ga lahko tudi radi njegovih za* litev in klevet tožim? Odgovor: Iz vaših navedb izhaja, da ste pri nezakonskemu očetu delali pod pogojem, da-vam preskrbi stalno službo. Ker vas je on * svojo obljubo le izigral, ste upravičeni zahtevati primerno plačilo za svoje delo. Primernost plačila je odvisna od kraija. časa in drugih o-kolnosti, v katerih ste delo opravljali. Hrana se navadlno zaračunava po din 8, stanovanje pa po din 2 dnevno. Če vas je nezakonski oče žalil in oklevetal, ga lahko tudi tožite. Telban Janko: (jccto (jocto Ime filmske dive, v katero je bil zaljubljen širni svet. Mlada, zlatolasa. Kraljica src, magnet, čeprav na platnu. Umetnica, dekle, žena, morda tudi mati —- bog ve'—, na višku slave, sonce in zvezda, meteor, ki zažari nebo, kratek trenutek, potem izgine, pa je zopet tema, ako ne sveti luna. Prišla je, kakor sen, v vsej mladostni prešernosti, kakor dih, ker kratko je življenje, mladost je pa samo ena. Lasje izgubijo barvo, pojaVijo se bele nitke, zapoznela pomlad majniških šmarnic. Bila je in ni je več. , Greta Garbo. Na njeno mesto je stopila druga Zvezda. Nisem bil zaljubljen v njo, kje je hodila, kakšna usoda jo je doletel i ne vem, popisal sem jo samo za tiv jd. Pred pošto ali pred »Figovcem« je stala. Majhna, debeluška, narava ji ni dala lepote, vedno razoglava in njena hoja je spominjala na rudarja, ki se vrača po končanem delu iz podzemlja. Ni je več. Morda je umrla. Greta Garbo. »Jutro«, »Slovenec«, »Narod«, »Ve-černik«... Gospod, najnovejša izdaja. Kupite! Petindvajset para imam od izvoda in pet sem jih prodala nocoj. Gospod kupite! »Jutro«, »Slovenec«, »Narod«, »Ve-černik«... Po Šelenburgovi ulici je prihrumela vesela razigrana družba. Gospodična in dva gospoda v novih belih plaščih iz »balonske« svile. Prešerno se je krohotala, menda v domišljiji, da je sama na svetu. Ali je nanjo vplivala pomlad, ko se prebuja ljubezen, ali je bila pijana, ne vem. »Jutro«, »Slovenec«, Narod«, »Večernik«... Po ulici se je z težkimi koraki prizi-bala debeluška. Gospodje, prosim, najnovejše novice. Gospodična se je ustavila. »Ne bo nič — Greta Garbo, če nisi. pa si njena hči.« »'jutrooo ...«, ni mogla več, pogledala je z očmi, kakor skozi okno, skozi katerega se vidi v srce, gospodično, potem pa sta ji po nelepem licu pripol-zeli dve solzi in oddrsela je s trudnim korakom, kakor delavec, ki se vrača s težkega dela zvečer domov, v temno ulico. Gospodična in gospoda sta se zasmejala. »Lahko noč, Greta Garbo.« Ali veste, kaj je psovka? Boli. Če vam odrežejo prst, jih ostane še devet, vam iztaknejo oko, še eno gleda, psovka pa zadene v srce, ki boli in ne pozabi. Ako je nezaslužena, gre daleč v mozeg, v kri, vzame vam spanje in vstaja dan za dnem. Vedno se znova rodi, ne ugasne in ne umrje, ker je zadela preveč globoko. Žalitev izgovorjeno, ne morete vzeti več nazaj, ker je bila izrečena, namenoma al| nenamenoma, ]>ogodila je cilj, le malo jih zgreši. Vas psuje človek, ki je bolan — pozabite, ni mu dobro, ne ve kaj dela. Žali vas pa mladost, v vsej prešernosti majskega večera, vas, ki ste v življenju storili svojo dolžnost, ko omagujete na tej dolgi poti, na kateri je bilo veliko mračnih, temnih dni, pa malo sonca — boli, boli, boli... Greta Garbo. Lepa mlada gospodična, ki vas je narava obdala z vsem kar prija mladim gospodom, samo z dušo in srcem ne. pomnite — čas hiti, vse mine. Na teJ trnjevi poti, ki v našem stoletju ni P°' suta s cveticami, ko nikdo ni srečen, ker srečen biti ne more, ne psujte. Tudi za vas ne bo vedno cvetel mai. pride jesen, zima, ter vam potrga cvetje z lic in ko boste hodila sključena v dve gubi in se bo brada približala nosu lahko se zgodi, da vam' kdo reče; »Greta Garbo!« Itiala In areta/e AdtU Jelen v Morfbera. — Tiska Ljadska tiikarna. d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Erien v Mariboru.