fclTATTT ' ro ^mfl, pogleJU Bft številke % \ ta dan, ko Vato nar % V teh časih I splošnega en, potrebu- je list Vai o. t®. Skušajte Imeti naroči ^ plačano. I GLAS NARODA Lisf-slovenskih delavcevv AmerikL ■nrtinl M Bi ii«l Omm M*tfc* iMMkr Wk 1M« »t the PmI Offto at Nrw t«k. N. nto Ac* mi Cmom* «1 Hmk M. 1M. lumTiflni 2 na dan dotitflM »n^v C 'OL AS VAX OD*1' ro POŠTI NABaniOR IUDOII ClTAJTE, KAB YAfl ZAHIMA No. 147. — Stew 147. (Telephone: CBelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, AUGUST 2, 1943. — PONEDELJEK, 2. AVGUSTA, 1943 VOLUME U. — JjETNIK 14, PARTIZANI VDRLI VITAIUO Predsednik Roosevelt zahteva razpisan je dodatnik davkov ali načrtno hranjenje Washington, 3l! julija. — Predsednik Roosevelt je danes podložil zahtevo za dodatno obdavčenje ali načrtno hranjenje ali oboje. Program na podlagi dodatnih davkov ali prihrankov, katere si bo mogla vlada izposoditi pri ljudstvu za uspešno vodenje vojne, je iz vidika vojnih stroškov neobhodno potreben. ;--- Bojne fronte Amerikanci napredovali ' 9 milj na Siciliji Amerikaibci, ki radbijajo nemške utrdbe ob severni obali Sicilije, so včeraj zavezli 9 velikih krajev ter so napredovali kakih 9 milj. Amerikanci se bore po ozkih soteskah in strmih gričih ter so prišli že dve milji do San Ste-fano di Camastro, pristanišča na severni obali. Rusi osvobodili 100 krajev Rdeča armada je napredovala čez blatne planjave in je o-svobodila nad 100 obljudenih krajev okoli Orela, kjer je svojo črto pomaknila naprej od 5 do 7 milj. Paalovo, 9 milj severovzhodno od Orela in Ni-kulia, 10 milj jnžno od mesta, sta mesti izmed osvobojenih krajev. (Na severni strani Orela je bilo na nekem kraju ubitih 3000 Nemcev, ko so Nemci proti ruski črti posla!! devetkrat svoje tanke in inf anterijo, toda Rusov niso mogli vstaviti. Po 24-nrnem hudem nalivu so Rusi naipadli z vsakim oro-jem, ki jim je bilo na razpolago ter so podiH Nemce skozi mesta, trge in vasi ter čez deroče reke in potoke. * Ameriške podmornice na delu v Mornariški department naznanja, da so ameruSke podmornice na Pacifiku potopile 10 japonskih ladij, štiri pa poškodovale. Potopljena sta bila dva velika transportna parnika, dva velika tovorna parnika, trije srednje veliki tovorni parniki, dva srednje velika tankerja in en srednje velik tovorni par-nik, poškodovani pa so bili en velik tovorni parnik in trije srednje veliki tovorni riarniki. Te ladje so zalagale j&ponske vojake na Salomon arih otokih. HAMBURG DOCELA UNIČEN Stockholm, 31. julija.—Danski delavci, ki eo ubežati iz nemškega obmorskega mesta Hamburga, so dejali, da je to pristaniško mesto tako rekoč u-ničeno. Povedali So, kako izginjajo celi bloki mestnih hiš in poslopij med 'bombardiranjem. Ko se razkadi dim, ni videti dalfeč naokoK dragega, kot kupe razvalin in mrtvih trupel onih, ki niso mogli pravočasno na varno. Danski delavci so bili zapo-sljeni v Hamburgu,. kot prista-■| niski delavci, toda so v grozi > ubežali iz mesta smrti. S seboj [niso prinesli drugega, kot kar ■ so imeli na sebi ofo&eke. Dejali so, da je vozil tooe, ki jih je peljal iz mesta mimo kupov mrličev in razvalin. Široki predeli mesta so bili zravnani z • zemljo. i______ 1 HRVAŠKI KRALJ r, "ODSTOPIL" lj Vojvoda Spoleto, katerega ■ je Mussolini določil za hrvat-- skega kralja z imenom Tomi-1 slav. se je na zahtevo kralja • Viktorja Emanuela odpovedal } kraljevemu prestolu. j i Poglavnik Anite Pavelic je sprejel kraljevi odstop. Kot pravi poročilo iz nekega kraja 5 na Belkanu, bo Hrvatska sedaj " razglašena za republiko. 3 Vojvoda Spoletski. ki se sedaj vsled smrti svojega brata imenuje vojvoda d *Aosta, ni , nikdar hotel postati hrvatski 1 kralj in todi nikilar ni bil na Hrvatskem. _ _ ------ - ■■ j' • vr» w u u. o xv/ t/u ^ predvideva potrebo potrošenja ^ sto bilijonov dolarjev in v svr- s ho iz vedenja tega ogromnega c finančnega vojnega programa e bo treba na vsak način kolikor j, toliko omejiti nakupno silo g ljudstva, kar pomeni, da bo mo- j jj ralo ljudstvo svoj zaslužek spravljati v obliki prihrankov j. ali plačevati še višje davke, ter j se v nakupovanju omejiti le na ^ neobhodne potrebščine. Treno- ^ tno si še pretežna večina ljud- ^ stva more privoščiti stvari, ki niso v resnici neobhodno po- g t trebne za vsakdanjo eksisten- • C0' 8 Računa se da bo povprečen r dohodek posameznika letos T skoro še enkrat višji, kot v letu 1940—to ne pomeni, da vsi ljudje sedaj še enkrat vec za- ? 3lužijo, pač pa, da je nposlje-nih mnog1© ljudi, ki prej niso fi , bili nikjer uposljeni, ali pa so ] ( imeli samo delni zaslužek, itd. • Skupni dohodki posameznikov ( i bodo znašali v fiskalnem letu ^ , 1944 čez 150 bilijonov dolarjev. J Vse izgleda, da bo davčni ! program za prihodnje leto se < znatno spremenjen. ( Svarilo Grkom naj bodo mir- \ ni o priliki Mussolinijevega ( padca ' Washington, 26. juL (ONA) i j Radio Kairo je v neki oddaji v grščini, katero je zabeležil Off- 1 1 fice of War Information, sva- ' \ ril grški narod, naj se čuva , spontanih demonstracij in iz-, gredov o priliki padca Benito i i Mnssolinija, ter naj ostane miren, tako da okupator ne bo i imel povoda za brutalno ma- • šče vanje. .j "(Zavezniki bodo obvestili , grški narod kadar pride ura o-jsvoboditve" je nadaljeval ra-l dio Kairo. "Pravi trenotek še • ni prišel.M , I Radio borbenih Francozov v ' Brazzaville je že prej poročal, - da spadajo italijanske čete na J Grškem med onih 20 divizij, ka-J i,tere je baje premier Pietro ,iBadoglio poklical domov v Ita.J i[lijo iz različnih krajev zasede-l ne Evrope. i Smuts izvoljen z > veliko večino Pretoria, Južna Afrika, 29.1 r jul. —'Premier gen. Smuts in v, njesrov kabir.ft je bil izvoljen -1 v vlado z veliko večino glasov in pričakuje se, da bo njegova j vojna politika dobila pod svo-' j jo svojp oblast 110 od 133 sede-! žev v zbornici. Končen izid J glasovanja še ni bil objavljen. □ i Opozicija, kateri jenačeloval - j dr. D. F. Malarn, je dobila nekaj ( i- čez 47 tisoč glasov, dočim je e dobila Smutsova stranka ozi-| 0 roma vlada že dozdaj preko 27<5 tisoč glasov. Nacijonalisti-t čna stranka je vodila kampanjo . na proti-vojni podlagi z -- -- o lavo mrliške takve pokojniku, i- ker tako si je izgovoril pred t- smrtjo. Predsednik je dejal, da je bila njeigova 44fantastična" oce-Js na v zadnjem januarju na me- j sta, ker vsi znaki kažejo, da bo- . mo v tekočem fiskalnem letu ^ morali potrositi za vojne po- t trebe okrog $100,000,000.000 r— } fisqalno leto bo zaključeno v ^ juniju, 1944. s Ogromnost našega vojnega ^ napora je razvidna iz dejstva, ? da je kongres nakazal ali avto- ^ riziral že $44,000,000,000 za { vodenje te vojne. Ta ogromna f vsota bi zadostovala za vode- ^ nje in zaključen je 15 vojn, kot ^ ;je bila zadnja svetovna vojna. ( Številke vojnega departmenta j izkazujejo, da je stala zadnja ( J vojna do 30. aprila* 1919 — { .$21,850,000,000. 1 j Mnenje predsednika je, da ] •] morajo biti naše čete opremi je- i ne e vsem najboljšim in prvo- ' »(vrstnim v pogledu orožja in ji - drugih vojaških potrebščin, ker( - le tako bo mogoče popolnoma i streti in poraziti naše sovra-j' 1 žnike, ter preprečiti preveliko, i število izgub med našim voja-i > štvoin. t Predsednikovo poročilo o TUJERODCEV - SE BOJLtO Washington, 29. jul. — Vo- " jaki in civilni vojni delavci so • morda zaželjeni, kot taki, toda j * v malili New England States na vzhodu gledajo ljudje na-' T nje, kot na "tujerodce" in se i • • i . bojijo, da bi se po vojni morda 3 ti "tujci" naselili tamkaj za stalno, v i z • .i ^ V teh malih ameriških državicah se domačini smatrajo za čiste in prave Američane ter ne marajo nobenih novihple-i a menskih in narodnih primesi, r kakor pravijo. Enako razpoloženje je najti j tudi na zapadnem obrežju ter na ameriškem jugu, medtem,! ko so ljudje na zapadu in ju* gozapadu Amerike bolj široko- - grudni v tem pogledu. Članice organizacije TISO, ki, so položaj proučile, so dejale, i da družine vojakov in vojnih delavcev v premnogih slučajih ne morejo dobiti stanovanja, ker jih noče nihče vzeti pod streho—gospodarji hiš nočejo dajati stanovanj v najem ženskam in družinam z otroci, kar povzroča stanovanjsko krizo v, mnogih predelih vojne indu-i strije. Sam si je odgojil creh za krsto West Plains, Mo., 29. julija. — C. A. Widener bo pokopan v krsti iz orehovem lesa, kateri je -bil nrezan iz debla orehovega drevesa, katerega je pokojnik sam vsadil pred 50 leti v to svrho. Widener, ki je dočakal 86 let starosti je umrl pretekli pon-deljek in sorodniki so morali z njegovim pogrebom čakati tako Q dolgo, da je bilo mogoče pripraviti orehovo deblo z izde- MARŠAL BAD OGLI O 1 V ŠKRIPCIH i Kako zelo težko stališče ima 5 maršal Badoglio, da bi Italijo 1 obdržal v vojni, je razvidno iz naznanila rimskega radija, ki zanikuje zadnja poročila o raznih dogodkih v deželi. "Poročila o revoluciji po i-taljan?kih mestih, nemška o- 1 kupacija italjansfcega ozemlja * skupno s Trstom, Reko in Pu- 1 Ijem, razorožitev italjanskib voj kov na Grškem in vpad Slovencev v italjansko zemljo, so čiste iznajdbe in nimajo no-i; bene podlage," pravi rimski radio. Prišla so tudi poročila, po katerih se general Eisenhower j že pogaja z zastopniki italjan. j vlade. Toda to poročilo ni bilo] r potrjeno. - — i Madridski radio poroča o raznih velikih dogodkih in iz-premembah na več krajih Ev-roje zaradi položaja v Italiji, ' Vichvski radio naznanja, da želi tudi Pierre Laval povečati svoj kabinet in da bi imel večjo zaslomlbo, hoče v svoj kabinet vzeti tudi nekaj radikalnih so-eijalisto**. Nemško poročilo iz Hrvaške v Madrid pravi, da je več visokih hrvatskih uradnikov odpotovalo v Dalmacijo, da od tam opazujejo politični razvoj. •To poročilo si moremo razlagati tako, da so uradniki pobegnili na obalo iz notranjosti dežele, ker se niso čutili dovolj varne pred guerilci. Kot pravi neko poročilo iz Stockliolma, je monakovski list "Xeueste Xachriehten" poročal, da bo psdec fašizma v Italiji zelo vplival na izid vojne in da se nacijski voditelji boje, da se more isito dogoditi tudi v Nemčiji. Vendar pa se naciji nadjajo, da bo Badoglio držal svojo besedo, da bo Italija o-stala v vojni. tizanske skupine na okupira- 1 nem ozemlju Jugoslavije v te- J ku zadnjih dveh mesecev izvedle 222 napadov, do zadnjega | moža poklale 12 sovražnih gar-nizij in ubile 2000 častnikov in 1 vojakov. - , Omenjeni radio pravi, da so partizani zajeli več od 700 sovražnih vojakov in porušili več * železniških postaj, lokomotiv in železniških vozov, dalje 30 ] milj železniške proge in en ve- " lik železniški most. 0 bojih v vzhodni Bosni pra-' vi moskovski radio, da se na- 1 hajajo partizani na ozemlju ' mesta Zvornik in blizu Tuzle v ' 1 srditih bojih s sovražnimi če- ' tami. "V »borbi za mseto Zvor- 1 nik so prizadeli sovražnim vo-' Ijakom in zaplenili velike koli- j čine orožja, opreme in več zalog z živili. * Sodelovanje zaveznikov z ] jugoslovanskimi guerilci • i Iiz Londona poroča UP zadnji torek, da iz Sviee prihajajo vesti, katere potrjuje bndiin-peštanski poročevalec lista Basler Xachricbten, da dobivajo srbski in tudi hrvaški guerilci redno oskrbo z orožjem in mrfirieijo, katero jim prinašajo britanska transportna letala, ki zdaj prihajajo iz Sicilije. Tsta poročila zatrjujejo, da na Bolgarskem delovanje tero-I ristov nikakor še ni ponehalo. J Kljub krutemu zatiranju in naj ostrejšin} uradnim ukrepom teh aktov nasilja ni bilo mogoče ustaviti, najmanj pa v prestolnici Sofiji. — JIO. ★ Jugoslovanske teritorijalne zahteve Iz Londona prihaja vest po-l torn UP, ki pravi, da ako bi l Italija izstopila iz vojne, se pričakuje, da bo Jugoslavija stavila Italiji svoje teritorijalne zahteve, predvsem za Trst in Reko. V tem slučaju bi postal Trst odprto pristanišče za Avstrijo, Madžarsko, Švieo in Italijo. Dobro poučeni krogi trde, da se bosta morda kralj Peter in i njegova vlada zaradi naglega ? razvoja dogodkov kmalu pre- - Belila iz Londona v Kairo. — - JIC. ★ Se nekaj poročil iz Istre in Primorske iz raznih virov ; Iz Berna poroča AP, (dati- 1 rano 29. julija) da so Nemcit in Italijani z vso naglico po- i slali v Reko in Trst vojaštvo, 1 kajti v obeh teh mestih so za-|i čeli Hrvati in Slovenci zahte-' s viti, da se Istra takoj odloči od;1 Italije. Razmere so tudi v vseh i drugih vzhodnih pokrajinah'; kraljevine Italije do skrajnosti < napete. Brzojavke švicarskih časo- ( pisov tudi govore o krizi, ki je 1 nastala v Istri, ozemlju katero je Italija anektirala po razsu-lu avstro-ogrske monarhije v prvi svetovni vojni. * Columbia Broadcasting System je dobil preko radia iz Švi- ] ce vest, da s« .Venici .zasedli Trst, Reko in Pulj in da so za- | čeli tudi že okupacijo različnih krajev v severni Italiji s pomočjo čet, katere so pripe-| ljali čez Brennerski prelaz. I j Brzojavke, ki prihajajo iz Berna trde, da bo morala vlada generala Badoglio najbrže odstopiti, ako bi se ti izgredi nadaljevali. * Berner Tagwacht piše, da zahtevajy Slovenci in Hrvati, katerih se nahaja v teh krajih približno 600,000, da se vključi Istro v državo južnih Slovanov. * SL0TV. PARTIZANI SO POBILI V TEKU 2 ME SECEV 2000 VOJAKOV OSIŠČA Washington, (ONA) — V neki domači oddaji, katero je 24. julija zabeležil Office of War Information, poroča moskovski radio, da so močne par- Iz Londona so prišle vesti, ki pravijo, da imroslovanskit h guerilci so pretrgali italjanske črte ter prodrli proti Vi- : dmu, medtem, ko bo druge številne čete Mihajlovičevih patrijotov začele izvajati močne napade proti nemškim' i četam ob stari avstrijsko-hr vatski meji.— To poročilo so dali jugoslovanski krogi v Londonu. (Poročilo iz Berna pa pravi, j da so zadobile združene nem- . ške in italijanske čete kontrolo . nad gueriici. Govorice trdijo,!1 da je bilo mnogo italijanskih J vojakov pobitih v Istri, radi ] česar je glavni stan gen. Fer- i rera izdal odredbo •za izročitev < orožja italijanskim oblastim. ] Ferrerov glavni stan je v Tr- < etu.) U * Osisčne čete v Istri in Pri- 1 morju pričakujejo poslabšanje 1 položaja, ker ljudstvo kar na- ' prej demonstrira za osvoboje-| nje in se tudi pričakuje, da pride vsak čas do resnih spopadov med slovenskimi gueril-skimi oddelki, ki so precej mo- ] čni, ter osiškimi četami. Na Reki se demonstracije nadaljujejo, toda vojaštvu je do-1 zda j uspelo držati red ibrez pre-' 1 livanja krvi. Poveljnik 23. ar- , Tnftane|?ft predel«7 g«n. Ferre- , ro, pa je izdal povelje, da morajo vsi civlisti izročiti voj«-' &kim oblastim orožje tekom 48 •ur. Kdo se temu ne bi odzval, bo občutno kaznovan, če se iz-' ve, da poseduje orožje, ali če se j istega najde pri njem. Nemške čete se nočejo umakniti iz Istre, čeprav je dospelo tja zadostno število italijanskih^ vojakov. Nemški častniki so samo poslali svoje vojake v barake, a umakniti jih niso hoteli. Po rrdiju iz Budapešte je bilo celo rečeno, da so naciji-"ojačili" italijanske ediniee s svojimi vojaki. Nekam čudno se glasi izjava iz jugoslovanskega vira v Londonu, ki pravi, da namerava Mihajlovič začeti e splošno o-fenzivo v severni Jugoslaviji, kjer je tritisoč njegovih mož že napadlo nemške obrambne pozicije ob stari avstrijski meji. Boji so bili menda ljuti s precejšnjimi izgubami na obeh straneh. * Slovenska divizija "Mrtvaška Rlava" Dve slovenski brigadi gue-rilske divizije "Mrtvaška glava" so prodrle preko gorskega terena na italijahsko-jugoslo-vanski meji do proviaice Udine, kjer se je mnogo domačih prebivalcev pridružilo gnerilcem. da gredo' z njimi v boj proti Italijanom. Mihajlovičevi oddelki, pravi poročilo, so prodrli na italijansko stran samo dvakrat prej in sicer enkrat, ko po vprtzorili napade v okrožju mesta Reke in druigič pa v bližini Trsta. Kolikor je mano, ni imel Mihajlovič svojih oddelkov nikjer v Sloveniji, kjer imajo partizani svoje Čet«, to poročilo pa dela vtiR, kakor da so slovenski guerilci pod povelj-~~stvom Mihajloviča, o katerem je bilo ie. nedavno rečeno, da je dol nekje v Srbiji, kjer čaka na zaveznižko invazijo. Prizor na krovu neke ameri ške ladje obrežne straže, ki brani konvoj proti napadom podmornic nekje na Atlanti ku. •WJUi WAKODA" M Haw l«t "GLAS NARODA" (VOICE OF THE PEOPLE"_________ Owaea »ud Publlfbed by Bloralc Publlahln* Company, (A Corporation) rrank Bikmr, Pmddcnt; Ipac Hade, Treasurer; Joeepb Lupaba, Bea. Place al kaatsMi of tke corporation and ariilrew of abor* officer«: 216 WEST 18th STREET, NEW TOEK 11, N. Y " 50th Year ______ ■—•---— 11 —=—— ~ t '-Glas Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly f7. Advertisement on Agreement. Z A CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— ; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzema sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA", 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, N. Y Telephone: CHelaea 3—1242 Važna v Cleveland, O. MONDAY, AUGUST 2,1943 fggUHOVLJKH L. 1— RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna Z NADO IN BOJAZNIJO .. drago plačan. — Govornik postaje Svobodna Jugoslavija je pa narodu precej na široko o-pisal potek bojev na ruski fronti in napredovanje zaveznikov v Siciliji . . . posvahil pa je ljudstvo, naj se pazi in bo previdno, ker bližajo se dogodki, ki bodo morda vplivali tako, da se bo zdelo varno stopiti na svetlo in vreči sovražnica s svoje zemlje. ' Drugi dan zatem je odšel Mussolini ... In zdaj se vrste dogodki tako hitro, da ustvarjajo v človeku nado in bojazen obenem. Nemci, ki imajo na j svoji črni ve3ti že milijone in milijone.zločinov, ki so jih zakrivili tekom te vojne, se ne bodo obotavljali z nadaljnimi zločini ukoravati ljudstvo, ki je v padon Mnssolinija videlo znamenje bližajočega se konca o-studne osiške, morilske in ban-ditsfce zv«*ze, ter se je dvignilo, da samo da izraza svoji neodo, ljivi želji po osvobojen ju. Če bi imelo ljudstvo orožje in če bi bilo organizirano za vsak slučaj spopada z despe-ratnim sovražnikom, tedaj bi bi loupati, da se vse dobro izteče, er p« ne vemo koliko orožja * si je mogel narod nabrati in skriti, je upravičena bojazen, ,da ibo v baŠ tem zadnjem aktu, ki se pričenja, zopet naš jugoslovanski. odnosno slovenski narod tisti, ki bo položil največje žrtve. Pravijo, da so podmornice zaveznikov vozile na skrivaj orožje v Grčijo, če se je na ta način skušalo nekoliko 6lx>-Jrožiti tudi upornike ob jugoslovanski obali, ne vemo. Ve-l mo, da so partizani odbili do-, zdaj vse poiskuse osišča, ki je \ bilo odločeno, da zatre guediski odpor zasužnjenega naroda. Razipisali so naciji visoko nagrado na glavo poveljnika par-( tizanov, Tita. in priznali ob-. enem, da nič ne vedo, kje se nahaja in kaj ima sedaj v načr-: tu. Ali so morda patrijot je zadnje čase slutili kaj se priprav-" lja in so v tem resnem in odlo-} čilnem trenotku pripravljeni, 1 da priskočijo na pomoč bratom ^ Primorcem in Istrijancem? Naj gledamo na stvar s kate-rekoli strani in s kakršnimkoli i občutjem, eno je gotovo in to i je, da je naš narod v Primorju i in v Sloveniji sploh v tem tre-3 noting v večji nevarnosti, kot a kdaj^oli tekom te vojne in edi- - no kar moremo upati je, da bo- - do raibili ljudje razsodnost in a se ne bodo izpostavljali nevar-7 nos ti izničenja dokler ne bo na - vidiku gotova pomoč zavezni-;- kov, kakor jih je nato opozoril radio Svobodna Jugoslavija. Dogodki zadnjih dni nas zo-.'d pet napolnjujejo z istimi obču- J s: tj i, kot smo jih imeli, ko je p 'Anglija pozivala Jugoslavijo, I p naj najde svojo dušo, oziroma ti ' naznanila svetu, da je jugoslo- v . vanski narod našel to svojo J , dušo . ! v Nesrečni jugoslovanski na- k rod je seveda potem moral sam1 s ^ gledati, kako bo ohranil to svo-J s ! jo ubogo od vseh zapuščeno du- • s ! ho v svojem telesu. Od vseh; r strani so se zasekali vanj o- 3 . stri čeka ni nacifašLstičaaih be-;c - štij . . . zunanji svet pa je s j b skeptičnim očesom gledal na c . notranjo borbo naroda, ki se jej s 1 hotel ohraniti smrti, ki mu je r | pretila. \ -j Ti uboga, zapuščena jugoslo. * -jVanska duša, kako so jo blatifi 7 e:in ji pritiskali pečat komuniz- ^ -jma, divjaštva in kaj še vse. t bi In zdaj ta duša zopet dviga 5 t- .svojo, silno, neupogoljivo živ- ( Ijensko moč in to na zemlji, ki < k ;je bila pod robstvom četrtsto- ] n letja. Zadnja radijska poroči- - la pravijo, da demonstrira na- . >- rod v Tstri in Primorju za osvo-^.ibojenje. Ta narod hoče biti • združen v južnoslovanski dr- ^ žavni enoti. Jugoslavija ni o-menjena, kar pomeni, da so ko-rumpirane vladne klike bivšo Jugoslavije zapravile pri narodu dobro ime dežele. Ali to je zaenkrat postran-i- ska stvar. Važnejše je to. da la so Nemci zasedli Trst, Polo. >- "Reko in zaledje do bivše avstrij is ske meje. J ij Komaj nekaj dni je tega, ko sem slučajno ujela na kratke ri valove berlinsko postajo in po- j stajo Svobodna Jugoslavija.! t- Govornik na prvi pk>stafli je* ie zažngal ljudstvom v zasedenem je stratejričnem ozemlju, naj se a- pazijo kaj počnejo ali kaj bodo a- počeli v slučaju, da pridejo ne-nadne spremembe situacije, u- Nemčija, je dejal govornik. i--a ma še dovolj Gestapa, ki bo gledal nato, da bo vsak odpor r • ^- ni Otranto so pozicije že pri- tpravljene. Zarvezniki bi tako ia dobili v roke važno ravnine in a dohod v balkanska gorovja. A v katerih prelazi odpirajo pot do Skoplja, Cetinja in Janina |.e Slovenske guerUske 6kupine. or ki delujejo ne le v okupiranem Nevernem kotu Jugoslavije, tem a več. tudi že v goriški in tržaški 1V oblasti kraljevine Italije, bodo a tudi ogromne važnosti. Da I delajo balkanski guerilci Nem- jj cem ogromne preglavice in ve- like skrbi, potrjuje dejstvo, da so v teku zadnjih dveh tednov 1j. razpisali visoke nagrade za jn- jj goslovanske partizanske in čet- ' niške voditelje, pa skup n kongres v Detroitu, ter ^ 'da se pridružijo Zedinjenemu odboru. Frano Petrinovich, jugoslo- r< vanbki rodoljub iz Dalmacije, ki je dolgo let živel v Chile in J( drugih južnoameriških državah ^ in ki la^tuje velike deleže v s tamkajšnjih parobrodih in ru- ^ dokopih, kakor tudi v Londo-nu in v Nt"w Yorku, tudi pride s na sejo na povabilo Z. diajene- n ga odbora SHS. On bo zastopal h Jugoslovane v Južni Amerrki.jp i Drugi gost bo M- J. Bogdano-j (vich, tudi naseljenec iz Dalma-jV Ieije, sedaj predsednik The: i: French Sardine Co. v San Pe-jn dro, Cal. rden izmed vodilnih 1 • industrijalcev na zapadni ome- «5 riški obali- 1 > Clevelandski župan Frank j 1 Lausche, slovenski pesnik Ivan 1 Zomian in dr. F. J Kern, vr- } I hovni zdravnik SI>Z, so bili po-' T vabljeni na kosilo v soboto o-;i} - poldne. !5 i * Pričakuje An glo-ameriška diplomacija pa si brez prestanka prizadeva t^o^lehčati,, Bolgarijo, if Gverilski pokreti na Balkanu } postajajo čedalje bolj važni. V tj Albaniji so čete polkovnika » Muh a rem a Bajrahtarija. Misli-| ma Pece in polkovnika Bilala ; Novice brez dvorna že pripravljene, priskočiti na pomoč zaveznikom! v trenutku izkrcava-nja. V okrajih ob morski oži- RABIMO ŠIVALKE na moške klobuke, dolga serija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača. Good Value Hat & Cape Company, Inc., 19 West 4th Street New York City (7—27 to 8—1.) SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a , * ZA CENO $2 ^ ZA ZVEZEK "Two Way Passage" V tej knjigi, ki j« zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moči. Pot na dve strani — ludtor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško. "What's Your Name" "Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . d- tanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je kraul veliki ameriški dnevnik o tej knjigi. Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za $.............. za lastnoročno podpisano(i) knjigo(i) : Moje ime .................................................... Št, ulica ali Box št............................................. Mesto in država............................................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. KUHARSKA KNJIGA: Bn Recipes §f Ali I Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^ ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stran Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed pos«bno v navadi Ta knjiga je nakaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se h^ejo ▼ njem čimbolj izveibati in izpopolniti KNJIGARNI StOVENIC PUBLISHING CO 216 msE lEtE Street _yew York It N. Y. lja, rib in riža. Policij«, in vojaštvo je s strojnicami pregnalo izgrednike. Na stotine ljndi je bilo vrženili v zapore. Stav-karji so izjavili, da sicer zaslužijo, toda nj-iih žene jim z denarjem ne morejo kupiti zadostne hrane. Maisky imenovan podkomisarjem Moskva, 28. jul. —Ivan Maisky, ruski poslanik v Angliji, ki se sedaj nahaja v Moskvi, kamor ga je pozval Stalin zaeno z Litvinovim, je bil imenovan za podkomisarja sovjetskih vnanjih zadev, kakor je bilo naznanjeno danes. Litvinov je bil tudi imenovan za podkomisarja, ko je bil poslan v Zdr. države, kot sovjetski poslanik. V ostalem je še pet drugih podkomi sa r j ev. Živežni izgredi na Portugalskem Lizbona, 29. jul. — Danes je bilo obelodanjeno, da je na Portugalskem zastavkalo na desetisoče delavcev zaradi pomanjkanja živeža, toda naznanilo obenem pravi, da so stav-1 ke, ki so bile združene z izgredi i1o»iveev, končane. I ortngalsfka, cenzura je dala to v —t po treh dneh molka f- . 1 ■ ; o se začele v industrij-£ in kraju ob reki Tagus, v liarreiru. Vse telefonske zveze z Lizbono so bile pretrgane in čeprav je razdalja med mestoma primeroma majhna, je bilo prav malo posameznikov v Lizboni, ki so vedeli, da so v industrijskem središču nedaleč Ptran divjali izgredi in stavke delavcev. V izgredih, je bilo tisoč žen ^n otrok, ki so zahtevali več o- ZLOČINCI NE SMEJO DOBITI ZAVETJA j d Po končani sedauji vojni morajo biti vsi oni, ki so tekom1 > vojne odgovorni za brezštevilne zločine, ki se dogajajo nad ^ u'bojrim prebivalstvom in na lastnini, strogo kaznovani — tako f . . . . »O . m* zntrjoije v vseh zavezniških taborih. r Mno^'o je bilo vpitja tudi proti koncu prve svetovne vojne, . <|u mora priti kajzer na zatožno klop in i njim njegovi gene- -1 ralr, da jih sodi mednarodni sod. Pa ko je prišel konec moritve, ^ je kn.jzer mirno živel na Holandskem; pobegnil je straliope- , tno, mesto da bi se bil postavil na oelo svoje armade in bi prvi šol v smrt. Samo Hindeniburg ni bil strahopetec. Ko je med * mirovno konferenco prišel na njegova ušesa glas, da zavezniki ^ zahtevajo nemške generale in vse druge, ki so zakrivili vojno, da -o sojeni in kazovani, je Himlenburg rekel: 4anes pa izgleda drugače, kajti vsi zavezniški tabori ^ vstrajajo pri svoji zahtevi, da pridejo krvniki sedanje vojne pred zavezniško sodifšče, da so sojeni in obsojeni po svojih "zaslugah". 4 .Va časnikarski konferenei je predsednik Roosevelt tudi že . •ponovno rekel, da morajo biti zločinoi v sedanji vojni kaznova- . ni ter je posebno pozval nevtralne države, da naj nikakor ne dovolijo nikomur, ki ga zavezniki hočejo soditi za njegove zločine, zavetišča v svojih mejah. Zlasti velja to za Hitlerja, Mussolinija in Tožo. Predsednik je tozadevno izjavo pismeno podal časnikar- 1 skim poročevalcem ter v njej ponovil, kar je rekel 21. avgusta, 1942, ko je zagrozil, da. se bodo morali oni, ki so krivi barbarskih zločinov tekom nacijskegu vpada v Evropi in Aziji, zagovarjati v deželi, v kateri so zakrivili zločine. 7. oktobra istega leta je predsednik zopet izjavil, da bo ameriška vlada n pri vsaki predaji kake dežele zahtevala izročitev zločincev Združenim narodom. 14Sedaj pa gredo govorice," je rekel predsednik časnikarjem, "da Mussolini in njegova fašistična banda skuša pobegni-; ti v nevtralno deželo. Nekega dne bodo Hitler in njegova banda in Tožo in njegova banda skušali pobegniti iz svoje dežele. "Težko pa verjamem, da bi kaka nevtralna dežela dala zavetje ali pa zaščito kateremukoli od teli. Rečem samo, da bo vlada Združenih držav smatrala, da postopanje kake nevtralne vlade, ki bi dovolila zavetje osiškim voditeljem ali njihovim oprodnm, ne bi bilo v soglasju z načeli, za katere se bore Zdru Ženi narodi in Združene države npajo, da ne bo nobena nevtralna vlada dovolila, da bi njih zemlja Ibila porabljena za prostor za zavetje, ali bi kako drugače pomagala takim osebam, da bi peni zgoraj omenjeni oselbi." Ruska vlada dalje pravi, da ibo vsako tako dovoljenje zavetja ali kake pomoči smatrala za kršitev naceL za katere se l»ore Združeni narodi in katere hočejo obdržati z vsemi sredstvi. ki so jim na razpolago. Slično izjavo je poslala nevtralnim državam tudi Anglija. jugoslovanske zamejne vlade v Londonu, kakor tudi skoro j-veeine njenih zastopnikov v ■ Ameriki — sovražna napram j jugoslovanskim narodom, Balkanu in združenim narodom. ^flr. Adamič izjavlja nadalje, da Zedinjeni odbor podpira splošni odpor jugoslovanskega ljudstva, ki je organiziran v guerilsakih Skupinah, katere se same nazivajo jtprtizani, in ki se bojujejo še od meseca oktor bra 1941. Ta odbor tudi odo- / brava in priporoča, da Ameri- ^ ka, Anglija, Rusija in drugi združeni- narodi takoj pripo znajo Narodni svet osvobodilne fronte kot postavno vlado v ■ Jugoslaviji. Adamič tudi zatrjuje, da s je Narodni svet 0-svobodiln'e fronte demokratično organiziral v jeseni 1942 in ima podporo detetd©=^t odstot-1 kov vseh Srbov, Horvatov in j . Slovence v Jugoslaviji. i 1 Zedinjeni odbor SHS iše ni popoln. Pričakuje se, da se bo - izpopolnil na seji v pohoto. 1 Sedaj ima odbor tri podpi'ed ' sodnike: Zlatko Balokovič elav-' hi violinist je predsednik Hr-1 vat Jkega kongresa; Žarko Bun-eiclL, advokat v Akronu, je predsednik Srbskega vidovdau skega kongresa; in Htbin Kri-" >tan, slovenski pisatelj, je pred sednik SANISa. i Tajnik hrvatske sekcije je - Petar Radich, in tajnik srbske r sekcije je Mirko Markovieb, j oba iz Pittsburgha. j T>ruri člani Zedinjeneara od-i bora SHS, ki bodo prišli na se-1 jo, so bedeči: Pvan Butkovieh. a predsednik Hrvatske Bratske i. Zajednice, ki ima glavni stan v □ Pittsburirhu; Joseph Zalar. gl. tajnik KSKJ v .Tolietu; John n T^adesichh. tajnik Hrvatskega n kongresa. Pittsburgh, in Mirko n Kuhel. blagajnik ŠNPJ in po- - možni tajnik SANSa v Oh i ca-L go. Tli- * 1. Iz St. Louis, Mo. pride Geo. i- Kovachevich, rz Pittsburgha I- prideta Rev Voislav Gachino-h vi eh in Anthony Minerich. Iz 1- Aliquippe, Pa., pride Rev. Stra o hinja Maletich. i- Pričakuje se. da pridejo na i- sejo tudi ameriški Bolcrari in Macedonci, ki so i moli «*voj Prva seja SJedinjenoga odbo-h ra ameriškik Slovenca, Hrva- S tov in Srbov, ki zastopajo ve-p čino ameriških Jugoslovanov V:-Ameriki, »e bo pričela v soboto j ,i dopoldne ob 10. uri, dne 7. av= 1 gusta v Slov. Nar. domu na St. •Oinir Avenue. Sejo sklicuje ( slovenski ameriški pisatelj Mr. s Louis Adamič, ki je pndsed- 1 n i k tega odbora.. ; Janko N. Rogelj, ki je tajmk • slovenske sekcije, j'e prevzel i v-e priprave za to važno sejo. 1 Zedinjeni odbor Slovenc-v. 1 Hrvatov in Srbov je bil ustanovljen v Pittsburghu, Pa, 19. junija, od delegatov Hrvatske- j ga kongresa. Srbskega vidov- 'l j danskega kongresa in Sloven- i j;kega amer. narodnega sveta. ' ^ kateri je bil utanovljen G. de-( cejnbra 1942 po delegatih Slo-^ ven=kepiy kongresa- Namen- Zedinjenesra odbora ' je, kakor piše T^ouis Adamič. da se pojači edinost ameriških ' državljanov jugoslovan. porek-. la v s'knpn m delu in sodelova-^ nju za zmago AmeriVf ter da j s'e tudi pospeši skupni nastop za povojne načrte in deloivanje. ' Namen t< na odbora je tudi, da govori v interesu Jugoslovanov ki se danes borijo napram osi-ščn. toda danri? ne moreio go-. voriti o sefoi ameriškemiu ljud-1 tvu in ostalemu svetu.. B 1 ILouis Adamič, ki je tudi častni jyedsednik SANSa. pra-e vi. da ne bo trajneera miru v Evropi, ako se ne reši razumno e balkanskega vprašanja po tej vojni. Velesile morajo dati inožno«t balkanskim narodom da bodo postali gospodarji na svoji zemlji, kakor tudi gospodarji svojega ekonom skeca nn I kulturnega življenja Mi čutimo, da ne ho to delo a imelo svoje vrednote samo za Balkan, ampak tudi za našo a lndoptirano domovino, za Zdr. države, in končno za v-r-s svet. Mr. Adainie močno naelaša. da ie ta odbor skupina nmeri-'"jških državlianov. Zodin.ioni od-a bor SFflS ni m« prav nobenih zvez z zameino vlado Ju gosi a-vije v Londonu in prav tako 0 nima nobene zveze z za s topni-ki ist'e zamejne vlade v Amrri-n Iti. Odbor smatra da so vsa de-n______ SONART REKORDI Lepe Melodije 1 St M571—N« Marijane«, polka Kje so moje rožice ftlari&a pejfla—polka Doauecoe Dnlvw«itj ta mburica orkester Si. MS75—Terezinka polka Na planlncab—valCek Jerry Koprlvfek ln orkester Za to*, eenlk ln cene plo« ae phrnlte na: JOHN MAR8ICH, Inr., 463 W. 42nd St.. New York "SLAg RAMDA' m M— If Kratka Dnevna Zgodba MONDAY, AUGUST 2,1943 ^ wmwrypftiw Rojake prosto* ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo -=. UKITKD 1 oziroma 1 C A K A D I A H POSTA* MONEY ORDER, ako je vam le priročno OD JUKrOSIiOV- ODBORA V ITALIJI Cenjeno uredništvo.: Sporočam Yam telegram, ki .-~eru ga v imenu "Narodnega Sv« ta Jugoslovanov pod Italijo, dne 29. julija poelal predsedniku Booseveltu: Predsednik F- D. Roosevelt, Bela 'hiša, Washington, D. C-Zlom fašizma, ki je posledica jakih udarcev zaveznikov proti Italiji, pomeni tudi veliko zmago 700,OCX) Jugoslovanov pod Ttajjjo, ki so,-se skozi 20 let 'ho-r.li pod najtežjimi okolnost mi proti fa&ftmu. Toda njih borba je iiriela za cilj popolno svobodo. V smislu Atlantskega čartera ta narod hoče, 'da sam upravlja o svoji usodi. Zato se morajo razbiti vezi, ki so ga proti njegovi enoglasni volji vrgle v roke Italije. Kot predstavnik tega naroda Vas prosim, da pri predstoječih pogajanjih s poraženo Italijo imate pred očmi te posebne interese Jugoslovanov pod Italijo in da se ne podvzame ničesar, kar bi mosrlo prejudicirati bodočnost in svobcjjo teh interesov in na-.še =vobodV\ Dir. Ivan M. Čok, I -za Nar. Svet Jugoslovanov pod Italijo I beča usteca — ako poljpbitejj nj'egov beli vratek bodete prav | tako iveseli, dete pa najbrž še bolj, ker malo. odraslih ljudi se •zaveda slabega duha svojih ust,' katerega mora ubogi malček požirati, ee pride v roke kaki dobri a nevedni sorodnici aii sorodniku, itd. __ NA BALKANU SB MAJE. j Kakor se glase poročila, ki so ddšla iz Madžarske, je po-1 dal premier Kallay ostavko, a njegov ein Christopher, pa je' dospel v Turčijo, kamor menijo1 da je prinesel važne diplomatske vesti in naročila od svoje-j ga očeta Poročilo prari, da je Kallay' ccbtopil po zaključku kabinetne seje, ki je trajala vso noc. Nemci se pripravljajo, da u-niaknejo svoje čete iz Balkana — morda za to, da Se utrdijo za obrambo ob donavski črti ter ob Savi in v Alpah. Razdeljen j!e njihovih čet kaže, da nameravajo odločno zadrževati zavezniško invazijo kjerkoli mogoče. Nemške garnizije so okupirale Peloponnesus, Atene in So-Joniko v Grčiji. Ostalo Grčijo imajo še vedno pod kontrolo Bolgari in pa italijanske čete, na katere ee pa naciji ne morejo več zanesti, ker so te čete dobile ukaz, da se vrnejo do-•mov. (Bolgarija je po!na rus-, kih agentov in je takorekoč na robu revolte, ki lahko izbruhne , vsak trenutek. Rumunija pa i je tudi grozno naveličana vojne in v njej vlada velika beda ter nezadovoljnost. Naoiii so svoje satelite ogulili do golega, dali pa jim niso dozdaj drugega kot nekaj zemlje,, ki so jo ugrabili drugim in katera bo «ewda vrnjena eventnelno onim. katerim pripada. \ Izjave jugoslov. ministra Grola ' T . . ' • t sem, da je prinesel svojemuna-rodu še neko drugo nesrečo, , namiec, da je porušil duševno ravnotežje vsega naroda, v ka- £ terem je ekoei 20 l"et zatiral svo- g bodno izmenjavo misli in rojstvo novih idej — obenem, pa tndi formacijo širokega javnega mnenja. Brez te pa ni mogoče v takem težkem času kakor danes, ukreniti vs? potreb- • no in zavzeti pametne smerni- < ce.M '3 i ' ' __, 4 PREMIERA DAVISOVEtlA FILMA V MOSKVI. I iZnani film Mission to Moscow" je bil 27. jdlija prvič prikazovan v dveh največjih ; moskovskih gledališčih. Po pre nfieri so začeli fikn kazati tudi v drugih film. gledališčih. (Besedilo filma je bilo v ruščini, a dnugače je bil film natančno tak kakor so ga dobili iz Amerike- Nobene scene niso popravili. Intelektualci in vladni uradniki. ki so šli pogledati ta film, so se smejali nedostatkoni oziroma netočnosti filma z ozirora, na resnična dejstva Nekateri pa so odnesli globok vtis, ker so bili prepričani da film skuša prikazati, kako ee je Kremlin boril za ohrano miru pred izbruhom svetovnega požara. ' • -Poklicni kritiki so dejali, da bo film napravil brezdvoma do-' ber propagandni efekt in po njihovem mnenju je bolj važno dejstvo, da se je skušalo pri-' kazati sovjeteko-ameriško kooperacijo, nego to, da je Hollywood poiskusil podati na platnu sliko diplomatskega in sovjetskega življenja. Občinstvo se je od srca nasmejalo Jožetu Stalinu, odnos-no igralcu, ki ga je predstavljal- Bilo je prvič, da se je občinstvo smejalo, ko je bil prikazan na platnu Stalin. Eden od gledalcev je to stvar pojasnil rekoč, da je bila pipa, ki jo ie kadil na filmu Stalin, edina reč, ki mu je res sličila, drugače da iaralec ni bil nič podoben Stalinu, osobito ne v akciji. (ONA.) — Jugoslovanski zu s nanji minister Milan Grol, je i izjavil 26. julija da bodo bliskoviti dogodki v Italiji v naj- i bližji bodočnosti postavili balkanske aemlj^ in vso donavsko kotlino v središče svetovnega' interesa. 'Grol je predstavnik srbske demokratične stranke in član •.'vlade v izgnanstva, ter je de- ijai: { [ "Preduo ne bodo Hitlerjevi sateliti odiiočili, kaj storiti, bo- • dp morali Nem^i, sami razrai-| šljati p merah, in ukrepih za najrazličnejše možnosti. Moja! domovina Jugoslavija doživljaj zdaj trenotke največjega razburjenja" , Grol pravi, ,da predstavlja' ' azvoj dogodkov v Italiji "nio drugega, nego pravi polom," katerega posledice in vpliv v , drugi V deželah bodo neizogib-' no največjega pomena. J "Bazmotrival je tudi italijanske dogodke v zvezi z vplivom na Italijo kot državo in d>ejal: "Neskladnost v fašističnem ; nacionalizmu je ta, da je pod [njim trpel največ italijanski harod 6am. Vojaški poraz je . velika nesreča, toda bojim se, i da to niti od daleč ni največja nesreča, v katero je Mussolini pahnil i=«voj narod. Prepričan jih prositi, da naj me vzamejo seboj itt nauče igrati njih go-j dala. Toda nistm se upal zakaj vedno sfe je tako težko od-[ ločiti k čemur ei bodi. Pa tudi bal sem se, da me bodo domači > zasačili še preden bom zapustil I Francijo. Skromno zanimanje, g katerim so tovariši poslušali dečlco-' vo zgodbo, mi je vdahnilo mi- > sel, da je ta fant ž,> neumova-n'ee. Pazno sem si ga ogledal: v njegovih očeh in na njegovem i čelu je bilo nekaj — sam ne . veni kaj — zgodnje usodnega, - ki splošno odtujuje simpatijo i in ki .v — Bog ve zakaj — vzbudilo mojo v toliki meri, da je za trenutek zatrepetala v \ meni mfeel, da bi mogel imeti ^ brata, jaz, sam sebi neumljiv. > Solnce je zašlo. Prekrasna i noč je legla na zemljo. Otroci so se razšli, nezavedno vsak ■ svojim okolnoetim in slučajem. • zoreči usodi, jezi svojih sorod-: nikov, nagneniem k slavi ali k i brezčastju nasproti. • god, kot tam, kjer sem. Ej, na| zadnjem sejmu v sosedni vasi . *em videl tri može, ki žive tako, j' kot bi jaz hotel živeti. Vi jih-, niste opazili, vi drugi. Veliki' so bili, ekoro črni, in kljub svojim cunjastim oblekam zelo ponosni. Kakor da od nikogar ne potrebujejo ničesar. Ko , so pričeli gosli, so njih v-like temne oči hipoma "zažarele. Njih čudovita godba zbuja zdajl željo po plesu, tzdaj željo po jo-'ku, ali pa .po obeh naenkrat; in j ze svojega so-' svda, z drobnimi, skakajočimi, kladvi udarjal po strunah majh nega klavirja ki mu je na jer-f menu vitfel okoli vratu, medtem ko je tretji od časa do časa s Čudno silovitostjo zabobnal po cimbalu. Bili so tako zado-1 t voljni sami s seboj, da so nadaljevali svojo divjo godbo tu-' d i še, ko ee je z - množica raz-I pršila Končno so pobrali fsvo-je' solde, natovorili tovore na ■'hrbet in odfcli. Hotel'sem ve- > 'deti, kje da stanujejo. Sledil , sem ji mod daleč, prav do gozd- - nega obronka. Tam s-m šele - razumel, a sploh nikjer nimajo doma.**. > Tedaj je«dpjal eden izmed , -njib: i "Ali naj zairrnem platno?" s "Pri rrtoji veri ni -potreba," 1 mu je odgovoril tovariš, "tako i lepa noč je noooj !" i TVotji je Štel izkupiček: > "Ti ljudje ne čutijo godbe in - njih ženke pleče jo kot medvedi. I Ya srečo bomo še pred me=e- ■ cem v Avstriji, kjrr bomo našli 4 prijaznejše ljudstvo?? "Morda bo pametneje, če jo ' mahnemo v Španijo, poletje se , bliža koncu.. Ubežimo pred I dežjem in močimo si raje samo j grla," je dejal eden ostalih I dveh . Vse s'em si zapomnil, kakor . vidite Potem so izpili kozarec II *sranja in zadremali, s oeli k ■ zvezdam obrnjeni. Hotel sem lal iste stvari in da bi govoril z istim glasom. t Eden teh štirih dečkov, ki že nekaj trenutkov ni več poslušal tovariševega pripovedovanja in s čudno vztrajnostjo opazoval bogsigavedi katero točko na nebu, je vzkliknil nenad-danm: I"Ali ga vidite? Na tistSem osamelem oblačku sedi, na Oblačku ognjene barve, ki tako nalahno plove preko neba. Zdi se mi, da nas tudi on opazuje.**, i "Kdo pa vendar?" so vpra-j ^ali otta'i. i "Bog!" je odgovoril deček si popolnoma prepričanim nagla-' Wont. "Ah, je že r^elo daleč, zdaj ga ne morete več ivideti. "Gotovo potuje, da obišče vse dežel?. Glejte, tamle plove za tisto vrsto dreves -koraj na obzorju — in zdaj se potaplja na zvonik. — Ah, ga že več ne vi-(dim!" , Tn je 5e dolgo zrl v tisto smer in upiral svoje oči. v katerih je sroiVl neizrekljiv izraz navdušenja in obžalovanja v [daljno črto. ki loči zemljo od j neba. j "Ta je pa res neumen s ^vo-[ jim dobrim Bosrom. ki era vedno samo on vidi!" je dejal tretji, čigar majhna osebnost j^ oči-tovala čudno živahnost in živ-l#i<-*n^ko silo. j "Hočem vam povedati, kako ,se mi je nekoč nekaj zgodilo. \česar vi še nl-te doživeli in ki je malce zanimivejše kot vaše gl dališče in vaši oblaki Pred nekaj dnVvj so me vzeli stalni rs seboj na potovanje. Ker pa niso imeli v gostilni, kjer smo se vstavili, za vse do»volj postelj, so sklenili, da bom spal pri pestunji." Potegnil je tovariše bližje k sebi in jim tišje pripovedoval: "^udno se mi je zdelo, veste, da nisem ležal sam. ampak v skupni postelji s pestunjo in še v temi povrhu. Nisem mogel zaspati in ko je ona zadremala,; s, m jo za zabavo božal po to-I kah, po vratu in po ramenih 1 Boke in vrat ima debelejše kot druge ženske in njena koža je; tako mehka in tako nežna kot pisemski ali pa svileni papir. To se mi je tako dobro zdrlo, da bi bil še dolgo nadaljeval, če bi se ne bal, da jo zbudim, in (še ne vem česa. Končno eem zagrebel glavo v njene las^, ki so ji viseli po hibtu. gosti kot griva, in res tako dobro dišali kot vrtne rože ob tej uri. Poskusite, kadar boste mogli, storite tako kot jaz, pa boste videli!" Mlademu avtorju tega čudnega razodetja so se med pripovedovanjem od neke vrste začudenja nad zgodbo, ki jo je še doživljal v spominu, §iroko razprle oči in žarki zahajajočega solnca, ki so §e vkradli skozi rdeče kodre njegovih kuštravih las, so mn vžigali v njih kakor žvepleni svit strasti. Liahko je bilo uganiti, da 1 ta fant ne bo izgubljal življenja z iskanjem Božanstva v oblakih, in da ga bo pogosto na&*l drugod. Slednjič je dejalv Če trti: ''Saj veste, da se doma prav r nič ne zabavam; nikdar mfe nihče ne vzame v gledališče, moj varuh je prekop; Bog se ne zmeni zame in za moj dolg-1 čas, in nobene lepe pestunje nimam, da bi me razvajala. Če-ssto se mi je zdelo, da hi šel rad ► vedno naravnost predse, ne da " bi vedel kam, ne da bi ee kdo brigal zame, in da bi rad videl Vedno nove dežele. Skoro ni-J k jas še nisem bil in zmircxm '»Trtrslim, da bi mi bito bolje dm- Ma lepem vrtu, v žarkih zakasnelega jesenskega solnca, po4 Zf zelenim neboui, preko t katerega so kot potujoče dezel'e romali oblaki, so kramljali štirje lepi otroci, štirje dečki, brez dvontno utrujeni od igranja. Kden je dejal: Včeraj so m? v^eli s seboj v gledalilšČe. V velikih in žalostnih paiaeah, v katerih ozadju se morje objema z nebom, se kretnjo možje in ženske, ki so tudi retsn'e in žalostne, toda precc lepše in boljše oprav-' 1,h ne kot običajni ljudje, in ki, govore s pojočim glasom. Prete :-i, prosijo in žaloste se in segajo v, čkrat z roko po bodalcie, ki tiči za njihovim pasom. Ah,, zelo lopo je! ženske so mnogo lepše in večje kot one, ki hodijo k nam na obisk, in četudi so kar strašne »vsled svojih velikih otlih oči in plamtečih lic, jih moraš im'eti vseeno zelo rad.' TCoiiš se jih. najraje bi se epu-1 stil v jok. pa si vseeno zadovoljen. In potem — to je pa še bolj čudno, te pn obide Se-i Ija, da bi bil tudi ti tako oble-j čen. da bi pripovedoval in de- CHAS. BAVIKEiLAIEE: NAGNJENJA "Važno za naročnike Poles matov* Je razvidno d« k«la imate plafmno n»ro#»ii»o- — Prv štev ilka pomeni metiee, druga da« j in trelia pa leto. Da nan. prihra | niie nepatn*nrxa dela in »lr®- , šUov, Yu prosimo, da nkuiate pra | vočasno naročnino poravnati. P<»-AljUe naročnino naravnost nam aH Jo pa platejt« naž«nu zastopniku w Va&em kraiu. Zastopnik bo Vam Urož.l potrdilo a P***™ . fnino. California: San Fraudwo. Jacob Lausbln* Colorado: 1'ueUlu, Peter Cullg \Val«uburK, M- J Bajuk* Indiana: indianaitolls: Fr. Markicti Illinois: Chicago. Joseph Bevčifi* Chicago. J- Fabian (t^hicaiso. Cicero Id IlUnoUt Juliet, Jennie Bambich La Salle, j. Spelicb Mascoutab. Martlo Dolenc North Chicago In Waukegin, Math Wur.iek Maryland: KitzmiUer. Fr. Vodoplvec Michigan: Detroit, L Plankar« Minnesota: Chisholm, J. Lukanlcb Ely, Jos. J. Peishei Ereleth. Louis GouSe GUbert, Louis Vessel Montana: Roubdap, M. M. Panlon Washoe. L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderlck New York: Uovramla, Karl Strnlsha* Little Falls. Frank Masle* Worcester, Peter Bode* Ohio: Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charles Karllnger*, Jacob Reenlk Gtrard. Anton Nagode I .oralu, Louis Balanjt, John KumSe Tonogstowu, Anton KikeiJ (lrccon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Bretovec* Coverdale ln okolica, Joe. Paternel Export, Louis SupanCi«1* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*. Frank Blodnikar Greensfonrg, Frank Norak Homer City, Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palrtch Johnstown, John Poianta* Krayn, Ant. Tmuželj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Ž ust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton, Joseph Jovan \\ t>roiifiio * Milwaukee, West AUla, Frank Skok« Wyoming: Bock Springs, Louis Tauchar* DiamondvlUe, Joe BoUch (•Zastopniki, ki imajo poleg Imena so upravičeni obiskati tudi drage naselbine t njih okraju, kjer je kaj □aAih rojakov naseljenih.) Vsak s—uj^rih Ittm potofllo xa svo. to, katera ]• pnJeL 'Bmtspsilks i^h SPISANA V ANGLEŠČINI ^ VRTNABSTVO ... SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO HIUItlllQIIIItlUIUIIIllllllliflliilllllllVlU VjO'^ Združeni narodi potre- G A kujejo ves odvisni ži- arucn delati v Ameriki . . . ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko , .. pomaga, ako mu ie mo Cena knjige: goče letos obdelati f/v VICTORY VRT *P Pripravite se za to de- lo že sedaj l V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je t eni sami knjigi VSE, VK&AV1 KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI t Skoro 1400 strani — ™ " rrc/x e» i • i m a vrtnarstvu, • saditvi ln 750 Slik sejanja, • gaojenju in oskrbi vrta. NafcoveJ^e pa Je VRTNARSTVO Popolni voditelj za va* VOjni ^ S^^^po^iU P_I— ...u bMeda. vsaka straa, ^ ^^ P^rejeno n vsako pooehje raST^-m^NwSSS : ^rui«ih ariavafc xa vb^o novih Bdsiraeij! to EDINA VRTNARSKA ENCIKM>r ^ ^ J« ondO E L. D NI« Tisokib besed — vse Je Jasno,, raz- vrtnarstvu, kt ga eenljo vrtnarski Is- KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. NE POLJUBLJAJTE DETET HA USTECA. Vsaka moderna mamica -če počuti tako, da bi najrajši o-kregala ljubeznive sorodnike, prijatelje ali znance, ki pa tako radi izkažejo, kot prisrčni ljubitelji njenega malega 6 tem. da ga cmokajo na ljubka mala erešnjevo rdeča usteca. Dfenes bi moral vedeti vsak odrasel in razsoden Človek, da je poljubljanje detet nezdravo za dete. Če že morate malčka Vnalo t•!• —-—— NnU himni« droglmg-^ OeoM jNhncfl, CLntonr). H. ^ SLA XAMBCRICR: GOBENJSKEM JB 1 FLfiTNO, podponri «lp-ven&kih narodnih, pesmi sa tamburice, zložil Har ko Bajnk.............. t, —- I ZA CRBB; i l Pednk sn dbk — • «wdd — CKsieUski) .......... |m ZA KLAVIR i ''Bnrl isrfdtJa. - WwnWm - M KNJIGARNA SLOVEČ PUBLISHING CO. 218. Wort 18th Strent. . Km York. H.Y. Visoška kronika : BO MAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB. j ^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 39 IIIIHtlflllllllllllllllUUUUIliUlUlIlIlIi'' ] Prvi jo bil Juri v njem, potem ga je obsula cela drhal, ki 1 je zavoljo njegove ošabno*ti kuhala jezo oni večer. Branil 1 se je. kolikor se je mogel, pa 6o ga imeli v hipu na tleh; tepli 1 to ga in ga suvali s težko okovanima črevlji. EHbili bi ga bili, ( da nisva prihitela z Debeljakom ter razmetala vseh, kair jih je ] viselo na njem, prav tako kakor čebele, če padejo na potnega < konja ^ Ko «e je s težavo vzdigovail, je jecal in stokal. Markea ^ Wulffinga je bilo groza pogledati; na glavi lasje šopoma iz- * puljeni, obleka ramtrgana; ko je počasi zlezel na noge, se je ^ pokazalo, da je na eni nogi krevljal; po obrazu in rokah pa p je silila na dan kri v debelih kapljah. Vzlic temu se ie odkri- 11 '.Vilo na tem obrazu toliko jeze in toliko divjega sovraštva, da < sem kaj takega rvidel po-meje saga sina Na polju se je delalo, prav pridni smo bili in časa rasmo imeli, da bi mislili na kaj drugega. Tudi Agata je bila pri vakem delu, vtsele in dobre volje, da smo jo gospodar in družina vsak dan še rajši imeli. Med njo in Jurijem nisem opazil ničesar, ker sem vedel naprej, da si bo fant take in fena-ke muhe iztrebil iz glave. Bilo je okrog Binkošti. in prav lepo je sijalo solnce. Stal sem pred hišo in ko sfcm pogledal proti Debeljakovi brvi, sta stopala po nji dva loška biriča, vsak z dolgo sulico na rami. Pred njima je korakal grajski ječar Mihol 9chwaiffstrigkh. Prav gotovo se nisem KiotiJ: nihče drugi ni mogel to biti, ku tor Schwaiffstrikgh, ker je nosil na hrbtu veliko bisago, katere ni nikdar puščal doma, kadar je nosil pečate po dolini. Napadla m■ •V veži sta odložila hlapca svoji sulici ter ju prislonila k sten:. Sehwaifftrigkh pa je veselo izpregovoril: "Jesti boš dal, Izidor. — smo res lačnil Ta "Flekte" nas je na vse jutro spodil iz posteljne, da smo moral" odriniti, ne da bi biii kaj zaužili/* Hlapca sta molčala. Oudno pa se mi je videlo, kako sta ta dv* človeka upiru»a oči v naišo Agato, prav ko da bi se bala, da bi ^ima kam ne odfičaia. Če je vmes birič, tedaj ni veselja v kmetiški družbi. Zatorej se je mied jedjo le malo govorilo, Pač sem vprašal Mi-liola po loških novicah. Malo se je zamislil, potem pa »počasi odgovoril: Najbolša novica je, da pride črez >den dni novi naš gospo«! .-kof, Joannes jSranehcus, ki je ravnokar prevar vlado, l^egledati hoče svoja loška posestva in glavarju bi kar privoščil. da bi ne bilo vse v redu. Pa kako hoče biti vse v redu, ko vem, da spravlja ia hudič v svojo malho, kar le more!" Ko smo pojužinali, je odšla družina po opravkih ia ž njo tudi grajska hlapca. Zdelo se mi je, da jini;i ^e Schw.vflstrigkh nekaj pokimal, nakai sta se hitro vzdignila. Pri oknu sem videl, da sta z družino, ki ,e odhajala z Agato na uolje, hudila tudi oiriča in da sta imela pri sebi dolgi svoji helfebardi Mihol je hotel nekaj z mano govoriti. Pričel je: "Kako je? Si kaj prida pridelal lansko letoV Odgovoril sem, da ne preveč, da letina ni posebna. *'Pa je že kaj ostalo," me je zavrnil kratko, posegel po svoji bisagi tcr jo položil pred me na mizo. "V mestu smo reveži; mi ne or jemo in nc sejemo in tudi ne žanujemo." Takrat sem že vedet, da mi ima. nekaj posebnega povedati in da to, kar j? govoril, m bilo še tisto, kar je hotel povedati. Bat sem se, da bo kaj hudega. Zopet je pričel. • "Čudni časi so. Pregrehe se gode, in gorje nam, če bi na gradu ne bilo pravice! Besno je gledal in n'ekako mimogrede iše omenil: "Svinjsko gnjat bi kupil, če bi se dobila kje tod, in nekaj molke Bog ve, da sem je potreben," Vedno dajati in le dajati — tega se naveliča najimovitej-gospodar. Schwa:ffstrigkh je opazil, da mi njegove besede niso všeč, in se ni doteknil prejšnje zahtev?. Pri oknu jfe pogledal ter izpregovoril: " — "Čas bo, da se odpravimo, če hočemo priti v Loko še pri dnevu. Agato pokliči!" "Čemu?" sem vprašal jn že so »e mi šibila kolena. "Z nami bo morala,** ;'e odgovoril Mihol snhotno. "Na gradu jo hočejo imeti. Pri mislim da ne ibo nič hudega.*' V strahu sem pograbil Schwaiffstrigkbovo bisago, drl ž njo na kaščo ter jo napolnil z rvsem, kar je prej hotel imeti. Prosil sem in mož mi je tudi obljubil, da bo z dekletom v ječi človeško ravnal. JuTija sem poslal po Agato. Ž njo je pridrla v hišo vsa družina, in ko se je "zvedelo, da hočejo Agato odpeljati, je v»e jokalo. Samo deklica je bila miirna in sfe tedaj, ko so ji hlapci »vezali roke, ni izgubila poguma. Deklam je dajala ukaze, •la naj ne pozabijo na to in ono, daj naj ne porabijo preveč ma^la, da naj fkrbe, da bodo Jurijeve in moje ireči ob pravem Času oprane in pripravljene. Za«e je le malo skrbela. . Nekaj cunj je bila nabrala v culo, in to je nosil Juti, d očim sem nosil jaz nabasano 8chwaiff afrigkhovo bisago. Spremljala sva jo do Loke, ker se mladega dekleta ne more puščati v rokah sirovih hlapcev, ki v sa-moti in t mraku niša zdrži jivi. ^ (Nadaljevanja prxhodnji&X , ZAPISNIK (Nadaljevanje.) MONDAY, AU&U8T 2, 1943 E5BESE9E9EHK9C9559 ■■■■■■■■■■■■■■■MW KNJIGARNA ■===- Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovac Listu POUČNI SPISI Sul«! Iran Albreht Spini Kmrar Metko; 144 str. Cm s* em«™ On » «m<»« Angleško Slovensko Berilo Belfegor Malenkosti Državljanski priročnik naroate knjlc«. priložite k na«. !uU141", — iUu U. S. •siroma Canadian Money "BOW TO BECOAUfi A CITIZEN ^^ navodila, lahko poiljeto v C. S. znankah po t. aakom ca naseljene«. ^^ -uierflkl državljan. oziroma 3 cente. Cena SI centov Cena 5« centov ■ ■ n H S5 1 y^nyamrjwr^ara—r^mmyaf^tatjwjaa ■ m BOLGARSKA NA PRAGU REVOLUCIJE. Bolgarski ministrski predsednik Bogdan Filov je izdal dekret, glasom kateiega spadajo vsi Bolgari iznad 16 let pod zakon o zaščiti države — s tem I priznava, bolgarska vlada, da je pretežni del sabotažnega in rusofilskega d'elovanja delo. .šolske in univerzitetne mladine, j red nemško osveto morda ne bodo upali storiti ničesar, dokler ne bodo prtepple zavezniško armade. i resničnostjo teh poročil, kajti samo ob sebi se lahko razume.! da so med vojnimi ajetniki gotovo tudi naši rojaki, prirnor-' ski Slovenci. Zato priporočam da 'bi se &AXS zavzel in zadevo prciskal. Če ee dozene, da so ■ med vojnimi ujetniki tudi primorski Slovenci, oeiroma ujet-' niki slovenske kivi, da se pod-vzamejo potrebni koraki in pri vladi posreduje, da se taki u-' jetniki porabijo za kako važno' idelo, namesto da bi bili v kon-ifinaciji. » I Dan za dnevom čitanro v listih, da primanjkuje delaivoev tu in tam in posebno na far-, mah.č Italijanski ujetniki slo-j venske krvi bi bili gotovo ve-i seli, če bi smeli opravljati kako j delo v tovarni ali na kmetiji. Č*e bi se nam posrečilo to dosVfi. bi s tem korietili ujetnikom, ka-l kor tudi Zdr. državam. Zato prav toplo priporočam, da o t m pri današnji seji iazprav-1 "Ijamo in storimo, kar je mogoče, da se naša vlada v Wa?h-ingtonu informira o našem okle pu in naši želji. To je'vse, kar imam za sedaj poročati — .Tos. Zalar blasr. (Dalje prihodnjič.) Xa podlagi tega bi javnost od i meeeca do mtseca znala, koli- * ko prispevkov je bilo prejetih, < kakor tudi koliko in zakaj se i je denar izplačal. * t Za mesec maj je tbilo tako po < ročilo v gotovih listih že ta te-!j den priobčeno, v nekaterih lis- i tih bo pa poročilo priobčeno i prihodnji teden. j i [Poročila so sestavljena tako,1 da kažejo natančno vse poea-' mezne prispevke, kakor tudi -pceamrrzna izplačila, zato ne!' vidim potrebe danes tukaj po-1 'normo omenjati posameznih' številk, hočem pa poročati o Skupnih prejemkih in izplačilih. TSosedaj znašajo skupni prispevki $10.550.37, izplačila pa J«.202.97. Bilanca današnjega dne je $7,347,40. Preostanek denarja je vložen na čekovni račun na First National Bank i of Joliet. Tli. SvojeČaeno mi je tudi bila poverjena naloga, da naj stopim v pogovor z Rev. Urankarjem in ga naprosim, da naj bi pre-kzel tajniške pošlo SANSa. Z •Rev. Urankarjem sem o tem i^večkrajh govoril. Govoril sem j1 tudi z njegovim predstojnikom, 'gospodom komisarjem. Dne 29. "maja sem prejel od Rev. TTran-karja pismo, kjer mi piše, da veled preobile zaposlenosti in rahlega zdravja tajniške službe "ne more sprejeti. (Rev. Urankar nadalje piše tudi tole: "Ker bi ne mogel prestajati očitkov, češ, nisem hotel prevzeti dela, ker sem sebičen, ise tudi odpovedujem mestu na odboru." Ko sem omenjeno pismo prejel, sem o tem takoj obvestil predsednika SANSa. Pismo [Rev. Urankarja vam bom prečita!, da boste o vsebini istoera tudi vi informirani, in da boste znali sklepati in odločiti. K mojemu poročilu želim dostaviti še tole: Iz ameriških, kakor tudi h *nntših slovenskih časopisov je razvidno, da je bilo zadnje čase v Ameriko pripeljanih precejšnje število italijanskih ujetnikov, ki so bili zajeti avi-su in DeWitt Poole ju, direktorju nrada strategičnih služb. * T>obili smo odgovo" iz nrada državnega tajništva, v katerem 'je izražena zahvala za opozo- J rilo in obljuba, da bo zadevi naklonjena potrebna pozornost. Ko je Louis Adamič, častni preds'ednik SANSa potoval skozi Chicago, se je vršil pose- ] ben sestanek, katerega so se j udeležili poleg predsednika tudi nekateri drugi bližnji odborniki. Razpravljalo se je o raznih važnih zadevah, pred vsena o problemu, kako priti do sodelovanja med Srbi Hrvati in > Slovenci. To je bil tudi vzrok. > zakaj se je predsednik Kristan -t1 podal v New York. , "Delo uradu se vrši kolikor - mogoče najbolj točno. Dobil je > pa par pritožb glede objav, ka- - tere sestavlja nameščenec v n-1 radn. Kljub opominu, da je on » odarovoren za vse objaVe, je na- - miefieeneo že večkrat brez do- - voljenja razposlal listom gradivo, ki je bilo neprimerno za ob- . invo. f^matra. da mora biti n- • »jWavni nrad zelo nevtralen, toleranten in pazljiv, da se kaka utruja tip razžali in edinost o-hrani, fhs mu nikakor ne do-i,TmšČa. da bi delo v uradu ved- 1 i,'no nadziral, zlasti še spdaj, ko ' Limn polne roke tudi političr.^T ^ ljTlela. Radi tecra želi, da se takY* ^ redn-^=ti v bodoče ne bodo 3;'VPČ vršile. 1 O TMvročiVn «led» sr^ovn^ r^v- ( 1 (prava te^* se ^imp. ST>Te«et; "jso «ledeei zaključki: I ^ je potrebno, se naroči še 1000 nadaljnjih izvodov brošu- ' ^re 4'The Problem of Trieste." ' * Razilele se naj podružnicam, čitalnicam in Časopisom. j Pomožni tajnik ima. polno ,moč v nadzorstvu upravnega urada in sme uposliti tako moč kot se mu vidi primerno in potrebno- e . ' Pomožni tajnik nadalje priporoča, da iv bodoč» SANS trpi ( vse stloške odbornikov v zvezi " s sejami itd. Sedaj naša blagajna to dopušča Sl'edi daljšd o razprava in končno je sprejet predlog brata Zaitza da se pla-^ čajo vo"zni stroški po 5 centov , od milje, dnevnioe pa po $10,00. a Za Ča?a potovanja ni nobeden ^ upravičen do dnevnic- j< a Poiočilo blagajnika SANSa. i n - . . . . H o IZ bratom pomožnim tajni-1 n kom sva se pred nekaj Časom >- pogovarjala in prišla do za- i- ključka, da bi bilo najbolje, če e bi se finančna poročila pripra- li vila in priobčila vsak mesec. § THE NEW ENCYCLOPEDIA of 2 9 MACHINE SHOP PRACTICE Splaal snani profesor aa Steven* 2 CQ L Institute of Teehnelocr « anctoMitel ' - |> O (leorge W. Barnwell P*! mrni^m^m^^^^^^^m^^m* Podlago xa roehn- ^ g kWII^M Cena $1.98 R Z Ne slede na ta, ali ste iele potetntk. Van b* ta fenjlca ^Z Tela koristna jp amace vrediML NAKQ^ITK JO DANES! C, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 81« WEST 18th STREET_NEW YORK 11, N. ¥ Predsednik Kristan doetav- 1 Ija še poročilo o uspešnem sho- i dn» ki se je vršil v Dstroitu 6. junija in kjer je nastopil kotr govornik, zjutraj preko radia ; na jugoslov. programu in po- ; poldne na shodu. Sestal se je i tudi z našimi rojaki iz Kanade ' ki se zelo zanimajo za (nase gi- ' banje. Nadalje je prejel pismo od župnika Petriča iz New Yor- i ka, kateri apelira na SlAiNIS, , da podvzraroe potrebne korake ' v pomoč italijanskim ujetni- ■ kom jugoslov. porekla, ki se se-1 Qaj nahajajo v raznih ujetniš-kih tajboriščih v Ameriki. Zaključeno je razmotrivati o tem ■viprašanju ob posebni točki dnevnega reda-Qrugi podpresednik Janko Rogelj poroča, da je prejel od pomožnega tajnika listine, katere naj izroči županu Lau-^chetu, preden odpotuje v London. To je storil. Toda položaj se je med tem časom spremenil- in županovo potovanje 5e bilo preloženo na kasnejšo dobo. Pod pokroviteljstvom felov. Nar. Doma na St. Clair, se je ustanovila močna podružnica, v kateri je zastopanih 25 'društev raznih organizacij. Odbor šteje 30 članov in pričakuje se, da bo ta podružnica veliko pripomogla do uspešnega razvoja in gibanja SANSa v Cle-velandu. Poročilo se vzame naznanje.; Ob tem času Se brat Jnrjevee oprosti nadaljnega prisostvo-i vanja, ker mora na delo. . Pomo"žni tajnik Mirko G. Ku-hel poda širše poročilo o raznih zadevah SANSa in njegovega razvoja. Od 10. aprila naprej je bilo ustanovljenih 29 novih 'podružnic. Ik> 11. junija je SAN1S imel 57 podružnic po raznih mestih in državah. Dobil .te informacije od bivšega tajnika Rev. Zakraiška radi na-*se registracije. Kei SANS ni-'ma nobene zvfze s kako znna-njo vlado iir ker zastopa le a-meriške Slovence, ni amntran za tujezemskega zastopnika. Ra di tega se za sedaj še ne zahte-va reeristracija. V Washingtonu imamo začasnega opazovalca, ki je poslal prvo poročilo. V zvezi z izdaio dr. Ookove brošure "The Problem of Trieste ff so nastale potežkoče in dalzamuda, ker je avtor hotel imeti gotove popravke potem, ko je bilo natiskanih že 1500 izvodov. Vse to je bilo treba zaoreči. Naročili smo 3500 izvodov, od katerega števila jih je bilo 2500 razposlanih kot posebna priloga mesečnika , ^ova Jugoslavija, 250 izvodov je dobil dr. Čok, ostale pa SANS za svoje podružnice in za prodajo. Potrebno bi bilo to brošuro še bolj razširiti in naroČiti nadaljnjih 5000 izvodov.. Stroški za tisk so znašali $325 00. od katere vsote imamo dobiti nazaj $25,00 ali