poštnina platana v gotoeliif V L|ubl|anl( sr«da 26. oktobra 1938 Nenaden odhod nemškega zunanjega ministra ¥ Rim: Nemčija in Italija bosta odločali o usodi Slovaške in Podkarpatske Rusije Vesti 26. oktobra St. oče Pij XI. je včeraj sprejel v Castel Gan-dolfu našega poslanika pri Vatikanu, Miloševiča'-Sorgo. Poslanik je pri svetem očetu ostal poldrugo uro. Na španskih bojiščih ni bilo zadnje dni nikjer nič novega. Poljski listi pišejo o nemških zahtevah glede kolonij in pravijo, da bo Nemčija skušala dobiti najprej francoski Kamerun v Afriki, ki da Franciji tako in tako prizadeva same preglavice. Voditelj čeških Nemcev, Henlein, je za zasluge, ki si jih je pridobil ob zasedanju sudetskega ozemlja, imenovan za rezervnega majorja. Grški kralj Jurij bo nocoj odpotoval v London. Spotoma se bo ustavil v Parizu. Belgijski Judje so napadli v Bruslju skupino nemških izletnikov ter jih hudo pretepli. Smrtno so ranili voditelja nemških izletnikov dr. Richterja ter ga vrh tega tudi okradli. Španska nacionalistična vlada je včeraj poslala v London prvo skupino ujetnikov iz medrfa-rodne rdeče brigade, ki jih bodo po posredovanju angleške vlade zamenjali za italijanske ujetnike, ki so v barcelonskih zaporih. Italijanska podmornica >Mocenigo< se je včeraj spustila pri Tarantu 125 m globoko in ostala tam celo uro. Egiptovski kralj Faruk ie v ponedeljek govoril po radiu svojim državljanom. Dejal je, da mora Egipt biti močan in pripravljen na vse zaradi naglice, s katero se dogodki na svetu vrste. Egipčani morajo za moč in varnost svoje države zastaviti vse moči. Anglija in Japonska se morata popolnoma sporazumeti glede vseh vprašanj, ki ju sedaj ločiio. Japonska bi tudi sprejela angleško posredovanje v kitajski vojni, če bi ga sprejeli tudi Kitajci. Tako je dejal časnikarjem novi japonski poslanik v Londonu. Redni promet med Hamburgom ter Češkoslovaško so včeraj začele vse nemške plovne družbe, ki imajo za ta promet dovoljenje. Angleški kralj je včeraj sprejel angleškega Eoslanika v Berlinu, poveljnika Gibraltarja in ivšega visokega komisarja za Palestino. Japonska vlada je Angležem izrazila obžalovanje nad tem, da so japonska letala baje po pomoti bombardirala angleško križarko na reki Jankceu. Arabski občinski svet v Nablusu, starem Sikemu, so poslali protestno brzojavko ameriškemu konzulu v Jeruzalemu. V niej obsojajo, da se ameriška vlada meša v palestinske zadeve in zavzema za Jude. Obrambni minister južnoafriške republike, pod katero je prišlo tudi nekaj bivšega nemškega ozemlja v Afriki, je dopotoval v Evropo ter se bo najbrž z nemško vlado razgovarjal o vprašanju bivših nemških kolonij. Poljski zunanji minister Beck je odložil svoje potovanje v Nemčijo, kamor je mislil oditi včeraj. Minister naj bi v Nemčiji obiskal Hitlerja ter se z njim posvetoval o vprašanju Podkarpatske Rusije. Zgorel je sloviti frančiškanski samostan v južnofrancoskem .Toiilouseju. V samostanu je bilo veliko število dragocenih starih slik in kipov, tako da znaša škoda težke milijone. Nemško notranje posojilo, ki naj bi po prvotnem načrtu znašalo 15 milijard mark, je doseglo 18 milijard, ker so ljudje v silnem navdušenju podpisali več, kakor pa so morali, tako vedo poročati nemški listi. Tuje petrolejske družbe so poslale mehi-kanski vladi prošnjo, naj razveljavi odlok, s katerim je razlastila njihovo petrolejsko posest. Vlada pa odgovarja, da ima zadnjo odločitev o tem vrhovno državno sodišče. Večje število modernih lokomotiv in osebnih vagonov je naročila turška vlada v Nemčiji. Snežiti je začelo po vsej Romuniji, razen v najnižjih predelih. Poseben odbor za vzgojo mladih letalcev so ustanovili v Združenih državah. Predsedstvo odbora je sprejel znani milijarder John Rockefeller mlajši. Upravni odbor češkoslovaške državne banke je imel včeraj sejo, na kateri so ugotovili, da so se v češke in slovaške denarne zavode že v veliki meri vrnile vloge, ki so jih ljudje dvignili ob vojni nevarnosti. Poljski zunanji minister Beck je včeraj sprejel novega našega poslanika v Varšavi Vukčeviča. Nabiralno akcijo za toplo obleko je razpisala barcelonska vlada. To je, kakor pravi razglas, edina pot, da vlada preskrbi svojo vojsko z zadostno obleko za zimo. 150.000 hi alkoholnih pijač je nezakonito prodala neka ameriška tihotapska družba, ki je zdaj prišla pred sodišče. Država je bila pri tem oškodovana za 15 milijonov dolarjev. Slovaško in Podkarpatsko Rusijo je treba prepustiti njuni usodi, to je, morata se vrniti k Madžarski, kamor spadata. Tako piše uradno fjasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Re-azioni Internazionalic. Šele potem, ko pod praško vlado ne bo nobenega Nemca, Poljaka, Slovaka, Madžara in Rusa, bi Italija jamčila za nove češke meje. To pisanje priča, da nekatere države nameravajo še naprej razkosavati Češkoslovaško. Avstralska vlada je dala vsem plovnim družbam zapore, da ne smejo več izkrcati na avstralskem ozemlju' nobenega Juda iz Evrope. S tem misli Avstralija ustaviti judovsko priseljevanje. Pet sovjetskih vohunov so prijeli v Bukarešti. Trije med njimi so Judje. Prvi abesinski podkralj, maršal Graziani, t‘e napisal kniigo »Južna fronta«, v kateri pri-;azuje boje ob osvajanju Abesinije. Uvod knjigi je napisal Mussolini sam. Dve italijanski vojaški letak sta trčili blizu Rima in treščili na tla. Pri tem je našlo smrt šest letalcev. Glas predsednika Roosevelta po vsem svetu po- Islušajo s spoštovanjem, ker poziva na mir in se pri tem ne naslanja na slabost, marveč na sila To se je pokazalo pri nedavni evropski krizi. Tako je govoril ameriški poštni minister Parley na nekem zborovanju včeraj. po narodnosti madžarsko, vendar pa se je izjavil proti vsakemu plebiscitu. Istočasno se je svet izjavil za federacijo v sklopu češkoslovaške republike. Praga, 26. okt. AA. DNB. Ministrski svet je končal svojo sejo snoči oh 21.30 po osemurnem zasedanju. Na seji, ki ji je predsedoval general Sirovy, so bili tudi slovaški in podkarpatsko-ruski ministri, kakor tudi skoraj vsi načelniki političnih strank, med katerimi je bil tudi general Gayda. Na seji je bilo tudi več višjih uradnikov. Na seji_ so obravnavali izključno samo obmejna vprašanja, v prvi vrsti predloge, ki jih obsega zadnja madžarska nota. Tukajšnji politični krogi poudarjajo, da so člani vlade silno rezervirani glede novih madžarskih predlogov. Po seji vlade so podkarpatsko-ruski politiki izjavljali, da bodo zaradi trenutnega političnega položaja pokrajino okoli Berešova odstopili Madžarski, sporni okraji pa. kakor Scvlus, Mukačevo in Užhorod pa ostanejo v mejah Podkarpatske Rusije. Ministrski svet je sklenil, da to stališče podpre z dokazi, celotno vprašanje pa bo predložil razsodišču. Člane tega razsodišča bi naj imenovali Nemčija in Italijo. Če bi Madžarska zahtevala, da naj bo tudi Poljska zastopana v tem razsodišču, tedaj bosta Slovaška irt Podkarpatska Rusija zahtevali, da naj tndi Romunija imenuje svojega zastopnika y. to razsodi- odklonila, se bosta Italija in Nemčija morali posvetovati, kaj bo treba ukreniti potem. Če se bosta Italija in Nemčija sporazumeli za enoten nastop glede madžarskih zahtev, potem ne bo treba novega sestanka voditeljev štirih velesil, ki naj bi odločal o usodi Slovaške in Podkarpatske Rusije. Takega sestanka si žele Madžari, ki so prav zaradi tega odklanjali vse češkoslovaške predloge in ponudbe v upanju, da bi po sklepu štirih velesil utegnili dobiti vse, to je več kakor jim gre. Praga, 25. okt. Včeraj ob 15 se je sestal ministrski svet pod predsedstvom generala Sirovega, da hi proučil madžarsko noto. Seje so se udeležili tndi člani slovaške in rusinske vlade. V političnih krogih trdijo, da so se ministri izjavili za čim hitrejšo rešitev vprašanja razmejitve in da bodo zahtevali, da se meja potegne po resničnih narodnostnih razmerah. Odklonili pa so zahtevo po plebiscitu v spornih obmejnih okrajih. Ministri so izjavili, da je potrebno najožje sodelovanje med Čehi, Slovaki in Rusini. ČTK: Osrednji podkarpatski svet je imel včeraj pod predsedstvom ministra za Podkarpatsko Rusijo Revaja sejo. Sklenil je, naj Madžarski odstopijo ozemlje, ki je Hankov, prestolnica kitajske vlade je včeraj padel Šanghaj, 26. okt. o. Japonski oddelki so včeraj zasedli' prestolnico kitajske vlade Hankov. Kitajska vojska in večina prebivalstva gta se umaknili iz mesta že pred prihodom Japoncev. Kitajci so mesto na več koncih zažgali in pognali v zrak vsa važnejša poslopja, ki so bila ie nekaj dni ppdminirana. Japouci so dobili v roke mesto, ki je gorelo na vseh straneh. Zavzetje mesta je bilo končano včeraj ob 16.36. Japonska letala preganjajo bežečo kitajsko vojsko ter civilno prebivalstvo ter brezobzirno obstreljujejo skupine beguncev. Koliko je žrtev pri tem, ne ve nihče. Izgube kitajske vojske pa znašajo v zadnjih treh mesecih blizu milijona mož. Japonske izgube so dosti manjše, ker so Japonci v vseh zadnjih bojih pošiljali naprej tanke, letala in topništvo, pehota je prodirala za njimi šele, ko je bil kitajski odpor docela strt. Japonski politični krogi poudarjajo, da niti zasedba Kantona, niti padec Hankova ne pomenita konec japonskih operacij na Kitajskem. Japonska se bo borila vse dotlej, dokler ne bo zlomljen zadnji odpor maršala Čangkajška. Japonski načrt stremi za tem, da se vojski maršala Čangkajška onemogočijo vse zveze za dovoz vojnega materiala. Naslednje japonske operacije proti Rvangsiju in Junanu zavise v znatni meri od stališča- nekaterih francoskih krogov, ki sposrednim pošiljanjem voj. nega materiala maršalu Čangk&jšku delajo proti Japonski. London, 26. okt. o. V angleških uradnih krogih zanikujejo vesti, da bi nameravala Anglija posredovati za premirje med Kitajci in Japonci. Storila bo to samo, če bi jo prosili obe vojskujoči se stranki. Angleško mnenje po zavzetju Hankova je, da je poraz Kitajske popoln. Verjetno je sicer, da bo maršal Čangkajšek nadaljeval z vojskovanjem iz zased, ni pa mogoče več računati na nikak resen odpor od redne kitajske vojske. ■ > - Pripravljanje nove češkoslovaške ustave in združevanje čeških strank Po pisanju agrarnega lista »Večer« bo češka agrarna stranka zbrala v veliko naročimo stranko obrtniško stranko, stranko narodne unije in znaten del narodno socialistične stranke. S tem bi agrarci zbrali okrog 2,500.000 glasov proti 2 milijonom socialističnih in komunističnih glasov ter 612 tisoč katoliškim glasovom, ne da bi pri tem računali na zmanjšanje števila pristašev raznih levičarskih strank, do katerega je prišlo zaradi priključitve sudetskih pokrajin Nemčiji. 1 List prav tako poroča, da je msgr. Bohumil Staček, predsednik češke ljudske stranke, včeraj sporočil predsedniku agrarne stranke Be-ranu, da bo ljudska stranka, čeprav bo še zmerom ostala neodvisna, tesno sodelovala z bodočo veliko narodno stranko. Praga, 26. okt. Po pisanju lista »Slovenski Elas« bo nova češkoslovaška zvetzma državn dobila ime Slavija takoj, ko bo izdelana nova ustava. Po pisanju lista »A-Zet« bi novo češkoslovaško ustavo izdelali v treh razdobjih: 1. strokovna komisija proučuje sedaj iz-premembe ustave, kakor jih narekujejo posledice milnchenskega sporazuma. 2 komisija treh pravnikov, ki so jih imenovali predsedniki šestih zveznih strank, bo pregledala načrt, ki so ga izdelali strokovnjaki. 3. načrt ustave bo izročen v proučevanje komisiji narodnostnih zastopnikov iz Češke, Slovaške im Podkarpatske Rusije. Vsi dosedanji osnutki ustave, ki so bili že objavljeni, so bili le načrti zasebne pobuda Namesto Ljudske fronte v Franciji ustvarja predsednik Daladier fronto zmernih strank ki bo nadaljevala ibliianfe z Italijo in Nemčijo kratične države. Dosedanja delitev Evrope pa mora neizogibno pripeljati do spopada, ki si ga nihče ne želi. Predsednik vlade Daladiier je zadnje dni imel posvetovanja z vsemi voditelji zmernih in desničarskih stramk. Kaikor poročajo, so razgovori rodili zadovoljive uspehe. Daladier je tudi sprejel bivšega poslanika v Berlinu Pon-ceta, ki mu je poročal o svojem obisku v Berch-tesgadenu. Pri tem obisku sta se Hitler in francoski poslanik posvetovala o bodočem razmerju med Francijo in Nemčijo, ki se mora spremeniti v prijateljsko sodelovanja Sela angleške vlade London, 26. okt, m, V predeedništvu vlade je bila včeraj seja, kateri so poleg Chamberlaina prisostvovali še ministri za vojsko, mornarico, letalstvo, za narodno obrambo ter notranji minister sir John Simon. Poleg teh so bili navzoči tudi načelnik generalnega štaba suhozemne vojske in načelnik letalskega štaba. Proti kuncu je prišel na sejo še kmetijski minister kot strokovnjak za preskrbo vojske z živili. Na seji so obravnavali načrte za izpopolnitev narodne obrambe. O strokovnih predlogih, ki so bili na tej seji sklenjeni, pa bo danes razpravljala vsa vlada. Pariz, 26. okf. o. Kongres francoske radikalne socialistične stranke, katero vodi predsednik vlade Daladier, bo prinesel v francosko politično življenje nekaj temeljitih sprememb. Ker so delne senatne volitve v nedeljo prinesle zmago zmernim strankam, namerava predsednik vlade Daladier na kongresu svoje politične skupine končno razbiti ljudsko fronto, se od- Eovedati zvezi s socialisti ter ustvariti blok onservativnih in desničarskih strank, ki naj nadomesti ljudsko fronta katera je v notranjem kaikor v zunanjepolitičnem pogledu prinesla Franciji same poraze. Ta nova politična zveza bi Daladieru dala močno večino v zbornici, da bi ne bil nič več odvisen od socialistov. Lahko bi potem sklenil popolen sporazum z Italijo, ki je za Francijo m Evmpo nujno po-trdben, v notranji politiki pa bi izvedel vse politične i;n gospodarske preosnove, brez katerih grozi Franciji notranji polom. Glavne govore na kongresu radikalno socialistične stranke v Marseillu bosta imela zunanji minister Bomnet Sn Daladier, ki bosta pred zaupniki stranke Utemeljila sporazum v Miinchenu ter orisala bodoča pota francoske zunanje politike. Zahtevala bosta od sitranke pooblastila, da nadaljujeta politiko pomirjanja v Evropi, katero je Francija začela z Miinchcnom i;n z imenovanjem novega poslanika v Rimu ter z razgovori, jih je imel bivši poslanik v Berlinu Poncet 8 Hitlerjem za slovo. Edino tako bo mogoče doseči, da Evropa ne bo več razdeljena na dve *ovražni polovici: na avtoritarne in na demo- Velika Ljubljana šteje nad 23.000 volilcev Vseh reklamacij 2289 — Včeraj doseien rekord Ljubljana, 26. oktobra. Kok za vlaganje reklamacijskih predlogov na mestnem magistratu je bil včeraj iz tehničnih razlogov podaljšan do 20, ko je bilo drugače prvotno določeno, da se reklamacije sprejemajo le do 14 med uradnimi urami. Ves čas reklamacijskega postopanja je bilo na domovinskem uradu celotno 2289 reklamacij. Samo včeraj je bilo vloženih nad 800 in sicer okoli 300 popoldne. Včeraj je bil dosežen rekord v pogledu reklamacij. Od vseh raklamacij se nanaša nad 500 na izbris v stalnem imeniku vpisanih volivnih upravičencev, °d teh je 270 mrtvih, drugi so taki, ki so se izselili iz Ljubljane in' že nad leto dni ne bivajo v okolišu mestne občine. Mnogo je bilo vpisanih sedaj v volivni imenik državnih uradnikov, ki so se po januarju letos vselili v Ljubljano. Takih je okoli 680. Treba je pripomniti, da državni uradnik pridobi takoj volivno pravico v oni občini, kamor je bil premeščen tudi po končani sestavi vsakoletnega stalnega imenika. Iz Ljubljane se je izselilo okrog 370 volivnih upravičencev. Dejanskih reklamacij je bilo splošno okoli 1100 za vpis volivcev. Vse kaže, da je bil januarja stalni volivni imenik točno in z največjo natančnostjo sestavljen in da mestnemu poglavarju v tem pogledu ne more nihče očitati niti najmanjše pristranosti, nekorektnosti in malomarnosti. Uredništvo domovinskega oddelka se je res potrudilo, da je njemu poverjeno nalogo izvršilo in izvedlo prav vestno, skrbno in objektivno. Vseh volivcev bo končno Velika Ljubljana štela 23.759, Reklamacije bodo predložene najprej v rešitev mestni reklamacijski komisiji, ki obstoja iz župana dr. J, Adlešiča in dveh mestnih svetovalcev g. Avgusta Novaka in dr. Josipa Ažmana. Ta komisija bo te reklamacije pregledala in izdala nato svojo rešitev, ki mora biti v najkrajšem času dostavljena stranki. Volivni upravičenci, odnosno reklamanti imajo potem tridnevni rok za vložitev pritožbe proti sklepu reklamacijske komisije na ljubljansko okrajno sodišče. Včeraj smo pisali o eliki pok. Svetozara Pri-bičeviča. Vrinila se nam je pomota, ki pa ne more izbrisati dejanskega položaja, da se sedaj slika nahaja nekje med staro šaro. Akad. slikar gosp. Ivan Vavpotič nam javlja, da slika ni njegovo delo in pravi med drugim: »Resnici na ljubo prosim, da omenjeni pasus popravite. Pribičeviča je menda po fotografiji slikal prof. Saša Šantel, kot je slikal za Kazino bivšega ministra dr. Kramerja ter kralja Aleksandra.« Radevolje popravljamo malenkostno zmoto. Ostane pa dejstvo, da se je pobratim, minister n. r. m senator dr. Albert Kramer izneveril bori-tel^ in voditelju SDS pok. Svetozaru Pribiče- Rok za vlaganje kandidatnih list traja do 25. novembra. Poročajo nam, da bo kot pristaš Hod že rove stranke kandidiral v ljubljanski okolici posestnik Janko Semrajc od Sv. Križa. Raznoterosti iz dnevne kronike Stanovanjske odpovedi in drugo Letos že 1188 odpovedi - Velike kupčije s hišami Ljubljana, 26. okt. Prav poučne, značilne in zanimive stvari najde tako-le reporter, ko brsk* po raznih aktih in sprašuje okrog, kako kaj ljudje stanujejo in kako se se vedno bore za zdrava in čedna stanovanja. Kdor hodi okrog po periferiji, mesta, bo naletel na strašno stanovanjsko bedo v pogledu ljudske higiene. In ta umazana stanovanja, ki so pravi _ brlogi z vso nečednostjo, umazanostjo in nesnažnostjo, so razmeroma veliko dražja kot pa gotova stanovanja v mestu. Na periferiji mora delavec plačevati najmanj 100 do 200 din za sobo in kuhinjo, pa nima k temu nikakih udobnosti, hiti ne vodovpda, niti primerne razsvetljave, niti ne higenskega stranišča. Treba bi bilo res enkrat prerevidirati vsa stanovanja in sestaviti pametno statistiko, kako mali človek, ki se bori za vsakdanji kruh pošteno in z žuljavimi rokami, prebiva po zatohlih, mrzlih in nezdravih stanovanjih. Ni čuda, da se ljudje kar tepo za lepa in zdrava stanovanja! 2e dolgo nismo pisali o stanovanjskih odpovedih, ki jih vlagajo hišni gospodarji pri ljubljanskem okrajnem sodišču. Letos je bilo vloženih že 1188 odpovedi, lani ob tem času pa 1236, Prebrisana Marička V svojih odpovedih gospodarji dostikrat navajajo prav zanimive razloge<'za odpoved. Do 90% odpovedi je bilo podanih proti strankam, ki neredno plačujejo najemnino, ki ostajajo dolžne za najemnino po več mesecev. Neki gospodar je navedel, da ji je stranka kljub opominom in tožbam ostala dolžna na najemnini §000 din in še se noče izseliti. Najbolj premetena, prefrigana in prebrisana pa je neka vesela, elegantna Marička. Ta hodi Dkrog, si po inseratih izpiše stanovanja in jih nato kritično ogleduje. Hišniku navadno potem lepodoneče pravi: »Kje je gospodar? Torej ga ni! Dobro! Recite mu, da vzamem jaz to-le lepo stanovanje! Se lahko takoj vselim?: Ko Marička dobi primerno zatrdilo, je drugi dan že v novem stanovanju z vso svojo roptijo In z vsem pohištvom. Za hišnika in gospodarja se nato Marička prav čisto nič ne zmeni. Navadno pride pozneje gospodar in jo pobara: »Milostljiva! Kako vam kaj dopade stanovanje?« Marička začne vihati nos in čvrgoleti kot kak poljski škrjanček: »Gospod, prav lepo je, samo voda, voda... Pa koliko je že najemnina? Veste, po čeku dobim iz Belgrada od možal Boste že nekoliko počakali, kajne!« Gospod prikima in Marička si potem veselo mane roke. Spet sem enega, si misli. Pride mesec, pride drugi, pride tretji mesec, toda Marička se ne zmeni. Gospodar ji odpove ustmeno. Ne pomaga nič. Treba, je sodnijske odpovedi. Zadeva se vleče. In Marička je takole šest mesecev zastonj na »kvar-tirju«. Nato jo popiha drugam in poleg tega še veselo živi. Pa pravijo, da bo naposled s svojimi stanovanjskimi špekulacijami vendarle prišla v kriminal, ker je naletela na energičnega gospodarja, ki ne pozna pardona s takimi-le Maričkami. Otrok se gospodarji branijo.. Znano je, da pošteni družinski očetje s kopico otrok in nedolžnih nebogljenčkov kaj težko dobe primerno stanovanje. Gospodarji se branijo dru- žin, bogatih na otrocih, in dostikrat človek tudi v oglasih čita, da dobi stanovanje le družina brez otrok. Neki, drugače nesocialno čuteč hišni gospodar je odpovedal poštenemu možu stanovanje edinole iz razloga, trdeč: »Pri vselitvi mi je prikril, da ima tri otroke, temveč mi je izjavil, da ima samo enega.« Drugi gospodarji pa pravijo, da so se o stranki, ki ji odpovedujejo, informirali, da je neredna plačnica in da ostaja povsod najemnino dolžna. Vsi imajo križe in težave — gospodarji in najemniki. Mnogi gospodarji navajajo: »Odpovedujem zaradi nereda in prepira ,v hiši. Ni hotel podpisati najemne pogodbe. Dela v hiši nemir in špetir med, strankami ;in sosedi.«i Prav originalna pa; je! t»ita odpoved tnekeirtu šoferju, ki je najel pri gospodarju garažo. Gospodar mu je odpovedal ih navedel v stanbvahjski wi-povedi: »Prostor je. uporabljiv samo za garažo, šofer ’ psa se 1 notri vselil in'spravil svoje pohištvo in pohištvo svoje ljubice. Pravi, da ima lastni avto, pa sem izvedel, da ga je že davno prodal in da sploh še nikdar ni imel lastnega avtomobila. Z dekletom spita kar v garaži.« Milijonske kupčije Po mestu je znana zgodba, kako je neki stiskač pobral v dnevih najhujše krize ves denar iz hranilnice in pripomnil: »Selil se bom v Sarajevo in tam bom kupil hišico.« Tatovi pa so mu skoraj polovico gotovine odnesli. Septembra in oktobra zemljiška knjiga zaznamuje prav velike kupčije s hišami, stavbišči in zemljiškimi parcelami. Po splošnem pregledu cenijo, da je bilo v obeh mesecih že sklenjenih do 200 kupčij za celotno kupno vrednost okoli 25 milijonov dinarjev. Nekatere špekulacije 8 hišami so se prav posrečile. Mnogi špekulanti so dobro zaslužili. Potrebna pa bi bila strožja kontrola in špekulante s hišami bi bilo treba prav dobro obdavčiti, saj itak skrivajo pred davčno oblastjo pravo vrednost kupljenih posestev in hiš. Davčne oblasti pa drugače prav budno, ču-ječe in strokovnjaško zasledujejo posle na reali-tetnem trgu in ne verjamejo vsem navedbam v kupnih pogodbah. i , i I I > Izza naših meja Nesreča.1 S kropom se je polila 2 leti stara Cvetka Kocijančič, doma iz Marezig. Dobila je težke opekline in je kmalu nato v silnih bolečinah umrla. Težja prometna nesreča se je pripetila Ina nekem ovinku v Kopru keleaarju Rudolfu Jurin-čiču iz Marezig in Albinu Dujcu iz Divače. Jurečič se je zaletel s kolesom v motorno kolo, katero je vodil Dujc Albin in sicer Oid strani tako, da motociklist ni mogel pravočasno vozilo ustaviti, ker kolesarja ni opozoril, poleg tega pa: je imel na zadnjem sedežu še dve osebi. Jurinčič se je pobil po vsem telesu ter ranil na stegnu, Dijc si je pa zlomil lakt, dočim se ostalima dvema,ni zgodilo nič. Na Streliškem vrhu so sedaj popravili stajro znamenito cerkev, ki je bila zaradi svojega slabega stanja že dolgo neuporabna. • Cerkev je zelo stara in je bila zidana leta 1240. Ljubljana, 26. oktobra. Vsesvetska akcija lepo napreduje Snoči ob pol sedmih je bila v sejni dvorani mestnega poglavarstva spet seja vseh društev, ki sodelujejo pri akciji vrhovnega socialnega sveta. Sejo, ki je trajala do tričetrt na osem, ie začel predsednik Akcije g. župan dr. Adlešič. Najprej je pozdravil vse navzoče, nato pa povedal, da je akcija naletela v Ljubljani na nepričakovano dober odmev, kajti vsakdo se je priglasil, da bo kaj žrtvoval. Zlasti se pridno priglašajo meščani iz periferije. Gospod župan je poudaril, da je bilo tudi nekaj ugovorov, vendar ta akcija nima namena prav nikomur škodovati, saj je mestni občini na tem, da gleda za dobro vseh meščanov. Nato se je zahvalil tudi vsem članom akcije, ki delajo tako nesebično za reveže in ki so zlasti pripomogli in bodo še, da bo akcija lepa uspela. Po županovem govoru je bilo posvetovanje o kraju in času, ki je primeren za prodajanje vencev in sveč. Nekatera društva so si že zadnjič izbrala prostore za stojnice, druga so jih določila včeraj. S prodajanjem na stojnicah hodo začeli v soboto. Posamezni meščani pa bodo — kolikor bo mogoče — dobili vence in sveče tudi na dom. O tem bomo še podrobneje porčali. Za zdaj samo vabimo meščane, naj gledajo z razumevanjem na prizadevanje mestne občine in VSS, saj bo to tudi njim samim v prid, ker se bodo tako otresli beračev, obenem pa počastili na najlepši način spomin svojih pokojnih. Potem bo praznik Vseh svetih postal — kakor je snoči dejal g. župan — res praznik ljubezni. Ka| vse so dobivali na tombolah Pred dnevi smo že poročali, da so na tomboli v Kranju aretirali več sleparjev, ki so imeli ponarejene tombolske karte in so z njimi hoteli priti do glavnih dobitkov. Ti sleparji in še nekateri njim podobni so zdaj v preiskovalnih zaporih. O njihovih goljufijah pa se je izvedelo se mnogo podrobnosti. Skoraj povsod, kjer je bila letos kakšna tombola, so dobivali najlepše dobitke. Na tomboli v Hristniku je na primer eden zadel motorno kolo, ki ga je še tam prodal pod ceno, in moško kolo, ki ,ga je prav tako prodal za 600 din in daroval 50 din prirediteljem tombole ter dejal, naj ga zaradi tega ne dajo v časopise. On je že vedel, zakaj I Ti sleparji, ki jih je kaj lepo število, so po raznih tombolah zadeli več motornih koles, več navadnih biciklov, sobno opravo, radijski aparat, vola, dva avtomobila in podobne stvari, ki so po vrednosti predstavljale celo bogastvo. Bog ve, koliko časa bi bili še tako opravljali ta svoj posel, da jih ni zadnjič v Kranju zapustila sreča. Na tomboli v Hrastniku, se jim je začelo nekaj svitati o goljufijah in obvestili so prireditelje tombole v Kranju. Ti so res pazili in odkrili to tolpo, ki se sedaj zagovarja v zaporih sodišča v Kranju in bo brez dvoma dobila za* služeno kazen. Glavni trg v Mariboru ni več primeren za živilski trg Maribor, 25. oktobra. Nekatero časopisje vrši v Mariboru veliko propagando, da bi se živilski trg zopet vrnil nazaj na Glavni trg. Stvarne potrebe sicer za to ni in tudi mariborske gospodinje niso nezadovoljne s sedanjim položajem na. trgu, vendar pa stremijo nekateri časopisi za ceneno popularnostjo ter vedno znova načenjajo to vprašanje. Danes pa ee je vršil na Glavnem trgu komisionalni ogled, ki je preučil položaj po končani regulaciji tega prostora. V komisiji so bili mestni župan dr. Juvan, podžupan Žebot, finančni referent ravnatelj Hrastelj, zastopnik MP jnestni svetnik Srabej, člana livnega odseka (mestha svetnika Hohnjec in Jemec, ki sta obenem zastopala prizadete interesente, dalje policijski nadfevetnik Pestevšek, mestni obrtni referent dr. Senkovič, mestni tržni nadzornik inž. Večerjevič ter zastopnik mestnega gradbenega urada inž. Maister. Komisija je ugotovila, da Glavhi trg v novi Obliki ni več sposoben za prevzem živilskega trga. Srednji pro- Filmi Kapetan Molenar (Kino Matica). Siodmaku se je posrečilo netkaj velikega: ustvariti v filmu epopejo tistim nerodnim, širokogrudnim, zapitim, pa vendar na svoj način do zadnje žile in kite junaškim »morskim medvedom«, ki so neomejeni gospodarji in heroji na morju, kjer življenje zahteva celih mož in ne šarjenj* s formalnostmi, — na ikopnem pa postajajo odvratni, ljudje sovražijo njihove rdbate manire in odbijajočo samovoljnost. V nevarnostih njihove osebe nosijo kraljevske poteze, v miru, doma pa so neotesanci, razbojniki in ničvredneži, njihovi zakoni navadno niso srečni. Žena, ki se je bila v mladosti zaradi njihove burne, vihrave prešernosti zaljubila vanje, žena, dobro vzgojena, vsa predana meščanski tradiciji, se kmalu začne odtujevaii možu: vedno gnus-nejši ji 'postajh, ko se po dolgi odsotnosti, po trdih mesecih vrača, ko dobi dopust, noč za nočjo domov vinjen, pa hoče biti do nje nežen. Peikel se širi, žena možu odtuji otroke, mož v hiši nima obstanka, strah ga je, kadar se mora z dolge morske vožnje spet vrniti domov. Zanj ni prave družine, njegova družina »o njegovi mornarji, zanje skrbi z vso ljubeznijo in ti ljudje so mu uda.ni kakor očetu z vsem srcem. V dobrih in slabih dejanjih, v ža-losi im v besnem veselju je družina, ki jo vznemirjajo enaka čustva. V vsej svoji nasilnosti in v ueizbirčnosti, s katero rabi sredstva za uveljavljenje svojih namer, ostaja ta surovi pomorščak v dnu srca dobričina: v divjem plevelu se prav na dnu sikriva zlato zirnce resnične plemenitosti: v »Molenarjmc na kraju samo hči instinktivno spoizna svojega očeta od te strani. Le hči in mornarji, ki ga ponaso iiz mrtvega, pustega, nesrečnega doma s seboj na širno morje, ‘kjer umre na ladji. Njegovo truplo zagrnejo valovi, spomin na junaka pa ostane živ v mislih in o njem se pogovarjajo ljudje, ki so prestali nevarnosti. »Molenar« je mojstrovima, ki ji je dal prepričljivo, življenjsko Tragična smrt mladega dijaka pred sodniki Maribor, 25. oktobra. SvoječmnO Smo poročali- b tt-agi£nr smrtni nesreči, ki se je pripetila dne 19. avgusta v Dornavi pri Ptuju. Po nesreči je bil takrat ustreljen mladi gimnazijec Mario Bolaflio, fein znanega ljubljanskega veletrgovca z vinom. Pokojnik je študiral privatno na ptujski gimnaziji, inštruiral pa ga je akademik Ludvik Osterc iz Ljubljane. Ko je letos ob zaključku šolskega leta položil mladi Mario izpit čez šesti razred gimnazije, mu je poslala njegova teta 1000 din. S tem denarjem sta nameravala oba mlada fanta prirediti izlet g kolesi v Italijo. Nabavila sta si zaradi tega pri krojaču Toplaku v Dornavi športne hlače. Dne 19. avgusta sta šla h krojaču, da si dasta hlače pomeriti. Mario Bolaffio je vzel s seboj veliko Stey-er pištolo, katero je imel vedno doma nabito. Fanta sta namreč stanovala sama v Moškanjcih v Bolaffievi hiši in ker sta takrat strašila tam okoli razbojnika Koder in Pintarič, sta se bala takšnega razbojniškega obiska ter sta imela pripravljeno za vsak primer nabito orožje. Mario je vsak .večer nabil pištolo z enim strelom ter jo je imel na nočni omarici. Ko sta prišla h krojaču, je Mario položil pištolo na mizo. Osterc pa je. vzel orožje ter je vzel iz njega patrono, da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Mislil je, da je, kakor navadno, v pištoli samo en naboj — toda naključje je hotelo, da je Mario prej nabil pištolo s tremi patronami. Ko je Osterc mislil, da je orožje prazno, je meril Za šalo okrog, naenkrat pa se js pištola sprožila in krogla je zadela Maria na. ravnost v čelo. Brez glasu je omahnil na tla ter je bil v nekaj sekundah mrtev. Zaradi tega nesrečnega strela se zagovarja danes akademik Ludvik Osterc pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča ■ podobo režiser Sidomaik; Baur je v tem filmu spet mogočen in nov; tudi vse ostale vlog« so v dobrih rokah. metni otok mora ostati zaradi prometnega pregleda popolnoma prost, vzhodni del trga je določen za parkiranje avtobusov, zapadni pa bi se le deloma dal porabiti v tržne namene. Komisija je sklenila, da se presele na zapadni prometni otok pred Marijin spomenik le branjevci z južnim sadjem, ki so sedaj postavljeni na Trgu Svobode, del trga za spomenikom pa se rezervira za parkiranje zasebnih avtomobilov. Da se pa ustreže želji mesarjev in ostalih prodajalcev na trgu, se bo sedanji živilski trg nekoliko razširil: Štross-majerjeva ulica se cela zapre za promet v dopoldanskem tržnem času ter se rezervira za tržne stojnice. Mesarske stojnice naj bi se’ namestile po Orožnovi ulici do Mestne hranilnice. V tržne namene naj se uporabi tudi del Smetanove ulice. Tako se bo dobilo dovolj prostora za Začasni živilski trg, ki ostane tu le provizorično,, dokler se ne reši vprašanje tržnice. O vseh teh vprašanjih bo še razpravljal tržni in gradbeni odsek na skupni seji, končno odločitev pa bo imel mestni, svet. Warren Dufff — Robert Buckner: SADOVI ZEMLJE Roman s slikami 11 Le žena je imela nad njim toliko oblasti, da ga je znala potolažiti in zadržati, da ni storil česa takega, da bi spravil v nesrečo sebe in svojce. Toda krotiti jezo je bilo res težko. Voda iz rudnika je Mac Kenziu dozdaj uničila vse, kar je imel koristnega okoli hiše: vrt, travnike, zelenjavo. Ves kos brega, kjer je bila njegova domačija, je bil pokrit z umazanim muljem, gruščem in blatom, ki je kakor skorja pokrivalo vso zemljo, do koder je' segla voda. Hiša je stala na majhnem gričku in je ■ umazani hudourniki do zdaj še niso bili zajeli. Mac Kenzievi so vsi na tihem upali, da do tega tudi ne bo prišlo, da se bodo gori v rudniku le spametovali, zlasti zdaj, ko so slišali, da je novi inženir navsezadnje pameten in uvideven človek, ki ne bo pustil take krivice. Ko je Mac Kenzie to jutro zapustil polkovnika Ferrisa v njegovih mislih, je odpeljal na svoje polje. Tam so delali njegovi fantje in še nekaj ljudi od sosedov, s katerimi so si pri delu pomagali. Naložil je poln voz žita in počasi vo-til po dolini proti domu. Bil je zamišljen, da ni slišal, kako danes voda iz rudnika nekam posebno močno hrumi, kakor da so začeli vrtati še z večjo silo in na veS krajih, kakor do zdaj. Gonil je vole malomarno, imel je važnejšega posla z mislimi. Tjavendan je zamahoval z bičem in tu pa tam zavpil na živino, ki je poznala pot in vedela, kod bo prišla do jasli. Kdo ve, kako dolgo bi bil še tuhtal in kuhal po glavi nesrečo, ki je grozila njemu in vsem kmetom v dolini, da ga ni nenadno vrgel iz misli zategel, obupan otroški krik. Sprva se ni niti ozrl. Toda klic se je ponovil v drugo: bilo je dolgo, zateglo, žalostno ječanje, podobno nebogljenemu cviljenju zapuščene živali. Ko je ječanje prenehalo, je bilo slišati zamolkel šum kakor šum silnega vodovja, ki pada čez steno in podira vse, kar mu stoji na poti. Prihodnji trenutek se je spet oglasil presunljivi otroški krik. Vola sta se sama od sebe ustavila in se začela nemirno ozirati. Mac Kenzie je začel z očmi naglo iskati, odkod prihaja krik in zakaj otrok vpije na pomoč. Šumenje je zdaj bilo spet močnejše. Nehote se je ozrl proti svoji hiši, ka tere od tu ni bilo videti. Samo za trenutek je uprl oči v breg, vrh katerega se je svetila razgaljena zemlja z rudniškimi napravami in kjer so begali drobni, črni ljudje — .pa mu je bilo vse jasno: Od rudnika se je po bregu valila široka, počasna blatna reka, podobna rjavemu veletoku. Dozdaj je voda od rudnika lila v ozkih potočkih, ki so se šele pod bregom združili v močnejše in širše tokove. Zdaj je ves breg, do koder je seglo oko, rezal širok, rjav pas, ki je lezel dalje in dalje in se svetlikal v ostrem soncu. »Bog nebeški! Hiša! Žena!« V tistem kratkem trenutku, ko je nezavedno gledal na breg in na vodo, ki je grozljivo lila v dolino, ga je preblisnilo strašno spoznanje: tisti obupani otrok tam gori je bil njegov in je klical njega. Zgodilo se je nfkaj strašnega. Pustil je voz in živino na poti, sam pa je planil kar povprek proti bregu, kjer je stala hiša. Ni videl pred seboj drugega, kakor otroka, ki je stal tam gori na robu in vil roke. Zdaj je bil obrnjen v dolino, da mu je sonce slepilo pogled in je klical in klical. Potem se je spet obrnil proti hiši in pritisnil roke k očem, kakor da vidi nekaj groznega. Hotel je steči tja, pa se je ustrašil in se spet okrenil v dolino, kjer je videl ljudi, ki so se gibali pri delu. In je spet začel obupno, prestrašeno, žalostno vpiti. Kakor bi ga nesel veter, je drvel Mac Kenzie po bregu. Ko je prišel do otroka, kateremu je iz oči gledal blazen strah, ga je nekaj vprašal. Dete si je z levico zakrilo oči, z desnico je pokazalo nazaj in zajokalo: »Mama! Mama!« Ta klic je bil podoben plamenu, ki se je zarezal kmetu v srce. Pognal se je še naprej, dokler ni bil prav na vrhu roba. Tam je videl, kako je rumena, kra- stačasta voda hitela čez podrtine njegovega doma. Nič ji ni več zadrževalo poti... Zarjovel je kakor žival in planil v umazano vodo, jo bredel in hotel priti do razvalin, toda spodnašalo ga je. Prijemal se je za veje, ki so molele iz umazane reke, padal in se spet pobiral. Zdaj pa zdaj mu je blatna gošča prišla v usta, pa se ni menil zanjo. Silil je proti hiši, odkoder se mu je zdelo, da sliši med hrumenjem in hre-ščanjem lesa, ki ga je trla voda, šibke klice... Prikopal se je do drevesa, ki je stegovalo svojo zeleno krošnjo iz blata. — Pogled na živo, veselo zelenje je bil v tej umazani rjavini in obupnih podrti-nah tako neverjeten in neresničen, da se je moral ustaviti. Hrepeneče je zrl v zeleno listje, ki se je lesketalo v soncu in počasi spoznaval resnico: to je bila tista lepa hruška pred pragom, pod katero so jedli in posedali toliko večerov. Oprijel se je debla, da mu ne bi spodrsnilo na sklizkih tleh in čutil je, da mu silijo solze v oči. Hotel si jih je otreti, toda roke je imel umazane in si je vid samo zameglil, da je zdaj bilo vse okoli njega: zrak, nebo, sonce in zelenje rjavo, rjavo... Od hiše ni ostalo pokoncu drugega kakor kamenita podpornika pri vratih ih. obok, katerega sta nosila. Za vrati je bil mrak pod pogreznjeno streho, od- koter je tekla umazana voda. Gledal je skozi ostanek vrat, ki s« nekdaj držala v tiho, skromno srečo, katere je bilo zdaj za vselej konec. Ni s! mogel čisto jasno predočiti, kaj bi zda.i in kaj mora storiti, začutil je strašno trudnost, da bi bil najrajši spustil deblo, za katero se je držal in se ie sam pogreznil v vodo, ki mu je odnesla vse Potem se mu je nenadno zazdelo — nikogar se ni pozneje zavedel — ali je bilo res, ali samo privid — da je vod« prinesla čez prag mlahavo truplo. Mo rala je biti žena: obraz si je zakrivala z desnico, kakor da je je groza nad razdejanjem. Obraz se mu je počasi bližal in zdelo se mu je, da se bo zdaj pa zdaj roka odmaknila in se pokazale prestrašene, umirajoče oči... Zatulil je in planil proti truplu — potem se ni zavedel ničesar več... Ta čas pa je gori v rudniku Lance gledal, kako zapoveduje Whitney delavcem in jih priganja na delo, kakor da se ni nikjer na svetu nič hudega zgodilo. Ves se je zaveroval v stroje in poslušal inženirja, ki je razlagal delavcu: »Moraš zaklopko počasi odpreti! Cisto nalahno, da ne more voda planiti takoj z vso silo.« Tudi inženir je bil zatopljen v delo, da ni nič opazil, kdaj je prišel Lance in se ustavil blizu njega. Lance je razjahal in užival v pogledu na to naglo, silno delo. , Od tu in tam Razkol v JNS sa čezdalje bol) širi in prehaja v ogorčeno besedno vojsko med Živkovičem in iietopiviirai člani glavnega odbora JNS. Včeraj smo poročali o izjavi Petra Zivkaviča, ki je v njej dejal, da eo bili na seji glavnega odbora JNS, ki je bila sklicana zaradi določitve stališča JNS pri poslanskih volitvah, vsi odborniki soglasno mnenja, da mora JNS skupaj z dr. Mačkom. Na to izjavo pa je odgovoril Juraj Demetrovič iz Zagreba z odprtim pismom na Petra Zivkoviča ter izdal zato posebno izdajo svojih »Jugoelovenskih novin«. Demetrovič pobija Zivkovičeve navedbe in pravi, da so taikrat v JNS govorili o sodelovanju z združeno opozicijo in privolili v sodelovanje, če nosilec liste ne bo dr. Maček. Na koncu pravi Demetrovič, da je JNS postala orodje strankarsko političnega taktiziranja in opustila s tem vse najvišje narodne in državne koristi ter zaradi tega stranka ne more biti več zastavonoša »narodne unitaristične misli in politike.« O Boži Makslmoviču-Kundaku ugibajo zadnje del, kam se bo odločil, odnosno kam bo pristavil (raj lonček. V dneh vrvenja in preusmerjanja vseh srbskih političnih skupin in skupinic se je Boža Maksimovič držal nekoliko ob strani, ker je bržkone hotel premeriti vse šanse na tej ali oni strani. Pojavili so se glasovi, da bo Maksimovič vstopil v krog skupin združene opozicije in da je iz tega razloga prišel v Belgrad tudi znani Mačkov zaupnik dr. Jure šutej iz Sarajeva. Po teh vesteh je sporazum z Maksimovičem skoro gotov. Pri tem je vredno ugotoviti, da se pod klobuk združene opozicije zbira vse, kar si je bilo v najhujših idejnih in stvarnih nasprotjih. Čudno se sliši, če dr. Maček vabi na svojo lista poleg JNS tudi Božo Maksimoviča, za katerega je znano, da s peščico svojih glasov Mačkovi listi ne Ixj kaj izdatna pomagaL Torej bo le mogoče res, da je prišlo med r. Mačkom in vsemi »horuk jugoslo-veni« do nekega sporazuma, ki pa gre izven okvira »tehničnega sodelovanja«, Zagreb ima nekaj nad 75.000 volivcev. Tudi tam je bilo zadnje dni izredno vrvenje med volivci, kar se je seveda v največji meri videlo pn vplivnih reklamacijah in zanimanju, ki so ga votivni upravičenci pokazali za to, če so vpisani v volivne imenike. Do sedaj je bilo vreklamiranih nekaj nad 4000 volivnih upravičencev. Na magistratu iipa s tem posla 30 uradnikov in uradnic. Blagodatl centralizma se opažajo tudi v Za- Sebu pri graa se poveselimo do zdaj izvršenega dela. Posluzite se skromnega prigrizka in zalivka — podjetje pa prosim, naj izplača tukaj pričujočim i it P Veter (smer, jakost) Pada- vine , ca a® .St ■S I S vrsta Ljubljana 761-7 9-2 2-8 87 10 NE, — M. Maribor 700-8 10-2 o-o 90 10 0 — «4 Zagreb 765-9 8-0 6-0 80 10 SW, Belgrad 765-8 9-0 4-0 9J 10 W, — Sarajevo 766-2 10-0 4-0 90 10 0 — — Vis 763-7 16-0 6*0 90 0 NW, — Split 763-4 17-0 8-t 60 0 NE, _ V"* Kumbor 761-9 17-0 9-0 50 0 NE, M Rab 764-2 14-0 8-0 70 0 SE, n« Ovbpsvifli 761-8 16-0 7-0 50 0 NE, — — Vremenska napovedi Pretežno oblačno ita spremenljivo vreme. Splošne pripomb« o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 15.15 je bilo popolnoma oblačno. Ob 15.20 se je oblačnost pretrgala, posijalo je sonce, nakar se je oblačnost naglo manjšala; ob 16.20 je bilo večinoma, ob 17.45 pa že popolnoma jasno. Po polnoči se je zopet pooblačilo. Koledar Danes, sreda, 26. oktobra: Evarlst. Četrtek, 27. oktobra: Frumencij. Obvestila „ Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31. Pokojnine za november bo pošta Ljubljana I. dostavljala in izplačevala dne 2. novembra t. 1., to pa samo iz razloga, ker je 1. novembra praznik Vseh svetnikov ter ljudi ta dan zaradi obiskovanja grobov na pokopališčih ne bo doma. Poleg Lajovčevega Psalma je Škerjančeva kantata »Zedinjenje« za ‘sold, zbor in orkester največje in najpomembnejše delo novejše slovenske glasbene literature. Škerjanc je napisal kantato na podlagi dveh Gradnikovih sonetov: »Smo bratje«. Delo je prav primerno, da se izvaja za proslavo 20 letnice našega osvobojenja in zedinjenja. Izvedba bo v ponedeljek, 7. novembra ob 20 v veliki Unionski dvorani. Pripravlja jo ravnatelj Polič s solisti: Heybalovo, Kogej evo, Banovcem in Betettom, s pevskim zborom Glasbene Matice ljubljanske in velikim simfoničnim orkestrom. Na slavnostni koncert opozarjamo že danes. Vstopnice bodo od petka dalje v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Promet brzih vlakov št. 10 in 9 na progi Belgrad—Jesenice. Po odredbi generalne direkcije jugoslovanskih državnih železnic vozita brza vlaka št. 10 in 9 na progi Belgrad—Jesenice dnevno redno nepretrgoma do uveljavljenja novega voznega reda, t. j. do vklj. 14. maja 1939. Promet teh-brzih vlakov je bil prvotno odrejen le do 1. novembra 1938. Brzi vlak št. 10 odhaja iz Belgrada ob 20.55 ter prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 7.26 in na Jesenice ob 9.34. Brzi vlak št, 9 odhaja z Jesenic ob 20.15 in iz Ljubljane gl. kol. od 22 ter prihaja v Belgrad ob 8.16._ Potujoče občinstvo se opozarja posebej na te izredno ugodno zvezo Ljubljane in Jesenic z Belgradom in dalje proti Skoplju. Bliža se dvajsetletnica našega osvobojenja. Za to priliko je naprosila Prosvetna zveza župnika in pisatelja gosp. Fr. Sal. Finžgarja, da prevzame predavanje o tem predmetu, obenem pa, da recitira črtico »Polom«, v kateri nam pisatelj mojstrsko podaja sliko onih dni, ko je naš narod začel svobodno dihati in samostojno živeti. Zato že zdaj opozarjamo p. t. občinstvo na ta prosvetni večer, ki bo v petek 26. oktobra ob 8 v beli dvorani hotela Union. Bežigrad - prosvetno društvo ima svoj drugi prosvetni večer v četrtek 27. oktobra 1936 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tvrševi cesti). Na sporedu je domača fantovska pesem, deklamacija in zanimivo predavanje: Po starih sledovih naše narodne samobitnosti. Predava g. ravnatelj Rud. Pečjak. Vsi Bežigrajci -- kakor tudi drugi — vljudno vabljeni. Občni zbor Družbe sv. Rafaela danes popoldne ob 4 v beli dvorani Uniona ne bo fak občni zbor, kakršnih se že vsi bojimo, šablonskih, dolgočasnih, pustih, praznih. Danes bo zboroval slovenski narod in prestrašen po žalostnem zgledu nesrečne Češke iskal novih potov, kako rešiti vsako kapljico slovenske dragocene krvi, razlite širom sveta. Češki zgled kriči in nas vabi danes popoldne k temu občnemu zboru. Nikar ga ne preslišimo! Vsi inte-liigentje, visi, ki ljubite svoj narod in državo, danes v hotel Union! Občni zbor bo vodil predsednik Družbe sv. Rafaela škof g. dr, Rozman. Pozdravili ga bodo naši odličniki. Danes bomo slišali stvari, katere nam bodo posvetile v polje našega narodnega življenja, o katerih premalo vemo in premalo mislimo na nje. Belozelene svele z napisom »Za mestne reveže«, ki bodo o Vseh svetih na grobovih pričale, da ste se odkupili prevelikega razkošja in hočete svoje rajne počastiti z dobrimi deli v prid mestnim revežem, že lahko dobite v skladišču akcijskega odbora Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane, na Krekovem trgu, v Mahrovi hiši, pritličje desno, v prostorih nekdanje Slovenske banke. Množice belozelenih sveč na grobovih naj pokažejo, da srca vseh Ljubljančanov plamte v ljubezni do bližnjega! Lastniki javnih lokalov, trgovci in obrtniki, restavratorji in gostilničarji ter kavarnarji in sploh vsi dobrodušni ljudje, ki imajo javne lokale, 60 naprošeni, naj županov razglas o vsesvetskih odkupninah nalepijo na izložbena okna ali izobesijo na vidnem prostoru, da bodo poleg Ljubljančanov tudi tujci poučeni o veliki dobrodelni akciji ljubljanskih občanov. Pokažimo vsemu svetu, da smo tudi v Ljubljani do skrajnosti požrtvovalni za zimsko pomoč revnim. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda. 26. oktobra: »TRIDESET SEKUND LJUBEZNI«. Red Sreda. Četrtek, 27. oktobra: »POTOPLJENI SVET«. Red Četrtek. Opera. — Začetek ob 20. Sreda. 26. oktobra: »GORENJSKI SLAVČEK«. Premierski abonma. Četrtek, 27. oktobra; »POLJUB«. Premierski abonma. Ob desetletnici „Radlo Ljubljane" Spored, rast naročnikov in tehnično izpopolnjevanje našega radia 2o po enem letu obstanka je »Radio Ljubljana« zaznamoval zadovoljive kulturne uspehe. V programu je bilo prvo leto S tečajev za tuje jezike: francoščino, nemščino, ruščino, angleščino in esperanto. Te tečaje je stalno poslušalo četrtina naročnikov. Prosvetni program je obsegal 4 oddelke, ki so vsi skupaj tvorili celoto, nekako ljudsko visoka Solo. Predavatelji so seznanjali poslušalce z vprašanji s področja zdravstva, športa, o človeku kot duševnemu bitju, o stanovskih zadevah delavcev, kmetskih gospodarjev in gospodinja Že takoj prvo leto je postaja uvedla tudi propagandna predavanja za tujski promet. Pravljice, humoristična predavanja, operetni večeri, šaljivi prizori ter recitacije in dramski nastopi so bili posvečeni pouiku in razvedrilu. Radio kot sodobni kulturni glasnik je moral marsikj? iskati, norih potov, izrazov in oblik. Tako je pri zvočni igri ali drami, ki morata biti prirejeni tako, da dojame poslušalec celoten razplet orez vsakršnih pripomočkov, ki so sicer preračunani na oči gledalca. V tem oziru ima sedanji vodja uprave in programskega odseka, prof. Koblar, največ zaslug. V- radiu so bila vprizorjena vsa pomembnejša dela, ki so možna za Tadijsko izvajanje. Pri vseh besednih prireditvah v- radiu se polaga posebna pažpja na čistost in lepoto jezika. Po nalogu programskega vodstva morajo gg. referenti, napovedovalci im predavatelji skrbeti, da je besedilo poljudno in pisano v lepi slovenščini. V tem oziru prizadevanja postaje niso bila zastonj in je zlasti v zadnjih treh letih zaznamovati video napredek. Glede glasbenega programa #o v začetku posebno glasbeni krogi sprejeti radio z dvomom v srcu. Rarvoj pa je pokazal, da je radio najboljši vzgojitelj za glasbo. Zanimanje za koncerte,_ pevske in instrumentalne, za opero se je dvignilo ne samo znotraj mestnega obzidja, temveč tudi po deželi. S prenosi oper itd. je ravno radio omogočil, da so bili. podeželski prebivalci deležni glasbenih prireditev, ki bi se jih »icer ne mogli udeležiti. Glasbeni referat vodi že ves čas dr. Dolinar, ki je vedno skušal dati v radiu zadostnega poudarka slovenski glasVi. Ta poudarek je skušalo .glasbeno vodstvo uresničiti tako, da je tvorbe preteklosti obudilo k življenju, dedoma jih je dalo prepisati za svoj arhiv* da jih moTe sedaj in kasneje ponovno izvajati Nekatera operna dela, ki ne pridejo več do izvajanja ,(n. pr., Parmova), je pridobil arhiv posta)« v skrajšani obliki, da mate postaja vs.aj tako predstaviti ta dela svojim poslušalcem. Nekoliko h— čeprav ne v zaželjeni meri so pomnožili glasbeni arhiv, postaje .tudi vsakoletni r**r piši nagrad izvirnih slovenskih glasbenih del. Postaja pa je oddajala tudi glasbena dela drugih aarador od zastopnikov klasične in romantične dobe. Sedanji notni arhiv postaje, ki ga vzorno vodi g. Ivo Kit, hrani vsega 3117 skladb, večinoma za radijski orkester. Od teh skladb je 258 slovenskih od 49 avtorjev, 53 hrvaških in srbskih od 22 komponistov, poleg 234 slovanskih del od 61 skladateljev. . ..■« i ■, /» A v*■ .u,*.*. Sestavni d«l glasbenega sporeda in obenem tudi zelo dobrodošle rešiteljice iz programskih zadreg so — plošče. Postaja v začetku ni imela lastnega arhiva plošč, temveč si jih je za predvajanje izposojala. Kmalu pa se je pc&azalo, da je nujno potrebno osnovati lastno zbirko, koder naj bi bil« zbrane plošče trajne vrednosti, ker teh po navadi trgovine nimajo v zalogi. Vendar so mogli plošče sistematično nabavljati — isto velja tudi glede notnega materiala — šele, ko je število naročnikov vsaj deloma naraslo. Na žalost Prosvetna zveza v prvih letih ni mogla zabeležiti finančnih uspehov. = Prosvetna zveza je za.radiooddajno.postajo Žrtvovala ne Mimo kulturne, sile, temveč tudi vse sv-oje finančne možnosti, ker so dohodki stalno zaostajali za izdatki. Da je postaja v takem ,položaju mogla obratovati, gre. hvala let izrednemu idealnemu sodelovanju vseh, ki so brezplačno - sodelovali bodisi kot predavatelji, bodisi kot eotrudniki. ■ Število naročnikov se jn na območju ljubljen* ske radijske , postaje sicer . počasi« vendar stalno dvigalo. T*fcd je fl. pr. konec leta 1928. bilo na tem ozemlju le 3616 naročnikov, 1. 1929. je njih število znašalo 6105, 1. 1930. 6813, L 1931. 7946 itd. D« .bi postaja, pridobila, čim več novih naročnikov in si c tem zboljšala gmotni položaj, je kombinirala različne načine propagande: prirejala oziroma sodelovala je na raznih razstavah. Leta 1937. je tako v okviru »Novinarske razstave« postavila na ljubljanskem velesejmu začasen studio, da so obiskovalci mogli videti izvajanje in oddajo radijskega sporeda. Obenem je dobil vsak obiskovalec brošuro s podatki o delu in nalogah postaje. Dolgo vrsto let je delila postaja novim naročnikom brezplačno detektorske aparate, če se obvežejo, da bodo ostali naročniki nepretrgoma najmanj eno leto. Zanemarjala pa tudi ni propagando v domačih revijah in časopisih. Postaja je bila v stalnem stiku s svojimi poslušalci, ki so ji v svojih dopisih sporočali, katere točke programa jim najbolj ugajajo. Po možnosti j« rada ustregla njihovim upravičenim željam. Nabrane skušnje in razvoj drugod je pokazal, da je potrebno uvesti nekatere novosti. Tako je v sezoni 1931/32 podaja uvedla šolski radio ob sodelovanju UJU (Udruženje jugosl. učiteljev). To leto je prišla na spored tudi stalna kmetijska ura, ki io je organiziral in jo še sedaj vodi v splošno zadovoljstvo postaje in poslušalcev poseben, odsek pri kmetijskem oddelku kralj, banske uprave, Kmetovalcem predavajo v tej uri priznani kmetijski strokovnjaki, obenem pa jih informirajo o cenah poljskih pridelkov. Na drugi strani pa je skušnji pokazala, da se jezikovni pouk po ,radiu ne obnese; zato je od 8 tečajev jezikov, ki so bili .v sporedu v sezoni 1929/30, ostala samo francoščina, poleg pouka slovenščine,- ki je, bil. kasneje uveden. Ta tečaj vodi skozi priznani strokovnjak prof. dr. Kolarič. '< »Radio Ljubljana« je s prenesi glasbenih pri' reditev s Salzburga, Dunaja, Prage, Varšave, Berlina, Pariza, Milana in Turina seznanjal naročnike z največjimi svetovnimi deli, katerih sov zaradi ogromnih izdatkov, ki jih taka izvedba in državni 'ugled zahteva, v naših razmerah ne da izvesti. Prvi prenos v inozemstvo je bil iz Ljubljane dne 14. januarja 1932, ko šo prenašale slovensko pesem razne srednjeevropske postaje in ameriška postaja v Chicagu. Pomemben prenos je bil dalje v marcu 1938. Mladinski zbor »Trboveljski slavček «je pel v studiu Radia Ljubljana, oddajo pa je prenašalo 110 ameriških postaj družbe CBS. Zaradi delne obrabe naprav in novih zahtev radijske prakse, j$ uprava stalno izboljševala tehnične naprave. S sodelovanjem KDE {Kranjskih deželnih elektrarn) je leta 1932. dobila oddajna postaja v Domžalah elektriko iz Velenja, kar je ugodno vplivalo na obratovanje. Leta 1935. je uprava preuredila veliki studio, 1, 1937. pa mali studio z upoštevanjem izsledkov v tehniki zvočne izolacije. Ker se je tudi prenovljeni veliki studio izkazal kot neprikladen za orkestralne koncerte, je uprava postaje skušala najti drugo primerno dvorano. Ob naklonjenosti »Glasbene Matice« se ji je posrečilo dobiti v najem »Malo filharmonično dvorano«, od koder od marca letos prenašajo koncert^ radijskega orkestra. Ker se je finska postaja Vifpuri stalno pritoževala na skupščinah UIR, da jo mpti Radio Ljubljana, je uprava po nasvetih tehničnega kontrolnega centra UIR v Bruxellesu in z dovoljenjem ministrstva ptt. sklenila zgraditi avtomatsko frekvenčno krmarenje za Stabilizacijo valovne dolžine * pomočjo kristalov. Izvedba te remor-derhizacije, ki 'se bliža že koncu, se bo izvršila (•mo z. aomačiftu močmi in domačim materialom. Glavna skfb sedanje uprave je, da bi izposlovala na -Odločilnih mestih čimprejšnjo zgraditev Relejne postaje v Mariboru. Maribor z okolico in Prekmurje je zaradi mrtvega pasu —- za kar je (skati 'vzroka * fiaraVnih razlogih — popolnoma odrezan. od Ljubljane, glede .radijskega sprejema, tako da je ves' program Radia Ljubljane v. večer-Jbih urah' za ta del popolnoma izgubljen.. Prebivalci ‘tega območja šo izpostavljeni moralni in politični *prcipagandi sosednjih — nemških in madžarskih — postaj. Uprava postaje se je že ponovno obrnila na vse odločujoč« ljudi ter jih opozorila na škodo/ ki jo zaradi tega stanja trpi rfai narodni Poleg 70 000 lepotnih kraljic liže Amerika še ,fnajbolJ V. Ameriki je toliko lepotnih tekmovanj, da se I ameriški moški spol norčuje iz! Američanki le| da zahtevajo lepotno tekmo že at; jkada*r]a £ sa- mo dve. V tem je mopda- m|li pri #a kakor pa drži, da danes komaj naidpm yorku tovarno ali; jejliko trgijvpkoi hišo, Slovita filmska igralk« Greta Garbo *e je vhfilrf v Ameriko po daljšem bivanju v Italiji. V Ameriki veliko govore o morebitni njeni možitvi s švedskim glasbenikom Stokovskim in jp-seveda ;.pri tent za reklamo ogromno | fotografirajo, kakor kaže naša slika. dražestno" iensko V* -'V ' • t * «. i j *: < ' ■' ‘ - <•' .1 •* »Ion, kjer ne bi nameščenci izvolili iz svoje srede najlepše dekle. Nek newvorŠki časnikar si je stavil H nalogo, da ba poiskal: vse te. majhne zvezdnic* ;ia dal; ponatisniti njihove slike v posebnem magazinu. Po: njegovih .podatkih ni v tem svetovnem mestu jiič, manj kot sedemdeset^ tisoč lepih žensk, ki bi se lahko imenovale »kraljice lepote«. i Tej rekordni številki lepotnih tekmovanj bodo ,pa iv Ameriki postavki ie drug. rekord v. tekmi za »nejdražestnejšo« žensko. V. teh lepotnih tekmovanjih ima prvo besedo mladina in iz njenih vrst izbirajo vedno tudi najlepše dekle. Zenske pa, ki štejejo že preko štirideset pomladi vedo pa prav dobro, da pomeni' zanje naslov lepotne kraljice le prazno laskanje in, da se ne morejo meriti z dvajsetletnicami niti tedaj, če izdajo za svoje lepotičenje tudi čelo imetje. Toda »dražestne« so lahko tudi še lahko štiridesetletnice in taiko prihaja V zadnjih letih V veljavo' nova moda: volitev najdražestnejie ženske. Te volitve imajo zlasti radi v družbi višjih deset tisoč; o rezultatih teh volitev pa izve le ožji krog. Koliko j« marsikateri ženi na tem, da bi v svojem jcrcigu veljala kot najdražestnejša žena, nam ravno pokale' groteskni primer mrs. Statson, kateremu se še danes smeji ves Newyork. Mrs. Statson kandidira Mrs- Statson, sicer malo histerična dama. .je mesepa septembra .povabila, na svoj« posestvo v Miani,;kakih i: štirideset oseb. Gosti so - bili < sijajno pogpjčeni,. za. zabavo je »bilo» bogato poskrbljeno ■n yse bj se. končalo v aajiepšem redu, če ne bi nekffa (predlagal. obvezna volitev »najdražestnejše Ženske.«. , ,B'ilo je jasno, da se bodo gostje že iz vlju^|iK«i bi vas mogel eleer Se kdaj videti? Le za pet minut, t6da na samem?«' • ■ - • - ■■■■■, - •’ v •Zmajala je neodločno z glavo: »Komaj, da bi se dalo.< »Komaj?« je rekel. »Saj vam prirejajo nožne podoknice, gospodična? Kaj je to dovoljeno ie gospodom Kubancem, prijateljeiil na-Sega kralja? Ohi Dolores de la - Fuente — bolečina in plamen — pri Bogu, dobro ime so vam dalil« Videl je: skoraj proti volji ga je pogledala nežno. Dvignila je pahljač«, da so ga le njene o&i, temne kot vijolice v somraku, sanjavo obsevale. Tako jo je videl pred seboj vse svoje življenje. ; »Dolores!« j® rekel. »Ne gorim 6amo, verujte mi, ljubim vas iz vse duS«.« Skoraj minuto dolgo sta sedela molče. Iz ozadja vrsta sta videla, da je prihajal guverner z nekim spremljevalcem proti njima. »Le težko bo Slo,« ■ je rekla nenadoma. »Seveda mi prirejajo podoknic« zunaj- v parku, toda moje okno gleda na dvorišče. Cez zidovje ne pride ■ nihče . , .< »fte pa vendar kdo pride?«- »Quien sabe? Tu prihaja guverner.* - j '. >■ ; »Potem mi- dajte vsaj rožico iz vaših las — 7-a spomin ...« »Oprostite, don Antonio,« je rekel Las Cazas. »Zares mi je mučno, da vas v takih okoliščinah motim; toda moram vas za trenutek odtrgati. Kake se kaj skladate z mlado Anglijo, gospodična?« »Iavrstno, Ekscelenca. Zelo bi me osrečilo« — vrgla je glavo z izzivajočo kretnjo nazaj in uravnavala lase, kakor da bi hotela okrog visokega srebrnega glavnika nekaj popraviti — »zelo bi me osrečilo, če mlada Anglija ne bi morala tako kmalu zapustiti Havane.« »Tako, tako?«-je pripomnil-Las Cazas in vzel ščepec. »Bojim se, gospodična, da -Be boste morali v tem prevariti.« - »Zbogom torej, don Antonio!« je rekla Dolores z nekoliko pretiranim, narejenim obžalovanjem. Ponudila mu je roko v poljub. Ko se je priklonil,' je zavonjal med njenimi prsti rožnate liste. PETINTRIDESETO POGLAVJE Začasna zaplemba Ariostatice »Gospod«, je rekel Las Cazas, ko se je Dolores oddaljila, »bojim se, da vam prinašam neprijetno novico.J Tukaj vas seznanim z gospodom Jezusom Bleo, ki je nai policijski tfačelnik V Havani. Zla novica jo, da boste morali vi jutri navsezgodaj odpotovati, don Antonio.* • * , * ■ ‘ j; J • v Antonio ni- zmogel svojega presenečenja" rtopdMonia skriti. Stiskal je rožnate listke v svoji roki in pe grizdlustnice. ' 1 ' »Skoda, zares škoda!« je nadaljeval‘guverner. »Vetidar p« lie smemo izgubiti nobenega fysa. Morda ste Opaiili. da je bil'intendant tukaj?« '• ■ ‘ *'•■ '■'■■■■• Antonio je prikimal ln poskušal, da bi, kat te da, Isgfedal; da je z zanimanjem pri stvari. I: *• 1 ’ ' »Prišel je, da bi se pritožil, Ha So pristaniške oblasti prOti-postavno zadržale Gallegov dvojamBdrnik. Da se vzdrži vjdez, sem moral našega ubogega dona Jezusa Bleo frrav pošteno ošteti. ,Ario-statica’ je torej za jutri zjutraj proista. To sem obljubil in sem moral hliniti celo presenečenje zaradi tega, da je sploh prišlo do zaplembe. Na ta način imamo lp še nekaj uric; Dal Seni donu Jezusu navodilo', naj drži od polnoči v pripravljenosti en Čoln z deset možmi v Mae-stranzi. Kar se da zgodaj po polhtfRi boste vi odveslali ven in se polastili dvojambornika. Ne. pustita nikogar od posadke na suho in pazite, da ste ob sončnem vzhodu Že'izv?n pristanišča: Orožniki bodo v bližini Jibacova zapustili ladjo in spet veslali na suho. Ostalo je odvisno od vas. Želim vam vso srelčo.« Sukal je svoje brke m gledal Antonia kar nekoliko zaskrbljeno. • »Moja beseda, Ekscelenca, da bom storil, kar je v mojih ‘ močeh.« »Dobro! Prav sedajle mora iti vse nekoliko hitreje, kakor smo spočetka mislili, vendar pa je mord* to zelo dobro, Ce intepdant jutri povpraša, se mu bo kratko sporočilo, da je bila ,Ariostatica’ skladno z njegovo zahtevo izpuščena na prosto, zdelo v redu. Nato si bo mislil, da je kapitan nezadržno odplul na morje, in š tem je potem kajpak zadel v pravo!« Spet je stikal brke, toda tokrat je izgledal bolj poln zaupanja. »Nekaj uric boste prav gotovo rabili, da uredite svoje osebne priprave za pot, gospod Antonio. Oborožite se!« — zvenelo ji silno pomenljivo. »Razven tega morate dan?s ponoči ponovno priti k meni, da dvigne te odločilne dokumente za zaplembo. Če se da, pridite okrog enajstih. Do takrat bo vse pripravljeno in nato bom podpisal. Našli boste dona Estebaha v veliki sprejemnici, — v našem akvariju, veste!« — smejal se je. »Smo še kaj pozabili? A, ja: spremnico za danes zve?er! Kako? Še kaj. Mislim, da sem se na vse spomnil.« »Vendar ne na vse, Ekscelenca,« .ie dejal Antonio obotavljaje. »Oh — oprostite mi za trenutek, Don Jezus,« je rfekel Las Cazas. Prijel je Antonia pod roko in Sel nekaj korakov z njim gori in doli. Končno je bilo slišati, da se je sproščeno zasmejal. »Že sem mislil, da ste hoteli v zadnjem trenutku odstopiti,« je rekel, »ali pa postaviti za slovo kak zasoljen pogoj. Na take stvari sem pa seveda navajen.« '' * >Ne, ne,« je odvrnil Antonio. »Ža to mi ne gre; pozivam se le na vaš razum in na vaše srce. Samo pol ure, Ekscelencal Morda je zadnjikrat — quien sabe?« »Ja,, ja: qi)ien sabe?« je vzdihnil Las Cazas. »Pa kaj bo rekla k temu mlada gospa? Tako daleč moja avtoriteta namreč ne seže.« Antonio je odprl svojo roko in mu pokazal rožo. »Mati božja! ^Vi ste pa nevaren! Dobro, torej pol ure — to se pravi, če boste slabo peli, le četrt ure! Tudi moja okna gledajo na dvorišče.« Stopila sta lt Sekajočemu don Jezusu. »Izstavite prosim sprem-n'c®y palači za danes zvečer,« je rekel guverner z zadovoljnim smehljajem; >za gospoda Antonia in njegovega služabnika — in za gitaro. Ce se bo pa gospoda pri tej priliki pokazala tukaj na dvorišču, potem se zaradi tega ne hudujte, kajne, don Jizus? In sedaj zbogom, gospod Antonio. Želim vam v vsakem oziru srečo. Nikar se ne pustite predolgo zadrževati od luninega svita.«. Preden je. Antonio zazpustil vrt, se je ozrl z vrha stopnic še enkrat naokoli in videl generalnega guvernerja Kube; kako je stal pri vodometu in kadil cigaro. Poldrugo uro kasneje je vdrl po nagli vožnji z vozom in čolnom k Carlu na verando in jpu povedal zadnjo novico. ■ t Toda glej: Carlo se ni dal vznemiriti. »Vsedi se in vzemi kos tega pampana,« je rekel. »To je najboljša riba, kar jih sploh je. Kaj je že kdo primerjal potovanje v Afriko z dobro večerjo? Sicer pa je jutri večerja, ki sem jo hotel prirediti za te, in ti nameravaš biti, namesto tu, na visokem morju? Torfej poslušaj: nekaj ti bom pokazal, saj se pelješ v Afriko, V deželo uslužnih duhov. Ti ostani tukaj na stolu in mirno pij tvoje vino? Chicha, pokliči Tamba iri Eontko in tri budne mladeniče — tudi gospod Radriguez naj Vstane — brž!« V nekaj minutah so bili poklicani, črnci kot beli, zbrani. Cibo je ukazal prinesti Antoriiev zaboj na verando in nato naročil sužnjem naj ga nanovo zavijejo. Črnci pa so morali med tem ostale skrinje in kovčke, ki so bili obiti z železnimi prečkami in s težkimi ključavnicami, privleči gori.. V njih je bila zares bogata izbira delov obleke, jestvin, luksuznih in uporabnih predmetov, da Antonio kar ni verjel svojim očem. »Ce boš ti danes ponoči na ladji, obesi prosim zeleno svetil.jko na ladijsko vrv, nakar ti bom dal jaz vse skupaj takoj odpremiti k tebi. Ne pozabi: odslej naprej se boš gibal v svetu tatov. Tudi sam boš k rad e j ljudi, torej moraš računati s tem, da te bodo tudi oni okradli, kjerkoli te bodo mogli. Dobro je, da je Mojzes poslal že vse tvoje platnene obleke. V Rio Pongo je približno tako, kakor med turško kopeljo in med topilniško pečjo! Noči so pa dostikrat hladne.« »Slovenski dom« lakaja vsak delavnik ob 18. MeseJna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 di«. fredništvo: Kopitarjeva ulica 6'fll Telefon 400» do 4005. Morava* Kooitari««* >ii« ft Za Jugoalortitfk« tiskarno f Ljubljani; K. Ctl Izdajatelj: ini. Jose Sodja. Urednik: Jože Koiiček. J * ^