JUTRA
Telefon
Klerikalna zasluga
3b začetku se od vsakega leta mnogo pričakuje. Letnega začetka se okle pa ves optimizem. To velja za posameznika, kakor tudi za vsako skupnost — tudi državno- Tako torej upamo, da bo novo leto popravilo mnogo zla, krivic in nereda. V prvi vrsti bi se morale popraviti krivice, ki so stor jene prečanskemu svetu od beograjskih hegemonistov.
Vse zlo se je pa začelo že davno. Že z ustavo, če ne že poprej. Ustava ni dobra, pravijo eni. Imajo prav' spremeniti bi se morala. Glavno zlo je pa v tem, da teptajo to ustavo — kakoršna je — ravno oni, ki so se za njo najbolj pehali v namenu, da jo izrabijo do skrajnosti. Izrabe in zlorabe jim pa ni bilo dosti in začeli so s teptanjem in zametavanjem ustave. Po vrsti gazijo vse zakone — dobre in slabe — in najboljše se počutijo v brezzakonju. To zlo je raslo in raslo ter rodilo strahoviti 20. junij, ko je član ustvariteljstva vsega zla v parlamentu ubijal goloroke hrvatske voditelje.
Vse, kar je sledilo strašnemu zarotniškemu zločinu, je dovolj znano. Kakor je strašen zločin, tako strašno in ostudno je tudi njegovo prikrivanje in olepšavanje. Glavni grešniki v tem pogledu so za radikali naši klerikalci. Evo, kako podlost so napisali v »Slovencu« ravno za novo leto:
Najprej se bahajo s »historično uslugo«, katero naj bi bili njihovi »neustrašeni« možje storili državi, ponosni so, da je bil voditelj na prvem mestu, končno pa zatrjujejo, da je po 20. juniju zavladal po pokrajini fanatični šovinizem Vlaške ulice in da je po zaslugi klerikalnih neustrašenih mož prestala veliko preizkušnjo drža vna^ misel in država.
To je podlost in cinizem prve vrste. Da radi zločina Puniše Račiča in njegovih tovarišev ni razbita državna skupnost, ni zasluga morilca, ni zasluga strank, iz katerih so izšli zarotniki, marveč zasluga zrelost! in discipline Hrvatov in prečanskih Srbov. J'o je jasno kot beli dan. Če bi kdo dvomil naj se samo vpraša: Kaj bi bilo- če bi se bilo kaj takega kot Stje-panu Radiču v Beogradu pripetilo ne ravno Nikoli Pašiču, marveč enemu od zadnjih njegovih poslancev v Zagrebu ali kjerkoli med prečani-
Kako je lahek odgovor na to, tako je lahko uvideti in razumeti, tudi sledeče: Tudi pred zločinom v skupščini beograjski politiki niso znali ceniti In varovati dobrin stoletnih žrtev Jugoslovanov in vseh. Ki so žc kedaj na svetu delali in trpeli za svobodo ln pravico. Da ni po strašnem zločinu in po vsem, kar je z njim v zvezi, razpadla državna skupnost Srbov,' Hrvatov in Slovencev, država ne more biti hvaležna hegemonistom in njihovim pomočnikom v fesu in talarju, marveč ljudstvu pod vodstvom KDK.
Ko le laai 25. julija dr. Korošec ser-
Demisija vlade sprejela
KONFERENCA TROJKE. — MISLI NA VOLITVE. — OBJAVA MINISTRSKEGA SVETA. — AVDIJENCE.
BEOGRAD, 2. jan. Doslej še vedno ni padla odločitev o sprejetju oziroma odklonitvi ostavke dr. Koroščeve vlade. Z vso gotovostjo pričakujejo, da se to zgodi tekom današnjega dne. Voditelji bivše vladne koalicije imajo neprestana posvetovanja. Dr. Korošec se je mudil ves dopoldan v svojem kabinetu, kjer ga je posetilo več radi-kalskih in klerikalnih prvakov. Ob 9. zjutraj se je vrnil iz Sarajeva tudi dr. Spaho, ki je imel najprej v svojem klubu konferenco, nakar je odšel v predsedstvo vlade, kjer se je oglasil za tem tudi Vukičevič. Od 10. do lise je vršila konferenca šefov trojke. Očividno so razpravljali o stališču muslimanov. Vsi trije voditelji so bili po seji skrajno rezervirani. Dr. Korošec je odšel takoj po tej konferenci ob 11-30 na dvor in bil sprejet v av-dijenci.
Ko se je vračal, je bil zelo molčeč in takoj je sklical sejo ministrskega svets.. Po seji je bil izdan sledeči komunike :
Danes ob dvanajstih in pol je vladni predsednik sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je naznanil, da je Nj.
Veličanstvo kralj blagovolil sprejeti predloženo ostavko vlade ter da je sedanji vladi poveril vršitev poslov do rešitve krize.
Popoldne se že začno avdijence. Najprej bo sprejet predsednik skupščine. Avdijenca predsednikov KDK se pričakuje za jutri.
Današnji beograjski listi podčrtavajo splošno negotovost glede razpleta krize. »Samouprava« sploh ne vidi nobenega izhoda iz sedanjega položaja in ijuto napada demokrate, češ da so nelojalni zavezniki in da so brez potrebe razbili četvorno koalicijo. Značilno je, da je postala »Samouprava«, ki je vodila vse poslednje dni ljuto kampanjo proti KDK, neobičajno popustljiva in pomirljiva. »Politika« predvideva kot edini izhod iz krize nove volitve. Listi obširno komentirajo včerajšnje izjave Pribičeviča in Mačka, ki sta napovedala, da se bosta odzvala pozivu in sodelovala pri konzultacijah na dvoru. Beograjski tisk smatra, da je s tem položaj znatno olajšan in podana možnost, da se vprašanja temeljito razčistijo.
I
Izjalovljeni naklepi Vukičevifa In dr. KoroSca
IZZA KULIS KLERO-RAD1KALNE POLITIKE.
BEOGRAD, 2.-januarja. Od aktivnega politika, ki je zelo dobro poučen
o	vsem, kar se dogaja za kulisami, je dobil vaš dopisnik naslednjo informacijo o načrtih Vukičeviča in dr-. Korošca. Oba voditelja sta hotela za j vsako ceno preprečiti v zadnjem trenutku ostavko vlade. Ker so pa demokrati s svojim postopanjem izsilili ostavko, sta se morala končno vdati Korošec in Vukičevič sta se že delj časa pripravljala, da izrineta demokrate iz vlade in jih nadomestita s katerokoli drugo skupino. Pri tem so ju sedaj demokrati prehiteli. Da pa bi se izognila nadaljnim presenečenjem, sta dosegla izkoriščajoč razne okolnosti, da ostavka vlade ni bila takoj sprejeta. ampak se jtf zavlekla za tri dni, tako da sta oba znatno pridobila na času.
Med tem so bili poslani v Zagreb
zaupniki Vukičeviča, ki so imeli nalogo stopiti v stik s politiki HSS in SDS in pridobiti za vsako ceno eno ali drugo skupino za direktno ali indirektno sodelovanje v bodoči vladi skupno z radikali in klerikalci ali muslimani. Vukičevič in Korošec sta gradila vse načrte na to, da razcepita KDK, s čimer bi bila zlomljena glavna fronta proti režimu. Kakor pa vse kaže, ta načrt ni uspel.
Izjave Pribi,čeviča in Mačka dokazujejo ne le popolno solidarnost, ampak tudi docela enotno stališče glede rešitve krize in sodelovanja KDK. Zato polagata Vukičevič in Korošec poslednje upe na ustoličenje režima trojke. Pa tudi tu so nastale gotove težkoče. Čeravno ima Spaho od svojega poslanskega kluba proste roke, se vendar še ni definitivno opredelil, za režim trojke. Včeraj se je vršila v
stavljal vlado, ki je sedaj končala, mu ! je poslal predsednik KDK Pribičevič na povabilo k razgovoru sledeči odgovor:
Ker ste Vi eden najmarkantnejših predstavnikov režima, ki je Izzval borbo s hrvatskim narodom in onimi Srbi In Slovenci, ki Jim Je narodno Je-dinstvo s Hrvati najvišji ideal, nima nobenega pomena, razpravljati z Vami o sodelovanju KmeČko-demokrat-ske koalicije v Vaši vladi. Zato odklanjam z Vami vsak razgovor.
Ta odgovor je prišel sedaj ob padcu dr. Koroščeve vlade do velikega pomena. Radi svojih strankarskih ko-
1	risti so se klerikalci oklenili Vukičeviča. zagnali so se proti hrvatskemu narodu, kakor so se poprej zaganjali
proti srbskemu in sedaj? Sedaj, ko še ne vidijo nobene prave poti nazaj v vlado, sedaj so se pa zopet spomnili na — srbijanstvo. Očitanje pretiranih in krivičnih srbijanskih zahtev in tendenc se za enkrat nanaša samo na demokrate, ko bodo pa klerikalci enkrat videli, da jim Vukičevič ne more pomagati, potem se bo pa vsul plaz očitanja in mržnje ne na beograjske hegemoniste, temveč na srbski na rod.
Tako so klerikalci vneti, uspešni in sposobni samo v tem, da spravljajo Slovenijo In Slovence v slabo luč in v slabo ime pred Srbi in pred Hrvati. To je žalostna klerikalna zasluga. Historična pa naj le bo. Ne sme se pozabiti.
Sarajevu seja glavnega odbora JMO, na kateri se je imelo odločiti o tem sodelovanju. Sodeč po razpoloženju muslimanov, ni tako zanesljivo, da sc je odločila JMO za podporo Koroščevega režima. Gotovi znaki govorijo za to, da je začela tudi v JMO prevladovati struja, ki se nagiba deloma k demokratom, deloma pa h KDK. Ver jetno je, da se bo takoj po sprejetju demisije že pri prvih konzultacijah to vprašanje razčistilo in da bodo muslimani morali pokazati svoje karte.
fimnestija u Bulgariji
SOFIJA, 2. jan. Te dni je bil objavljen ukaz o pomilostitvi 196 obsojencev. Popolne amnestije je deležnih 88, delne pa ostali. Med pomiloščenci je le malo političnih krivcev- Po trditvi lista »Pladne« je pa teh nad 800. Obsojeni so večinoma po zakonu za zaščito države. Zahteva se amnestija političnih obsojencev in odprava izjemnega zakona.
N c bo treba reducirati
uradnih dni na mariborskem sodišču, kakor je pretila nevarnost še pred nekaj dnevi. Protest javnosti in odvetniške zbornice proti utesnitvi sodnega poslovanja radi pomanjkanja kuriva je vendar zalegel. Države in njenega birokratizma se sicer taki in podobni protesti še zda-leka ne primejo- Tudi tu je državna oblast molčala kot grob. Da pa kljub temu ne pride do škandala v našem sodstvu, je storila rešilni korak naša oblastna samouprava. Kakor doznavamo, je nakazal mariborski oblastni odbor sodišču potrebno količino premoga, da se bo vršilo poslovanje lahko nemoteno ves teden od 9. do 14. ure in ne bo treba poleg nedelje praznovati še dva dni na teden- —
Dober pomen
za Novo leto je novoletno policijsko poročilo- V celem je bilo 5 aretacij ali pravzaprav le dve; kajti trije tički so bili skupaj aretirani radi pretepa in razgrajanja, ena oseba pa je prišla v zapor radi potepuštva. Prijav je bilo 16. Stanje zapornikov v policijskem zaporu je bilo ob Novem letu 20. Po večini so to od-gonski kandidatje (15) in taki, ki so stavljeni polic, komisarijatu na razpolago. — Dobro smo torej začeli Novo leto: Tudi rešilni oddelek se ni bogvekaj udejstvoval, kar je dobro znamenje! —•
Ofenziva na svinjske rilce.
Prastara tradicija germanskega izvora je, da mora na vsaki mizi biti za Novo leto vsaj sveži svinjski rilec- Po staro-poganskih nazorih je namreč svinja simbol sreče. Poglejmo novoletne kartel Čujmo zavidljive sodbe prijateljev, ki govore c sreči svojih drugov: »Janez ima — svinjo!« Zaenkrat ostane pribito« da je ta nečista žival, ki se valja p« gnoju in ima okusno meso — simbol sreče- In to le v pokrajinah, ki leže v območju zapadne kulture, dočim jo v ori-jentu ne obrajtajo preveč. Velmožn! Mohamed jo je namreč dal na »indeks« in pravoslavni Židje tudi nimajo prijazne besede za to vrsto živali, katere rilec je omikani kulturi Evrope — simbol novoletne sreče! —
Nezgode na ulici.
Trgovski potnik Gustav Eferl se J® podal na Pobrežje. Na Pobrežkl cesti mu je spodrsnilo- Pri tem si je nalomil desno nogo. Rešilni oddelek je ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga odpremi! ‘v bolnico. —
iPSIffifflaptiggHi vgoISVTfir
Leto III. (X.), štev. 1
Maribor, sreda 2. Januarja 1929
Izhaja raz»o nedalja ia praznikov vaak dan ob 16. Mri RaSaa prt poltona M. am. v Lj*bQant IL H .400 V«*!« mn » aprari aM p* poM 10 Ofat, 4o«tavtyea m 4«n |M »Mi
Cgffa 1 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova oaatašt.13
i, Ntmm «ffca
tfrodn. 440 Uprava 455 I 0gta#a	^
0kM SL
Mariborski V E Č E R N I K Jutra
V Mariboru. 2. I. 1929.
Ob začetku leta
PODEŽELSKE PROSVETNE REFLEKSIJE.
Bistven del našega naroda je kmetsko ljudstvo, ki obdeluje z rokami svojo zemljo, si ni prisvojilo svetovne omike in velja v dobi razlikovanja med sijajem meščanske civilizacije ter temnim in trpkim življenjem delovnega razreda kot nižja, neupoštevana, duševno manjvredna, gospodarsko potrebna plast sodobnega človeštva. To spoznanje se rodi v čisti in neomadeževani ljubezni do našega naroda- Zasramovanje tega dejstva more prihajati le iz nemoralnih pobud ter iz nepravilnega pojmovanja zgodovinskega družabnega razvoja- In to naše ljudstvo je isto ob Savi in Donavi, ob Muri m Dravi, cb Moravi in Vardarju, ob Drini in Bosni, ob Neretvi in nad Kotorskim zalivom, in isto ljudstvo bije in pljuje tuj živelj pod Sveto goro in po tolminskih hribih, po kamemtem Krasu, v siromašni Istri in tam nad Karavankami • •.
Kaj želi dati ob Novem letu temu jiud-stvu naša ljubezen, naše delo, naše življenje? Da bi njegovo polje obilnejše rodilo, dab i bilo njegovo delo lažje in vese lejše, da bi se v hlevih množila njegova živina, da bi živelo v miru pod svojo streho ter urejeno s sosedi cele zemlje, da bi si prepojilo življenje z duhom najgloblje človeške kulture in da ga ne bi trlo ponižanje in razžaljenje ...
Za tako bodčnost mu je treba zavesti, ki bo pietvarjala misli v dejanje in ukazovala temnim duševnim in prirodnim silam njemu na srečo. Mnogo je dejstev, ki bi vodila do te zavesti; eno izmed najvažnejših je pa smotrcno, premišljeno, korenito in neutrudno vzgojno in izobraževalno delo med ljudstvom. In ravno mladina je med vsemi starostnim? dobami v vasi vzgojno najbolj zapuščena in po svojem notranjem stremljenju najbolj brezciljna. Za otrokov korak skr bijo stariši, šola in cerkev, odraslega oblikuje skrb za vsakdanji kruh, le mladina divja kot ljudstvo v časih medvladja. Mariborska policijska in sodna kronika preteklega leta registrira nebroj žalostnih slučajev iz vaškega obiležja
kmetske mladine. Posebno porotne razprave so nam pokazale, da je vaška mladiaa v krizi in ji je duševno vodstvo zelo potrebno. Kolika je že razlika med idealnim obrazom sistematično izobra-zujočega šestošolca ter nezaupnimi potezami samoraslega kmetskega mladeniča!
Naloga današnje družbe bi morala biti, ustvarjati rod, ki bo več in lažje proizvajal, pometnejše uporabljal, duševnejše živel ter podružabil delo in življenje- Za dosege tega namena moramo prenoviti osnovno vzgojo v duhu, ki je človeški, ljudski in otrokov duh, in jo nadaljevati v vaškem mladeniču, predno ga pozovejo k vojakom.
Danes delujejo med našo kmetsko mladino pevska in telovadna društva, izobraževalni krožki, knjižnice, čitalnice, gospodinjski tečaji, v zadnjih letih tudi kmetijske nadaljevalne šole. Med našimi razumnik^ je mnogo smisla za omiko ljudstva in socialno delo med širšimi plastmi. Žal te socialno izobraževalne volje ir. povsod, zlasti ne tam, kjer so prevelike socialne in gospodarske razlike- K ljudski izobrazbi so izven svojega stanovskega poslovanja največ prispevali vaški učitelji in duhovniki. Zanimivo in koristno bi bilo pregledati in določiti, kakšne in kolikšne uspehe je rodilo prizadevanje razumnikov med kmetskim ljudstvom, posebno pa še med kmetsko mladino. Število društev, knjižnic,' iger, predavanj nam še ne priča o duševnih sadovih društvenega delovanja. Izkušnje nas uče, da je bilo mnogo več dela, truda in stroškov kot pa uspehov- Zelo plodoaosni so se pa pokazali kmetski in gospodinjski tečaji, ki v širokih masah stremijo za prerojenjem kmetskega sloja-
Ko bodo vse naše prosvetne podeželske institucije upoštevale predvsem gospodarske kmetske potrebe, ko bo zanje dovolj dobre volje, prave, notranje in zunanje organizacije, tedaj se zna uresničiti r.aša želja za bodočnost: cvetoča pomlad našega rodu!
mariborsko glečalisef
REPERTOAR:
Sreda ,2. januarja: Zaprto.
Četrtek, 3. januarja ob 20- uri: »Bajadera««, ab. C. gostovanje g. Nerata. Petek, 4. januarja: Zaprto.
Sobota, 5- januarja ob 20. uri: »Dobri vojak Švejk«, ab. B. Kuponi. Gostovanje g. Daneša.
G.	Daneš v mariborskem »Švejku«. Zadnja dvakrat v soboto. 5. in v četrtek, 10. januarja- Kdor se hoče še enkrat prav od srca nasmejati ob tej izredno uspeli kreaciji g. Daneša. naj ne zamudi teh zadnjih dveh prilik.
Sijajno božičnico
je priredilo podporno društvo za revne učence v Mariboru tukajšnjim osnovnim in meščanskim šolam dne 23. decembra popoludne- V ovenčani telovadnici dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica je pozdravilo navzoče veliko božično drevo — dar g- Glasser-ja iz Ruš in lepe jaslice. Izborni orkester strok- učitelja Šušteršič-a je ustvaril slavnostno razpoloženje med otroci, katerih je bilo blizu 600 v spremstvu učiteljstva- Po nagovoru predsednice društva, ljubkih božičnih deklamacijah in petju so bili otroci obdarovani v posameznih razredih, kjer so učitelji in učiteljice okusno razvrstili bogate darove dobrotnikov. Razdelilo seje v celem 379 gotovih oblek in Sicer 175 deških in 204 dekliške. 282 parov čevljev — 115 dečkom, 167 deklicam. 282 komadov perila, 185 dečkom, 97 deklicam, 12 šalov, 12 kap, 22 parov nogavic in rutic, 16 ostankov blaga za deklice ter 600 zavitkov s pecivom in sadjem med 589 otrok. — To je bilo mogoče le po velikodušni pomoči in radodarnosti prijateljev revnih otrok, katerim izreka društvo v imenu staršev in vseh obdarovan cev najtoplejšo zahvalo. To so predvsem mestna občina z bogatim prispevkom Din 50.000; razen že objavljenih so še prispevali: Posojilnica Din 1-000, društvo žel. uslužbence^ in delavcev 300 Din,
Veliki župan in društvo Vzajemnost ing. Rosenberg po Din 200, dr. Somrek Din 150- Po Din 100 pa: Narodna banka, Ludvig Franc in sinovi, Unio družba, Prva hrvatska štedionica, Pivovarna Union, Spodnještaj. posojilnica, gg. Pelikan, Derwuschek, dr. Matko. Plemelj, R. Kiffmann Fanny Baier-Swaty. Tvor-nica za dušik, Ruše, dr* Glančmk, Ana Halbarth in Ana Reiser, Doctor in drug,
H.	Pogačnik, Mag- Konig, G. Scher-baum: po Din 50: gg. M- in O- Ploj, A. Kiffmann, Linninger, Thur, Heinz. Pod-liessnig Sternad, Thea Suppanz, Himm-ler, dr. Škapin in neimenovana. Po Din 30: Wesiak, Guštin, Pucher; Din 25 dr. Jančič; po Din 20 dr- Černič, Brauer, Glaser; po Din 10 Bračič, dr. Rosina Soss-
V	blagu razen že objavljenih tvrdke: Berg tsnje za 10 parov čevljev- Biide-feld, Gajšek, Burghart, Kuhar & Ihl, Ma-stek, Šoštarič, Jančič in Weidacher. Izdatne količine krasnega sadja so poslali gg. dr- Lipold, Korman, Lochert, Schmi-derer, Pfrimer, Wiesthaler, dr. Glančnik; pecivo gg. Scherbaum, Robaus, Hartin-ger, Mallek, Čebokli. Schober in delavska pekarna. 60 gospa je vrhu tega spekla šartlje. Kosser, Ilich in Rozman pa slaščice.
Blage naše dame so zastonj sešile 93 oblek za deklice, obrtna šola v Vesni 12, tvrdka Durjava pa je krasno izdelala zastonj Og deških srajc.
Društvo se vsem dobrotnikom najlepše zahvaljuje ter se priporoča v nadalj-no blagonaklonjenost.
Opereta v Studencih*
V	soboto, dne 5. januarja, vprizorl Sokol v Studencih opereto »Potepuhi«. Opereta se je sicer že izvajala v Studencih, a je sedaj igra popolnoma preurejena, tako da bo zadovoljila tudi bolj kritičnega gledalca. Upoštevati pa je tudi, da se diletantje ne lotijo operet in že iz tega razloga zasluži igra več pozornosti.
fpominJalte ?• CMS
Mariborski in dnevni drobil
Siluestrouo
Pokop starega leta smo Mariborčani proslavili nadvse dostojno- Silvestrovalo je vse mesto, staro in mlado. Prehod iz starega leta v novo pa je bila najživah-nejša noč lanske in letošnje pratike. Glavna atrakcija je bilo vsekakor Silvestrovo Sokola v Unionski dvorani nedvomno najbolj uspela in tudi najbolje obiskana silvestrska prireditev zadnjih let. Godba, pevski društvi »Drava« in »Jadran«, člani narodnega gledališča in izborno osobje cirkusa Fumagali so neumorno zabavali številne obiskovalce, dočim je ob nastopu Novega leta prišla na račun mladina, ko je pričel ples- Razigrano razpoloženje je trajalo prav do jutranjih ur. Silvestrovalo se je tudi v Zadružni gospodarski banki in vseh kavarnah in gostilnah, ki so po večini pripravile specijalne silvestrske programe-Planinci in športniki pa so pričakali Novo leto na Pohorju in izprosili sneg, ki je pričel padati včeraj popoldne tudi v mestu. Kasneje ni prenehalo snežiti, tako da je sneg zagrnil doslej prašno mesto z debelo plastjo, ki je pregnala dvome smučarjev in sankačev. S Silvestrom je prišla tudi zima, ki bo najmočneje pritiskala, kakor napoveduje lOoletna pratika do 12- januarja, dočim bo do 19. trn- topleje. proti koncu meseca pa bo celo deževalo. Enako vihrav in nestalen bo tudi februar in nič boljši od obeh marec. Torej se nam ne obeta ravno najprijetnejša zima, sicer pa stoletnim pratikar-jetn ni vsega verjeti.
Sestanek SDS
za I. in IV. okraj (srednje mesto in koroško predmestje) se vrši zopet jutri v četrtek, dne 3. t. ni. točno ob 20- uri v dvorani hotela »Pri zamorcu« (vhod iz dvorišča hotela). Na dnevnem redu je poročilo o državnem in mestnem proračunu ter političnemu položaju. Poročajo: dr. Avgust Reisman, obč. svetnik Tumpej in nar. posl- dr- Pivko. Referatom dedi debata. Z ozirom na zanimiv dnevni red so vabljeni k sestanku razen članov gornjih organizacij tudi 'somišljeniki iz ostalih okrajev mesta- Dostop je vsakemu pristašu prost. —
Osebne vesti.
V	mariborski moški kaznilnici je vpo-kojen paznik zvaničnik Franc Rojc- Na novo so imenovani za paznike dnevni-čarje Ferdinand' Divjak, sedlar v Studencih, Franc Rebernak, poljedelec v Vin-tarovcih, Ivan Pihlar, bivši orožnik v Vurbergu in Franc Januška, sodni dostavljač v Slovenjgradcu- —
Spremembe na sodišču.
Z novim letom so na mariborskem sodišču izvršene naslednje spremembe: pri okrožnem sodišču je prišel svetnik g. dr. Senjor iz prizivnega civilnega senata h kazenskemu senatu, da nadomesti svetnika g. Zemljiča, ki je postal predsednik kazenskega senata mesto višjega svetnika g. Stergerja, ki je stopil v pokoj. Na okrajnem sodišču je premeščen okiajni sodnik g. dr. Mihalič z izvršilnega na sporni oddelek; na njegovo mesto je prišel s kazenskega oddelka okrajni sodnik g. Mikluš; s civilnega na kazenski oddelek pa je premeščen okraj-ni| sodnik g. Kramer. —•
Imenovanje. •
Za direktorja novo ustanovljene finančne direkcije v Ljubljani je imenovan dosedanji okrožni finančni ravnatelj v Mariboru, g. dr. Josip Povalej. —
Častna pokojnina.
Skupščinski odbor za prošnje je priznal bivšemu odvetniku, znanemu vodii tržaških Slovencev, 'dr. Gustavu Grego-rinu, ki živi sedaj v Ljubljani, v priznanje njegovih zaslug za državo, častno mesečno pokojnino v znesku 3.000 Din, vdovi po dr. Ivanu Šušteršiču pa 1-200 Din mesečno. —
Avtobus povozil gluho starko.
Na Novega leta dan popoldne je mestni avtobus štev. 2 zadel ob 581etno občtn-sko revo iz Studencev, Justino Neubauer ter ji s sprednjim kolesom prevozil desno nogo. Do nez.rode je prišlo le radi tega, ker je Neubar !eva gluha in ni slišala svarilnih znamenj, —s
Odhodnica dr. Povaleju.
Drevi ob 8- priredi uradništvo finančne stroke v Mariboru svojemu dosedanjemu šefu g- dr- Povaleju, ki je imenovan za direktorja finančne direkcije v Ljubljani, v radio-dvorani restavracije »Pri zamorcu« odhodnico- Direktor dr. Povaiej prevzame svoje agende v Ljubljani že jutri. Okrajno finančno ravnateljstvo v Mariboru je sedaj v likvidaciji in bo že o kratkem ostalo uradništvo premeščeno v Ljubljano. —
Damski komite za prireditev venčka Društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima sestanek dne 3- t- m. ob 17- v kavarni »Bristol«. Predsednik. —
Občni zbor Rdečega križa v Ptuja se bo vršil v nedeljo, dne 13. januarji ob pol 11. dop. v prostorih mestnega magistrata z običajnim sporedom. — Vietinghoff v svetu.
Najmerodajnejše merilo za umetnika je svetovna kritika* zato navajamo nekaj izvlečkov, ki jasno osvetljuje izredne kvalitete pijanista barona Vietinghoffa, ki koncertira v Mariboru v petek, dne 4. _t. m- »Montagszeitung« (Grar.) pravi: »Vietinghoff je sanjač na klavirju- je pi-janist s finim estetičnim čutom t. »Volks-blatt« (Graz): »Brezdvomno eden najlepših koncertov cele sezone. Najtežje pasaže izraža izredno čisto.« »Corierre della sera« (Milano): -»Ekscelentne tehnične zmožnosti tekmujejo s čistim prednašanjem«- Japan Advertiser (Tokio) piše: »Baron Vietinghoff je nt-dvom no eden največjih umetnikov, ki smo jih v zadnjih letih slišali na Japonskem«. V istem tonu glase tudi vse ostale kritike, ki brez izjeme povdarjajo silen talent in ogromne zmožnosti Vietinghoffa- Tega velikega umetnika morate slišati. — Tretjega januarja koncertira, Vietinghoff v Ptuju. —
Smrtna kosa.'
Simpatična osebnost, znana skoro vsa« kemu Mariborčanu, prodajalka v Glavni trafiki. Marta Bostnerjeva. je. na-Silvestrovo preminula, zadeta od srčne kapi. Pokojnica je že delj časa bolehala tta srčni hibi. Sedaj leži na Pobrežju, ki je zatočišče vseh trudnih. Večna luč naj sveti njeni blagi duši! —
Knp je zadela posestnika v Zagati, 49ietnega Antona Petroviča. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico. —
Samomor.
Lesni trgovec Albin Paulič si je za Novo leto vzel življenje. Zastrupil se je z morfijem. Kaj je nesrečnika gnalo v prezgodnjo smrt, se ni dalo ugotoviti. Pokojnik je bil zelo podjeten in ni svoje usode sam kriv. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 22. do 31. decembra prijavljenih 26 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 25 slučajev ošpic in 1 slučaj šena. —
Četrtek, 4. januarja- Premijera! Ruski velefilm!
DoBerss Del &io
Omamljiva in nepozabna Katjuša iz ‘filma »Vstajenje« v novem sijaju kot
Rdela plesalka iz Moskve
Drama iz prvih dni ruske revolucije. -* Film, ki si na mah osvoji srce!
Telefon 329.	KINO	UNION*
Zahvaljujem se g. Ivanu Resniku, gostilničarju na Meljski cesti, da mi je odpustil in odstopil od tožbe- Jos. Oset.	4
Upravni odbor mariborskega Oficirskega doma
priredi 9. t. m. svečano zabavo v dvorani »Union« v čast rojstnega dne Nj. Vel-kraljice Marije. Vstop le proti vabilu s kuponi »C«, rezervni oficirji z legitimacijami.	3
Srečonosne so srečke drž. razred, loterije, ki jih nabavite pri blagajni glavne pošte Maribor,	2524
NelzpolJena prerokovanj® za
leto 1928
ASTROLOGI IN SPIRITISTI. — SVETOVNI HOROSKOP. - NAPOVEDANIH PREOBRATOV NI BILO.
Ob tolikih letnih bilancah naj bo vzbujen spomin tudi na razna prerokovanja, ld se niso izpolnila. O vsakovrstnih dogodkih minulega leta so pripovedovali številni vedeževalci, astrologi, spiritisti, razlagali so se tudi horoskopi in razna skrivnostna znamenja.
Nemški astrolog dr. Otermann je napovedal za preteklo’leto vojno med Anglijo in Rusijo, ameriški njegov kolega Whitcomb velikanski rudarski štrajk v Anghjh krah na londonski borzi, za Ameriko pa velike politične nemire- Oba sta se zmotila, v Ameriki so bile celo predsedniške volitve izvršene v največjem redu in iniru.
Spiritistka Florice je napovedala, da bo neki francoski letalec preletel ocean, da bo Poincare politično popolnoma pro padel in da bod v sporu glede prazgodovinskih najdb v Glozelu imeli prav oni učenjaki, ki trdijo, da so pristne- Duhovi so se temeljito zmotili: Zmagovitega letalca ni bilo, Poincare se še dobro drži, glozelska »prazgodovina« se je pa izkazala za veliko sleparijo-
Nemški astrolog Grimm, ki je za leto 1927 točno napovedal velike dunajske izgrede, je pa imel smolo z napovedovanjem razvoja nemške notranje politike-
m.. .inwi im MB—MBHMi
OperacijG, srečsiuo za očstra-nileu zločinskih inslinktou
Newjyorfc Merald javlja zanimivo vest, da je kirurgu df. B!ade-u iz Baltimora u-spelo z,operacijo odstraniti zločinske in stinkte rdzupitemu zločincu, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo.
Obsojeni Stauley Trott je bil vlomilec, razbojnik in morilec, radi česar si je zaslužil dosmrtno ječo- Toda v jetnišnici se je zglasil dr. Georg Blade, znani spe-Cijalist v kirurgiji in zatrjeval, da bo z operacijo zopet omogočil zločincu povratek v družbo, češ da je Trott samo žrtev prirojene bolezni.'
Sodniki kljub njegovi avtoriteti niso verjeli njegovim zagotovitvam, da mu bo z operacijo odvzel vse zločinske instinkte. Vendar je Amerika danes edini kraj, kjer se dogajajo čudeži in sodniki so zločinca zaupali kirurgovim nožem.
Dr. Biade je obsojencu izrezal »zločinske žleze« in ga izročil specijalni komisiji psihiatov, ki je na splošno začudenje ugotovila, da je zločinec Trott ozdravljen od prirojenih kriminalnih instinktov-
Ni čudno, da je New York Herald tako naglo objavil vest o »čudežu v kirurgiji«, čudno pa je, da so psihopati že tekom dveh mesecev po izvršitvi operacije ugotovili, da je zločinec rešen vseh prirojenih moralnih defektov. Toda ugotovitev -zdravnikov, da je izvršil zločine vsled podedovanega nagnenja in ugotovitev psihopatov, da mu je »nagnenje« Izrezal kirurg Blade, so dejstva, ki ne dovoljuje ameriškim sodnikom, da bi zločinca še nadalje pridržali v zaporu. Seveda so razbojnika Stanleya Trotta tako izpustili na prosto s spričevalom, da je zdrav in nenevaren.
Včasih so hude duhove izganjali z zaklinjanjem, molitvijo in drugimi obredi, moderni Amerikanci pa zdravim obsedence s kirurškimi noži.
Važnih sprememb radi nekega smrtnega slučaja namreč ni bilo. Tudi finančno katastrofo je napovedal Nemčiji. Te ni bilo* Ravno tako ni bilo v Nemčiji nekega po-sobno važnega izuma.
Astrologa Andoux in Radetzky napovedujeta že od leta 1927 preobrat v Rusiji. Tega preobrata pa ni, kakor tudi ni revolucije v Indiji, katero prvi želi Angležem. Tudi velike iznajdbe, ki bi pomenila pravo revolucijo v gospodarstvu* ni, dasi jo je za lani pripisal nekemu francoskemu tehniku. Neki italijanski prerok je napovedal, da bo Anglijo poplavilo morje in da bo umrl bivši cesar Viljem. Zmotil se je-Pariška vedeževalka Fraya je napovedala Franciji senzacijonalno letalsko nesrečo, koje žrtev bo odlična osebnost. Ubil se je minister Bokanowski. Uganila je tudi nekaj lokalnih nesreč-Precej je zadel tudi horoskop profesorja Ketty-ja, ki je napovedoval velike vremenske spremembe, nevihte, potrese, nesreče na morju, velike eksplozije, neuspehe nemških monarhistov, bruhanje vulkanov itd. Nimajo pa Angleži napovedane vojne v Aziji in tudi v Italiji še diktira fašizem, kateremu je napovedal konec, ki se žal ni uresničil-
ko je bil brivski pomočnik sam v stanovanju, ga je obiskala Hilda in ostala pri njem. Naslednjega dne, na Božič, se je vrnil njen mož iz službe, a je ni našel v stanovanju in tudi postelj je bila nedotaknjena. V strašni slutnji je odhitel k sosedu in odpri vrata. Smrad po svetilnem plinu mu je udaril v nos, v spalnici pa se mu je nudila strašna slika. V postelji sta ležala v objemu njegova žena In brivski pomočnik — mrtva. Iz pisem, ki sta jih pisala zaljubljenca na božični večer, je razvidno, da sta odšla prostovoljno v smrt.
Potrpežljiui in ukanjeni
Tragedija nesrečnega zGkona
Na Dunaju živi gasilski uslužbenec Alinger, starejši 'možakar, ki se‘je poročil z lepo 30-letno Hildo. V isti hiši je stanoval I71etni brivski pomočnik, ki je bil krepko razvit. Hilda in brivec sta se vsakega dne srečavala na stopnišču in mladenič se je strastno zaljubil .v Aliti-gerjevo ženo, ki mu je vračala ljubezen. Prijateljstvo je trajalo nad dve leti in se polagoma pretvorilo v ljubavne odnoša-je, ki so postajali vedno češči. Ugodna prilika pa se je zaljubljencema nudila v tem, ker je Hildin mož moral radi službe izostajati tudi cele noči. Pogostoma sta zaljubljenca odšla z doma za cele noči, ki sta jih preživljala pri neki Hildi-ni tovarišici. Mlada žena je postajala z vsakim dnem nesrečnejša in končno sc je odločila, da si konča življenje. V noči,
zaročenec
Kolar Belmont v Mentoneu na francoski riviieri se je odločil pred 18 leti za po roka. Takrat mu je bilo že 45 let, vendar ga leta niso motila. Zaupal je svojo namero nekemu prijatelju, ki mu je bil z dobrimi nasveti vedno ob strani. Nagovoril je Belmonta, naj se zaljubi v dražestno dekletce Marguerito Chierico, katero čuva stara teta kot zmaj mladiča. Prijatelj mu je zatrjeval, da bi bila Marsu erita zanj. izborna zakonska dru-jžica, katero pa je treba še primerno vzgojiti- Belmont se je dal pregovoriti. SegeL je v žep in prispeval za šolanje svoje bodoče soproge. Radi stroge tete seveda priletni zaročenec ni mogel do dekleta. Na podlagi pisem, ki mu jih jc pisala izvoljenka, pa se je goreče zaljubil in ni mu bilo žal denarja, ki ga je mesečno posojal za šolanje zasužnjene sirote* Skrita ljubezen je živela v zaročencu polnili 17 let- Lani pa je njegova zaročenka nenadoma umrla- Tako ga je obvestil njegov tovariš, ki je posredoval tajno ljubezen. Sporočil pa je dobrotniku, da se ga je zaročenka v oporoki bogato spomnila. 100.000 frankov, ki jih js Belmont porabil za vzgojo naklonjenega dekleta, ni zadostovalo. Moral je posredovalcu odriti še 27.000 frankov za iskanje testamenta, ki ga je najbrže skrivala teta rajnke zaročenke. Ker je bilo iskanje testamenta zamah, se je dobrodušnemu Belniontu vendar stvar zazdela sumljiva. Policija je ugotovila, da njegova zaročenka sploh ni živela, čeprav je prejel od nje na kupe pisem. Jasno je, da je tovariš zlorabil njegovo zaupanje In dobrodušnost ter ga v 18. letih oskubil za lepo vsoto 126-000 frankov, ki jih je Belmont služil v potu svojega obraza, končno pa ostal celo brez žene, katero si je tako želel.
Zdravnik In mrlič.
Na vogalu se razgovarjata dva zdravnika, ko pride mimo pogrebni sprevod. Moj ni.
Moj tudi ne.
Od kedaj pa imava v tem krgju novega kolego'*
Kdor sreče
ne odklanja
naj si odtrga malenkosten znesek in si naj kupi pri nas srečko držav, razredne loterije. V novem letu bomo marsikomu zopet izplačali kak velik dobitek, ki bo prinesel v marsikako hišo blagostanje in srečo.
7- januarja se bo vršilo že prvo žrebanje, do tja naj bo vsakdo že v posesti naše
srečke. Srečke se dobijo:
v upravi »Večernika« in podružnici »jutra« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Prosveta
Riojz 6radnik: Kitqjska lirika
»Kitajska lirika« je za nas književni dogodek, kot jih je redko. To je knjiga, ki stoji v vseh ozirih na višku i po vsebini i po obliki. Slovenska beseda je v njej postala nositeljica in izraževalka velikih doživetij vztočnega duha iz carstva središča. Kitajska lirika! Povprečnemu Evropcu, živečemu povsem razumsko in smotreno pomeni vzhod še vedno neko fantastično kraljestvo iz pravljic in bajk, ki se mu smeje z izrazom treznega vsevednega filistra, ali pa ga odklanja iz upravičenega strahu pred tem svetom brezkrajnih duhovnih razodetij. Koliko pa jih je pri nas, ki vedo, da premorejo vztočni narodi pesništvo, ki je tako bujno in razkošno, da se mora Evropa ponižno ukloniti pred njim- Pač je nekaj Slovencev, ki se zanimajo za besedno umetnost vzhoda, toda povečini so se morali ti redki seznanjati s kitajsko iiriko po nemških, francoskih ali pa angleških prevodih. Poznam nemške pre pesnitve kitajskih pesmi iz peresa Kia-bunda, Bethgeja, Hauserja, toda ko sem spoznal Gradnikovo knjigo, sem ves presenečen vzkliknil: »O, kolika razlika! Nemec je povedal trdo, okorno, mrtvo, Gradnikova beseda pa je živa, ognjena razgibana, valovita!«
Po skrbnem in zavzetem proučevanju kitajske književnosti, ob ljubečem prisluškovanju srčnim utripom pesnikov nebeškega carstva je Gradnik izbral najlepše kitajske lirične bisere, uglasbil jih je na ton slovenske govorice, znova jih zapel v svojem jeziku, prepesnil jih tako, da jih bo sprejel vase kot izvirne naš človek, kajti poslovenil jih je v najčistejšem pomenu te besede- Izbor »Kitajske lirike« obsega dela pesnikov od najstarejše dobe pa do konca 19. stoletja. Enajst vzornih pesmi iz »Sikinga« od katerega nas časovno loči 30 stoletij, nas prevzame z vso močjo in sugestivnostjo pradavnih obrazov Človeškega umetniškega duha- In posamezni pesniki:^ Si-Tai-Po, Tu-Fu, Pe-So-Tien! Težko je najti nežnejše, strastnejše. vi-harnejše in spet tišje lirčke, kot jo izsevajo umetnine teh treh velikih strunarjev- Življenje se oživlja v magični lepotj rdečih rož, zvenečih gongov, po vetru plovečih čolnov, paviljonov iz porcelana i mesečinskih vrtov, gorje se- zgosti v svinčeno težko zastiralo, skozi katero vro žgoči soji silnih ritmov- —
Gradnik je svoji knjigi napisal tudi tehten in zgoščen uvod, kjer zveš bistvene podatke o kitajski liriki, religiji, filozofiji in o govorici dovolj, da se z lahkoto _ vživiš v vztočni svet, ki se ti v pesmih razkrije kot veliko razodetje.
Toda koliko je delo pridobilo v odlični opremi, ki jo je za knjigo oskrbel inž. arh. D. Serajnik- Platnice in vinjete so oblikovne in izrazno tako umetniške, da smemo knjigo s ponosom primerjati ifozemskim publikacijem- Delniška tiskarna, ki je sicer že često postavila na trg vzorno izvedene knjige, je to pot preko pričakovanja presenetila in zasluži vso pohvalo.
Naj gre sedaj »Kitajska lirika« med Slovence kot najlepši novoletni dar. Sele, če bomo zavzeti povprašali po njej in jo z veseljem prebirali, bomo dokazali, da smo vredni truda in ljubezni, s katero sta nam jo pripravila avtor in vzgledna založba. Knjiga stanc Din 55 in se dobi tudi v podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13-	—n—c-
U Rusiji
svečano proslavili stoletnico smrti slavnega književnika Gribojedova. Posebni jubilejni odbor bo pripravil vse potrebno za čim dostojnejšo proslavo. V moskovskem teatru bo tega dne velika svečanost, naslednjega večera pa bodo igrali neki njegov komad. Predsedstvo moskov skega sovjeta je prejela predlog, da se sedanji Novinski boulevard preimenuje v Gribojedovski boulevard. O priliki tega jubileja bodo priredili v Moskvi tri razstave in izdali krasotno edicijo jubilantovih del.
#
Znani pilot Čuhnovskij, ki je reševal Nobilovo ekspedicijo po severnih ledenih pokrajinah, odide 15. januarja na tritedensko potovanje v srednjo Azijo, kjer bo imel predavanje o delu ruske ekspedicije pri reševanju ostankov »Italije«.
*
Društvo »Kultura in tehnika« priredi prihodnji mesec v Moskvi »teden nemške tehnike«- Na to prireditev prispe mnogo nemških učenjakov in tehnikov, ki bodo opisali Rusom poslednje velike uspehe nemške tehnike. — Ni nobenega dvoma, da imajo Nemci poleg idealnih ciljev, ki jih s tem zasledujejo, tudi prav egoistične namene. Kje morejo zanesli-veje zaposliti svoje stotisoče brezposle-nih kot v širni Rusiji?! In to jim dejansko tudi uspeva, Mi, ki imenujemo Rusijo svojo matjuško, pa smo se obdali s pravim kitajskim zidom, samo da ne pride do kakšnih »opasnih« zvez s slovanskim velikanom...
Beraška taksa
Madrid je že dolga leta veljal za raj beračev. Na vsem svetu ni kraja, kjer bi se zbiralo toliko prosjakov in potepuhov kot v Madridu. Nadloge, ki je zoprna zlasti tujcem, pa ni mogla odpraviti niti diktatura Primo de Rivere. Nasprotno! Berači v Madridu so se pomnožili, a kljub temu niso skromni. Uvedli so minimalno takso miloščine. Večina beračev nosi na prsih tablice z napisom: »Darovi izpod 10 centimov se ne sprejmejo«. Trenutno so napisi samo v španščini, vendar nameravajo uvesti tablice tudi s francoskimi, angleškimi in nemškimi napisi, da bodo tudi tujci poučeni, kje prične španska dobrosrčnost in radodarnost.
Hladnokruni ulomilec
Zagoneten vlomilec je dolgo nemoteno obiskoval kmete v pruski Šleziji. Poizvedovanja in zasledovanja niso imela uspeha, končno pa je na prav nenavaden način prišel v roke pravice. Ko je obiskoval nekega posestnika, ga je vlomilsko delo tako utrudilo, da si je zaželel počitka. Legel je v posteljo v sobi, v katero je vlomil in zaspal. Zjutraj ga je prebudilo trkanje gospodarja. Drzni vlomilec je skočil skozi okno, kmalu nato pa so ga sosedje prijeli in izročili orožnikom, ki ga sumijo, da ima nad 100 vlomov na vesti.
Suetouni reke, .)
Na vseh poljih udejstvovanja • se svet podi za rekordi, le šport jezičnih, ki ima menda največ tekmovalcev, doslej ni imel rekorderja. Ameriški bogataš Grandah, ki je v športnih krogih znan kot velik mecen, je razpisal 1000 dolarjev nagrade za svetovnega šampijona v,jezičnosti. Minimalni čas, ki bo pri .ugotavljanju rekorda upoštevan, je 13Q- urni neprekidni razgovor. Razpisan tekma je že pričela, rezultati pa še niso znani.
SfiSfc*
HHHBIMirECgg NT K 'TiFfi
m tu m wnmmmMmmmmmmmmKMmmsmmriMwvim
'V M a n fi o r u. 2. I. '1929'.
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
»Vse skupaj me ne briga«, je menil duhovnik, »zdi se mi pa bolj verjetno, da bi ga lažje našli v Ardmori, kakor tu v tej samoti, kjer se nima kam skriti.«
Oi .ir je zarohnel.
»Hvala za prijazen nasvet«, je dejal, kolikor je mogel sarkastično.
»Seveda — v Ardmoro bo šel knj ne? Kjer je cela četa vojakov na obahii postaji in kjer hodijo po noči menda tudi patrulje. Blizu Clashmore smo mu že bili tik za petami- Madden in njegovi so pa frneli kolesa. Prehiteli so nas za dobrih pet milj. Poslušajte me, gospod!« — Obrnil se je k Stephenu. »Ne vem, kdo ste in ničesar nima v rokah, da bi lahko ugotovil, če je Vaš potni list v redu- Ponarejeni potni listi so tu poceni, kakor jagode. Ravnati se moram po tem, kar sam vidim. Tore^ — enega od Maddenovih ljudi smo našli^ tu na Vaši posesti. Tam, kjer vodi Vaša pešpot do ceste, se je skrival v grmovju- On in Madden sta bila na begu ves čas skupaj. Drugi so se razgubili na vse strani. Na Vaši posesti je ležal — popolnoma brez sape, kolo poleg sebe. Seveda noče ničesar povedati — vsaj do sedaj še ne.«
Obrnil se je do vojaka, ki je bil zaposlen s čuvanjem starega Troya-
»Idi ven in vprašaj one zunaj, če so kaj videli!«
Mož je izginil v temo.
Oficir je privlekel iz žepa dozo ter rekel:
»Mislim, da bi bilo dobro, pokaditi cigareto, če nimate ničesar proti temu.«
Ponudil je cigarete najprej Stephenu, potem pa duhovniku. Oba sta z zahvalo odklonila Misli na ropotanje v zgornji sobi se nista mogla otresti, čakala sta, kaj se bo še zgodilo. Troy-jeva žena je izginila- Starec jima je pa mežikal, najprej enemu, potem drugemu. Petrolej v svetilki je bil pri kraju, stenj je začel ognjeti in smrad se je razširil po veži.
»Odredil sem svojim ljudem, naj si Vaše posestvo natančnejše ogledajo«, je dejal oficir ter spustil oblak dima iz svoje cigarete proti medlo brleči svetilki.
»Ne smete si misliti, da zapravljam čas s postopanjem in praznim govore-
njem«.
»Ravno sem mislil predlagati«, je dejal Stephen, »da bi stopili v sobo. Tam je tudi luč boljša.«
»Hvala lepa- Počakal bom zunaj«. Očividno je hotel možu, ki ga je nad-kriljeval po svoji inteligenci, pokazati, da ima svoje posebne inteligentne raz-loge. »Če je ta Madden brez Vaše vednosti prišel v hišo«, je dejal, »potem je gotovo porabil priliko, da je neopaženo tudi izginil. Najprej bom ugotovil, če se ne skriva kje zunaj. Kako je pa to, da ste slišali o njem, še predno sem Vam imenoval njegovo ime?«
»Mislim, da so to ime slišali skoraj vsi.«
»V Angliji?«
»Zakaj pa ne!«
Mladi mož se je nasmejal,
»Pri Bogu. tam pa res ne vedo, kaj se tu dogaja. Tudi časopisi o tem ničesar pravega ne povedo! Rajši bi tičal v strelskem jarku, kakor nekdaj v Franciji. Tam se je vsaj vedelo, od kod se da pričakovati krogla. Ti lopovi tu pa ne mislijo nato, da bi si postavili človeku nasproti v poštenem boju.«
»Ali jim damo za to kako priložnost?« je vprašal Stephen. »Ali lahko od njih pričakujemo, da bi se borili, kakor se borijo regularne armade.«
»Saj še uniforme nimajo«, je ugotovil mladi mož z britkim očitkom.
»Buri v južnoafrikanski vojni tudi niso imeli uniform«, je menil Stephen. »Treba je vedeti, če si uniforme sploh lahko nabavijo. Bernske konvencije so se brigale samo za one, ki imajo dovolj denarja za vojskovanje.«
»Kako morate govoriti na ta način? Mislim, da ste Anglež-«
»Kakor stvari stoje«, je odvrnil Stephen, »nisem nikdar trdil, da sem ravno Anglež, pa če bi to tudi bil, bi na vsak način skrbel, da bi mi razum ne trpel nobene škode.«
»Vi niste Anglež?«
»Ne.«
»Torej Irec.«
»Carroll je irsko ime.«
»Vi torej poznate Maddena?«
»Poznal sem ga, ko je bil še deček pred dvajsetimi leti. Pred kratkim sem pa prišel ž njim skupaj v Londonu.«
»Nehajte vendar«, je dejal mladi mož ter se smejal, »To je pa že preveč!«
»Zakaj?«
»V Londonu?«
»Da. Ali niste vedeli, da je bil tam?«
»Ne. Tako malo, kakor Vi.«
Stephen se mu je nasmehnil in prizanesljivo, kakor da ima pred seboj.
»Madden je bil v Londonu«, je rekel.
den
sočutno
otroka
tfovatao ki	MWM
eb4rt»t»« r «•»**	30	p,
OJ,jmaaj* VMMk Dl« *•—
Mali oglasi
Ote
 ..............   T¥tl	r	...
Domače in inozemske časopise
naročate najbolje pri tvrdki Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. Sprejemajo se inserati za vse časopise. 5202
Hišo,
eventuelno hotel ali gostilno v Mariboru kupim. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »Kupim hišo«-	2523
Družabinka s kapitalom Din 25 000 sprejmem- Cenj-ponudbe nasloviti na: Colimport poštno ležeče Maribor.	2
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklo vanje. Shramba koles in motoriev čre>: zimo. Vse to izvršuje najkulantnejfs in po brezkonkurenčnih cenah meh delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ulica 14-
Meblovano sobo
v sredini mesta oddam gospodu ali gospodični. Naslov pove uprava lista-
Za dom, šolo in pisarno
knjige, moderna literatura, modni listi, vse šolske in pisarniške potrebščine dobite najcenejše pri
Tiskovni zadrugi, Aleksandr. 13
»Približno tri tedne je od tega. Imel je potni list od angleške vlade. Pri meni je večerjal in pri moji mizi se je sestal s članom vlade.
»Pred-tremi tedni? Za Boga! Pred tremi tedni sem v galteeških hribih prežal nanj-«
»Žal mi je«, je dejal Stephen enostavno.
Mladi oficir je močno zardel.
»Prokleto dobro ste o tem poučeni«, je končno dejal. Stephenu se je še vedno zdelo, da čuje ropotanje nad seboj.
»Več ne vem, kot sem Vam povedal«, je menil previdno. »V Londonu smo videli Maddena in od tedaj ne vemo ničesar več o njem.«
»Ali niste vedeli, da je razpisana cena na njegovo glavo? — Tisoč funtov.«
»Pravil je to, ko je bil pri večerji-«
»Ali Vam je mogoče tudi pravil, da se njega najbolj zasleduje?
»Nisem opazil, da bi bil posebno ponosen na to«, je odgovoril Stephen.
»Ponosen?« Oficir se je smejal. »Ne vem, če se s tem ponaša. Vem pa, da je organiziral več napadov, kot vsi drugi od njegove tolpe. Na organizacijo se res razume. To mu je treba pustiti. Kako pa Vi mislite o tem?« S temi besedami se je obrnil k duhovniku ter ga ostro pogledal. Videlo se mu je, da je prepričan o moči svojega pogleda. — »Vi pa Maddena gotovo dobro poznate,« je rekel.
»Seveda, vsi ga poznamo,« je odvrnil duhovnik Kot mladenič je bil Madden splošno znan južno od Tipperary-ja še predno so se ti neredi začeli. Bil je velik športnik, prvak pri nogometu- Pri munsterski tekmi sem ga videl. Tudi v Dublinu bi bil moral postati prvak, a so pristransko sodili za svoje ljudi.«
Stephen je kimal- Veselilo ga je nagla-šanje Maddenovih sportniških vrlin kot spretno Izogibanje, stavljenega vprašanja. Oficir se je pa vrnil k Troy-ju.
»Kako se pišete?«
»Sean Troy.«
»Kaj delate tu?«
»Hišni oskrbnik sem tu od leta 1919, ko je umrla stara gospa.«
»A!i ste v času, odkar ste tu, kedaj videli Maddena?
»Ne, tega pa ne.«
»Ali ga poznate?«
»Takorekoč. Njegovo ime sem večkrat slišal-*
»Ali r.iste nocoj ničesar posebnega videli ali slišali?«
»Ničesar.«
»Tako? In če bi bili kaj slišali, bi tudi ne povedali, kaj ne?«
»In še kako rad bi povedal gospoda tukaj, če bi videl, da .se je kdo prikradel v hišo. Saj je gospod plačal najemnino-Vse bi mu povedal.«
Po brezuspešnem iskanju skrivnosti v starčevih očeh, se je oficir z jezo obrnil proč.
»Vsa tolpa se razume na laž kakor cigani,« je dejal napram Stephenu. »Vsi tičijo po enim klobukom, pri tem so pa molčeči kakor grob-« Ta prispodoba se mu je zdela posebno dobra in ponovil je: »Molčeči kakor grob.«
Vojak, katerega je poprej poslal ven, se je prikazal pri vratih in salutiral-
»No, kaj je?«
»Na posestvu ni nikogar, gospod kapetan. Vse grme smo preiskali, a nismo nikogar našli.” Zgoraj je bilo eno okno razsvetljeno. Na strani proti morju- Ko smo prišli izza ovinka, je pa luč ugasnila. Hiša je sedaj temna, samo spodaj je dvoje razsvetljenih oken.«
»Soba, kjer sva bila midva,« je pripomnil Stephen.
Mladi oficir se je naglo obrnil. Očividno je hotel Stephena iznenaditi.
»Kaj je pa z lučjo zgoraj?«
»Spalnica moje žene.*
»Ali je ona gori?«
»Da. takoj po devetih se je odpravila k počitku. Knjigo je vzela s seboj, da bi čitala. Pri čitanju je najbrž postala zaspana in ugasnila je luč, da bi spala- Saj je že blizu ene ure «
Mladi oficir se je neodločen ogledal.
»Hišo bom moral preiskati,« je rekel ter pomignil vojaku, Id je stal pri vratih.
»Izvolite z menoj!« Drugemu vojaku je še enkrat zapovedal naj pazi na Troy-ja. »Vsede se lahko, ne sme pa iz veže. Bandita, ki smo ga zasačili, spravite tudi sem. Tu bo bolj zastražen. Vra ta naj se potem zaklenejo.
»Izvolite z menoj!« je dejal še enkrat Stephenu. Tedaj je pa obvisel njegov pogled na očetu Hanrahanu, ki se je hotel vrniti v sobo.
»Mislim, prečastiti, da je tudi boljše, če greste z nami- Ne morem trpeti, da bi se kdo sam potikal po hiši.«
In tako so šli od sobe do sobe. SpodnJ v kuhinji so našli Troy-jevo ženo, ki je gledala ravno tako ravnodušno kot njen :no2. Tudi žena je bila poslana v vežo.
Popravilo snežnih čevljev )n galoš
z najnovejšimi »Rudol« preparatmi po nizki ceni sprejema Rudolf Monjac, Jurčičeva 9.	2367
Solnčno sobo
oddam takoj solidnemu gospodu- Naslov pove uprava lista-	5
Lepo solnčno sobo v Maistrovi ulici s hrano oddam gospo, dični takoj ali s 15. jan. Naslov pove uprava lista.	2525
Krasna vrtnarila ugodna lega in lepa hiša z lokalom v Mariboru na prodaj. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista.	2492
Vozni red veljaven od oktobra
Prihod In odhod osebnih vlakov v postali Maribor cl koL
Prihod vlakov v Maribor gl. k.
•b mri
Vrata Tlak«
Prihaja if
bril
potailki
melaal
potailki
m
bral
potailki
bni
Briul
potailki
neuai
potailki
Dunaja
Trata
Zagreba (Sulak, 8pHt) [iinbljama (Postaja«, 'Zagreb Cakoroa, |Mur«ka Subota) Peljlan Preralja (Sbrenjgradee) St. lija Dnaaja Valika Zaalla (Mar «ob) Ljubljaaa (Zafreu) Triu (Zapat) rala Semmeringa Caiavaa Praga (Dunaj) Ormeia (Mar. Sobota) Beograda (Šalit) Trata (Raka)
St. lija Trata (Zegreb) Dunaja VaL Kaalia (Mar. Sobota) Pala St lija Beljaka Bračka ob Mari Kotoriba (Mar. Sabata) Zacraba (Ljubljane)
115
156
810
401
6*58
781
7*88
7-42
8*14
9-10
9’87
11-82
11-68
12-32
1153
18*63
14*40
14-51
1602
1511
163*
18-*0
18-31
18-41
SO-31
21*-
21*84
21-47
22-
Odhod vlakov Iz Maribora sl. k.
ob uri
Vrita vlika
Odhaja v
brii
P
potniški
*
p
m
melaal
potailki
I*
melani
br*i
potailki
aalaai
potailki
Trut
Zagreb (Saiak, Split)
Dan »j Zagreb (Ljubljano) Kotoriba (Mar. Sobulo) Celovec Dunaj St. lij
Val. Kanilo (Mar. Sobolo Dunai Pottojno (Zagreb)
Fale Ormol Dunai Celovec Rak at
St. 11]
Trat Beograd (CpUt) Danaj (Praga)
Val Kanilo (Mar. Soboto) Falo
Ljabljaae (Zagreb)
CeloTeo (Slovenjgiada«) St. lij
Pragerako
.Danaj
Cakoroa
Trat
1«46
110
4--620
5-36 5*40
6-s?5 e-4o 8-24 8n5 9'20
10-30
10-40
1310
18*50
18-26.
1380
14-?5
14*35
16*37
1618
17*10
17-50
18-34 18 45 1920 80*-21-06 53*26
« LJnblltnl; vdstavn* Izdajatatta bi urednik: F ra n B r o a o vi 6* Mariih-v Itaka Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Si f B % JI D ®	^