PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini _AA Abb. postale i gruppo Cena 500 lir Leto XXXIX. Št. 132 (11.548) TRST, sreda, 8. junija 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa ▼ osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VČERAJŠNJIH SREČANJIH NA MINISTRSTVU ZA DELO Pogajanja za novo delovno pogodbo kovinarjev še vedno na mrtvi točki Danes nov posredovalni poskus ministra Scottija - V petek masovna manifestacija kovinarskih delavcev v Turinu . RIM — Včerajšnji dan je bil spet naporen, in kakor vse kaže tudi brezuspešen, za ministra za delo Scottija. Najprej se je sestal ločeno s predstavniki sindikata kovinarjev FLM in nato še s predstavniki Feder-Bieccanice, nato pa je sledila skupna seja, na kateri so sklenili, da se *°P«t sestanejo danes dopoldne. Uradno poročilo, ki so ga izdali ob zaključku zasedanj, govori o nujnosti nadaljevanja pogajanj. Iz tega se da sklepati, da so bila izhodiščna stališča omiljena in da se danes Pogajanja lahko uspešno nadaljujejo; V resnici pa je v krogih blizu ministrstva razširjeno mnenje, da k® treba danes pravzaprav začeti Tse znova. Ko je Scottiju uspelo, da je zbral •b skupni pogajalni mizi tajnika FLM in glavnega ravnatelja Feder-®eccanice Mortillara, se je zdelo, ...80 glavne težave mimo. Delegaciji pa sta se omejili na to, da sta rzrekli pripravljenost na nadaljevanje diskusije okrog odprtih vpregi. med katerimi kakor znano Prednjači vprašanje skrajšanja delovnega umika. Kovinarji so sprva •***Ulll zahtevali, naj bi se pogajanja vodila na ministrstvu za delo, Feder-meccanica pa je nasprotno vztrajala pri tem, naj se vodijo na sedežu organizacije in to brez ministra Scottija. Za daljši čas sta delegaciji vztrajali pri svojih stališčih v dveh različnih sobah, pa tudi minister Scotti se je v določenem trenutku umaknil v svoj urad. Celotna zadeva, v resnici precej nejasna, saj navzven ni pronicala nobena vest, je trajala nekaj ur in šele okrog 6. ure popoldne je bilo objavljeno ministrsko poročilo, ki je precej iznenadilo vse in ki pravi, da «so bile začetne težave premo- ščene* in da se bodo prizadete stranke ponovno sestale danes dopoldne, da nadaljujejo pogajanja. Generalni tajnik FLM Pio Galli je po objavi poročila dejal, da se strinja z delom, ki ga je opravil minister Scotti, hkrati s tem pa je poudaril, da Federmeccanica ni v ničemer spremenila svojega stališča glede skrajšanja delovnega umika kovinarjev. Vse kaže torej, da je to vprašanje še vedno široko odprto in — je pristavil Galli — dokler bodo delodajalci pri tem vztrajali, je vsako nadaljnje pogajanje brezpredmetno. Pobuda ministra Scottija je po vsem tem očitno nastopila z zamudo: po eni strani Federmeccanica povsem zavrača sporazum z dne 22. januarja, po drugi stremi pa sindikati zahtevajo od vlade, naj «zajamči* izvajanje omenjenega sporazuma. Položaj ministra Scotti- VCERAJ V POZNIH POPOLDANSKIH URAH Eksplozija v jugoslovanskem premogovniku v Aleksincu V trenutku nesreče je v rudniku delalo 128 rudarjev • Iz rovov so doslej potegnili 60 težko ranjenih rudarjev in eno truplo, reševalna akcija pa se nadaljuje BEOGRAD — V premogovniku v Aleksincu se je sinoči pripetila huda nesreča. V času, ko poročamo, so iz premogovnika rešili 60 težko ranjenih rudarjev in potegnili eno truplo, v rovih pa je še kakih 70 rudarjev. Do nesreče je prišlo okoli 19. ure, ko je v rudniku iz še nepojasnjenih razlogov eksplodiral metan. Domnevajo, da je bilo takrat v rovih 128 rudarjev. Reševalne skupine so nemudoma prispele v A-leksinac iz vseh bližnjih krajev in začele z delom. Iz rudnika so, kot že rečeno, potegnili 60 težko ranjenih rudarjev in eno truplo. Ranjence prevažajo v bolnišnice v Aleksinac, Niš in Kruševac, predvsem s helikopterji, ki pristajajo na krajevnem nogometnem igrišču, kjer so uredili glavni štab reševalnih skupin. Seveda še ni znano, kakšna je usoda preostalih 67 rudarjev, ki so še vedno v rudniku. Reševalci u-pajo, da jih bodo lahko rešili, vendar je njihovo delo zelo težavno, ker je eksplozija poškodovala rove in tudi nekatere naprave, predvsem dvigala, zračenje in razsvetljavo. Z delom so vsekakor nadaljevali vso noč in na pomoč so prišli številni strokovnjaki iz drugih rudnikov. V premogovniku Aleksinac je zaposlenih približno 600 rudarjev. Prav pred nekaj dnevi so tu praznovali deseto obletnico odprtja premogovnika, ki je pomenil za prebivalstvo majhnega srbskega mesta poleg kmetijstva edini vir dohodka, saj se je področje začelo industrijsko razvijati šele v zadnjih letih. OB PRISOTNOSTI TIS0ČEV PREBIVALCEV LJUBLJANE IN DRUGIH KRAJEV SL0VENUE V Ljubljani in Celju zadnje slovo od heroja Franca Leskoška - Luke Žaro s posmrtnimi ostanki so z najvišjimi državnimi in vojaškimi častmi pokopali v grobnici herojev v Celju LJUBLJANA — Slovenija se je včeraj poslovila od revolucionarja, narodnega heroja in junaka socialističnega dela Franca Leskoška -Luke. Z najvidnejšimi državnimi in vojaškimi častmi so ga pokopali v grobnici narodnih herojev v Celju. Ob 10. uri so žaro s posmrtnimi ostanki velikega sina slovenskega in jugoslovanskih narodov prenesli na Trg revolucije v Ljubljani, pod veličastni spomenik revoluciji. Partizanski pevski zbor je zapel slovensko narodno «L ipa». Med tisoči prebivalcev Ljubljane in Slovenije, ki so prišli izkazat zadnjo čast tovarišu Luki, so bili člani njegove družine, soborci, delegacije CK ZKJ in organov ter organizacij federacije, delegati iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Delegacijo CK ZKJ je vodil predsednik predsedstva Mitja Ribičič, delegacijo federacije pa član predsedstva SFRJ Petar Stambolič. Od častnega meščana Ljubljane se je najprej poslovila predsednica mestne skupščine Tina Tomlje, ki je poudarila, da je s smrtjo tovariša Luke mesto heroj izgubilo velikega graditelja domovine, ki nikdar nj klonil pod bremenom odgovornosti. V imenu centralnega komiteja CK ZKJ se je od Franca Leskoška - Luka poslovil sekretar predsedstva CK ZKJ Nikola Stojanovič. «Poslavljamo se od človeka, borca in komunista, katerega življenje je bilo nenehen nemir m boj za srečnejšo bodočnost delavskega razreda in naših narodov ter narodnosti.» — s temi besedami se je Nikola Stojanovič poslovil od legendarnega lika slovenskega in jugoslovanskega delavskega gibanja. V imenu Slovenije se je od pokojnega revolucionarja poslovil Na zasedanju UNCTAD pregled vzrokov in posledic sedanje gospodarske krize Analitično poročilo generalnega sekretarja UNCTAD Gamanija Coree - Poseg argentinskega predsednika Bignoneja v imenu skupine 77 držav v razvoju ja je torej po vsem sodeč brezupen, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiHiiMiiinniuinsti, je včeraj določila nove oo.ie gorilnemu olju: v ponedeljek ^ junija, se bo tako olje vrste ,/Z podražilo za 6 lir (s sedanjih 76 na 352 lir kilogram), olje vrste j?TZ za 5 lir (s sedanjih 315 na 320 rT) in »fluidno* olje za 3 lire (s na 451 lir kg). Cena dizlovemu gorivu bo ostala ^enkrat nespremenjena. medtem Pa se kotacije superbencina naglo Nižajo točki, čez katero se sproži Jhehanizem, ki uvaja povišek. To ~čko naj bi kotacije po mnenju strokovnjakov dosegle še v tem ted-au. tako da bi cena goriva morala Poskočiti (za 20 lir pri litru) konec Prihodnjega tedna oziroma v ponedeljek, 20, junija. Poznavalci razmer pa zagotavljajo, da bo država *aradj bližnjih volitev prevzela nase bstrezno breme ter «sprostila» povi-šele po njih. Razliko v cenah d° začasno krila r, sredstvi, ki so stekala v poseben sklad ves čas, °dkar so države OPEČ v preteklem JP®rcu znižale ceno surovi nafti. C®na goriva pri črpalkah bi se bi-J* morala takrat znižati, vendar je urž-ava ohranila prejšnjo ceno, da ae bi «p0 nepotrebnem vznemirjala toišča*. Kotacije dolarja še vedno čvrste RlM — Kotacije dolarja na zahodnih deviznih tržiščih so še ved-|t° čvrste, čeprav je ameriška va-mta nekoliko popustila v primeri s jtonico, ki jo je dosegla v ponede-*jek. v začetku borznega poslovanja * dolar včeraj notiral 1519,10 lire, Pozneje pa se je nekoliko popravil 1? se ustalil na višini 1520,25 lire. ijstale zahodne valute so včeraj v ltaUji zabeležile naslednje kotacije: ?fmška marka 593,12, funt šterling •*386,55, švicarski frank 715,845 lire. BONN — Zahodnonemški kancler Rrimut Kohl je izjavil, da bolj kot kdajkoli prej zagovarja neposredni Ostanek med šefom Bele hiše Ronaldom Reaganom in sovjetskim državnim poglavarjem Andropovom. Najtežja obsodba v zgodovini italijanskega sadnega preganjanja mafijskega hudodelstva Dobrih 450 let zapornih in dve milijardi lir denarnih kazni za 59 obsojencev - Večina jih je nemudoma vložila priziv proti razsodbi PALERMO — Po dobrih trinajstih urah porotne razprave je sodišče izdalo razsodbo na «maxi procesu* proti mafiji in mamilom: sodniki so praktično osvojili zahteve javnega tožilca in naložili občutne kazni vsem glavnim obtožencem. Velika preiskava o sicilsko - a-meriškem klanu družin Spatola, In-zerillo in Gambino je torej dobila svoj sodni epilog in ne bo ostala — kot se je često dogajalo v preteklosti — zgolj raziskava sociološkega značaja. Najpomembnejši vidik obsodbe predstavlja prav gotovo sprejetje temeljne obtožbe, se pravi združevanja v zločinske namene trgovanja z mamili in navadnega vzor. Čeprav je res, da so sodniki v številnih primerih dobili stvarne dokaze (na primer zasega heroina ali odkritje prometa s kapitalom), je prav tako na dlani, da je sodišče znalo izluščiti bistvo organizacije in določiti natančne odgovornosti posameznikov v mafijski organizaciji. Palermsko sodišče je v celoti dosodilo 464 let zapornih kazni, porazdeljenih na 59 od 75 obtožencev. Pet jih je dobilo po 20 let zapora, medtem ko bo glavni obtoženec, Rosario Spatola, moral za rešetke za 13 let. Dva obtoženca sta bila obsojena na 18, oziroma na 16 let zapora, vsi ostali pa na kazni, ki gredo od še združevanja v zločinske namene. Z i stih mesecev do desetih let zapora, ozirom na vse dosedanje velike sod- Med njimi je tudi osebni zdravnik ne procese proti mafiji pa tokratna zloglasnega Micheleja Sindone, ki obsodba prav gotovo predstavlja I je bil obsojen na osem mesecev za- Globalna zaščita v ospredju volilnega programa SSk Slovenska skupnost je včeraj predstavila svoj program za deželne volitve. Pri tem izhaja iz glavnega namena stranke, ki se zavzema za obstoj in vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ob tej priložnosti je obiskal redakcijo rPri-morskega dnevnika» in agencije Alpe-Adria deželni svetovalec in ponovni kandidat za izvolitev v deželni svet dr. Drago Stoka. Tako o obisku kot o programu podrobneje poročamo med tržaško kroniko. Na tem mestu pa poudarjamo, da program predvsem obravnava prvenstveno nalogo doseči globalno zaščito in zahtevo, da se čim prej o tem razpravlja v novem parlamentu. Glede uveljavljanja manjšinskih pravic se bo Slovenska skupnost zavzemala za skupne nastope vseh slovenskih političnih komponent, kar je - kot je to izrecno v programu — v sedanjih razmerah najbolj učinkovita oblika za izvajanje političnega pritiska na vlado in na parlament. V programu se nadalje omenja želja za dobre odnose in stalne stike z republiko Slovenijo, kot s svojim matičnim narodom. Program nadalje navaja vrsto konkretnih vprašanj in zelo obsežno ter konkretno obravnava razlaščanje slovenske zemlje. pora zaradi nedovoljene posesti orožja. Poleg težkih zapornih, je sodišče izreklo tudi številne denarne kazni, ki skupaj znašajo dve milijardi lir. Za javnega tožilca Giusta Sciacchi-tana je obsodba več kot pravična, saj na huda dejanja odgovarja s hudimi kaznimi, pri čemer je poudaril, da je bilo ob tem pravilno ovrednoteno tudi sodelovanje med italijansko in ameriško policijo. Na ta način je bilo moč dokazati zločinsko povezavo med vsemi obtoženci. Velika večina obsojencev je že napovedala prizive na razsodbo. Vsekakor pa sta plodna in široka preiskava in nato proces odprla lep vpogled na gosto podzemno mrežo mafijskih interesov in njeno raz-predenost kot tudi na njeno sposobnost, da je v svoj krog vpletla celotne družinske klane, prekupčevalce in podjetnike. Na takem terenu sta se srečali stara in nova mafija ter si po eni strani priskrbeli novo preobleko, po drugi pa večjo organizacijsko učinkovitost. V ilustracijo naj navedemo, da sta med obsojenci tudi bankir Francesco Lo Coco ter prokurator Giovanni Bontade, ki sta bila obsojena vsak na štiri leta in pol zapora. John Gambino, italo -ameriški mafijec, ki je vodil Sin-donov beg s Sicilije v New York pa je na primer prejel sedem let zapora. Glede visokih denarnih kazni gre pojasniti, da izhajajo iz najrazličnejših valutnih prekrškov, največkrat takih, ko so imeli za cilj prečiščenje »umazanega* denarja, prihajajočega od nezakonitih poslov. Sodni epilog je jasno potrdil sliko, kakršna je izšla iz obsežne preiskave in ki dokazuje čvrste vezi, ki so se spletle med sicilsko mafijo in ameriškimi bosi pri trgovini z mamili in vlaganju »umazanega* denarja v različne dejavnosti. V ta okvir sodijo tudi odnosi, ki jih je mafija vzpo-, stavila z Michelejem Sindono in jih še posebno razvila med njegovo lažno ugrabitvijo. Cena nafte OPEČ nespremenjena ABU DABI - Cena nafte OPEČ bo ostala nespremenjena, se pravi 29 dolarjev za sod vse do konca leta 1985. Tako je izjavil minister za petrolej Združenih arabskih e-miratov Al Oteiba na predvečer zasedanja nadzorne komisije organizacije držav izvoznic petroleja. Komisija ima nalogo, da nadzoruje spoštovanje sporazumov, ki so jih pred kratkim dosegli o cenah in količinah črpane nafte. RIM — V Rimu je umrl Agosti-no Bignardi, ki je bil tajnik liberalne stranke od leta 1972 do leta 1976 in od tega leta do 1979 predsednik stranke. Bignardija je prejšnji teden zadela možganska stran. položaj v nerazvitih deželah negativne in pozitivne učinke na razviti svet in svetovno gospodarstvo v celoti. To tezo je podkrepil z dejstvom, da ves svetovni finančni in bančni sistem čuti posledice, kadar’ dežele v razvoju ne morejo odplačevati svojih dolgov, pa tudi njihovo omejevanje uvoza zadeva industrijske dežele, saj jim zmanjšuje možnosti izvoza ter investiranja in s tem negativno vpliva na zaposlenost. Corea je opozoril, da lahko 6. zasedanje doda drugo pomembno razsežnost poti iz svetovne krize: reaktiviranje razvoja. Izrazil je dvom o teorijah, po katerih lahko okrevanje gospodarstva razvitih samodejno spodbudi tudi nerazvite. Zato generalni sekretar UNCTAD Corea vidi izhod v treh glavnih vejah akcije za reaktiviranje: na področju surovin, trgovine in na finančno - monetarnem področju. Ko je v nadaljevanju govoril v imenu skupine 77, ki je od 5. do 9. aprila letos zasedala v Buenos Airesu, je predsednik Argentine Reynaldo Bignone dejal: «V Beo gradu bi morali najti izhod. Če tega ne bomo storili zdaj obstaja nevarnost, da se nam bo priložnost izmuznila iz rok*. »Svetovna ekonomija je bolna, okužena je z virusom protekcionizma, inflacije, motnjami denarnih tečajev, razvojne atrofije in naraščajoče odvisnosti posameznih nacionalnih gospodarstev od finančnih pilul, ki pa načenjajo tudi njihove družbeno - ekonomske site-me», je dejal Bignone. Včeraj so v razpravi sodelovali tudi predstavniki številnih drugih držav. Med njimi je minister za zunanje zadeve Norveške Svenn Stray pozdravil duha razumevanja in sodelovanja, ki ga izraža poslanica iz Buenos Airesa, v kateri je skupina 77 dežel v razvoju pozvala industrijsko razvite države k dialogu in sporazumevanju. Poudaril je, da so podobno pripravljenost izrazile tudi članice OECD na nedavnem ministrskem sestanku v Parizu. Predsednik novozelandske vlade Maldoon je ponovil svoj prejšnji predlog, naj bi sklicali svetovno monetarno konferenco, saj so v bančnem sistemu nastale resne motnje, ki bi jih bilo treba odpraviti. Podpredsednik kanadske vlade in minister za zunanje zadeve Allan Maceachen pa je v svojem prispevku menil, da .bi morali proces reaktiviranja gospodarstva razširiti na ves svet. Včeraj popoldne sta začela delati tudi dva od štirih komitejev šestega UNCTAD - komite za surovine in komite za »košaro* drugih različnih vprašanj, (dd) ŽENEVA — Danes se bodo v Ženevi obnovila ameriško - sovjetska pogajanja SALT. Današnja pogajanja ske strateške oborožitve. Gre za četrto kolo teh pogajanj, ki so se začela 29. junija lani in so zamenjali pogajanj SALT. Današnja pogajanja se nadaljujejo, potem ko so se prekinila 31. marca, ko sta se obe delegaciji domenili, da se posvetujeta s svojima vladama. Danes bi se morala sestati šefa obeh delegacij, vendar je Sovjet Karpov še bolan in ga na današnjih {»govorih torej ne bo. predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj poudaril je, da je bil Franc Leskošek - Luka, s svojim ljudstvom, delavstvom in z vodilnimi ljudmi jugoslovanske revolucije v vseh odločilnih trenutkih, da je polnih 70 let med najbolj odločnejšimi borci za pravice delavskega razreda, da je bil proletarski revolucionar v polnem pomenu besede. Po poslovilnih besedah je Partizanski zbor prvemu komandantu slovenske partizanske vojske zapel pesem, ki je med NOB in revolucijo dajala polet borcem širom Po Sloveniji — «Hej brigade». Zatem so žaro s posmrtnimi ostanki revolucionarja odpeljali v Celje. Opoldne so žaro položili v preddverju «Slovenskega ljudskega gledališča». V dolgi povorki je več tisoč delovnih ljudi in meščanov Celja ter okoliških krajev izkazalo zadnje slovo revolucionarju. Ob grobnici herojev v Celju, v kaiero je pokopan na lastno željo, se je v imenu borcev in vojnih tovarišev od Franca Leskoška - Luke poslovil predsednik republiškega odbora ZZB Slovenije Janez Vipotnik. «Spomin na Luko ne oživljamo zaradi njegove preteklosti, h njegovega lika predvsem iščemo pot in izkušnje za sedanjost in prihodnost», je poudaril Janez Vipotnik. Po častnih salvah so žaro s posmrtnimi ostanki položili v grobnico herojev v kateri počiva pet narodnih herojev s tega konca Slovenije. JURE PENGOV Odločen zagovor Tonija Negrija RIM — Po sedmih dneh ideološkega zagovora glavnega obtoženca na procesu «7. april*- so sodniki Toniju Negriju včeraj skušali dokazati krivdo za konkretna zločinska dejanja. V bistvu so le navedli obtožbe skesancev glede kraje neke umetnine, ropa pri nekem zbiratelju orožja, tihotapljenja razstreliva Toni Negri je vse obtožbe izpodbil in pojasnil, kako so lahko pri nekaterih dogodkih pomislili nanj. Vsekakor pa je poudaril, da ni sodstvo predložilo niti enega otipljivega dokaza, da vsa obtožnica sloni izključno na izjavah skesancev, ki jim je bilo ukazano, da «kriminali-zirajo avtonomijo*. IIIIIIIIIIIIIIMItlMHHIIItllHIIIUIIIIMIIIIIIIIIimilmiMlIlfUlHIHIIIimilllMIIIIIIIIMIIIIIIimiHItHIIMIIIIIIIIIItlll NA POBUDO SZDL SLOVENIJE, HRVAŠKE, SRBIJE IN VOJVODINE Razprava o sodelovanju med SFRJ in Madžarsko Okrepiti sodelovanje ob meji m utrditi dobroso* sedske stike, ki so bistven dejavnik razvoja pripadnikov jugoslovanskih manjšin na Madžarskem SOMBOR — V okviru zelo dobrih i sestal s sovjetskim državnim in dvostranskih stikov med SFRJ in | partijskim poglavarjem Jurijem An Drevi na stadionu »Grezar* Kakovostna udeležba na Borovem mitingu V organizaciji atletske sekcije ŠZ Bor bo drevi ob 18. uri na tržaškem stadionu «Grezar» mednarodni atletski miting, ki se ga bodo udeležili številni in kakovostni tekmovalci in tekmovalke iz Italije in Jugoslavije. To je že šesto mednarodno tekmovanje za »Pokal Bora*, ki je vedno doslej zelo dobro uspelo in na katerem so dosegli tudi dokaj dobre rezultate. Med boljšimi atleti. ki bodo danes tekmovali, naj omenimo Jugoslovana Milovana Saviča. KVALIFIKACIJE ZA OI Danes v Padovi Italija-Jugoslavija V okviru kvalifikacij za nastop na olimpijskem nogometnem turnirju se bosta danes v Padovi pomerili Italija in Jugoslavija. Za »azzurre* bo to prva preizkušnja, medtem ko so se »plavi* že srečali z Romunijo, katero so visoko premagali. Tako eni kot drugi bodo brez nekaterih boljših igralcev. V italijanski reprezentanci ne bo na primer Giordana, pri gostih pa najboljšega strelca prvenstva, poškodovanega Sulejmana Haliloviča in vratarja Vlaka. LR Madžarsko se nenehno krepi tudi sodelovanje Slovenije, Hrvaške, Srbije in Vojvodine s to jugoslovansko sosedo. Posebno pozornost stikov namenjajo krepitvi obmejnega sodelovanja. Stiki med prebivalstvom, 'zmenjava blaga, kulturnih dobrin in informacij, kulturne in športne prireditve ter druga srečanja omočogajo, da so dobrososedski stiki še bolj vsebinski in so pomemben dejavnik v življenju pripadnikov jugoslovanskih narodov. ki živijo na Madžarskem in posebej vzdolž jugoslovansko -Madžarske meje. To so poudarili na mejnem sodelovanju Jugoslavije z LR Madžarsko v Somboru. Srečanja so se udeležili predstavniki republiških konferenc Hrvaške, Slovenije in Srbije ter pokrajinske konference SZDL Vojvodine. Udeleženci v razpravi so pozitivno ocenili obmejno sodelovanje z Madžarsko, poudarili pa so, da vse možnosti na razlišnih področjih gospodarskega, političnega in kulturnega življenja, kljub obojestranskim interesom še niso izkoriščene. Pozitivno so ocenili tudi položaj jugoslovanskih narodnostnih manjšin, ki živijo in delajo na madžarskem in poudarili, da je treba ob sodelovanju s pristojnimi organi sosednje države narediti še več za ohranitev narodnostne identitete. S sporazumom carinskih organov bi morali uskladiti možnost brezcarinskega uvoza in izvoza z obmejnih območij. Morali bi tudi sestaviti seznam izdelkov, ki jih ne bi carinili, za poštne pošiljke pa naj ne bi bilo treba plačevati carine, so menili na posvetovanju, (dd) MOSKVA — Finski predsednik Mauno Koivisto, ki je v ponedeljek prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo se je včeraj že drugič dropovom, s katerim je imel dokaj zanimivo izmenjavo mnenj, trdi sovjetska tiskovna agencija TASS. Koivista spremlja predsednik finske vlade Kalevj Sorsa. Danes ustanovitev nove družbe za proizvodnjo barvnih televizorjev RIM — Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje C1 Pl bo na današnji seji vzel v pretres predlog za ustanovitev nove operativne družbe za proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov, pri kateri bodo soudeležene družbe Zanussi, In-desit in REL (slednja, ki je bila pred kratkim ustanovljena, bo v podvig doprinesla 177,5 milijarde lir svežega kapitala iz javnih skladov). Nastanek nove operativne družbe ne bo brez težav: na včerajšnjem srečanju s sindikalisti in ministrom za industrijo Pandol-fijem. je predsednik Zanussi Mazza dejal, da bo družba pristopila k novi operativni organizaciji le, če ji bo zagotovljen večji del glavnice, to je vsaj 51 odst. vseh delnic. Pandolfi je ponovno potrdil, da bo glavnica razdeljena po ključu Zanussi 45 odst., Indesit 10 odst. in REL 45 odst., da pa bo Zanussi prevzela vodstvo nove operativne družbe. Mazza se je ob tem umaknil iz dvorane z vsemi drugimi predstavniki pordenonske družbe. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V TRSTU SSk odločno zagovarja pravilnost samostojnega političnega nastopa Volilni program stranke zaobjema vsa področja manjšinskega življenja - Boj proti vsem oblikam odtujevanja slovenske zemlje Deželni voditelji Slovenske skupnosti so včeraj dopoldne na strankinem sedežu v Trstu predstavili tisku program za deželne volitve. Srečanje s časnikarji je odprl predsednik deželnega sveta SSk Rafko Dolhar, nakar je deželni tajnik Andrej Bratuž utemeljil odločitev stranke, da predloži svoje kandidatne liste tudi na parlamentarnih volitvah. «V prvi vrsti smo hoteli s to odločitvijo uveljaviti samostojno vlogo naše stranke,» je povedal Bratuž, «kot subjekt v javnem političnem življenju, z druge strani pa opozoriti deželne in tudi državne organe na vse še nerešene probleme naše narodnostne skupnosti.* Volilni program je nato podrobno obrazložil pokrajinski tajnik Harej, tiskovne konference pa sta se udeležila tudi nosilec liste za deželo Drago Štoka ter goriška predstavnica Marija Ferletičeva, ki kandidira v goriškem volilnem okrožju. SSk odločno zagovarja stališče, piše med drugim v prvem delu programa, da s samostojnim političnim nastopom Slovenci v Italiji najučinkoviteje izpričujemo svojo narodno samobitnost in se uveljavimo kot subjekt v javnem političnem življenju. V tem okviru uvršča SSk kot prvo nalogo uresničitev globalne zaščite, kar zadeva prizadevanje za uveljavitev vseh manjšinskih pravic, pa se bo stranka zavzemala za skupne nastope vseh slovenskih političnih komponent, ker je v sedanjih razmerah to najbolj učinkovita oblika za izvajanje pritiska na vlado in parlament. A hkrati moramo pri tem podčrtati njeno stališče, da je Manifestacija KPI o naši manjšini Deželno vodstvo KPI prireja drevi ob 20.30 uri v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Ca-pitolina 3 shod o vprašanjih slovenske manjšine pod našlo vom «Komunisti za globalno zaščito. Govorili bodo senatorka Jelka Grbec, član partijskega centralnega komiteja Pavel Petričič, deželna svetovalca Ivan Bratina in Boris Iskra, kandidat za poslansko zbornico Stojan Spetič to tajnik tržaške federacije KPI Claudio Tonel. vključevanje Slovencev v italijanske stranke škodljivo za našo manjšino. SSk želi imeti dobre odnose in stalne stike s SR Slovenijo kot s svojim matičnim narodom, ki mora, po mnenju te stranke, imeti enako skrb za celotno manjšino brez razlike na svetovne nazore, politične izbire in socialno pripadnost. Ena od temeljnih točk programa SSk pa je boj proti vsem oblikam odtujevanja slovenske zemlje, ki je ena od glavnih osnov narodnega obstoja. V okviru zaščite teritorija, na katerem živi manjšina, si bo SSk prizadevala, da se ta ohrani pred vsemi umetnimi posegi, ki ogrožajo kmetijstvo in tudi ostale gospodarske panoge. Kar zadeva pravno zaščito pa bo stranka predlagala, naj se deželni statut dopolni tako, da bo dežela lahko po- segala tudi na področje manjšinske zaščite. Nadalje posveča volilni program Slovenske skupnosti pozornost nekaterim zelo stvarnim problemom, ki so zelo živi in občuteni med našimi ljudmi. Pri tem naj omenimo potrebo po povrnitvi izvirnih imen krajev, ki so bili poitalijančeni, po uvedbi televizijskih oddaj v slovenščini in po popolni avtonomiji slovenske šole. SSk si bo tudi prizadevala, da bodo oblasti nudile manjšinskim ustanovam vsa potrebna finančna sredstva, ki bi jim zagotavljala obstoj ter nemoten razvoj. Volilni program se nato navezuje na nekatere pereče probleme, s katerimi se soočajo naši rojaki v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, kjer je SSk tudi predstavila svoje kandidatne liste. ZARADI POPRAVIL V SOLSKEM POSLOPJE PREDČASEN KONEC POUKA NA OPENSKI OSNOVNI ŠOLI Za večino otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo «France Bevk* na Opčinah, se je včeraj končal pouk, pa čeprav se bo v letošnjem šolskem letu uradno zaključil šele čez 6 dni, 14. junija. Na privoljenje učnega osebja in staršev otrok ter po predhodnem posvetovanju s higienskim uradom je sklep o predčasnem koncu pouka sprejelo tržaško šolsko skrbništvo zaradi del na šoli, ki onemogočajo reden potek poučevanja. Podjetje, ki ima v zakupu popravilo šolskega poslopja, je začelo z deli na podstrešju že pred približno tremi tedni, pred nedavnim pa je začelo tudi s čiščenjem in loščenjem parketov v štirih učilnicah v drugem nadstropju, kjer ima svoj sedež slovenska osnovna šola. Že dela na podstrešju so dokaj ovirala potek pouka na slovenski šoli: nastale nevšečnosti so na šoli premostili tako, da so začasno združili paralelke in dobili za nekatere razrede prav tako začasno namestitev v otroškem vrtcu. Ko so prišla na vrsto dela v posameznih učilnicah, pa je postalo stanje na šoli zaradi stru- uiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMinniiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOV KORAK NA POTI URESNIČEVANJA HITRIH CESTNIH POVEZAV Videmsko podjetje CISA bo gradilo avtocesto med Opčinami in Fernetiči Odsek bo meril okrog 6,5 km, stal pa bo 18 milijard lir Za uresničitev hitrih avtocestnih povezav v tržaški pokrajini, predvsem pa odseka med Sesljanom in Prosekom, Prosekom in Opčinami sever, Opčinami sever in Fernetiči ter Opčinami sever in Padricami (dela so bila pred nedavnim re-finansirana z zakonom št. 960/82) je bil storjen nov korak naprej. Pod predsedstvom pristojnega od bornika Rinaldija so namreč pri deželnem ravnateljstvu za promet in prevoze izpeljali zakup za dela tretjega dela tega odseka, ki se nanaša na del med Opčinami sever in tovornim postajališčem pri Fernetičih; dela za izgradnjo tega odseka je podjetje ANAS poverilo deželi. Na zakupu si je dela zagotovilo podjetje CISA iz Vidma. Za gradnjo odseka, ki meri o-krog 6,5 km, je.'predviden izdatek okrog 18 milijardlir., -Tudi . ta dfiLje-jDačil, PEipr3yj}a.,drijžb3 za. •niiiiiiiimmimiiiiiiiiitiiffJjipiiMiimminmiMiiMiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiuiiuiin OD 18. DO 20. URE V GLEDALIŠČU PREŠEREN Razlaščencem iz dolinske občine jutri prve ponudbe o odškodnini V poštev pridejo tokrat le lastniki zemljišč iz davčnih občin Boljunec in Boršt Po večmesečnem čakanju in zavlačevanju, kar je v nasprotju s prejetimi obljubami in podpisanimi sporazumi, bo prvih triintrideset razlaščencev iz dolinske občine jutri prejelo ponudbe o višini denarne odškodnine, ki jim jo na osnovi sklepa deželnega odbora predlaga gradbeno podjetje Palmieri za razlaščeno zemljo, po kateri bo tekla nova avtocesta, ki bo povezovala sedmi pomol s Sesljanom. Ponudbe bo teh triintrideset lastnikov, ki imajo svoja zemljišča v davčnih občinah Boljunec in Boršt, prejelo v mali dvorani gledališča France Prešeren iz Boljunca in sicer od 18. do 20. ure. Uradno jim jih bodo izročili predstavniki dolinske občinske uprave v sodelovanju Kmečke zveze in Konzorcija razlaščencev Naša zemlja. Istočasno bodo predstavniki občine, KZ in NZ na razpolago za vsa pojasnila. Kdor bo sprejel višino ponujene odškodnine, bo moral v roku 30 dni vrniti enega od treh obrazcev, ki jih bo prejel jutri. Gradbeno podjetje Palmieri je že sporočilo, da bo te izjave sprejemalo v dneh 15. in 30. junija na sedežu dolinske obči-ske uprave po možnosti skupno z ustrezno dokumentacijo. Kar se tega tiče naj povemo, da je podjetje Palmieri zahtevalo naslednje dokumente: — za lastnike, ki so kmetovalci: 1. Tavolami izvleček razlaščenih nepremičnin, ki dokazuje lastnino in možne služnosti, hipoteke, užitke ali vinkulacije drugega značaja, ki veljajo za zemljišče. 2. Izjava službe za poenotene kmečke prispevke (SCAU) in/ali pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo, s katerim se potrjuje, da je lastnik v resnici kmetovalec. 3. Fotokopija dokumenta davčne številke. 4. V primeru, da je razlaščeno zemljišče še vpisano na pokojne osebe in da se dediči še niso vknjižili, je treba predložiti: a) mrtvaški list; b) avtentično kopijo oporoke, ali v pomanjkanju nadomestno izjavo izpričevalne listine, s katero se pod lastno odgovornostjo izjavlja, da je pokojni lastnik umrl brez oporoke in se omenjajo vsi njegovi ostali dediči; c) potrdilo o zapuščinski prijavi (mod. 240), ki ga izda pristojni zapuščinski urad. Skupščina delavcev VM Delavci tovarne VM so se zbrali na skupščini, da bi proučili posledice sklepa vodstva obrata, da ponovno pošlje 60 delavcev v dopol- nilno blagajno. Z ogromno večino so na skupščini odobrili dokument, ki po eni strani izraža pomisleke na račun sklepa direkcije, po drugi pa daje vrsto predlogov, kako na najboljši način zagotoviti nadaljnje delovanje tovarne. VOLILNA ZBOROVANJA PSI > Gruber - Bencova in Carbone bosta govorila ob 10. uri in ob 11. uri na različnih višinah Ul. Baiamonti. KPI Ob 12. uri pred tovarno IRET shod s Stojanom Spetičem in Ester Pa-cor. Ob 18.30 in ob 19.30 v Miljah shod z Millom in z Donadelom. Ob 20.30 v Ljudskem domu (Ul. Capitolina) aktiv slovenskih komunistov. SLOVENSKA SKUPNOST Drago Štoka in Ivo Jevnikar bosta govorila ob 20.30 v Trebčah, ob 21. uri na Padričah in ob 21.30 v Gropadi. avtocestne službe; potem ko je bil načrt odposlan podjetju ANAS za odobritev, so zainteresirane občine in Kraška gorska skupnost zaprosile za vrsto sprememb, zaradi česar je bilo treba pripraviti varianto, ki je bila nato po posredovanju odbornika Rinaldija odobrena pred zakupom, tako da ne bo pri delih nobenih zamud. Karakteristike odseka bodo enake onim iz drugih avtocest, imel bo tri pasove za vsako smer vožnje, celotna avtocesta pa bo široka 27 metrov; predvidena je izgradnja šestih viaduktov za skupno tisoč metrov, od katerih bo najdaljši meril 350: služil bo kot vstop za vozila, ki prihajajo iz Trsta in so namenjena k Feme-tičem. Nadalje je predvidena grad-tija dveh predorov, ki bosta speljana pod sedanjo državno cesto štev-i ■ 58-.in 'faznih- -podvozov za per-' meabilnost teritorija in da bi nilo na tak način omogočeno lastnikom, da bi imeli dostop do svojih zemljišč. S to obveznostjo so bila dokončno rešena vprašanja v zvezi z zakupi za avtocestno povezavo med Sesljanom in Padričami, ki je v pristojnosti, družbe ANAS in ki se po eni strani od Sesljana vije proti Fernetičem in se po drugi strani v Padričah priključuje na povezavo med Sedmim pomolom in državno cesto štev. 202, kj jo je dežela dala v koncesijo tržaški občini. S tem je avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina pozitivno izpolnila obveznosti, ki ji jih je poverila družba ANAS za izgradnjo enega dela celotnega avtocestnega odseka od Sesljana do mejnih prehodov in do Sedmega pomola. Na tak način se začenja uresničevati tudi odsek, ki bo povezoval tržaško luko z obmejnim prehodom pri Fernetičih. Podjetje ANAS mora sedaj oddati v zakup še nekatera manjša dela, ki zadevajo variante, ki so jih zahtevale neposredno zainteresirane krajevne uprave. Deželni svetovalec Štoka na obisku v naši redakciji Včeraj je obiskal redakciji Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, ki se je z novinarji pogovarjal o poteku sedanje volilne kampanje, o perspektivah po volitvah, pa tudi o doseda- njem delu deželne uprave v korist razvoja vseh štirih pokrajin Furla-nije-Julijske krajine. Med pogovorom, ki je potekal v prisrčnem vzdušju, je bil govor tudi o vprašanju enotnega nastopanja vseh Slovencev, ko gre za vprašanja, ki se tičejo globalnega zaščitnega zakona. Zaključna prireditev v Dijaškem domu V petek, 10. junija, ob 19.30 bo v dijaškem domu «Srečko Kosovel* zaključna prireditev, ki jo kot vsako leto prirejajo gojenci. Nastopili bodo člani otroškega pevskega zbora Glasbene matice, gojenci z recitalom Križem-kražem, mladi telovadci športne šole, na koncu pa bedo predvajali'film ,»Pisarje podobe' Dijaškega''doma*.-.... 1 ' penih hlapov, ki so se sproščali ob popravljanju in loščenju parketov, in prepiha, ki je nastajal ob popravljanju in pleskanju oken, domala nevzdržno. Ravnateljica je zato v ponedeljek popoldne sklicala v šolo starše o-trok, ki so se strinjali s predčasnim zaključkom pouka. Po privoljenju šolskega skrbništva je sprejeta odločitev včeraj obveljala. Ob tem gre povedati, da so učiteljice v posameznih razredih pretežno obdelale zastavljeni program, tako da ne bodo učenci prikrajšani učenja. Sklep o predčasnem koncu pouka velja za prve štiri razrede, ki imajo svoje učilnice v drugem nadstropju. Povsem normalno pa se bo nadaljeval pouk obeh petih razredov teden ima učilnico v pritličju, drugi v prvem nadstropju), da se bodo lahko učenci neovirano pripravili na zaključne izpite. Dobri ovčar čreda in zlobni volk Inštitut za preučevanje vzhodnih držav ISDEE je v ponedeljek priredil v Trstu predavanje ameriškega profesorja in svetovalca pri državnem varnostnem svetu ZDA Willia-ma Stearmana, ki je govoril o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Večji del predavanja je govornik odmeril odnosom med ZDA in SZ in vprašanju popuščanja napetosti. Stearman je tako razvil tezo, da pomeni za ZDA popuščanje napetosti «kompleksni sklop odnosov, ki temeljijo na prijateljstvu», za SZ pa «neoboroženo soočanje*. SZ je pripisal tudi voljo, da vzdržuje napetost, seveda do tiste mere, ko je še možno najti poti za pogajanja. Po predavateljevem mnenju se SZ poslužuje strategije napetosti, ker je prerasla v ogromno vojaško velesilo, gospodarsko in politično pa je šibka. Agresivnost SZ pa je Stearman pripisal tudi «atavičnemu» manjvrednostnemu kompleksu ruskega naroda. Če povzamemo, igrajo ZDA vlogo dobrega ovčarja, ki brani čredo pred volkovi... S tržaške občine so javili, da se je že začelo vpisovanje v občinske poletne centre. Za slovenske otroke je bilo predvidenih petdeset mest, v eni izmeni od osmega do 26. avgusta. Prijavnice imajo v tajništvih vseh šol, oddati pa jih je treba najkasneje do 15. junija in priložiti zahtevane dokumente. PREDSINOČNJIM SEJA ODBORA SEKCIJE SDGZ ZA ZUNANJO TRGOVINO Seminar o jugoslovanski gospodarski zakonodaji dokaz nuje po sodelovanju «Slovenski operaterij morajo biti vselej prisotni tam, kjer je treba» - 0 avtonomnih računih, tržaškem mednarodnem velesejmu m vprašanjih kreditne politike Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je bila predsinočnjim v navzočnosti direktorja SDGZ Vojka Kocjančiča druga seja novoizvoljenega odbora za zunanjo trgovino, bančništvo, industrijo, trgovino na debelo in spedi-terstvo, ki ji predseduje Marino Košuta. Odborniki so najprej preverili stanje članstva, predlagali vključitev nekaterih novih imen, raztolmačili vlogo sekcije glede na značilnosti včlanjenih tvrdk in bili mnenja, da gre senzibilizirati člane k še tvornejšemu sodelovanju z ustanovo, ki jih zastopa in ščiti. Nato je Stanislav Bole obrazložil vsebino in namene seminarja o jugoslovanski zakonodaji na zunanjetrgovinskem področju, ki se prične danes ob 16.30 v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5. Gre za izredno pomembno pobudo, ki dokazuje živo povezanost med gospodarskimi interesi tostran in onkraj meje in ki bo omogočila nadrobno analizo, katera področja so danes najprikladnejša za čimbolj učinkovito sodelovanje. Ne bo šlo za nizanje zgolj splošnih predpisov, kakršni npr. urejujejo velike meddržavne posle po vzorcu odnosov Fiat - Crvena zastava, ampak tudi denimo, za ob-jasnjevanje norm glede tehnično-industrijske kooperacije, za katero so podjetja ob meji še zlasti zainteresirana. Posebna zanimivost bo v tem, da se bodo naši krajevni in deželni operaterji obeh narodnosti mogli temeljito seznaniti s pravnim statusom jugoslovanskih podjetij, z gmotnimi in finančnimi obveznostmi, ki jih ta imajo nasproti tujim partnerjem. Seminar uiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiuinii JUTRI V TK GALERIJI Skupinska razstava «novega vulu» v slovenskem slikurstvu Izbor sedmih slikarjev in treh kiparjev pripravil kritik Tomaž Brejc V Galeriji Tržaške knjigarne bo jutri odprtje skupinske razstave desetih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Svoja dela bodo tako razstavljali slikarji Emerik Bernard, France Gruden, Sergej Kapus, Metka Krašovec, Živko Marušič, Jože Slak, Jernej Vilfan in kiparji Matjaž Po-čivavšek, Duba Sambolec in Lujo Vodopivec. Razstava z naslovom mOther Cri-teria: Slovenija» nikakor ni naključna skupinska razstava, ampak odpira novo problematiko v svetu slovenskega slikarstva. Prvič gre tu za nekatera osnovna estetska vprašanja. kot sta «nova podoba*, in pa postmodernizem. Omenjeni slikarji se namreč posvečajo prav novi figuraliki, ali pa gre za umetnike, ki so se iz modernizma preselili v svet postmodernistične sensibilnosti. Drugo je generacijsko vprašanje; slikarji, ki. smo jih omenili, so izjemno aktivni, saj intenzivno razstavljajo v Jugoslaviji in po svetu. Kljub določenim razlikam v letih RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS ZAVRNIL PREDLOG OBČINSKE UPRAVE Premalo pozornosti za poletne centre Prirejanje takšnih poletnih centrov je skorajda nesmiselno. S to osnovno ugotovitvijo je rajonski svet za Zahodni Kras zavrnil predlog tržaške občinske uprave o letošnji akciji «poletni centri za osnovnošolsko mladino*. Globalna ocena, ki je, kot že rečeno, negativna, temelji na treh glavnih postavkah. Po predlogu občinskega odbora naj bi centri še vedno sprejemali otroke od šestega do e-najstega leta, ki obiskujejo razne osnovne šole v občini, toda celotno število so zmanjšali s sedemsto na tristo mladih uporabnikov. Nadalje bi letos uvedli enotno izmeno, in sicer od 8. do 26. avgusta; ter končno bi postavili še zelo stroge kriterije izračunavanja prispevka, ki ga morajo plačati starši za vsakega otroka. ■ Rajonski svet za Zahodni Kras (o vprašanju se bodo seveda morali izreči še drugi), je podčrtal, da tako občutno zmanjšanje števila o-trok in časovno skrčenje na eno izmeno lahko pomenita samo postopno ukinjanje poletnih centrov. K takšnim zaključkom navaja tu- iiiiiiiiiiifiitiiuHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiii POLETNI CENTRI IN NAŠA DRUŠTVA O poletnih centrih je sinoči razpravljal tudi glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Že pred časom je namreč skupina socialnih delavcev naslovila na zvezo pismo, s katerim je hotela opozoriti organizacijo in njene članice na pereč problem poletnih centrov. Glede na dejstvo, da jayne ustanove v ozračju splošnega varčevanja namenjajo takšnim pobudam vedno manj sredstev, bi si morala društva ali posamezne organizacije prevzeti skrb, da bi slovenski otroci vseeno lahko letovali in to v podobnih centrih kot so na primer občinski v tržaški občini. Na tem področju pa imata izkušnje nabrežinsko kulturno društvo »Igo Gruden* in športno društvo «Sokol», ki sta že dve leti zapored priredili poletni center za otroke tistega območja. Predstavnik nabre-žinskih društev je na kratko orisal zamisel in izvedbo ob priporočilu zveze naj bi o poletnih centrih konkretno začela razmišljati še druga društva. VPRAŠANJE, KI OSTAJA ŠE VEDNO BREZ ODGOVORA Kakšna je bodočnost Sest jonskega zaliva ? Delničarska družba «Sistiana gol]o», ki naj bi bila sodeč po vseh znanih dokumentih polnopravni lastnik Mesijanskega zaliva (čeprav neki tržaški tednik že dalj časa trdi, da to ne odgovarja več resnici) je v začetku maja predložila devinsko-nabrezinski občinski upravi obširen idejni načrt za dokončno ureditev tega prelepega naravnega bogastva. Načrt obsega področje, ki gre od bivšega kopališča tCaravella* do vključno kamnoloma, kar pomeni, da zaobjema v bistvu ves Sesljanski zaliv. Na področju bivše «Caravelle* bi hoteli sedanji lastniki povečati že obstoječi pristan vključno s kopališčem, ob njem pa zgraditi nekakšno turistično naselje s tako imenovanimi ministanovanji (s skupno prostornino 120 tisoč kub. metrov), kar izgle da na prvi pogled res ogromno. Ta del Se-sljanskega zaliva naj bi bil, vedno sodec po dokumentaciji, namenjen Mubskemu* turizmu, kar zelo jasno pomeni, da ne bi bil dostopen vsakomur. V drugi fazi pa bi ho teli delničarji družbe cSistiana golfo* ure diti tudi področje, kjer je danes kamno lom. Tu bi zgradili večjo marino ter še dodatno turistično naselje, prostemu kopanju pa bi namenili področje, ki gre od valobrana današnjega pristana pa bo restavracije *Ca-stelreggio», ki jo baje «Sistiana golfom name- rava v kratkem odkupiti. Skoraj ves Mesijanski zaliv bi zaprli za avtomobilski promet, nekje na pobočju pa bi uredili večje parkirišče, z osebnimi vozili pa bi se lahko pripeljali do morja samo lastniki ministano-vanj ali pa stanovalci turističnega naselja. Za ostale kopalce pa bi postavili primerna mehanska sredstva (morda nekakšna dvigala) za dostop do plaže. Do tod torej v grobih obrisih načrt lastnikov Sesljanskega zaliva, ki so medlem, kot smo svojčas poročali, že začeli z rušenjem nekaterih starih poslopij pri tCaravel-li» in to brez predhodnega obveznega mnenja občinske gradbene komisije. O teh delih so devinsko-nabrežinski upravitelji že obvestili sodne oblasti, čeprav gre v resnici za dela, ki bi jih omenjena komisija bržkone dovolila. Zakon pa je vendarle zakon in ga je treba kot takega spoštovati. Kar pa v resnici zaskrbijo, niso ta manjša rušilna dela, ampak smoter celotnega idejnega načrta, ki ga je izdelala «Sistiana golfo*. ^Omenjeni načrt je na prvi pogled v skla du s sedanjim regulacijskim načrtom nase občine», nam je povedal devinsko-nabrezinski odbornik za urbanistiko Brezigar, di izbrani termin, kajti avgust je še vedno osrednji mesec za dopuste, kar pomeni, da gredo takrat cele družine na počitnice. Med drugim je tudi praksa prejšnjih let pokazala, da so bili v julijski izmeni centri bolje obiskani. Kar pa zadeva ekonomsko plat, je nesprejemljivo, meni rajonski svet, da morajo starši že pri letnem dohodku enega milijona na družinskega člana plačati deset tisoč lir prispevka. Ne glede na dejstvo, da ima danes tudi prezposelni delavec višji dohodek. Ob tako strogem ključu določevanja prispevkov, pa so stroški za organizacijo poletnih centrov precejšnji: občina zatrjuje, da bi za tristo otrok, ki bi letovali slabe tri tedne — upoštevati je namreč treba, da so centri odprti samo od ponedeljka do petka — 170 milijonov lir. Od predvidenih tristo mest bi jih slovenski otroci imeli na voljo 50, seveda v eni izmeni in samo v enem kraju. V soboto v Dolini zanimiva okrogla miza Dolinska sekcija KPI bo priredila v soboto, 11. junija, ob 18. uri v okviru praznika Unita in Dela v občinskem parku »Male brce* v Dolini okroglo mizo na temo: »Sodelovanje občanov pri upravljanju javnih koristi*. Na okrogli mizi bodo sodelovali predstavniki ZKS iz Kopra, Sežane in Kočevja, predstavniki sekcij KPI iz Milj in Doline ter član tržaške federacije KPI. Srečanje bo vodil dolinski župan Edvin Švab. Vpisovanje otrok v Slov. dijaški dom Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča, da je odprto vpisovanje otrok, ki bi radi bili gojenci doma v prihodnjem šolskem letu. Rok vpisa bo potekel konec junija. Uprava se je letos tudi odločila, da bo dom, /. razliko od prejšnjih let, ostal odprt do 1. julija. V obdobju od 15. junija do 1. julija, z urnikom od 8. do 18. ure, bodo storitve doma na razpolago tudi otrok, ki v teku leta niso bili gojenci. Vse informacije nudi uprava doma, U. Ginna-stica 72, telefon 573-141. • Tržaški občinski odbor je posegel na prefekturi, da bi omogočil tržaškim fantom, ki služijo vojaški rok v drugih krajih države, da bi lahko ob letošnjih volitvah volili v rojstnem kraju. Prefektura je v tej zvezi posredovala pri pristojnih vojaških oblasteh. nastopajo kot «nova generacija». Po mnenju vrste kritikov pomenijo nov pomemben val po znameniti ljubljanski grafični šoli. Zanimivo je, da so v bistvu opustili grafiko. Kot nov val so vzbudili zanimanje v širšem likovnem svetu. Znane mednarodne revije pa so že posvetile precej pozornosti postmodernističnim tokovom v Jugoslaviji in seveda tudi «novim» slovenskim slikarjem. Ob jutrišnji razstavi naj še zapišemo, da smo nekatere umetnike v Trstu že gledali, tako na primer Metko Krašovec, Emerika Bernarda, Predpisi za boljše «dešifriranje» nalepk V petek, 10. junija, bodo stopili'vi'Veljavo predpisi, ki« jttl 1 je sprejela pfed'letom'dni vlada za boljše »dešifriranje* nalepk na živilskih proizvodih. l,Ž)viisko<-prehi'ambena K podjetja bodo morala namreč odslej navesti na nalepkah svojih proizvodov rok trajanja, neto težo in vse sestavine po količinah. Proizvode z dosedanjimi nalepkami bodo lahko podjetja prodajala do konca letošnjega leta. Na nalepkah globoko zmrznjenih živil bodo morala podjetja obvezno navesti dobro čitljiv datum, v tek« katerega bi morali uporabiti živilo. Vsedržavno združenje potrošnikov je ugodno ocenilo vstop teh predpisov v veljavo. «Te norme bi morale sprejeti že pred leti,* je komentiral glavni tajnik združenja Vincenzo Dona, ki je istočasno opozoril na primerno nadzorstvo nad pravilno spoštovanje predpisov v korist potrošnikov. bo nadalje dal možnost odgovora na vprašanje, če jugoslovanska gospodarska zakonodaja vsebuje sedaj tudi kakšne novosti v luči določil iz osimskih dogovorov. Prav tako bo možno razbrati, kakšni iz* gledi so za še uspešnejše poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, med drugim tudi na proizvodnokooperacijskem področju. Po Boletovi sodbi bo dvodnevni simpozij prispevek k zagonu intenzivnejšega in dolgoročnejšega sodelovanja, zato pa se ga morajo naši operaterji tudi množično udeležiti po geslu, da »moramo biti vselej prisotni tam, kjer je treba* v korist tako posamičnega člana SDGZ kot in predvsem celovitega zamejskega gospodarstva. Vojko Kocjančič je zatem poročal o pripravah na tržaški mednarodni vzorčni velesejem, ki bo od 17. do 29. junija, s posebnim poudarkom seveda na jugoslovanski u-deležbi in ustreznih sejemskih pobu; dah. Bole je pozval, naj se naši operaterji tudi sicer angažirajo v iskanju novih poslovnih tokov, & jih utegnejo nakazati razna mednarodna strokovna zasedanja 'n srečanja med velesejmom. Marino Košuta je navedel spodbudne številke o prometu po avtonomnih ra; čunih v prvem trimesečju letos, ki se je z razliko od splošne Italijan' sko - jugoslovanske blagovne izmenjave povečal, vendar pripom' nil. da so strukture, na katerih tovrstni posli slonijo, zastarele. Bole je pripomnil, da se snuje P0; sebna zbornica za podjetnike, ki trgujejo prek tržaškega in goriške-ga računa in da bo v zadevni komisiji tudi predstavnik SDGZ. Bole je nato poročal o poteku občnega zbora italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu, nazadnje pa _P°; udaril, da bi se bilo treba skušati čimbolj posluževati možnosti jaV' nega kreditiranja, ki se ponujaj0 zadnje čase. Kocjančič je pa kratko spregovoril o pobudi italijanske zveze trgovcev za uresničitev trgovskega centra Triestegros, kateremu je namenjenih 5 milijard lir, a mu niso še na razpolago pr°; stori; nekateri bi ga radi namestili v okoliški, torej slovenski občini, značilno pa je, da njegov statut prepoveduje pristop trgovcem, ki niso člani te zveze, se pravi tudi slovenskim trgovcem, ki. s»n člani -SDGZ. Prihodnja seja odbora sekcije za zunanjo trgovino bo" Prve ,dni;,julija. Kratek pripis: vidni znaki so, da skušajo nekateri gospodarski krogi, katerih interesi so skupni interesom nazadnjaških in reakcionar; nih političnih sil, čimbolj zavirati sodelovanje ob meji in med jadranskima sosedama sploh. Prav zaradi tega je današnji in jutrišnji seminar toliko pomembnejši, saj dokazuje skupno voljo po nadaljevanju in krepitvi čezmejnih odnosov in sodelovanja, (dg) Jožeta Mlaka in Luja Vodopivca, seveda v različnih galerijah. Jutrišnjo razstavo, ki jo bodo odprli ob 18. uri, prireja Galerija Tržaške knjigarne v sodelovanju z galerijo *Equrna», izbor slikarjev pa je pripravil Tomaž Brejc. Deželni inštitut za raziskave sindikata CGIL sporoča, da bodo 10. t.m. nagradili v dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 dobitnike fotografskega natečaja na temo »Delavci, delo in delavski boji*. Nagrajevanje bo ob 18.30 uri. Avto jo je zbil, ko je stekla čez cesto Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldne sprejeli 52-letno Anno Damiani por. Fidme, ki se bo morala zdraviti mesec dni zaradi zloma stegnenice in številnih odrgnin. Ko je stekla čez Ul. Alberti, da bi stopila na avtobus, jo je z avtom zbil 23-letni Carlo Guglia s Scala San-te 186. Na križišču trčila vespa in avto Na križišču med Ul. Piccolomini in Drevoredom XX. septembra je včeraj prišlo do trčenja med vespo, na kateri se je peljal 29-letni delavec Giacomo D’Attona in fiatom 124, ki ga je upravljal 58-letni Mario Minatelli iz Ul. Piccolomini 10. V bolnici so D’Attoniju nudili le prvo pomoč in ugotovili, da bo okreval v osmih dneh. Z mopedom v golf Deset dni se bo morala zdraviti 26-letna študentka Luigia Azzeloni iz Ul. Tibullo 29, ki se je ranila v prometni nesreči v Miramarskeffl drevoredu v višini št. 129. Z mopedom je vozila proti Barkovljam, k° je trčila v spredaj vozeči golf, katerega je upravljal 20-letni karabi; njer Daniele La Monaca. Zaradi rahlega. pretresa možganov, udarcev po obrazu in drugih manjših poškodb so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Sekcija KPI J. Pertot - K. Starc Prosek Kontovel izreka globoko *•” žalje družini in svojcem ob smrti MARCELA KRIŠČAKA Ob izgubi svojega člana MARIA KRALJA izreka družini globoko sožalje Trf*' ški čebelarski konzorcij. Ob težki izgubi drage mame DANICE izreka iskreno sožalje Dušanu i* Zlatku Jelinčiču kolektiv Primorskega dnevnik* Ravnatelj, učno in neučno oseb.ie poklicnega zavoda Jože Stefan <*' rckajn globoko sožalje prof. Zlatku Jelinčiču ob izgubi drage mame DANICE SPDT izreka občuteno sožalje svojima odbornikoma Zlatku in Dušku Jelinčiču ob bridki izgubi drage MAME Sporočava žalostno vest, da naju je nenadoma zapustila draga mama DANICA ŽUN vd. JELINČIČ Dan in uro pogreba bova naknadno sporočila. Žalujoča sinova Zlaiko in Dušan ter drugo sorodstvo Trst, 8. junija 1983 Gledališča VERDJ Spomladanska simfonična sezona. Danes, 8. junija, (red B) recital Pianista Micheleja Campanelle. Na sporedu Lizst in Musorgski. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE PDG - Nova Gorica bo do 10. t.m. gostovalo v Bernu (Švica) na festivalu malih odrov s predstavo: P. Turrini «Jožef in Marija». Naslovni vlogi igrata Sandi Krosi in Marjanca Krošl. Predstava bo odigrana danes, 8. in 9. t.m., ob 20. uri. Jutri, 9. t.m., ob 11. uri: S Reisner «Saj si vendar punca». Gostovanje PDG v Sežani. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 10. t.m. v I. preddverju: Slovenska delavska in narodnoobrambna izobraževalna in kulturna društva 1867 - 1982. Srednja dvorana Danes, 8. in jutri, 9. junija, ob 20. uri W. A. Mozart: Don Juan. Filmana opera. Režija J. Losey. Velika dvorana V petek, 10. t.m., ob 19.30: Zagrebška filharmonija - G. Verdi «Requiem». Okrogla dvorana Danes, 8. in jutri, 9. t.m., ob 20.30: R. Queneau «Vaje v slogu*. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9- do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah ou 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Ariston 17.30 «Lo stato delle cose*. W. Wenders. Eden 18.00 «11 mondo di Utamaro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «La carne». Dvorana št. 2 ob 15.15 «La sorella di Uršula*. Oba prepovedana mladini pod 18. letom. Dvorana 3 ob 15.30 «Tranquillo vveekend di paura*. Grattacielo 17.00 «Io Chiara e lo scuro*. Fenice Danes zaprto. Jutri ob 17.30 «Toro scatenato*. Mignon 16.30 «11 paradiso puo at-tendere*. Aurora 17.00 «Ie signore del quar-to piano*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Danes in jutri zaprto. Cristallo 16 30 «Super erotica di not-te». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 17.00 «Acapulco prima spiaggia a sinistra*. Film za vsakogar. Radio 15.30 «Piacevolmente... por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom. • ji ‘ORiViltorio Venetu 16.30 «Quattro. pfts-■ si stfi lenzuolo*. Film za všžrtidgaV. ""Lumiere 17.00 «Uragan Who». Film koncert z ansamblom «The ;iWhn». KD VALENTIN VODNIK DOLINA JUNIJSKI GLASBENI IN LIKOVNI VEČERI 1983 ?etek, 10. junija, ob 20.30 pri Sv. Martinu. Slavnostni koncert Pihalnega orkestra Breg ob podelitvi Gallusovih odličij članom orkestra. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču v Bo-ljuncu. V galeriji Torkla bo od 18. do 20» ure na ogled razstava grafik, risb in plastik dijakov nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline Včeraj "danes /.• Danes, SREDA, 8. junija MEDARD Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 3.42 in zatone ob 17.41. Jutri, ČETRTEK, 9. junija PRIMOŽ Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,1 stopinje, najnižja 15,9 stopinje, ob 18. uri 23.8 stopinje, zračni tlak 1022,7 mb ustaljen, veter 23 km na uro severovzhodnik, vlaga 23-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Giulia Ierman in Luigi Degrassi. UMRLI SO: 72 letna Emilia Bubnič vd. Bastiotto, 85-letni Nicolo Bliznakoff. 50-letna Maria Venturini por. Giordano. 86-letna Maria Cenda. 81-letna Angela Bastiancich Por. Codan, 61 letni Luciano Torelli, 69-letna Fausta Bandelli vd. Tessi-tore. 69-letna Miranda Bossi vd. Sos si. 83-letna Maria Matassi vd. Vil latora, 86-letna Antonia Apollonio vd. Angelini, 83-letna Marcella Car-ciotti vd. Zacchigna, 53-letni Mario Parovel. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pie-ro, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (-od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica in Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 20(1121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. Šolske vesti Učenci osnovne šole F. Milčinski na Katinari vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 12. junija, od 9. do 12. in od 17. do 19. ure. Na znanstvenem liceju «France Prešeren* bo od torka, 14., do sobote, 18. junija odprta razstava risarskih izdelkov. Ogledate si jo lahko od 9. do 12. ure. Zaključni nastopi šole Glasbene matice. 10. junija ob 18. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 20.30 na osnovni šoli Josip Jurčič v Devinu; 11. junija, ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. Srednja šola Simon Gregorčič v Dolini vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 8. junija, ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Združenje staršev osnovne šole s slovenskim učnim jezikom «Ivan Grbec* v Skednju poudarja, da je optimalna uresničitev načrta uvedbe celodnevnega pouka na škedenj-ski šoli odvisna predvsem od števila otrok, ki jih bodo starši vpisali v šolo v prihodnjem šolskem letu. Vsa potrebna pojasnila in informacije s tem v zvezi bodo starši prejeli na sedežu šole, Šalita De Marchi 8, tel. 814-379, vsak dan, od 9. do 12. ure. Združenje staršev izraža prepričanje, da se bodo znali slovenski starši odzvati temu vabilu v korist celotne naše narodnostne skupnosti. Razstave V okviru junijskih glasbenih in likovnih večerov, ki jih prireja KD Valentin Vodnik, razstavijo svoje risbe, grafike in plastike v galeriji Torkla v Dolini dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič. Umik: v petek, 10. junija, od 18. do 20. ure; v soboto, 11. junija, od 18. do 20. ure. Razstava bo odprta do 15. junija, od 15. do 30. junija pa bo razstavljal svoja dela slikar Boris Zuljan. V galeriji «Cartesius» razstavljata do 16. t.m. Annamaria Di Biase D’Onofrio in Lia Grego. V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja še danes, 8. junija, E-merik Bernard. Pris n V spomin na Olgo Štefančič daruje Sonja Stranj s Križpota 20.000 lir za sekcijo VZPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. Namesto cvetja na grob dragega svaka Marčela Kriščaka daruje Josip Štoka 50.000 lir za sekcijo KPI J. Pertot - K. Starc Prosek -Kontovel. V spomin na tov. Marčela Kri- iščaka daruje-Vida Gerlanc;- Men-nucci 10.000-lir 'za komunistični 'tisk Unita in Belo. « .... ' . Namesto cvetja na grob Maria Kralja’ d aru je jo Bf-aščkoVi -50:000 Ur za KD Primorec. Namesto cvetja na grob Maria Kralja darujeta Ruch in Pepka 20.000 Ur za KD Primorec. V spomin na Ančkota Sulčiča daruje Marija Mora (Gabrovec) 10.000 Ur za KD Vesna. V počastitev spomina pok. tasta Fabija PUske in tasta Edija Filipčiča darujejo Anamarija in Boris Debeljuh 20.000 ter Majda in Danilo Gerdol 20.000 Ur za TPK Sirena. V spomin na Justino Caharija por. Guštin daruje družina Žigon 10.090 Ur za ŠK Kras. V počastitev spomina Bernarda Fabčiča daruje družina Mennucci 10.000 Ur za Godbeno društvo Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Josipa Žerjala daruje Mirko Žerjal (Bolju-nec 172) 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na Josipa Žerjala daruje družina Kozina (Boljunec 156) 10.000 Ur za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomin na strica Jožefa Žerjala daruje družina Žerjal (Boljune ■ 211) 20.000 Ur za popravUo cerkve na Repentabrip V spomin na Jožeta Žerjala dam .je Marija Kette 15.000 Ur za KD F. Prešeren. Na pogrebu Jožeta Žerjala darujejo pevci 70.000 lir za KD F. Pre šeren. Namesto cvetja na grob Karla škerlavaja darujejo Onelija in Clau-dio Bradetich 10 000 za cerkev sv Jerneja na Opčinah, Marta Malalan 15.000 Ur za mladinski otroški pevski zbor Vesela pomlad. Viola Stok 10.000 in Romana Stok 5.000 'ir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Olgo Pečenik darujeta Nadja in Piero Laine 10.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Olgo Pečenik dam leta Mirko in Ude Hrvatič 10.000 lir za PD Slovenec. BANCA Dl C REDI TO, 01 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . S. P. A. ••• TRST - ULICA F FlLZI 10 - "S 61-A-dB 7. 6. 1983 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterUng Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Peze ta Jen Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Srednji dinar 1.513.— 1.120.— 713.— 163.— 208,-197,-526.— 195.— 26.50 2.370,-1.860.— 591.— 83.50 12.50 10.- 5,- 1.200,- 16.50 15.50 16,75 MENJALNICA vseh tujih valut Razna obvestila Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev, Slovenski raziskovalni inštitut, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici vabijo slovenske dijake na 3. mladinski raziskovalni tabor «Benečija 83* 29. avgust - 10. september. Delo bo potekalo v petih skupinah; etnološka, geografska, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. Prijave in vpis udeležencev na sedežih: Slori - Trst, Ul. GaUina 5, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure; NŠK, OZ - Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure; Slori, Gorica, Ul. Malta 2, od 8. do 13. in od 15. do 17. ure. Bivši borci 30. divizije, ki se nameravajo udeležiti slavnostne proslave 9. korpusa, Id bo 11.9. v Novi Gorici, naj čimprej stopijo v stik s predsednikom kriške sekcije VZPI - ANPI Ferdinandom Bogatcem (tel. 220-175). f Čestitke Danes praznuje v Križu 84 let DOLFI ŠTEFANČIČ. Vse najboljše mu žeUjo vsi, ki ga imajo radi, posebno vnukinje Nadja, Klara in Elvi. Danes praznuje svoj 55. rojstni dan ALOJZ ŠKERL Obilo sreče mu želijo žena Bruna, sin Igor in hči Erika z družino. Danes praznuje 70 let VLADIMIR ŠČUKA Ob tem lepem jubileju mu iskreno čestitajo in želijo mnogo zdravja in sreče vsi njegovi dragi, posebno pa vnukinja Vladica. V nedeljo, 5. junija, je Sandro in Draga Kocjančiča osrečilo rojstvo PATRIKA Sekcija KPI Devin-Nabrežina jima želi mnogo sreče in zadovoljstva. lorija Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi jutri, 9. junija 1983, ob 18. uri na otvoritev razstave «OTHER CRITERIA*: SLOVENIJA Novo slovensko slikarstvo in kiparstvo po prof. TOMAŽU BREJCU. .......... Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KALABRIJA - tirenska obala: prodaja in oddaja v najem vile, stanovanja, zemljišča, Studio immo-biliare FEMA dr. Felicetti, Praia a Mare, telefon 9985/72903. ODDAM v najem v Marini JuUi o-premljeno stanovanje v mesecu juUju. Telefonirati od 14. do 15. in od 20. do 21. ure na št. 040/ 827094. IZGUBLJENA OČALA za vid smo našli v Trebčah. Lastnik jih lahko dvigne pri Albertu Kralju, Trebče 110. KUPIM obračalnik za motokultiva-tor maček. Ponudbe s ceno na: A-lojz Mencinger - Kamnje - 64264 Bohinjska Bistrica. PRODAM polovico hiše na Plavjah pri Kopru. Telefon 040/725463. PRODAM nov nemško-slovenski slovar. Telefon 040/567248. PRODAM po ugodni ceni barvne slike zadnje tekme Jadrana v Vi-cenzi. Slike so na ogled v čistilnici «Tatjana» v Nabrežini, Kamnolomi št. 78/d. PRODAM novo eno-tanovanjsko hišo v okolici Doline. Telefon št. 040/228390. IŠČEM gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko. Telefonirati od 14. do 16. ure in v večernih urah na št. 040/8204:35. PRODAM ford transit - camper za 4 osebe, po ugodni ceni. letnik 1971. Telefonirati na štev. 745547 v večernih urah. MANSARDO — dvosobno v centru Trsta prodam. Telefon 040/228390. PRODAM tovornjak fiat 110 NR (63 stotov nosilnosti . 40 kub. m) letnik 1978 v odličnem stanju. Te-telefonirati na štev. (040) 220-175 OSM1CO je odprl Ivan Kozmič v Prebenegu. Toči belo in črno vino. IZGUBIL sem psa. nemškega ovčarja črno-rjave barve, sliši na ime Sultan. Najditelj naj telefonira na štev. 229-164. OSMICO je odprl Zoran Pangerc Dolina 474 Toči belo in črno vino. PRODAM gumijast čoln zodiac 4,20 m, z motorjem johnson 25 KS v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 43463. PRODAM staro enostanovanjsko hišo v Ronkah. Ponudbe v večernih urah. Tel. (0481) 778827. OSMICO je odprla Olga Grilanc -Salež 23. Toči belo in črno vino. OSMICO je v Nabrežini odprl Dušan Radovič. Poskrbljeno za pri grizek. OSMICO je odprl Emil Mučič v štandrežu - Ul. S. Rutar 24. Toči belo vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. Toči domačo kapljico. KVRTIč z Opčin je odprl osmico. Toči pristno domačo kapljico. V SLOVENSKIH ŠOLAH NA GORIŠKEM S številnimi nastopi in razstavami čez nekaj dni zaključek šolskega leta Zaskrbljujoče majhno število vpisanih v otroške vrtce Na nekaterih slovenskih šolah se bo pouk zaključil že v soboto, ponekod pa bo zaključek v torek 14. junija. V ponedeljek prično že zaključni izpiti, tj. male mature, na nižji srednji šoli Ivan Trinko in tudi v tistih šolah kjer imajo podobne zaključne izpite. Na srednjih šolah bo v soboto zaključna šolska maša. Na osnovnih šolah pa bo zaključek šolskega leta v torek 14. junija s šolsko mašo. To bodo imeli učenci v posameznih krajih, še prej pa bodo imeli učenci vrsto zaključnih šolskih prireditev. Največ jih bo v soboto, 11. junija, Ta dan bodo prireditve v šoli v Ulici Vittorio Venet« (zavod Lenassi) in sicer ob 11. uri, prav tako ob 11. v šoli na Livadi, v šoli v Podgori bo prireditev v soboto ob 11.30. Združena bo z razstavo risb in del učencev. V soboto ob 11. uri bo prireditev tudi v šoli na Vrhu, ob isti uri bo prireditev tudi v Pevmi. Učitelji in učenci šole na Pleši-vem ter njih starši pa se bodo srečali na pikniku v soboto zvečer ob 18. uri. Piknik bo na domačiji pri Sfiligojevih in bo nudil priložnost za srečanje tudi z bivšimi učenci ter drugimi Slovenci na tem območju. V nedeljo, 12. junija, ob 10 uri bo v parku Excelsior v Ronkah srečanje učencev osnovnih šol iz Ronk-Romijana in Doberdoba. To bo prijetna priložnost za sestanek s starši in drugimi Slovenci v Ronkah. V ponedeljek, 13. junija, ob 11. uri bo šolska prireditev v šoli v Jamljah in sicer na njej sodelujejo učenci dveh šol, tistih v Jamljah in v Dolu. V torek, zadnji šolski dan, bodo tudi šolske maše, šolska prireditev bo ob 8.30 v Doberdobu in po maši v Sovodnjah. V štandrežu bodo v torek odprli razstavo. Odprta bo do sobote. Povejmo še, da bedo imeli šolsko prireditev tudi v slovenskem vrtcu na Livadi in sicer že v petek ob 14. popoldne. V zvezi s tem moramo zabeležiti podatke o dosedanjem vpisu v slovenske otroške vrtce. Imamo kar precej manj otrok kot v lanskem letu. Sicer se ni vpisovanje še zaključilo, lahko bomo ob začetku prihodnjega šolskega leta zabeležili še kak nov podatek, vendar moramo ugotavljati, da je vedno manj otrok. Ta pojav sicer opažamo na vseh šolali y pokrajini, še zlasti na italijanskih, kjer so že pričfeli' zapirati razrede tako na osnovnih šolah kot v vrtcih. Enostavno ni otrok. V enem kraju je to bolj opazno kot v drugem. V doberdobskem šolskem okolišu so imeli lani v štirih slovenskih državnih vrtcih 112 otrok, letos so jih starši vpisali komaj 92. Padec so zabeležili v Romijanu, kjer je vpisanih 14 otrok (lani 17) in v Doberdobu, kjer imajo 33 vpisanih (lani celo 45). Enako število kot lani, in sicer 23, imajo v Sovodnjah, manj otrok ko lani je tudi v vrtcu v Rupi, in sicer letos 22, lani jih je bilo 27. V državnih vrtcih goriškega didaktičnega ravnateljstva so lani imeli skupno 113 otrok. Letos jih je doslej vpisanih le 97, in sicer 31 v Štandrežu, 16 v Pevmi, 14 v Pcdgori, 13 v Krminu in 23 v Gorici, v Ulici Max Fabiani. V občinskem vrtcu v Gorici na Livadi so doslej vpisali 35 otrok, lani so jih imeli 42. Nismo dobili podatkov o občinskem vrtcu v šte-verjanu, ki ga upravljajo šolske sestre. še je čas, da zamudniki vpišejo svoje otroke v slovenske otroške vrtce! Okrogla miza KPI o psihiatrični reformi Jutri ob 20.30 bo komunistična partija priredila v Palače hotelu v Gorici javno debato o neizvajanju psihiatrične reforme v Gorici in drugod v državi. Spregovorili bodo načelnik komunistične skupine v KZE Maurizio Salomoni, prof. Gianna Pi-rella, direktor psihiatričnih služb v Trstu Franco Rotelli in Maurizio Pessato, v svojstvu deželnega referenta KPI za socialno skrbstvo. V ŠTEVERJANU ODOBRILI PRORAČUN Največja letošnja posega: dograditev šole in vodovod Za to bodo namenili nad 430 milijonov • Deželni prispevek za šolo, 150 milijonov lir posojila za vodovod Števerjanski občinski svet je na seji 31. maja letos, z večino glasov odobril predlog letošnjega proračuna. Za dokument so glasovali vsi svetovalci večine, vzdržala sta se dva svetovalca manjšine, medtem ko se tretji seje ni udeležil. Redna finančna sredstva, iz davkov, nakazil države in drugih virov, bodo predvidoma dosegla nekaj nad 354 milijonov lir, znatno višji pa so dohodki predvideni iz prenosov kapitalov, najetja posojil in prispevkov. Od razpoložljivih sredstev bodo 141,5 milijona uporabili za javno u-pravo, 133,1 milijona lir na področju šolstva in kulture, 25,7 milijona lir na socialnem področju, skoraj 20 milijonov lir za vzdrževanje cest in druge usluge in storitve v prometu, razliko pa za manjše pose-. ge na nekaterih drugih področjih. Predlog finančnega načrta za po-I slovanje v letu 1983 je na seji o- niiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniimiiuiiiiiiilmimiimKiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiimmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VRŠILO SE BO V PRVEM TEDNU SEPTEMBRA M letos sodelovanje iz več kontinentov na goriškem tekmovanju zborov Seghizzi Prijavljena tudi slovenska zbora Obala iz Kopra in Slava Klavora iz Maribora - Bo uporabna velika dvorana UGG? Dvaindvajset zborov iz petnajstih dežel. Prvič pride v Gorico en angleški zbor. Potrjena je tudi letos prisotnost filipinskega ter argentinskega zbora. Slovensko zborovsko pesem bosta zastopala zbora Slava Klavora iz Maribora in Obala iz Kopra. To v nekaj telegrafskih stavkih vsebina letošnjega mednarodnega srečanja pevskih zborov Seghizzi. Seveda velja se nekoliko zaustaviti ob programu letošnjega tekmovanja, ki bo tudi letos v prvem tednu septembra. V odboru, ki je preučeval prošnje zborov, ki so prišle iz vseh krajev sveta, so bili Vito Levi, Giuseppe Radole, Pavle Merku, Cecilia Seghizzi Campolieti in Italo Montiglio. Člani komisije so imeiii.precej. dela„.kajti,toelMt je ibi-_ lo vključiti • v "program- »te • majhno-število zborov. To predvsem zaradi finančnih'ražlogov'in ‘tudTzirtb, da bi ohranili dosedanjo obliko tekmovanja, ki traja štiri dni. Povedali smo že, da bosta dva slovenska zbora zastopana na letošnjem Seghizziju. Oba, Slava Klavora in Obala, sodita med najboljše sodobne slovenske zbore in zato smo prepričani, da bosta slovensko pesem zastopala tako kot je treba. Zbori pridejo tudi iz Velike Britanije, Filipinov, Argentine, Španije, B'rancije, Nemčije, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške, Romunije, Madžarske in Bolgarije. Več bo seveda italijanskih zborov, med temi tudi Porto Torres s Sardinije, ki je že nastopal v Gorici in dobil tudi laskava priznanja. V mednarodni žiriji, ki bo ocenjevala nastope zborov, bodo Orlando Di Piazza, Aladar Janes, Tullio Riccobon, iz naše dežele. V kopih siji bo 14 članov,'od ■•teh' bo-S- Italijanov. Odbor društva Seghizzi je tudi sestavil program'vzporednega shoda o evropski zborovski glasbi, ki ga bo letos vodil prof. Francesco Luisi iz Rima. Podrobni program tega simpozija bodo objavili kasneje. Ni še znano kje bodo letos koncerti Seghizzijevega tekmovanja. Velika telovadnica UGG ni namreč uporabna, kajti pristojna komisija na prefekturi je ugotovila, da niso v redu varnostne naprave, tako kot je predvideno po zakonu. Zaradi tega je sploh vprašljivo, kje bodo koncerti. Avditorij je primeren za tekmovalne koncerte, saj ni na teh velike publike. Vendar pa ta dvorana bi bila za zaključna koncerta v soboto in nedeljo premajhna, saj je znano, da pride na ta koncerta tudi do tisoč ljudi. Če ne bodo tega vprašanjk pri UGGrešili se bo naj-ISrž treba zateči-v' Verdijevo gledališče.-S tem pa-, se boda-povečdi režijski stroški prireditve. Denarja pa je itak malo. .....m.,,,,....,n.........................................................nun.......................................................... Predlogi na Tolminskem za boj proti alkoholizmu Občinski sindikalni svet v Tolminu je pripravil posebno okroglo mizo o stanju alkoholizma v občini in sprejel razne predloge in pobude za učinkovitejši boj proti temu družbenemu in človeškemu zlu. Sodelovali so tudi zdravstveni delavci-te-rapevti, ki se z alkoholizmom poklicno ukvarjajo in člani Kluba zdravljenih alkoholikov, ki deluje na Tolminskem. Udeleženci so navedli predloge, ki naj bi jih pristojni oblastni organi ter samoupravni predstavniki v gospodarstvu in na drugih mestih čimprej sprejeli. Tako naj bi na primer tako imenovanih «pla-vih odsotnosti*, ko posamezniki zaradi uživanja alkohola ne pridejo na delo. ne opravičevali več tako, da takim delavcem priznajo čas odsotnosti kot dopust. Rečeno je bilo, «da naj se nepredvideni izostanki z dela ne plačajo in naj se štejejo kot kršenje delovne discipline. Tu se lahko najprej začne vršiti pritisk na alkoholika*. V vseh tovarnah in na drugih delovnih mestih naj bi uvedb alkoteste in jih uporabljali v primerih, ko sumijo na vinjenost posameznikov na delu. V obratih tople prehrane (menzah) naj bi ne točili več alkoholnih pijač, pri čimer je treba tudi pivo šteti kot alkohol. V podjetjih naj bi nadalje ustanovili nekakšne konzilije, ki bi spremljali in preučevali stanje alkoholizma v delovnih okoljih. V konzilijih bi bili uslužbenec, ki odgovarja za kadre, socialni delavec in tudi kakšen ozdravljeni alkoholik. Ti organi naj bi pri svojem preventivnem delovanju sodelovali z družinami alkoholikov. V podjetjih bi morali tudi zagotoviti, da bi alkoholiki obiskovali Klube zdravljenih alkoholikov kot obveznost do Prispevajte za DIJAŠKO MATICO petega leta abstinence. Kršenje te obveznosti bi smatrali za kršenje delovne discipline, «saj je to najmanj kar od zdravljenih alkoholikov lahko zahtevamo ob tistem, kar so za časa pitja povzročili škode in kar je družba vložila denarja za njihovo zdravljenje*. V Tolminu predlagajo, da bi v gostiščih in drugih javnih lokalih alkohol začeli točiti šele po deveti uri dopoldne. Pri njih še ni pogojev za dispanzersko zdravljenje alkoholikov. Zato naj bi se tudi v prihodpje alkoholiki zdravili na posebnem, tako imenovanem alkoho-loškem oddelku v okviru psihiatrične bolnišnice v Idriji. KiminsKa kultura na koprski televiziji V oddaji «Con noi in studio* koprske televizije bosta drevi, od 19.45 do 20.30. gosta občinski odbornik za kulturo v Krminu Giovanni Battista Panzera in predsednik občinske konzu’te za kulturo v Krminu prof. Eraldo Sgubin. Govorila bosta o kulturni dejavnosti v Krminu, še zlasti z ozirom na razvoj tamkajšnje furlanske kulture in tudi na sodelovanje z jugoslovanskimi Brdi. Oddajo bo vodil v studiu časnikar Marko Waltritsch. Jutri, v četrtek, ob isti uri pa bo v isti oddaji govor o vinogradništvu v Brdih. Gostje koprskega studia bodo vinogradnika Drago Bužinel iz Krmina in Silvan Primožič z Oslavja ter gostilničar Jožko Sirk s Plešivega. SODNI EPILOG NESREČE PRI PIERISU ZA NESREČO JE BIL DELOMA ODGOVOREN VOZNIK AVTOBUSA Cecilia Lušo obsodili na eno leto in pet mesecev zapora pogojno - Višino odškodnine bodo določili na posebni razpravi Z obsodbo na eno leto in pet mesecev zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list, ter na plačilo sodnih stroškov, se je včeraj popoldne končalo sojenje proti 41-letnemu Ceciliu Lusu, upravljalcu težkega bagerja, ki je z neprevidnim ravnanjem povzročil prometno nesrečo, v kateri so umrle štiri osebe, okrog 20 pa jih je bilo ranjenih in od teh nekatere huje. Nesreča se je zgodila, kakor se bralci prav gotovo še spominjajo, pred dvema letoma, na pokrajinski cesti št. 1 med Folja-nom in Pierisom, v neposredni bližini električne transformatorske centrate. Proces proti Lusu, zaradi večkratnega uboja, se je pričel že v petek, ko je sodišče zaslišalo obtoženca, številne priče in ko so spregovorili tudi že predstavniki zasebne stranke in nekateri od zagovornikov, ki so skušali dokazati, da je za grozljivo nesrečo, prav gotovo eno najhujših na cestah na Goriškem, soodgovoren tudi voznik avtobusa, ki pa je umrl v nesreči. V podkrepitev te teze so branilci kaj- f Čestitke Včeraj je praznovala 18-letnico rojstva MIRJAM PAHOR iz Ja-melj. Iskreno ji čestitajo vsi, ki jo imajo radi, posebno pa nonota iz Doberdoba. hiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMMuiiim,iniiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiii V Doberdobu glavni odbor ZSKD V ponedeljek zvečer se je v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu sestal glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev, ki ga je vodil predsednik Marko Kravos. Uvodoma sta Vojko Slavec in Rudi Pavšič, tajnika za tržaško in goriško pokrajino, ocenila stanje kulturnih društev v obeh mestnih sredinah. V Trstu je položaj, kar se tega tiče, boljši, saj imajo več kulturnih skupin in na tem so, da med sabo sodelujejo. Nekoliko drugačna pa je slika v Gorici, kjer obstaja še odprto vprašanje mestnega društva. S tem v zvezi je Pavšič podčrtal, da si je zveza zastavila v svojem programu cilj, da bi z novo sezono obnovila mestno društveno delovanje. V poročilu o delu, ki sta ga poleg tajnikov obogatili organizacijski tajnici Eliana Bensa in Nadja Kri-ščak, je izstopala kakovostna in množična dejavnost zveze. Prav tako pomembno, kot so poudarili na glavnem odboru, je vprašanje vpisa otrok v slovenske vrtce in osnovne šole. S tem v zvezi so predlagali, naj bi zveza in druge manjšinske organizacije bolje koordinirale akcijo za vpis. Predsednik zveze Kravos je nato podal oceno o pravkar sklenjenimi kulturnimi dnevi zamejcev v Ljubljani in spričo letošnjih izkušenj predlagal, naj bi v prihodnjo izdajo, ki naj bi bila čez tri leta, vnesli nekatere spremembe. Posebna točka na glavnem odboru je bila posvečena poletnim prireditvam. O tem je uvodno poročilo podal podpredsednik Niko Sirk, ki je nakazal razne možnosti, ki bi botrovale, da bi se poletne šagre spremenile v kakovostnejše kulturne prireditve. Poleg tega, da je treba vsebino teh prireditev kulturno obogatiti s primernimi oprijemi, je Sirk poudaril možnost prirejanja poletnih manifestacij izvem obsega domače šagre in pri tem izrekel nekaj predlogov, s katerimi so se v razpravi strinjali tudi predstavniki društev. Ob koncu je tekla beseda še o poletnih centrih za mladino in pri tem je predstavnik nabrežinskega društva poročal o izredno zanimivih izkušnjah, ki so jih dobili v organizaciji takega centra. Ob koncu pa še neuglašena nota. Na skupščini je bila prisotna le ena tretjina včlanjenih društev. Večjih razlogov za tako odsotnost brez dvoma ni bilo. pak izrabili tudi vrsto nejasnosti glede tako imenovane «čme škatle*. Proces so v petek, okrog 21. ure prekinili. Včerajšnja razprava se je začela nekaj pred dvanajsto uro, nadaljevala pa popoldne. Kljub številnim pomislekom, ne dovolj pojasnjenim okoliščinam na katere so zlasti opozorili branilci, je sodišče Lušo spoznalo za krivega ter ga obsodilo na zgoraj omenjeno kazen, ob upoštevanju delne (20-odstot-ne) odgovornosti Giacoma Corbatta, voznika avtobusa. Glede višine odškodnine in odškodninskih zahtevkov bodo odločali na posebni razpravi, pač pa je sodišče odločilo takojšnje izplačilo manjših odškodninskih zahtevkov dedičem, oziroma sorodnikom štirih v nesreči umrlih oseb. Sodišče je nadalje odločilo odvzem za dobo enega leta vozniškega dovoljenja, vendar je bila kazen v celoti odpuščena. Luša bo moral poravnati tudi sodne stroške za civilno stranko. brazložil odbornik za finance. Ciril Terpin, ki je svetovalcem orisal novosti (in še zlasti omejitve) finančnega zakona, ki občinam naravnost imponira uvajanje novih davščin in drugih bremen. V smislu določil so tudi v števerjanu sprejeli sklep o uvedbi 20-odstotnega dodatnega davka na dohodek od stavb, kakor tudi sklep o samoprispevku občanov za refekcijo otrok v celodnevni šoli. Starši bodo na podlagi omenjenega sklepa morali odslej plačevati, oziroma doplačevati po 10 tisoč lir mesečno za vsakega otroka, ki ga imajo na šoli. Kako bo v letošnjem letu z predvidenimi posegi na področju javnih del? Na tem področju bo občina u-porabila nekaj nad 500 milijonov lir. Najzahtevnejša sta vsekakor dva posega: dokončna ureditev okolice nove šole in nakup opreme (okrog 281 milijonov lir), za kar bo v celoti prispevala dežela. 150 milijonov lir naj bi veljala dela (v začetni fazi) za preureditev vodovoda. Strošek bodo krili z najetjem posojila. Za popravilo in vzdrževanje cestnega omrežja bodo letos porabili skoraj 41 milijonov. Strošek bodo deloma krili s prispevkom dežele na podlagi člena št. 54 statuta, v veliki meri pa z upravnim prebitkom poslovanja 1982. S prihodkom, oziroma prispevkom dežele v smislu čl. 54 statuta bodo namestili tudi uro na zvoniku cerkve na Jazbinah, izvedli ureditev pokopališča ter krili nekatere druge manjše stroške. Kmalu začetek vpisa v slovenske osnovne šole Goriška občinska uprava bo prihodnje dni družinam otrok, ki so bili rojeni leta 1977, poslala vse dokumente, ki so potrebni za vpis teh otrok v prvi razred osnovne šole. Izkoriščamo priložnost, da danes bolj kot kdajkoli prej opozorimo slovenske starše kot tudi starše mešanih zakonov da vpišejo svoje otroke v slovenske osnovne šole, ki so v mestu v Ulici Vittorio Veneto (zavod Lenassi) in v Ulici del Bro-lo na Livadi, v Pevmi, v Podgori in v Štandrežu. Vsakdo ki pozna kako tako družino, naj jo prepriča, naj vpiše otroke v slovensko osnovno šolo. JBlZ Težavic z vodo Še enkrat odložen proces radi tihotapstva tobaka in cigaret Proces proti •skupini finančnih stražnikov, avtoprevoznikov in špediterjev zaradi tihotapstva cigaret so znova preložili. Na včerajšnji razpravi so namreč ugotovili neveljavnost sodnega akta proti enemu od skupine obtožencev. Poziv na o-bravnavo, izdan na ime Sergia Čira, je bil namreč uradnim potom notificiran drugi osebi, ki menda ž obtožencem nima nikakršne zveze. Odtod odločitev, da se proces prenese, brez navedbe datuma. Po vsej verjetnosti bo zadeva ponovno na dnevnem redu v jeseni ali pozimi. Večina tako ali drugače vpletenih oseb je s tako odločitvijo po vsej verjetnosti na tiho zadovoljna. Ne bi pa mogli reči tega glede edinega od obtožencev, Di Toma, ki je v zaporu in glede katerega je sodišče zavrnilo prošnjo za izpustitev na začasno svobodo. v Štandrežu in Sv. Ani V štandrežu in v Sv. Ani bodo delavci mestnega podjetja s posebnimi aparaturami iskali izgube vode na tamkajšnjem vodovodnem omrežju. Ker bodo te lokalizirane izgube skušali takoj popraviti bo možno, da bo od časa do časa zmanjkalo tu pa tam vode. Občinsko podjetje prosi za razumevanje. Knjiga o meji v Kirnu in Parmi Videmska sodelavka koprskega radia in televizije Pinuccia Politi je pred časom izdala knjigo o italijan-sko-jugoslovanskem sodelovanju in dobila za to laskava priznanja. Včeraj so njeno knjigo z naslovom «Tra due bandiere* predstavili v rimskem Campidogliu, t.j. v dvorani rimskega občinskega sveta. Jutri pa bodo knjigo predstavili v Parmi. ISIG o raziskavi o kulturnih društvih Pri mednarodnem inštitutu za sociologijo so nezadovoljni s kulturnimi društvi v deželi, kajti na njihovo prošnjo k sodelovanju za sestavo seznama vseh kulturnih ustanov v deželi se je odzvala pičla petina na-prošenih društev. Zaradi tega apelira ISIG na vsa kulturna društva, da bi čimprej odgovorila na odposlano prošnjo. Razna obvestila V oddaji Na goriškem valu, ki jo bo Radio Trst A oddajal danes ob 18. uri in jutri, v četrtek, ob 12., bomo lahko poslušali pogovor z našimi rojaki v Ronkah, ki nam bodo govorili o tamkajšnji slovenski šoli in vrtcu, o knjižnici ter o življenju Slovencev na splošno. Gasilci zaposleni z reševanjem srn Goriški gasilci so bili včeraj že spet zaposleni s tokrat sicer obsežnejšo, reševalno akcijo v namakalnem kanalu med Gorico in Faro. V korito s strmimi, betonskimi bregovi, kjer te dni sicer ni vode, so zašle kar tri sme. Vse tri živali so gasilci spravili iz nerodnega položaja. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «Invito al viag-gio*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Danes zaprto. Irzič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Ti ricordi di Dolly Bel?* PRINCIPE Danes zaprto. Nova Gorica in okolicu SOČA 19.00 «Dokler ne ubijem tudi tebe*. Ameriški kriminalni film. 21.00 »Emanuela kraljica sadosa*. Ameriški erotični film. SVOBODA 19.00 — 21.00 «šifra 82». Japonski kriminalni film. DESKLE 20.30 «Goljufiva igra*. A-meriški kriminalni film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73-328. DRUŽINSKI AVTO 1 LEVJIM SRCEM Ritmo abarth 130 TC: še pet dodatnih konj Gre za trenutne najhitrejši avto Fiatove proizvodnje SPOSOJENI TEST Vročekrvnež z daljnega Severa Saab 900 turbo je športna limuzina posebnega razreda - APC: za navadni ali super bencin Ko so pred davnimi leti predstavili prvo serijo ritmov, ni nihče mislil, da se bo iz tega pohlevnega družinskega avto nekoč razvila 130-konjska pošast, kot je zadnja različica Fiatovega športnika fiat abarth 130 TC. Kot neposredni naslednik abartha 125 TC je novo vozilo trenutno najhitrejši avto Fiatove proizvodnje, seveda če izvzamemo športne lancie. 130 TC se lahko mirno udeležuje, že v serijski izvedbi, dirk v razredu N (national), je pa namenjen predvsem tistim, ki so obsojeni na dolga in hitra potovanja, saj ima vse lastnosti večjih limuzin «gran turismo* od u-dobja, do zmogljivosti in zanesljivosti. Vse te lastnosti je že imel njegov predhodnik fiat a-barth 125 TC, so pa sedaj v različici, ki zmore par KM več, še toliko bolj poudarjene. Motor izdelujejo z obrtniško skrbjo v Abarthovem obratu, ki slovi po svojih športnih motorjih, nakar ga prepeljejo v Ri-valto, kjer ga montirajo v karoserijo. Slednja pa je"shd popolnoma nove -tehnike"ter- jorizde^ lujejo v istem obrgjta„,in z istim popolnoma avtomatiziranim sistemom «robogate» kot »uno*. Popolna avtomatizacija skoraj povsem onemogoča hibe v montaži karoserije. Posebno skrb posvečajo tem avtomobilom pri preizkušnjah na cesti. Čeprav je mehanika nekoliko bolj športno naravnana, je zunanja oblika ritma abarth skoraj na las enaka drugi, šibkejši športni različici ritma, se pravi modelu 105 TC. Oba avtomobila se razlikujeta v nekaterih manj vidnih podrobnostih, kot so na primer dve prednji meglem ki, vgrajeni spojler pod prednjim odbijačem, spojler v zadku, ki je pri modelu 130 montiran pod zadnjo šipo pri 105 pa nad njo ter platišča z novim designom in iz lahke litine, na katera so montirali nizkopresečne gume P6. Sicer pa je ritmo abarth 130 bil deležen vseh sprememb v zunanji obliki, ki jih je doživela zadnja serija ritma. Tako so nekoliko spremenili odbijače, ki sedaj niso več podobni ščitom kot v prejšnjih serijah, v nosu So štirje okrogli žarometi, na maski pa pritegne pozornost pet poševnih črt, ki so značilne za zad njo Fiatovo proizvodnjo. Tudi notranjost je pri abarthu skoraj enaka ritmu 10S: armaturna plošča je popolnoma iz plastične mase, baje iz varnostnih razlogov. Voznik ima pred seboj skrajno pregledno ploščo, kjer ne manjka prav nič: pri Fiatu se ponašajo s tem, da je oprema pri modelu 130 TC popolna kot v najbolj luksuznem ferrariju: tukaj je merilec hi trosti z dnevnim in splošnim MllltlillflfMlllllllllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIUMIIjlll Mo|>edi so nevarni Statistični podatki izkazujejo, da število smrtnih žrtev v nesrečah, v katerih so vpleteni mopedi stalno narašča in da je v Italiji eno najvišjih v Evropi. Tako je leta 1960 bilo v tovrstnih nesrečah 8.197 mrtvih, leta 1970 10.208, leta 1980 je število nekoliko padlo in doseglo 8.537. Po številu nesreč, v katere so vpleteni mopedi je Italija tretja v Evropi za Francijo in Zvezno republiko Nemčijo. števcem kilometrov, merilec vrtljajev, merilec goriva v posodi s kontrolno lučko rezerve, termometer za olje in merilec pritiska, termometer za vodo, voLt-meter in seveda digitalna ura. Volan je debelo obložen in s tremi klasičnimi prečkami abar-thov. Sedeži so udobni in se tesno oklepajo telesa, tako- da se voznik ne premakne v še tako ostrih ovinkih. Sicer pa so nekoliko izboljšali obese in zavore. Menjalnik je ostal prejšnji, seveda petstopenjski, štirivaljni vodno hlajeni dvolitrski motor pa je pridobil pet KM, s čimer ritmo abarth presega 190 km na uro. Prispevajte ta DIJAŠKO MA 11(0 Ker kot navadni smrtniki najbrž ne bomo nikoli imeli priložnosti voziti limuzino za redke petičneže, se pravi saab 900 turbo, ki pri nas stane krepko čez 22 milijonov lir, smo izkoristili priložnost, ponatisnili test, ki so j ga opravili kolegi od jugoslovanske revije tAvto*. Čeprav je ravnokar pretaknil v peto prestavo, je avtomobil še vedno prepričljivo pospeševal in hlastno goltal avtomobilsko cesto. Kazalec na merilniku hitrosti se je vztrajno približeval 200 kilometrom na uro. James Bond je segel po cigareto,' eno od tistih, ki so jih izdelovali nalašč zanj. Pomirjale so ga, kot ga je pomirjal pritajeni zvok turbinskega polnilnika. Da, vsakič ko je sedel k volanu svojega saaba turba, se je počutil močnejšega... Tako je, če še niste vedeli: po novem se tudi slavni James Bond, neuničljivi agent iz knjižnih uspešnic, vozi s saabom. Pri Saabu so — poldrugo leto je tega — celo zares izdelali bonefovski avtomobil, pa čeprav le za potešitev radovednosti tistih, ki v te zgodbe živo verjamejo. Obenem pa niso skrivali navdušenja: James Bond v saabu je le še dodatna potrditev že zpane resnice — da je njihov turbo avtomobil posebnega razreda. Kajti saabi so posebneži nasploh. Tole smo nekoč že zapisali: časi se spreminjajo, ljudje se spreminjajo, le saabi ostajajo saabi. In saab 900 turbo pri tem ni nikakršna izjema. Za test smo ga prevzeli v Frankfurtu, ker je Frankfurt pač bližji od švedskega Troilhattana, kjer so saabi v resnici doma. In za začetek smo rekli: oje j! O je j — za velik in navidezno okoren avtomobil, s štrlečim in sploščenim nosom, s skoraj pokončno in nerodno zaobljeno prednjo šipo, z visokima bokoma in z rahlo utesnjeno notranjostjo. Pa se obupa joči oje j sprevrže v navdušenje že po nekaj kilometrih vožnje, ko se človek sprime z volanom in s pedali in, ko z vsemi svojimi čuti zazna, da vozi saab. Kar spomnite se saabov 96. ki so bili kot letala brez repov in kril; pa saabov 99, ki so nastali zaradi kosanja z volvi, čeprav jim tega nikoli ni bilo zares treba; pa Erika Carissona in njegove šole dobre vožnje; pa Stiga Blomquista in njegovega staccata za 'plin in zavore; pa njunih zmag na snegu in ledu... Da, saab 900 turbo je samo nadaljevanje minulega, a temeljitega dela. Stare slave štirih črk ni moč izbrisati. Lahko pa se ji spoštljivo priklonimo. Saab 900 je bil sprva, takoj po krstu 1978, na voljo kot kombi-kupe s troje ali petero vrat. Dve leti pozneje so dodali še različico s štirimi vrati in š klasičnim zadnjim pokrovom nad prtljažnikom. V primerjavi s saabom 99 ima saab 900 večjo medosno razdaljo, pa tudi večjo celotno dolžino, zaradi česar se očem zazdi, da nos in zadek pretirano štrlita čez kolesa — še posebej na račun orjaških gumastih odbijačev, ki so ravno zaradi tolikšnih mer in elastične zasnove kos udarcem pri manjših hitrostih. Da je varnost nasploh saabom v krvi, pa že tako iiiiiii>iaiiiiiiiiiiiiiii«i«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiaiiiiiiiiiiiiiai«iiiiiiiai«iiiiiiai«iiiatiiaciiiiiiiiiiiiiiiiiii«itiiii«iii,,illMiiai,,iia«iiiiiiiiiiiiiiiiiiailiii«iiiiiliiiifiiiiiii*ii>*iiii*iiiit>«ta»iiii>Bni«ifiiiiiiiiiiiaBiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiuiiaiaaaa>iia>iiiiianiauii>«aiaiiiiaii«i«iiiaBiaaiiv*«aiaitaiiiM>aifa*>aivmaa ATLETIKA BANES NA STABIONU UREZAN Kakovostna udeležba na Borovem mitingu Številno zastopstvo iz Jugoslavije ■ Sloves dobrega organizatorja lestvici strelcev za Halilovičem, ki ie na žalost poškodovan, ter Mrke-la, ki je doslej v državnem dresu tudi ugodno presenetil. V jugoslovanski vrsti bo tudi Ljubljančan Marko Elsner, ki bo igral v vlogi «libera». Poleg Haliloviča je na žalost poškodovan tudi vratar Vlak. ga bo zamenjal Omerovič. Nekaj težav s postavo ima tudi Italijanski selektor Maldini. Moral se je namreč odreči Giordanu, v dvomu pa je tudi glede Nele. Včeraj je namreč dejal, da bo morda zadnji trenutek prišlo do sprememb. Odvisno bo pač, če si bo Nela opomogel po poškodbi na gležnju. Tudi Inter za Socratesa SAO PAULO — Poleg Juventusa w za brazilskega napadalca Socpa sedaj baje zanima tudi Inter. Corinthias, njegov klub. je že napo- Drevi bo na stadionu «Grezar» v Trstu ena izmed najvažnejših atletskih prireditev v našem mestu. Atletska sekcija Bora bo namreč priredila že tradicionalni mednarodni miting za 6. pokal Bora. Na to tekmovanje povabijo organizatorji vsako leto številne klube iz matične domovine in iz Italije, večkrat pa so nastopili tudi tekmovalci iz Avstrije. Tudi letos je Bor že prijel številne prijave, tako da je številčnost atletov in društev zagotovljena. S tem da je za nastop na mitingu potrebno doseči določene norme, je zagotovljena tudi visoka kakovost tekmovalcev. Ker so bile norme letos postavljene dokaj strogo, bomo imeli drevi priložnost videti več zelo znanih imen. S tem mitingom si je atletska sekcija pridobila sloves dobrega organizatorja, saj so prejšnje izvedbe tega tekmovanja potekale izredno tekoče in brez zastojev, tako da se tekmovalci te prireditve radi udele-32iziO<5 OU.Ui ■■Minili,.................................................................................. nogomet Turnir za «Kraski pokah Kras med štirimi najboljšimi Za vstop v polfinale se bo Zarja borila drevi Kras — S. Andrea 1:0 (1:0) KRAS: Coronica, Kalc, Kocman, Puntar, Škabar, Milič, Samec, Blatna (v 46. min. Škerk), Karel Fer-%lia (v 46. min. Sugan), Olivo, Košuta. STRELEC: v 8. min. Košuta Kras je končal izločilne nastope openskega turnirja s pičlo, a po-R’sem zasluženo zmago proti ekipi K Andrea ter tako zasedel prvo mesto v B skupini. Čeprav je imel sinoči nasproti povprečno ekipo iz *retje amaterske lige, ni izboril izdatnejše zmage. Še posebno v pr-v?m polčasu so si Kraševci zapravili številne priložnosti, odločilni zadetek pa je dosegel Košuta v začet oih potezah. V preostalih minutah Prvega polčasa je isti igralec za-PRavil kopico stoodstotnih priložnosti, Karel Ferfoglia pa ni zadel Praznih vrat. (Z.S.) Drevi Zarja — Pol. Opicina Drevi s pričetkom ob 20. uri se bazoviška Zarja pomerila namreč za vstop v polfinale s Polispor-Kvo Opicino — organizatorjem turnirja. Ta tekma bo odločilna za Darjane, saj morajo nujno zmagati, Ce hočejo igrati v polfinalu, ker i-Ma Pol. Opicina boljšo razliko v Solih. Upajmo, da se bo poleg Krasa, ki je že matematično dosegel Prvo mesto v skupini, tudi Zarja h vrstila med štiri najboljše ekipe °Penskega turnirja. (Z.S.) ZAČETNIKI Opicina — Kras 3:0 (0:0) , KRAS: Marino Tavčar. Frasinelli, Umek, Grmek, Lucijan Škabar. Mit- OBVESTILA Športna šola Trst sporoča, Ha bo seja glavnega odbora jutri, 9. junija, ob 20. '•Ri na stadionu «1. maj*. Po sestanku bo družabnost, na katero so povabljeni vsi, ki so pomagali Pro organizaciji osnovnošolske o- Ktnpiadc. Vaška skupnost Trnovca Priredi v okviru 1. vaške šagre V nedeljo, 12. junija, ob 8.30 pohod v naravo. Vpisovanje na prireditvenem prostoru. Vabljeni športna društva, šole vseh stopenj *■» posamezne družine . ŠD Vesna sklicuje v soboto, 11. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju redni občni zbor, ki sc bo odvijal v dvorani Ljudskega doma v Križu. Vabljeni čla-■i iu simpatizerji. ja Žagar, Grgič. Alan Škabar. Černe. Šuc In Mozetič. Kras je prejel vse tri gole v zadnjih petih minutah. Tokrat so kra-sovci precej razočarali, saj sploh niso poskušali graditi igre _ in so žogo v glavnem odbijali. Pet minut pred koncem srečanja so domačini povedli po podaji Scotta, podvojili pa so po napaki Krasove obrambe in vratarja, ki se sploh ni premaknil. Tretji zadetek so krasov-ci prejeli iz prostega strela. Jutri bo Kras igral zadnjo tekmo, in sicer proti Ponziani ob 17.15. (R. B.) AVTOMOBILIZEM Pironi spet v bolnici PARIZ — Francoski pilot formule ena Didier Pironi, ki se je hudo poškodoval avgusta lani na dirki v Zahodni Nemčiji, je mora) spet na operacijo. Računajo, da bodo s tem zdravniškim posegom dokončno od žujejo. Organizatorji predvidevajo, da bo tudi letos na njej nastopilo veliko število atletov, saj dokazujejo že prijave številnih društev iz Jugoslavije in Italije, ki so že prispele organizatorjem. Tekmovanja se bodo udeležili tudi klubi, ki so kar precej oddaljeni od nas. Tako so svoje prijave že poslali atleti jz Osijeka, Zagreba in številnih drugih mest. Prispela so tudi imena tekmovalcev. Med temi lahko omenimo znanega tekača Milovfa Saviča, Mirka Matiča, Silvo B j in še številne dru- SPORED 18.00: zbor atletov 18.30: potrditev prijav 18.40: otvoritev 19.00: 400 m ovire M - ML/Č višina Ž - N daljina M - N kopje M - ML/Č krogla % - ML/e 19.15: 100 m ovire Ž - ML/č 19.20: 200 m oi>r. M - N 19.30: 200 m Ž - N krogla M - N 19.45: 800 m M - N daljina ž - ml/č 20.00: 800 m Ž - N višina M - ML/Č krogla M - ML/Č disk Ž - ML/Č 20.10: 800 m M - ML/Č 20.30: 100 m Ž - ML/Č daljina M - ML/Č 20.40: 100 m M - ML/Č 20.50: 1500 m Ž - ML/Č 21.00: 5000 m M - ML/e 21.15: nagrajevanje Legenda: M - moški: Ž - ženske; ML - mladinci, mladinke: Č - člani, članice N - naraščajniki, naraščaj- niče. italijanskim prvoligaškim klubom. V finalu je s 87:72 premagal peterko Hcnkyja iz Fabriana. V tekmi za tretje mesto je Binova Rieti premagal videmski Udine z 80:79. 1. DIVIZIJA Bor A — Ferroviario 49:83 (29:43) BOR: Oblak 2, Gerdol 6, Ferlu-ga 4 (0:4), Parovel 2, Jančar 10, Perko 2, Sestan 9 (1:3), Mesesnel 12, Baitz (0:3), Berdon 2. Proti močni mladinski ekipi Fer-roviaria so bili borovci brez moči, saj so bili nasprotniki predvsem telesno v premoči. Kljub temu so bili naši fantje vse do polovice drugega polčasa stalno za petami nasprotniku in so popustili le v končnih minutah, ko si je Ferroviario nabral visoko prednost. V Borovih vrstah sta tokrat dobro zaigrala cen- ! ter Sestan in Jančar. (Marko) I (Marko)" -1 S sobotne uspele prireditve v Repnu 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zaslužena zmaga Sovodenjk Sovodnje — Volley Tržič 3:2 (14:16, 16:14, 15:10, 13:15, 15:9) SOVODNJE: Cijan. I. in C. Cotič, Černič, A. in A. Petean. M. in D. Petejan, Luvisutti. Vižintin. V poslednji tekmi ženskega odbojkarskega prvenstva so sovodenj-ska dekleta v ponedeljek zvečer v telovadnici goriškega Kulturnega doma premagale izredno močnega nasprotnika. Sovodenjke so izredno požrtvovalno igrale. Naj povemo še, da je tekmo sodila Kristina Knez in nalogo dobro opravila. Soča — Italcantiere Tržič 3:1 (9, 11, -15, 10) SOČA: Maraš, Cotič. Černič, Gon-zut, Ferlat, Juren, Devetak, Maraš, Devetti. Soča se je z zmago poslovila od letošnjega prvenstva prve ženske divizije. V zadnjem nastopu (preloženi tekmi) je namreč na domačih tleh zasluženo premagala ekipo Italcan-tierija iz Tržiča. Soča je tako drugič zmagala v letošnjem prvenstvu. Prvo zmago so izbojevale v drugem kolu proti Libertasu iz Krmi-na. Prepričani pa smo, ko bi Soča igrala vse tekme, kot v zadnjih kolih te lige, bi prav gotovo bil njen položaj na skupni lestvici boljši. -*ffS Uspele sobotne prireditve »Slikamo in tečemo*-vRapna .» Ja udelažUa-gač JauJM -učenccE RIM — Predsednik Rome Dino Viola bo danes na tiskovni konferenci pojasnil, zakaj Falcao še ni obnovil pogodbe z njegovim klubom. Po zadnjih vesteh kaže, da je vendarle še nekaj možnosti, da bo brazilski, as Brihodnje..leto..še,,iggal..?a.R«■..m■•*... ......n........... 3 ^j^TERSKA LIGA NA GORIŠKEM: naše enajsterice so na splošno zadovoljile Nogometno prvenstvo 3. amater-1 ske lige na Goriškem je za nami. Čas je torej prvih obračunov za tri I slovenske predstavnike: doberdobsko Mladost, štandreško Juventino in Sovodnje. Uvodoma je treba reči. da so se slovenske ekipe, na splošno, dobro odrezale, če pomislimo, da so se Kraševci skoraj do zadnjega borili za napredovanje in da so |tandrežci bili zelo dobri v prvi polovici prvenstva. Delno pa so razočarali Sovo-denjci, ki so v prejšnji sezoni bili med najboljšimi ekipami prvenstva. Ob tej ugotovitvi pa je treba pristaviti. da je letošnje prvenstvo bilo kakovostno boljše od prejšnjih in da dobrih ekip je bilo razmeroma vec kot v prejšnjih sezonah. Verjetno tudi ta je razlog, da tokrat Kraševcem ni uspel odločilen korak, sicer so tega predvsem krivi sami, saj so v sklepnem delu prvenstva zapravili več dragocenih točk. Dobcrdobska Mladost se je na lestvici zasidrala na končno 4. mesto s 40 točkami, to je 4 točke manj od Vermegliana in Caprive, ki sta zma-gala. Doberdobci so zabeležili 10 zmag: Romana (zmagali so dvakrat), Azzurra (2), Medea, Sagrado (2). Fogliano, Poggio. Capnva, Juventina, Begliano, Piedimonte, Tor-riana, Sovodnje in San Lorenzo. Remijev je bilo 8, 6 pa porazov. Skupno so dosegli 48 zadetkov, prejeli pa so jih 26. Najboljši doberdobski stre- lec je bil Karel Ferfolja, ki je do- 1 segel 13 zadetkov. štandreška Juventina je s 30 toč- ( kami zasedla končno 8. mesto. Vi-žintinovj varovanci so 11-krat kot zmagovalci zapustili igrišče: San Lorenzo (2), Sovodnje, Fogliano, Sagrado, Begliano, Italcantieri, Romana, Vermegliano, Piedimonte, Azzurra. Dosegli so 8 remijev, enajstkrat pa so izgubili. Skupno so dosegli 46 zadetkov, prejeli pa so jih 45. Najboljši strelec Juventine je bil Russo II., ki je bil s 17 zadetki, skupno s Pettenelom (Vermegliano), na‘boljši strelec prvenstva. Sovodenjci so v tem prvenstvu s 24 točkami zasedli 11. mesto. Osem je bilo tekem, na katerih so dosegli obe točki: Sagrado, Romana (2), Azzurra (2), Begliano, Italcantieri in Piedimonte. Prav toliko (8) .je bilo remijev, porazov pa kar 14. Skupaj so dosegli 26 zadetkov, dobili pa so jih 34. Najboljši strelec ie bil Marko Butkovič z 10 goli. Po teh skupnih podatkih poglejmo kaj o svoji ekipi menijo nekateri igralci in društveni odborniki. KLAVDIJ ULIAN (kapetan Mladosti) «Klavdij, kdo, oziroma kaj je krivo, da se niste uvrstili v višjo ligo?* »Priznati moram, da smo za ta naš neuspeh krivi sami. Hočem reči, da smo se zmedli prav v najvažnejših trenutkih, ko bi morali biti naj- bolj pazljivi. Nedvomno je, da sta poraza proti Piedimonteju, prej, in proti Italeantieriju, potem, bila končni udarec za naše moštvo. Predvsem proti Italeantieriju nismo bili zbrani in smo to našo napako slano plačali.* «Ali so vas morda tudi sodniki kaj oškodovali?» »Kdor je bil, je videl. Hočem reči, da so v glavnem bili sodniki nepristranski. Bili pa so primeri, ko so nekateri sodniki s svojim sojenjem jasno dokazali, da jim naša enajsterica ni zelo priljubljena.* «Kaj pa mladi, ali so se dobro znašli in kako so se vključili v ekipo?* »Naši mladi so imeli pomembno vlogo v ekipi, saj so razen nekaterih izjem igrali v naši enajsterici že lansko prvenstvo in zato večjih problemov niso imeli. Vsi so bolj ali manj dobro tehnično podkovani in znajo igrati nogomet. Nekoliko so še neizkušeni, a precej hitro »dozorevajo*. Vsekakor je z njimi postala igra v letošnjem prvenstvu zelo hitra in bolj stvarna.* »Dre prvenstvi od tega ste tudi izgubili možnost za uvrstitev. Ali je bila tista ekipa močnejša?» »Mislim, da je med sedanjo in prejšnjo ekipo precejšnja razlika. Pred dvema letoma smo imeli zelo solidno ekipo, a je bila pomanjkljiva v gradnji igre. Letošnja enajsterica ima lepo in hitro igro in zna ustvariti več priložnosti za gol. Letos so imeli naši napadalci precej smole.* »Kakšna bodočnost se vam obeta?* «Mj bomo skušali igrati, kot smo letos, oziroma bolje. Upajmo tudi, da bo tudi končni izid drugačen od letošnjega.* FRANCO BRAJNIK (predsednik ŠD Juventina) «Naj že uvodoma povem, da kljub vsemu, smo v letošnjem prvenstvu presegli začetna pričakovanja, čeprav bi potek prvenstva lahko bil nam bolj naklonjen. Kje so razlogi, da smo v drugem delu popustili, j oziroma, da nismo obdržali norme iz prvega, je težko povedati. Vsekakor je treba poudariti, da smo bili večkrat tarča sodnikov, ki so nas dokaj oškodovali. K temu pa moramo pristaviti, da smo neštetokrat zaradi bolezni in izključitev nastopali v nepopolni postavi. Naj povem le, da smo v sklepnem delu " tekem igrali brez našega najboljšega strelca. Russa II.» «V prvenstvu sem opazil, da ste dali možnost precejšnjemu številu mladih igralcev, da so se uveljavili. Kdo so bili po tvojem mnenju, najboljši?* «Težko je sestaviti kakovostno lestvico. Toda ob tem bi rad poudaril, da je bil mladi branilec Tra-vagin gotovo najboljši igralec naše ekipe. Pohvalil bi tudi Šturma in to zaradi njegove resnosti. Od Cingerli-ja, verjetno najbolj talentiranega n igralca, pa sem pričakoval nekaj več.* «Prvenstvo je torej za nami. Kakšni so obeti za naslednjo sezono?* «Mislim, da velikih sprememb ne bo. Glede igralcev ihoram povedati, da bo naša težnja vključiti v ekipo čimveč domačinov. Na tem smo tudi, da bi se k nam ponovno vrnil Klanjšček, ki igra v Gradišču, in da bi naša vrata branil Ivan Plesničar, ki je v zadnjih treh tekmah potrdil, kar velja.* FABJAN ČAVDEK (igralec Sovodenj) tFabjan, tudi mi, kot marsikateri sovodenjski navijač, smo si nadejali, da boste letos bolje opravili prvenstveno nalogo in to tudi zaradi tega, ker ste se v prejšnji sezoni borili za napredovanje. Ogrodje ekipe je letos ostalo v glavnem e-nalco, zmanjkali pa so rezultati. Kje so razlogi za to?* «Mislim, da ne samo navijači, pač pa vsi, igralci in vodstvo, smo od tega prvenstva pričakovali nekaj več. Verjetno prav to dejstvo je delno krivo za naš neuspeh. Prepričani smo pač bili, da nam bo šlo vse zlahka od rok. Že v prvih tekmah smo igrali, kot da zmaga ni nikoli vprašljiva. V igri je bilo to jasno opaziti, ko smo se množično podajali v napad in se s tem odkrivali v obrambi. Za nasprotnike torej večjih problemov, da bi za- tresli našo mrežo, ni bilo. Ko smo utrpeli nekaj porazov in položaj na lestvici ni bil tako rožnat, nam je delno zmanjkala tudi potrebna zbranost.* «Kako pa je bilo z vključitvijo mladih igralcev?* «Letos velikih sprememb v ekipi ni bilo, zato tudi vključitev mladih nogometašev je bila relativna. Edino ime, ki bi ga lahko omenil, je Julij Čavdek, ki se je dobro izkazal. Mislim pa, da bi v drugem delu prvenstva, ko nismo imeli več možnosti za prva mesta, lahko vključili v ekipo nekaj mlajših igralcev in to tudi zaradi tega, da bi jim dali možnost, da si naberejo potrebnih prvenstvenih izkušenj.* Pripravil: RUDI PAVŠIČ Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl(e) TLX 460270 Podružnico Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečna 9.000 i!r — celoletna 108.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za 8PRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st„ viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, i2 vseh drugih dež® v Italiji pri SPI 8. junija 1983 Odgovorni urednik Bogo Samsa Izdajal In tiska f . član italijanske I ^TT zveze časopisnih 1 Trst založnikov FIEG V ADIS ABEBI KONČNO PRVE MOŽNOSTI PO LANSKEM DVAKRATNEM POLOMU IZ TRIPOLIJA ORGANIZACIJA AFRIŠKE ENOTNOSTI NAKAZALA IZHOD IZ SEDANJE KRIZE Na razširjenem biroju OAE rešujejo sporno saharsko vprašanje - S Čadom ni več težav, libijski predsednik Gadafi pa še ni prebolel neuspeha v Tripoliju (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) ADIS ABEBA — Za včeraj sklicani 19. vrh Organizacije afriške enotnosti (OAE) v Adis Abebi, ki so ga Afričani označili, za «vrh poslednjih možnosti* po lanskem dvakratnem polomu v Tripoliju, ima vse izglede za uspeh, tako zavoljo množične u-deležbe 47 od skupno 50 afriških držav kot zaradi očitno izražene dobre volje za rešitev leto dni stare krize. Včeraj popoldne se je v Afriški palači zbral devetčlanski biro OAE, razširjen za 12 drugih držav, pozneje ponoči pa so se na neformalnem srečanju zbrali vsi navzoči voditelji. Biro se je sestal po tistem, ko so dva dni brezuspešno skušali sklicati sestanek 12-članskega odbora za sti- ke, ustanovljenega po «Tripoliju dva*. Dežele, ki nasprotujejo saharski udeležbi na vrhu, so namreč menile, da je sestav preveč pristranski. Gvinejski predsednik Sekou Tou-re je predlagal, naj bi pritegnili še osem dodatnih članic, bolj naklonjenih Maroku. Vendar se niso mogli sporazumeti in voditelji so se dva dni zgolj neformalno sestajali. Na včerajšnji tiskovni konferenci so objavili, da je prišlo doslej v Adis Abebo že 47 držav in da pričakujejo vsak hip še tri druge, Benin, Zimbabve in Malavi, kar pomeni. da bo udeležba stoodstotna, nedvomno dokaz zavzetosti vseh za rešitev krize. Prišlo je 27 državnih poglavarjev, en podpredsednik in dva premiera, kar je prav tako najuglednejša udeležba doslej. Celo So- MmiiimiiMiiiiuiitii iiMinuiii*iHitiiiiiiitiiiiiii'imiiiiiiiiHini:Hiuiiiiimmiiri