Si. 334 lp»t, v sredo 3. decembra ill3. Tečaj X ■em IZHAJA VSAK DAN i« BBdelJah In praznikih ek 5., 9t> ponedeljkih eb §. žjutraj. 4*aialoiif> Ust. s* prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih 'd&akarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, -^.'fctojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dorcbergu itd. Zastarel« «t«T. po 5 utč. (10 stot.) 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokoBti 1 ia-ione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. mM. CHutoiee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« Zit* sfc. mm. Za oglase v tekstu Hsta do 5 vrst 20 K, vsaka .adaijna vrata K 2. Mali oglasi po * stol. beseda, n«j-rfstcr.j pa -40 Btot. Oglase »prejema In8eratni oddelek uprave -SdiuoBti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toiljlvo v Trstu. Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorska. „ F «4fea«ft imir NAROČNINA ZNAŠA n celo leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece 4 K; ta n ročbe bres doposlane naročnine, s« uprara ne ozira. ■utialB« u ■•4*!jak* lstaaj« „KDZVOSTT" iUm i ee Ml* Ul* Srca Sle, H f«i Uta Kr*i KO. T«i dapisi naj se p o žig*j o na orednifttvo lista. Nalranke-vaaa pisma u sprejemaj« la rekoplol o« vraSeJ«, NareCaiae, oglase la reklamacije je poiiijati aa «orar» UM«. UREDNIŠTVO i atfoa Slarjta Gafattl 20 (NarvM 4mm). Iseajatelj is odgevcrcl uredaikftTKFAK &0DUTA. Tiffrcfr koaaercg lista „EAavst*. - Natisnila Tinkara* .EdiaMt", vmisana sadrefa m laijtaiv poro št vem v Trat«. iNH Qiergio Ghdattf iker. 20. Peitne-hraellnlM ra?un Itev. «41-652. TELE PO II H 1M» ■bwwiiiii mmmmm »ijnnn—»peg— BRZOJAVNE VESTI. Parlament in delegacije. DUNAJ 2. (kv.) V psrlarrentu le bil danes miren dan. Nadaljevsla se }e debata o reformi o^ebnodohodniskega davka in sta govorila tudi slovenska poslanca PiŠek in Vrstovšek, zastopajoč s posebno vnemo agrarne interese. Precejšnjo pozornost |e vzbudila efira poslanca dr. L'ebermanna, ki ie stopila danes v kritični Stadij. Kakor zaano, se |e poljski socijalist dr. Lieber-raann na zadnji seji poslanske zbornice pritoževal nad prenalo energičnim postopanjem pfc-misiskega poveljnika Kummera z oficirji iu se tudi izraz i, da fe general Kummer navadna „Slapa". Brambni minister Georgi !e že takrat ostro protestiral proti smešenju zaslužnega generala, nakar je Uebeimann odgovoril, da ni mislil generala osebno žaliti, da pa si pridružuje pravico svobodne kritike. Dane i sta posetila L'ebermanna v zastopstvu ffemlslskega poveljnika dva ge-nerala in zahtevala zadoščenje. Llebermann je imenoval za • svoja zastopnika dr. D!amanda !n Moraczevvikega, kf sta izjavila. da poslanec Llebermann perhoresclra dvoboj In da si na noben način ne da vzeti svobodne parlamentarne kritike. Sicer je že sam izjavil v zborrici, da ni hotel generala Kumrara osebno žaliti, če pa se razžaljencu to ne zdi ie dovolj, pa predlagata, da naj se izroči afera razsodišču antlduelne lige. — Zastopniki so se nato rezili brez uspeha. V |ugoslo?aLsXih parlamentarnih krogih je vzbujala posebno pozornost zlasti zaprisega bana Skerleza, ki se [e Izvršila dopoldne v Schčabrunnu. Poslanci izražajo od krito zadovoljstvo nad rešitvijo hrvalkih zapletEjajev, poudarjajo pa, da sedanji akt ogrske' vlade nikakor še ne pomeni definitivne rešitve ogrske krize. Koalicija je vzela nase težko breme odgovornosti in bo morala stor'ti sedaj vse, da kot saborska ve čina nadaljuje realni boj za interese hrvaškega narod?. Koncem seje je bilo vloženih več interpelacij, med drugimi kterpelacija poslanca BJankinija radi trpinčenja vojakov v Dalmaciji in radi sistematičnega uvajanja nemškega jezika pri komisijah, ki se bavijo s studčjami hudournikov. Tržaški liberalec Piiacco je vložil interpelacijo redi postopanja tržaške policije, ki da postopa proti Italijanom preveč brezobzirno. Protestira proti preprečen ju sprejema italijanskih viso-košolcev v Gradcu in proti prepovedi shoda visokolcev po § 2. * * * Ves dan so zborovali tudi razni dele-gačni odseki. Interesantna je bila zlasti seja ogrskega morcariškega odseka, kjer je imel admiral Haus svoj efcspcze. Admiral Haus je naglašal, da se za mcrnarico preveč štedi iti da tako ne sme več naprej. Oa se hoče držati programa svojega prednika in zahteva, da se sukcesivno nadomestijo vse starejše večje vojne Iadije z novimi. Opozicija je ekspoze ostro kritizirala in poudarjala, da se Avstrija oborožuje, kakor da bi bila kaka pomorska velesila. Zdi se, da jo zavajajo v to preveč interesi Italije in Nemčije. Avstrija da se za zvezo ne sme več žrtvovati kakor se je že dosedsj. Iz ekspozeja admirala Hausa je razvidno, da bo vlada že v proračunu prihodnjega leta PODLISTEK, Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Montćpin. VI. Razžalitev. Kakor pri igri „ecar!e*, Je bila partija končana s petimi točkami. Lascars |e b!! na vrsti za delitev. Imel je kralja, kar mu je zagotavljalo eno točko. Poleg tega je ime! v roki toliko adutov, da so bili vsi vzetki njegovi in ste torej k prvi točki prišli Še dve. — Sedaj delite vi, gospod vikomt — je rekel svojemu nasprotniku. Vikomtovo lice je grozno pobledelo in delil je karte tako mrzlično razburjeno, da so se mu tresle roke. Dobil je in si zabeležil torej eno točko. Lascars je hitro zmešal karte, dal odvzdigbiti in začel deliti. Ravno ko le hotel obrniti zadnjo karto, ga je pograbila fina, bela roka, ki pa je bila trda in neupogljiva sot železo, druga roka pa se je trdo vlegla na njegovo ramo in glasen, toda zelo miren glss se je oglasil: zahtevala kredite za zgradbo 4 novih dread-ncughtov. Interesantna je bila tudi seja avstrijskega besenskega cd seka, o kateri je zastopnik vojnega micistrsUa pobijal pritožbe proti vojaški poštni io telefonski upravi v Bosni. Prebivalstvo v Bosni da |e popolnoma zadovoljno z vojaško pošto in ce potrebuje nikakih iipremerab. Sicer pa se že vrše predpriprave za telefonsko z/ezo Bosne z avstrijsko polovico. Zanimiv je bil govor češkega delegata Maštalke, ki je obžaloval, da zastopniki Bosne ne morejo prisostvovati delegacijam !n morajo delegati tako poslušati le mnenja vlade. Predlaga, naj se pozove bosenski sabor, da nominira za prihodnje seje svoje delegate, ki naj prisostvujejo sejam kot eksperti. Maštalka se je obširco bavii tudi z vprašanjem bosenske železniške predloge in naglašal, da te vladne predloge ne more sprejeti noben avsJrijskl poslanec, ker skrbi samo za interese Ogrske. Avstrija mora zahtevati, da se naj omogoči sistematično pospeševanje prometa čez Trst in Split v Bosno, za kar pa Je potrebna normalno-tirna železnica Split—Sarajevo. Delegat NČ mec je stavil predloge glede revizije bosenske ustave v demokratičnem smislu, glede uvedbe bolniškega zavarovanja in noveliranja društvenega zakona v Bosni. Ogrska delegacija. Brambni odsek. DUNAJ 2. (Kor.) Na današnji seji brzmbnega odseka ogr:ke delegacije je imel mornariški poveljnik admiral Haus svoj ekspoze. O ekspozeju se je razvila daljša debata, tekom katere je referent M o I n a r poudarjal, da bi morala monarhija graditi vsako leto po eno vojno ladjo, če bi hotela držati brodovje na nito'u pridobitev moderne tehnike, kar pa bi stalo okofu 90 — 100 milijonov na leto. Del. C h o r i n opozarja, da je iz prora čuna razvidno, da hoče mornariško vodstvo za I. 1916. prclimlnirane stroške za gtadbo ladij porabiti že za I. 1916. Stroški mornarice so se v zadnjih petih letih poirejili. Z ozirom na tof da znaša mornariški proračun v Italiji 246 milijonov, je naš proračun 186 milijonov prevelik In to tembolf, ker ni mamo tudi nobenih kolonij. Težišče obrambe monarhije mora biti v armadi. Če bi se razvoj brodovja preveč forsira!, bi znalo to armadi kmalu močno škodovati. Mornariško vodstvo hoče imeti očivldno tako močno mornarico kakor Italija, kar pa je po Berchtoldovih zatrdilih, da so odnošaji med obema državama jako intimni, nepotrebno. Govornik gotovo ni nasprotnik močne mornarice, vendar pa se mu zdi tempo prenagel. Del. Okolicsanyi zahteva pojasnila glede velikih naročil v tujini. Admiral Haus odgovarja, da so se naročila v tujini kolikor mogoče omejila. Zlasti premog in olje se je moralo naročiti v tujini. Mornariški proračun fe bil nato sprejet v splošnem in v podrobnostih, nakar |e bila sefa zaključena. _ 2aprise2enje bana Skerlezza. DUNAJ 2. (Kor.) Novoimenovani hrvaški ban, baron Ivan Skerlecz, je bil danes dopoldne zaprisežen od cesarja. Navzoči so bili grof Tžsza, knez Eiterhaiy in Geza pl. Vertes*y. ZAOREB 2. (Itv.) Izgledi hrvatsko- — Prijatelj la Gaette, spravite ta de-n?r in te bankovce v žep. Izgubili niste ničesar. Gospod baron de Lascars je že celo uro sleparll. Kakor kipi so ostrmeli priče tega nepričakovanega priiora, celo tudi sam vikomt de la Guette; Lascars pa je besno vzkriknil in se zastonj prizadeval, da bi se Iz vil krepkim markijevim rokam. — Nesramnež i — je zajecljal s hripa-vim glasom — podli strahopetnež In obre-kovalec! Vse vaše krvi nI dovolj, da bi ž njo opral z mene to smitao ražalite v. Ubijem vas, prisegam, ubijem vas I — Gospod de Lascars — je odgovoril Taukred d' Herouville, ne da bi bil izgubil le trohico hladnokrvnosti — svetujem vam, da mirujete in se vedete pametno. Prav vam |e treba bolj kot vsakomur drugemu, da ne vzbujate hrupa in se ogibate soblazni... Gospod de Lascars, poznam vas, In nihče, kdor vas pozna, vam ne zaupa. Od trenutka, ko ste vsedel k tej mizi, sem vas opazoval... Oči se mi niso obrnile od vaših rok in pri vsakem mešanju sem videl popolnoma razločno, kako ste skušal z zli-kovsko spretnost; o poboljšati svojo srečo in zamenjaval karte. Lascarsa je kar duš lo In mogel ni iz-pregovoritl niti besedice. srbske koalicije, da dobe večino, so zelo veliki. Najbrže dobi koalicija skoraj vseh 21 maEdatov madjaronske stranke, ker fe volitev ne bo udeležiia, potem pa tudi ri upati na noben uspeh pri poskušnjah, zediolti obe kt ili stranke prava. Kralj Alfcnz odpotoval z Dunaja. DUNAJ 2 (Kor.) Kralj Aifonz se je da-nes opoldne odpeljal z ekspresnim vlakom v Pariz, da odpotuje nato v London, kjer se nahaja sedaj njegova soproga. Nemiri na Bolgarskem ? SOFIJA 2. (Kor.) „Agence tel. Bul-gareM poroča: Na in? zemskćh borzah razširjene vesti o nemilih na Bolgarskem so popolnoma izmišljene. Tako v Sofiji kakor na deželi vlada popolen mir. Volilni boj se vrši čisto mirno. Razkrit'a o srbsko-bolgarski pogodbi. SOFIJA 2. (Kor.) Organ dr. Daneva „Bolgarija" je pooblaščen izjaviti, da dr. Danev m v nobeni zvezi z objavo srbsko-bolgarske in srbsko-gišlre pogodbe. Rusija proti nemški vojaški misiji ▼ Turčiji. PETROGRAD 2. (Izv.) Ruski diploma-tlčni krogi izjavljalo, da Rusija nikakor ne more privoliti v to, da bi bil nemški general Llemann načelnik nemške vojaške misije, poveljnik v Carigradu. Rusija se že pogaja s Francijo in Anglijo, da bi„se tudi onidve pridružili ruskemu koraku. Če se ji ne posreči tega doječi, hoče nastopati samostojno. Zlasti Rusija ne more dovoliti, da bi se Bospor še bolj utrdil, ker bi se s tem ruska vojaška pozicija Še bolj poslobšala. Dv misija francoskega kabineta. PARIZ 2. (Kor.) Kabinet Batthou' Je podal danes svojo demisijo. „Agence Havas" poroča, da je Poincare diralsljo sprejel in poveril ministrskemu predsedniku začasno nadaljao vodstvo vlade. Padec kabineta Baithou je povzročilo glasovanje o nekem predlogu, katerega je smatrala vlada kot zaupnico, ki pa je propadel 290 proti 265 glasovom. Konvencija med Rusijo in slovanskimi državami proti Avstriji. PETROGRAD 2. (Ker) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz zanesljivega vira, da le vest o sklenitvi vojaške konvencije I. 1912 med Rusijo in slovanskimi balkanskimi državami proti Avstriji, Turčiji in Rumunijf, kakor tudi vest o kakih obveznostih Rusije, pop:laoma izmišllena. Neresnična je tudi vest, da bi Rusija Rumune pri njih pohodu na Bolgarskem podpirala z vojnim materijalom. Kljub različnim značajem Izha-|ajo vse te vesti očlvidno iz enega in istega Rusiji sovražaega vira. Dogodki v Mehiki. LONDON 2. (Kor.) Olasom zadnjih poročil Iz Mehike so vstaši zavzeli Mazatan in so hoteli naskočiti tudi iresto Aldado. Baje pa so j!h zvezne čete pognale nazaj. MEHIKO 2. (Izv.) Zunanji minister Mo-hena se je odpeljal v Veracruz, kjer se sestane z Ltadom. LA CORUNA 2. (Izv.) PoStni parnik „Espagne* je dospel sem z bivšim mehi-kanskim notranjim ministrom Aldapejem. V nekem razgovoru Je ta izjavil, da nima nikakršne misije, vendar pa se zdi, da namerava pričeti s Francosko pogajanja zaradi večjega posojila. — Gospod de Montauron — je rekel d' Herouville gospodu, ki je stal poleg nlega — ali vas smem prositi za uslužnost, da razgrnete po mizi karte, ki so rabile temu človeku. Trdno sem prepričan, da je zadnja karta kralj ia da ima poleg njega še tri adute. Nagovorjenec je storil, kakor Je rekel d' Herouville, in pokazal se je srčni kralj, dama, fant in as. — Sedaj vidite, gospoda moja — je nadaljevat d' Herouville — da nisem brez tehtnih vzrokov obdolževsl sleparstva gospoda de Lascarsa, ia gotovo vam bo nemogoče, da bi se vam porodila tudi le kaka senca dvoma o resničnosti moje trditve. — Res je tako — so vzkliknili gospodje. — In sedsj — Je začel zopet marki, izpustivŠi sleparskega igra'ca — naj nam baron še izjavi, kako je prišel do onih stotisoč liver, s katerimi je začel igro. Brez dvoma jih Je ukradel kje. Toda za to se nam pravzaprav ni treba brigati, saj jih nI ukradel n&m. Naj jih zop»t odvzame, toda odstrani naj se takoj. Kakor hitro je začutil de Lascars, da ga ne drie več marki|eve roke, ki so ga tiščale na sedež, je takoj vstal. Tcda, kako Deželnozbcrske volitve na Kranjskem. LJUBLJANA 2. (Izv.) Rezultat deželnc-zborskih volitev na Kranjskem v splošni kuriji je sledeči: I. volilni okraj (Mubljana): Ožja volitev med naprednim kandidatom Turkom ?n kandidatom S. L. S. Kregarjem. II. volilni ekraj (ffubljanska okolica): Mihael Dimnik (S. L. S.) 4626, A n-drej Knez fnapr.) 1917. Anton Kristan (soc) 965 glasov; 82 glasov razcepljenih. 82 neveljavn h. III volilni okraj (Radovljica. Kranjska gora, Tržič): Ivan Ptber (S L. S) 3990, A u t o n Kržišnik (nspr) 1654, Josip Pinter (scc.) 1164; 47 rEzcepljsnih, 548 neveljavnih. IV. volilni okrp| (Kranj, Š^cfja loka): Dr. Jarc (S. L. S.) 5052, Franc Dolenc (napr.) 2044, 79 razceprenlb, 157 neveljavnih. V. volilni okraj (Kamnik, Dob.): Ivan Lavrenčič (S. L S) 4846, AndrtJ Slo kar (nap.) 1529, 96 razcepljenih, 179 neveljavnih. VI. volilni ekra) (Vrhnika. Idrija): A n-ton Kobi (S. L. S.) 4958, Franc Majdi Č (napr.) 1934, Ivan Stravs(scc.) 1053; 39 razcepljenih, 232 neveljavnih. VII. volilni okraj (Postojna, Vipava): Dr. P e g a n (S. L. S.) 54SO Ferdinand Gaspari (napr.) 3016, 291 razcepljenih, 444 neveljavnih. VIII. volilni okra! (Utlja, Višala gora, Radeče): Dr. Z a j c (S. L. S.) 4642, Ivan Taufer (napr.) 1425, Etbln Kristan (soc.) 887; 157 razcepljenih, 159 neveljavnih. IX. volilni okraj (Krško, Kostanjevica, Mokronog): Ivan Hladnik (S. L. S.) 4956, Franc Zupančič (na:r) 1808, Matej Kožar (napr.) 1292, 72 razcepljenih, 113 neveljavnih. X. volilni okraj (Kcče^je. Ribnfc?, Žužemberk): Fran Jaklič (S. L. S.) 5487, Franc Andolšek (napr.) 983, 276 razcepljenih, 291 neveljavnih. XI. volilni okraj (Novomesto, Črnomelj) : Alojzij M 1 h e I i č (S. L. S.) 5331, A m a t Š k e r I j (naor > 990, Josip F 1 e i š m a n n (napr.) 792, 140 razcepljenih, 137 neveljavnih. Na deželi so tore| izvoljeni povsod kandidati S. L. S., četudi imajo zaznamovati naprednjak! povsod velik napredek. Z a samostojne kandidate Je bilo oddanih skupno 25 959 (I. 1911 samo 18.658). Za socijalistične 4 911 (I. 1911 — 6695), za kandidate S. L. S. pa 50S94 glasov, (I. 1911 pa 56.619). Skupno \e bilo oddanih protlkleri-kalnih glasov 30 870. Z'isti v nekaterih okrajih so zmagali kandidati S. L. S. Ie z neznatno absolutno večino, kakor: v ljubljanski okoifcl znaša absolutna večina 722 glasov, v r?divljlškem okraju samo 288, v postojnskem okra!u 792, v krškem okraju 835, v 'drijsktm 'ckra|u 850 glasov. N3jbolJ je narastlo Število nar. napred-glasov v postojnskem okraju (od 1383 I. 1911 na 3106) fn v radovljiškem okraju (od 814 I. 1911 na 1654), nazadovali pa s2mo v kočevskem okraju (cd 1164 I. 1911 na 983). S. L. S. zaznamuje napredek samo v kamniškem okraju (od 4832 I. 1911 na 4846). strašno ga je bilo pogledati. Oči so bile krvave, pogled srtp, ustnice so mu drhtele, pene so se mu začele kazati Iz ust in na čelu, ki je bilo pokrito z debelimi znojnimi kapljami, se mu |e naredila globoka, zo-perna brazda. Glasno izgovorjene besede markijeve so privabile tudi v ostalih sobah zbrane goste Cydalisine, ki so nekako instinktivno napravili baronu prost: r za odhod. Toda le ta nI ie n:tl najtranje mhlil na odhod. Približal se je markiju, se postavil predenj s prekrižanlmi rokami in izpregovoril s čudno zvenečem glasom : — Obdolžil ste me tatvine ? Marki je na to le prikfmal. — Torej — je začel zopet Lascars, ostro pogledavajoč svojega nasprotnika ter počasi in jasno izgovarjajoč vsako besedo — ste lažni k. Marki Je zanlčljivo zmigoil z ramami. — Žalitve, ki mi prihajajo s tako nizke strani — je odgovoril — se ne morejo dvigniti do mene. Razkrickan ste. Odslej nimate prav nič več opraviti tu. Rečem vam še enkrat, odstranite se! AH pa morda hočete, da vas odžene policija? V tem slučaju pa bi se vsm bilo treba bati, da vas policija ne izpusti, temveč odpravi nekam drugam. (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št. 334. M poglavju: Uspehi grofa Berchtolda. V odseku za vnanje stvari v avstrijski delegaciji |e imel dne 27. novembra delegat grcf C ara-Martinic na široko zasnovan govor, v katerem je svojo sodbo o aaši balkanski politiki formuliral tako-le: „Naša aktiva obstoje le v pasivah bal kanskih držav. Srbiji smo zabranili dohod do mor(a, Črnigori smo iztrgali Skader, razbili smo balkansko zveso in ustvarili samostojno Albanijo. Ob tem stanju stvari j« nevarnost, da se naša pasivna aktiva spre mene v resnična pasiva. Naša zunanja politika ima pečat neurejenosti in si ne ve pomoči. Naše simpatije in antipatije se zamenjavajo z neopisno mnogoličnostjo. Ali eno smo dosegli: Ves balkanski polotok — izvzemši Turčijo — je zložen v sovraštvu proti Avstriji. Rumunjko smo izgubili, ne da bi bili Bolgarsko pridobili, in kdo ve. proti komu se obrne kedainaš denar v Bolgarski. Balkanski Slovani so postali naši srartai sovražniki, a avstrijski Slovani zo senevarno odtujili avstrijski državni misli. Ne smemo pozabiti, da so avstrijski Jugoslovani predstavljali državi in dinastiji najbolj zveste elemente. Na ta način razganja politika naj dragoceneja dobra krone, ki je bila še nedavno temu na jugu deležna velikanske popularnosti. Popularnost krone je bila svojedobno tako velika, da bi bila mogla s svojo silo združiti Srbo H«vate. Ni dvoma, da se Srbi In Hrvatje združijo prej ali slej v eno državno tvorbo!!" Glede siavospevov na trozvezo je vprašal govornik: „Kje je bila troiveza, ko smo se mi potezali za revizijo bukareškega miru ? Kje je bila, ko je nemški kancelar govoril o svetovno-zgodovinskem boju med dvema plemenoma (Slovani in Germani)? Kdo more opisati čutstva, ki so jih izzvale v srcih večine avstrijskih narodov diplomatske umetnosti naš h zaveznikov ? Najdragoce nejše energije v notranjem in bojna siia na zunaj se izrabljajo in izcrpijajo po notranjih domačih sporih! Edini aktivum naše zunanje politike je ustvaritev Abanlje. Naša no tranja politika je že desetletja v odvisnosti od zunanje. Govornik je vprašal generalni štab, da-li je res veroval v vojno z Rusijo, ker je z nevarnostjo te vojne opravičeval mobi lizacijo? Zaključil je, rekli: »Vsi soglašamo v tem, da moramo tirati drugačno balkansko politiko. Sami smo krivi na tem, da na Balkanu nismo priljubljeni. Temeljita temedura naše politike na jugu je neizogibno potrebna". Ta^o Je govoril delegat grcf Ctem Martinic. I i temu politiku pač ne bo nikdo očital radikalizma, destruktivnih namenov, ali celo — panslavizma 1 Saj vsa zgodovina, vse tradicije te velikaške češke rodbine govore, da je ta rodbina prava inkarnacija avstrijskega, monarhičnega in dinastičnega čutstvovanja. Taka sodba iz takih ust b« morala vendar uveriti tud! greh Berchtolda in vse merodajne ogrske kroge, da je njihova politika pogubna za državo in dinastl|o is da so njihovi „uspehi" v resnici porazi — ki so Jfm posledice hujše, nego one kake izgubljene vojne. * Š2 nekoliko pripomb. Sami smo krivi, da smo danes najbolj obsovražena država na Bilkanu — je rekel grcf Cl a in Martinic. In to ne le pri tistih, proti katerim je bila očitno naperjena naša vnanja politika, mar več ne racremo računati niti na tiste, ki jim hočemo biti zaščitnik?, kakor je povsem jasno sedsj, po raikritjlh pariškega „Matlna", ki so tako neusmiljeno razkrinkala tistega bolgarskega Ferdiianda in ki pomenijo goropadno blamažo tudi Z2 našo diplomacijo. Danes je vsemu svetu razgrnjeno dejstvo, da naši diplomatski zastopniki na Balkanu niso nič vedeli, da niso niti slutili, kaj se godi in pripravlja okolo njih, da so bil! v takih veiekritičnlh časih, v očigled tolikim zgodovinsko-znamenitim dogodkom — popolnoma desorijentiranf, vsied česar se Je motal v popolni desorijentaciji tudi njihov Sef, gospod minister za zunanje stvari, grof Berchtold. Kako naj bi bi! torej le slutil, ali predvidel bodoče dogodke, takorekoč jutrišnjega dne?l A diplomacija brez vsake providencijalne sposobnosti je kakor ladija na visokem razburkanem m^rju — brez kompasa. Niti za hip ni varna, di ne nasede. In kako grdo je ladja naše diplomacije nasedala v valovju dogodkov na Baikanu! Tako, da nismo morda še nikdar tako težko občutili vse nedostatnosti v organizaciji našega diplomatskega zastopstva in njega — diskvalifikacije. Delegat grcf Clam-Marttefc pa Je opozoril še na neko drugo dejstvo in ram govoril prav iz srca. Na dejstvo namreč, da fe v naši vnanji politiki, ki nam prinaša to-fiko nezgod in toliko — nečasti, vir tudi caši notranji mizeriji, vseobčem ozlovoljenju, notranjem razsulu. Popolnoma zgrešen |e namreč prlnc'p, na katerem je urejeno pri nas razmerje med mnanjo In notranjo politiko. NJim, ki hočejo za vsako ceno ohraniti v naši državi germanizatoričnl zistem, velja j princip, d3 se notranja politika ravnaj po zahtevah zunanje. Njihova ideologija je: ker v zunanji politiki odiečajo nemški in mad.arski vplivi in Je seveda prctislovaneka, bodi' notranja politika tudi protislovanska! Kakor je n. pr. naša balkanska politika naperjena proti Srbiji in proti Rusiji, tako bodi notranja politika naperjena proti Slovanom v monarhiji 1 Nam pa pravita priprosti razum in najenostavnejša logika, da usoda držav Ijanov je skrb notranje politike, a naloga zunanje politike bodi, da povspe-šuje prizadevanja notranje, v kolikor Je to odvisno od zunanjega sve-a in zunanjih dogodkov. Ta resnica [e za nas na dlani. In fo resnico le oči vidno hotel podčrtati tudi delegat grof Clam-Martinic, ko je naglašai, da je naša notranja politika že desetletja v odvisnosti od zunanje. Iz izvajanj rečenega delegata izhaja, da sta nas drugi dve članici trozveze — na kateri sloni vsa naša zunanja politika — v najkritičaejših momentih balkanske krize puščali na cedilu, dočim smo si ravno s to brezpogojno udanostjo tro-zvez ii politiki odtujili druge države in si s tem zaprli tudi pot do evropskega denarnega trga. In ta v svo]ih temeljih zgrešena zunanja politika vpliva pogubno na notranje razmere, ker na eni strani podžiga njih, ki ne dopušča;o, da bi se te razmere konsolidirale po mirnem sporazumu v smislu enase pravice, na drugi strani pa ogorča narode, da se njihovo Čustvovanje bolj in bolj ohlaja za to državo Dejstvo, na katero je opozarjal tudi delegat grof C^ara-Martinic, je, da vnanja politika zastruplja notranjo! Tudi to je torej ena — in morda najusodnejših — pasivnih aktiv Barchtoldove politike! _ Demonstracije v puljskem gledališču. Pula, 1. decembra. V tukajšnjem gledališču gostuje že nekaj dni neka italijanska dramatična družba. Na sinočnji predstavi pa se |e razgrela kri tukajšnji iredenti. In Jo radi — vprašanja italijanske univerze. Že pri prvem dejanju je začela mularija ca galeriji ploskati in žvižgati. Ob enem so začeli padati deli letaki z napisom : Eviva i' universita italiana I Poslujoči policijski komisar dr. Modre te stopil na oder m fe opozoril občinstvo, da v slučaju nadaljevanja z demonstracijami suspendira predstavo. V gledališču poslujoči častnik pa fe odredil, da vojaštvo z oficirji vred takoj zapusti gledališče. Sedaj pa je galerija začela šele prav razsajati, kričati in žvižgati, da je bila groza. Na naslov cfi-rirje v so kričali: Porchi, fora con i o r i 1 — Na to pa je dr. Modr'ć zopet stopil na oder in {e suspendiral predstavo, na kar je občinstvo pričelo polagoma zapuščati dvorano. Aretiran nI bil nikdo. To si |e razlagati s tem, da ief naše policije dr. Miekuš nI ničesar ukrenil, dasi se je že popoldne govorilo po mestu, da namerava kamora porabiti priliko te predstave za demonstracije. Policija |e bila »icer ves dan „pripravljena-, ali šef policije je ob 8. zvečer lepo poslal vse stražarje domov, tako, da so bili v gledališču celi trije redarji na razrolago. Tako se imajo razgrajači zahvaliti le d.ru Miekušu, da so se odtegnili vsaki kazni. Ta okolnost se zelo komentira v raerodaj-nih, posebao pa vojaških krogih. Danes se Še nič ne ve, kaj ukrene vojaška oblast, da dobi zadoščenje za dogodisša se žaljeaja. Govori se že marsikaj. Šef naše policije je pokazal zopet ob tej priliki, da ne spada na samostojno mesto. • * ♦ V sredo, d je 3. decembra se bo vršila pred okrožno sodnijo v Rovinju razprava proti pol i ci| skemu agentu Dardilu radi žaljenja Veličanstva. O stvari smo pisali že svo| čas in vam seveda tudi sporočimo o izidu. Vsa-kako pa je tudi ta afera znak nezdravih na ših razmer. _ Domače vesti. Cesarjeva petinšestdesetletnica. Vče raj, dne 2. decembra, |e biio 65 let, kar (e tedanji nadvojvoda Franc ložef zasedel prestol avstrijskega cesarja kot Franc J žef I. Dolga Je ta doba 65 let in med vsemi vla darjt, kar jih spominja zgodovina, ga ni nobenega, ki bi bil držal državno žezlo toliko let v svojih rokah. Marsisaj se Je izpreme-nilo v naši državi, ko ie v burnih oseraiu š:ir>desetih letih zasedel mladi, komaj 18ietni nadvojvoda prestol svojih pradedov. Bil |e tedaj čas, ko so se preporajall avstrijski narodi, ko so vstajali v dotedaj nepoziano svobodo. Samovladi je sledila ustavnost. Toda povrnili so se zopet kmalu še hujši časi, kakor so bili pre!f in narodi, k) so komaj začeli svobodno dihati, so prišli še pod hujši jarem. Pa minilo je tudi to in zopet se je začelo novo ustavno življenje, ki pa vendar uiti do danes še ni prineslo vsem avstrijskim narodom izpopolnitve nji hovih upravičenlh~želja, uresničenja njihovih zakonito, ustavno zajamčenih pravic. Časi so se menjavali, menjavala so se l|udstva, rodovi so izginjali in novi so se porajali; a na prestolu avstrijskega cesarja je bil vedno isti in je Še vedno. Res Je, mladenič iz oieminštirideseiih let je sedaj 83ieten starček, osivel, upognjen, saj so mu osiveli lasje In se mu je upognH hrbet ped težo dolgih, burnih, težkih let, v katerih so silni viharji butali ob našo državo in tudi ob njegovo oFebo samo. Ostsl je: dober, blag, plemeni; in avstrijski narodi se mu Klanjajo v spoštovanju in ljubezni, želeč njemu lasnih starostnih dni, sebi pa pod n|egovim žezlom uresničenja vseh onih pravic, katere jim je zagotovila z njegovo roko podpisana ustava. Cesarjeva petlnšestdetlenica se je praznovala v Trstu s prostim šolskim dnem in na državnih, ia občinskih in konzulatskih uradih so vihrale zastave. Odmevi afere Butterfly. — Te afere našega gledališča še niso pozabili v — Dalmaciji: V Dalmaciji, kjer so doslej vzlic vsem velikim narodnim nasprotstvom izkazovali t etiko gostoljubje raznim italijanskim opernim in dramskim družbam, je afera Butterfly v Trstu izzvala veliko nevoljo, ki je prišla nrnole sobote v Dubroralku do Izraza v velikih demonstracijah, kakor je že sporočila naša včerajšnja brzojavka. V tamolnjera Bondijevem gledališču Je imela neka italijanska družba absoivirati gostovanje. Pred začetkom pred stave pa se Je zbrala pred gledališčem velika množica, ki se je je polastilo veliko razburjenje — tako, da so ljudje slednjič naskočili gledališče. Blagajnik gledališča Nardelii Je bil težko ranjen. Posegla |e vmes policija, ki je zaprla 72 oseb! Ali Italijani še nočejo razumeti pouka? AH še ne razumejo, da so minoli časi, ko so mogli nekažnjeno delati ljuto krivico? V njihovem interesu bi bilo, da se zavedo, da imajo danes proti sebi drugačne Slovane z ojačeno narodno zavestjo in oživljenim čutom solidarnosti — časi, ko ne morejo delati v enem kraju krivice, ne da bi se v dugera to maščevalo nad njimi samimi. Račun za šipe, ki so l'h tržaški Italijani pobijali ob aferi Butteify, morajo sedaj plačevati Italijani v Dalmaciji! — In dosledno izvajanje takega le principa vračanja zob za zob občuti najhuje tisti, ki |e — v manjšini! Koliko grenkih izkustev bo še treba, da vtepejo naši Italijanom ta tako enostavni pouk v glavo ?! Tako se spreminjajo ljudje in njihove sodbe! Povodom povratka normalnih ustavnih odnošajev v Hrvatsko čebrnja dunajska „Neue Freie Presse" presladke besede o Hrvatski in Hrvatih. Poslušajte le, a ne pozabite, da to piše dunajska — „Neue Freie Presse"! Hrvatsko prebivalstvo |e bio od nekda! eden stebrov monarhije. Vojevlti hrvatski narod ni samo sodeloval v stoletnih borbah proti sultanom, marveč so se hrvatski polki hrabro in požrtvovalno borili na vseh evropskih bojiščih, na katerih se je Avstro-Ogrska bi a za afirmacijo svojega položaja kaker velevlast. Morda v nobenem času tako, kakor je sedaj, ni bilo v žjvljenskem interesu monarhije, da prebivalstvo Hrvatske in Slavonije, kakor tudi druzih slovanskih dežel v resnici najde središče svojega narodnega, političnega in kulturnega razvoja v državnih m e | a h ! Izjemso stanje v Hrvatski ni izzvalo sa&o v deželi najglobljega ogorčenja, kakor je dešio do izraza napram cbema kr. komisarjema, marveč je hrvatska kriza preŠa tudi v državni zber in v delegacije. Ponovno težko oviranje delovanja drž. zbora je v zvezi z razburjenjem, ki |e zajelo Jugoslovane v monarhiji vsied zatiranja hrvatske ustave, — Vspostava zakonitega reda v Hrvatski pomenja olajšanje notranje politike obeh držav monarhije in bo izredno povspeševala rešitev jugoslovanskega vprašanja. „N. F. P." pravi še, da so neustavne razmere v Hrvatski postale nevzdržljive, ko so velike zmage balkanskih zaveznikov silno vzbudite čutstva Jugoslovanov v monarhiji. Zato je vprašanje pomirjenja prebivalstva v Hrvatski postalo državno vprašani e. Tako piše „Neue Freie Presse" — danes. Danes so Jej Jugoslovani stebri raonar hije, danes Je njihovo pomirjeaje vprašanje interes države. Poprej puntarji, nad katere so pošiljali komisarje, žaidarje, pandurje in državne pravdnike, ki so Hrvate in Srbe ti rali v |eče ob navdušenem ploskanju iste — „N. F*. Presse". Spominjajmo se ie, kako {e ta list prednjači! gonji povo om zagrebškega „veieizdajniškega* in Frtedjungovegn procesa! Danes pa jim piše „N. Fr. Pr.M spričevalo, da so vsikdar in na vseh boji ščih hrabro krvaveli za Interese monarhije! E da: ljudje se spreminjajo in njihove sodbe žnjimi. Ali v tem slučaju se ne more govoriti o poštenem spoznanju. Ampak izsilila Je teža dogodkov. Jugoslovanski generali in kanoni so izsilili to Čudo, pred vsem pa dejstvo, ki je izrecno priznava dunajski Ust: da grom topov z balkanskih bojišč ni ostal brez odmeva tudi v srcih avstrijskih Slovanov. Uveljavilo se je tudi sedaj staro izkustvo, da le nesreča dovaja do kakega pametnega sklepa. Treba nam narodnih Sol in narodnih duhovnikov I V .Slov. Braniku* čitamo: V pastirskem listu proti izseljevanju, ki ga |e Izdalo vseh pet Šzofo? ilirske pokrajine, V Trstu, dne 3. decembra 1913. stoje besede: „Žalostno dejstvo je, da Izseljenci, ki nimajo narodnih šol in narod ntr. duhovnikov, v 3. ali 4 rodu, ako že n. prej, zgubijo svojo narodnost, s tem, di s.* poaog!ežijo ali penemčijo. In ravno Slovin-cem in Hrvatom primanjkuje v tu|ini narodnih šol, cerkva, zavodov in dobrih narodnih duhovnikov."4 Naši višji duhovni pastirji so zapisali golo resnico, a tudi obsodbo samih sebe; sa| je sopodpisan pod omenjenim listom tisti (f Anton, Škof krški), ki je kriv, da se duhovnim mladeničem po naših seme niščih že dilje nego četrt stoletja ruje zlste-matično i: srca vsak narodni čut — sopodpisan je neki drugi vladika, ki preganja narodnega duhovnika, obsojajočega stranko izdajaiko naših narodnih pravic. Kako na| bi imeli slovenski izse'Jenci narodne duhovnike, ki jih še doma nimamo in ne smemo imeti?; Italijanska, nemška, madjarska duhovščina sme biii narodna, le slovenska ne! Kaj se ja zgodilo kaplanu g. Kopitarju, ko !e jti narodno delovati na Kočevskem? Skcf4e tožijo, da izseljenci nimajo narodnih Šol, cerkva, zavodov; ali jih inamo ml staroseii? Ko se Je Dmfoa sv. C. in M. pred leti obrnila na pok. Frančiška Borglo s prošnjo za slovenskega kateheta v Krminu, I e | ni odgovoril Naši slovenski delavci in naseljenci na Kočevskem nimajo niti narodnih šol, niti narodn h cerkva, a tUtl, ki bi lahko pomagal, ne gane z mazlncem, ker se boji njih, ki stopajo slovenskemu narodu na tilnik! Na finančnem ravnateljstvu. Ozirora na notico, objavljeno pod tem naslovcm v izdanju od minulega petka smo p:e|eli cd prizadtte strani nastopno pojasnilo: Dopisnik pripovtduje, da ga je detčni uradnik grdo gledal ter da je bil zaslišan potom tolmača. V resnfci pa se naha;ejo slučajno ravno v Isti sobi trije slovenski uradniki, a tudi četeti, Italjan, zna nekolik < slovenski in rad posiuša slovenske razgovore v sobi. Ta uradnik res ni dobro razumel odposlanca ,Del. pod p. društva1* — k. pa je, mimogrede bodi omenjeno, do onegi dne vedno laško govoril — in zato pa ,e onega odposlanci naslovil na bližnjega slo venskega uradnika, torej ni res, da je poklical tolmača. Oni slovenski uradnik je t -rej dlrtktno občeval s stranko in Jej ustregel. Posebno pa ni res, da bi bil oni ur^d nik apostrofira! stranko: zakaj ne govorite laški, ko znate! Mestni občinski svet ima danes, dce 3. t. m. ob 7 30 zsečer svojo sejo. N. dnevnem redu so nerešene točke zadrje seje. Slovenke, do vas se obračamo sedaj ko se bližajo brzih korakov božični prazni* ter prinašajo nir ia srečo pod sleherno streho, kajti ta veliki dan je dan usmiljenja in ljubezni! Vesele se ga osobito nali malčki, kajti tudi revnejši bodo razveseljen! ta dan s toplimi čreveljčkl in gorklmi oblekami. Ravno v tem ozlru pa je odbor ženske podružnice CMD v Trstu v zadregi, ker ne dobi toliko pridnih rok, da bi zgotovile oblekce. Je sicer lepo število prav pridnih in požrtvovalnih dam, ki vsako leto šivajo in so tudi letos drage vo!|e prevzele to nalogo, a še vedno Jih je premalo, kajti število otrok je tako narsstlo, da |e delo sllao zaostalo. Pri vseh izobraženih naredih |e navada, d \ so gospe zaposlene v tem času s šlvan|em oblek za uboge otroke in še prav pridno tekmujejo, da prekose druga diugo. Upamo, da tudi Slovenke ne marajo zaostajati v tem pogledu ter da store, kar je kateri mogoče. PtOiJmo vas toraj vse vas, ki ste usmiljenega srca ia ki bi hotele sešiti vsaj eno oblekco, oridite po blago k gdč. Minkočevi, ul. Fontana št. 4, ali k g.e B čkovi, Narodni dom. Obleke? so že vse uvezane. Treba |lh je samo rešiti. N delo torej ! Nadalle prjslmo tud, stare odložer obleke. Mirslkaj raz|ed3jo rco'ji v podstrešju, kar bi tako zelo potrebovali nr-polunagl in premraženi otročičl. Tudi t • obleke naj st pošljejo na navedeni nasio Še eno prošnjo izrekamo in sicer to, da s odzove sleherni Slovenec s kakim prispe v kom za božičcico. Prosimo, dajte vsak pi svojih močeh! Telovadni učitelji za Srbijo. Srbsk prosvetno ministrstvo sprege pet učiteii* telovadba za srednje šole. Predpogoj z . sprejem [e dovršitev štirih razredov kake sredale šole in pa ootrdilo „S loven ske Sokolske Zveze", da so sposobc za poučevanje telovadbe. Pr/otna plača U-naša 1500 dicajjev. Po dveh letih pa je potreba napravil dižavni izpit ter se or-tedaj plača avtomatično zvlSava. Po 32 leri'f-s'.užbovanta zn&ša potem pokojnina 4800 dinarjev. Kdcr bi ref;ektrial na tako služoo, oglasi naj se pri „Slovanskem klubu" v Ljubljani. Služba železniškega zdravnika. P i c. kr. ravnate Jstvu državne železnice v Trstu se odda s 1. lanuarjem 1914 mesto že lezniškega zdravnika za sanitetni okra| Pula z letnim honorarjem po K 700 — ter veznim pavšalom letnih K 60 —. Podrobne podatke glej v listu „Oiser-vatore Triestino- od 1. decemqra 1913. Prodaja materijala na državni železnici. C. fer. ravnateljstvo drž. žw!ezaice v V Trstu, dne 3. decembra 1913, „EDINOST" St. 334. Stran III Veliki bazar I! Velika Miklavževa razstava!! Trst, via delle Poste št. \ (pri mostu Ponterosso). Tntu proda potem Javnega rćzpžsa okoji 500 ton »taiih, nerabnih tračnic in okoli 450 ton posamezno nad in pod 1 kg težkega železja, starih nerabnih ogionih »estavin itd. Viožnl rok 15. decembra 1913. Podrobni podatki so razvidni iz listov „VVtener Zei-tungu, „Osservatore Triestino*, „Lalbacher Zeitung" in „Avvisatore Dalmato". Tržaška maia kronika. Trst, 2. decembra. Stavka voznikov pri Splošni delniški transportni družbi traja Še dalje, vendar pa Je upati, da se doseže sporazum. S strani stavkajočih voznikov se nam je pojasnilo, da se je družba pač res držala one določbe, po katerih uaj bi imeli vozniki po 27 K tedenske mezde, toda ni se pa držala določbe, da bi plačevala tudi medtedenske praznike z 2 K in pa nedelje s 6 K. Je pa tudi začela pomalem odpuščati stare voznike, ki imajo po 27 K tedenske mezd?, in jih nadomeščati z novimi, katerim plačuje po 25 K in tudi še manj. Od okroglo 300 voznikov, ki jih |e bilo uslužbenih tedaj, ko se je sklepala " pogodba, jih je sedaj bilo komaj še polovica v službi, ostali so bili vsi pcmalem odpuščeni. Da si zagotove torej natančno izpolnjevanje pogodbe s strani družbe, so votniki začeli sedanje giban|e. Ker ze družba ni hotela vdati njihovim jpraviČ zahtevam, so začele stavkati. Ker se uam je z neke strani očitalo, da saše včerajšnje poročilo o te| stvari ni bilo popolno, naj omenimo, da so stavkujoči vozniki pač Šli natančno informirat „Pic-colo", nas pa ne, kakor nam Je njihov odposlanec danes sam povedal. V mestno bolnišnico so pripeljali osemletno Katrico Forkičevo, Iz Komna, ki si je pri igri z drugimi otroki s „fovčem" odrezala na desni roki mezinec, in dva členka prstanca. Utopljenec v morju. Danes dopoldne to zagledali nasproti Javnemu kopališču v Barkovijah v morju mrtvo moško truplo. Naznanili so stvar policijskemu inšpekteratu in rešilni postaji. Zdravnik, ki si Je ogledal mrtvo truplo, {e konstatiral da je moral biti utopljenec že kaki 20 do 25 dni v vodi. Kdo bi bi', se ni dalo dognati, ker ni imel ničesar pri sebi, po čemer bi ga bilo mogoče izpoznati. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Iz policij kega poročila. Aretiran je bil včeraj 41 letni Andrej Bratoš, stanujoč v ui. sv. Mavrlcija št. 10, ker je grozil s smrtjo svoji ženi in otrokom. — Pred par dnevi sta Slovensko gledališče v Trstu. za Intendanci se Je posrečilo pridobiti gostovanje slavnega, opernega tenorista Stanislava Orželskega, bivšega l|ubljenca ljubljanskega občinstva in člana slovenske opere v Ljubljani. Slavni naš gost nastopi v krasni Straussovi opereti „CIGAN BARON-, ki |e našemu občinstvu še v živem spominu. Ta velezanimiva predstava bo v cedel|c 7. t. m. Popoldne se uprizori poslednjikrat Sha-kespearjev „OTELLO" In sicer kot kronska predstava. Vodstvo slov. gledališča hoče s kronskimi predstavami omogočiti tudi revnejšim slojem obisk gledališča. Kronske predstave se bodo od sedaj naprej, če se obnesejo, vršile redno. Pri kronskih predstavah stane vsak sedež, bodisi v parterju bodisi na galeriji samo 1 krono, stojišča pa povsod samo 50 vinarjev. Prepričani smo, da bodo vsi ljubitelji gledal; Š5a z veseljem pozdravili ta sklep intendance. Vstopnice in sedeži so v razprodali pri dnevni gledališki biagajni v .Narodnem domu" (glavni vhod). Društvene vesti. Miklavžev večer Tržaškega Sokola. V soboto, dne 6. decembra tečno ob 8 30 zvečer priredi Tržaški Sokol v veliki dvorani „Narodnega doma* Miklavžev večer svoiira mladim in starim prijateljem. Pov-darjamo, da nastopi točno ob 9 Miklavž s svojim mnogoštevilnim in sijajnim spremstvom. Obdar|al bo po možnosti vse navzoče, posebno bogato naše dobre in pridne Sokole in Sjkolice. Med sporedom nastopi parkrat pevski zbor društva »Trst" pod vodstvom g. Mirka Poltća, ki nam zapoje nekaj narodnih in umetnih pesmi. Vmes pa bo igral novoustanovljeni crkester NDO. Spored |e raznovrsten in bo gotovo ugajal mladim in starim, zato smo prepričani, da bo udeležba oblina. S tem večerom otvorimo zopet vrsto običajih in tako priljubljenih Sokolovih večerov. Sokol pri Sv. Jakobu priredi, kakor smo že poročali, v nedeljo, dne 7. t. m., cb 4. pop. Miklavžev večer. Na tej zabavi : nastopi tudi znani pref. magije g. jos. Do ----r-- ----- — 12;etnl Kare! mlnes \n popolni mandolinistični klub V. Fonda in 15'etni Iv2n Lapi, ki oba stanujeta j parma. Na sporedu so ie šaljivi prizori Itd. na Greti št. 457. preplezala vrtni zid pri 1 pQ končani zsbavi se bo vršil ples. Darovi vili dr. Alberta Minasa na Greti, kjer sedaj za Miklavža naj se oddajo v društveni go-nihče ne stanuje, in sta vdrla v vilo. Ker st;|ci z natančno označenim naslovom in aista našla tam ničesar drugega, sta ukradla kolkovani z narodnim kolekom. nekaj steklenic likerja, ki tta ga Izpila In se opijanila. Iz hudobnosti sta potem razbita sekaj kipcev, ki so se nahfcjail na vrtu, in iudi nekaj Šip. Sedaj pa so Jima prišli na »led in bila sta oba aretirana. Drago vino. H gospe Morpurgovi, stanujoči na Korzu št. 1, je prišel včeraj neki moški, ki |ej je ponudii pletenico vina, ki je diž?la 10 litrov. G.spe le vino ugajalo in ga je tudi hotela kupiti. Pogodila sta se za ceno, toda gospa ni imela drobiža, temveč samo bankovec za 100 K. Mož, ki je prodajal vino, se je ponudi!, da gre menjat irm^ovec. Gospa n:u ga «e dala, In odšel še. Na stopnjicah pred viat pa ga (e čeka! Jjjegov fantič, ki naj bi bil ostal tamkaj, iokier bi se cče ne vršil. Goipa je odšla^ v jobc, a ker moža le ni bilo nazaj, ie šla gledat vun, kjer pa tudi ni bilo več fantiča ia tudi ne še druge pletenice, ki Jo je imel 3 seboj. Ker je bilo gospe Morpurgovi vino •jo 10 K liter le predrago, |e naznanita stvar policiji, ki |e dognala potera pri užitninskem uradu, da Je tisto Jutro zadacal neki Parovel iz Kopra tako množino vina in da ima tudi okrog 10 tet starega tina, kakor je bil oni, :i je bil pri Morpurgovih. Preiskava se v tej .raeii nadaljuje. Beda ga je pognala v smrt. 22ietn? aatakar Emilij Taboga, ki je bil že dalje 5asa brez službe, je šel danes ponoči v ka varno „Tergeste" oa Corsu in Izpit močno dozo strupa. Poklicali so takoj zdravniško postajo, ki je spravila nesrečnika v obupnem stanju v bolnišnico, a je tevež že med ^otjo umrl. — Vzrok samouraoru: velika beda. Samoumor. 22lelni Julija Ursfcb, sta nujoča v ul-ci Rigttii št. 47 je včerej izpila precejšnjo koilčino strupa. Poklicani zdravnik ni mogei drugega konstatirati, kaker zrcrt. Pogrebno drnStvo na Vrdelcl je imelo svoj občni zbor, ki je sklenil zvišanje razredov. Obenem pa Je bilo tudi sklenjeno, da se otroškemu vrtcu na Vrdelcl zniža dosedanja stanarina do 300 K na 240 K. Pripomniti je treba, da je društvo v začetku, da tako pcmore otroškemu vrtcu, dajalo dve leti za:tjn| stanovanje. Sedaj pa mu je znižalo dogovorjeno stanarino za 60 K. — Vrlemu društvu, ki tako podpira naše naredne ustanove, vse priznan|e! Ve z etični odsek Trg. izobr. druUva, naznanja, da priredi v ponedeljek, dne 8. t. rr. ca praznik, cbičajni Miklavžev večer. Začetek ob 7 zvečer. Darila, kolkovsna z narednim kolkom, sprejema s!uga v društvenih prostorih ulica sv. Frančiška št. 1. Ženska podružnica CMD vabi vse odbornlcs. po-erjerice, učiteljice in vrtnarlce zavodov CMC. da pridejo k seji, ki bo v petek, 5. t. m., ob 430 pop. v šcii ta Acquedo!tJ. Dnevni rtd: „božiČnica". Afead tehn. društvo „Triglav" v Gradcu priredi dne 3. decembra 1913 ob 8 zvečer v prostorih gostilne Liebl „Zar S:adi Neu-Graz* „Prešernov večer' z govorom, petjem in deklamacijaml. Slovanski gostje dobrodošlil Dr. Korsano Specijalist za slfilltične in kožne bolezni ima svoj ambuiatorij v Trstu, v ul. Ssn Lazzaro št. 17,1, (Palazzo Din na) Za cerfcvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do t. in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne Prva sloveli, mirodlluica v Trstu Alojz SaleSeij ulica Carradori št. 18, v b ižini gostilne N00. Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. iiii 5S3S5SI Kontoristinjo Slovenko, z lepo pisavo sprejme taknj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne garantira) brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje starišev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90*—. Vožnja do Prage se povrne. Tozadevne prošnje pod šifro „Dčli-bor 18" restante, poštni urad Praga 22. Zaloga obuvala In lastna, delavnica A. Visintini Trst, ulica Giosue Carducci štev. 2 7. Podružnica : ul. Ri-borgo št. 31 (,.AL BUON OPERAIO«) Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah. „Obrtnijsko društvo*4 pri Sv. Ani =5= tik tramvajske proge ===== priporoča slav. občinstvu svojo znano GOSTILNO kjer se teči Izvrstno bel o in Črno vino ter ::: DKEHEKJEI O PIVO Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. ^^saesssB^sa ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER trst, fiM San francesco J^ssisi l Specijalist za popravljanja roulet na oknih. Na teljo te menjajo pasovi In zm«tt ■fttU u Mpcln* dele (■ M Mi kMktrMM Dr.PECMIK (Dr. PETSCHNIGG) TRS f, VIA t CA7ERIHA ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2—3 in specijalist za kožne Ig vodne (spolne) bolezni: 11 Va—1 7—7V4. rna figove psu TstMEPPt« HLtniFj^AnH .. 0Jf»J F,:,le'.ka v Trstu. rra /tava , „ /trr sMr Žjp /tart/it /iri/neaetf . 1 ^^ r /tre \T « dfclričarsko društvo r\0. Šivalnih strojev Tf*ST - CORSO št. 20 - TI^ST UlilCfl Cfll^LtO GHEGfl št. 13. ULICA GIUSEPPE CRPRIfi ŠT. 5. Slovenci! Ako se hočete ceno :::: obleči, pojdite :: v prodajalno izgotovljenih oblek ALLfi CITTA* Dl TRIESTE Trst, ulica Giosue Carducci 40, kjer najdete obleke, paletot, ranglan za moške in otroke, kakor tudi velik izbor bhga za obleke po meri. Hlače in srajca za delavce v veliki izberi. ALLAGITTADI TRIESTE TRST - U ica Giosue Carducci št. 40 LrVis Dr. Đ. fpee^aiirt u notranje bolezni In u bolezni na dihalih (grlo In o o«) ordlnajc na svojem stanovanja w Trttn, Corso it 12 i ođ 11 Vb do 1 Vi in od 4Va do popoldn*. TELEFON 177/IV. Qti)U i --V- ^ J?JL : ... čistilnico na suho ALBIN BOEGAH parna pmjnlcd| - braniča ulica Farneto štev. 9, Trst, Ženske, moške in otroške obleke, toalete, vniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-viua oerje, rokavice itd. itd. se barvaio ia čistijo na suh način najnatančnejše in na,-skrbneje po nainižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Ist ia št. 12"in uiica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro št 14. Brale (kvas) Iz odlikom slovenske tovorne Oni, so dosege dasedai vsepoosod naJboUfl slovet nandojokl, s&nbilto vd fomofl MU U vaa posticle po kaajmenMi trna,-J.1SĐIAHTB11 M Ji Biran IV EDINOST" št. 334 V Trstu, dne 3. decembra 11/13 Zbor strelcev za Trst in okolico. V nedeljo dne 23. novembra se Je vrŠIl v dvorani državnih uslužbencev ustanovni občni zbor strelcev za Trst In okolico. Bilo, Je prisotnih 61 strelcev, med temi mncgo mlsdih učencev, a 24 članov le bilo odsotnih, ker so bili zadržani po službi. Na dnevnem redu sta bila volitev poveljniStva in zboreega odbora in pa izročitev premožecja prejšnjega 11. veteranskega druitva novemu poveljniitvu. Vpisovanje novih strelcav, posebno mladih, se vrši vsak dan od 5-7 popoldne, •ob nedeljah in praznikih pa od 10—12 dopoldne v zborni pisarni, ulica del Olmo št. 4, I. nad. Nar. delavska organizacija* Podružnica NDO v Skednju. Danes v sredo, ob 7 zvečer odborova seja. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice NDO pri Sv. Ivanu ima jutri, v četrtek, ob 8 30 cdborovo sejo v „Nar. domu pri Sv. Ivanu. Podružnica NDO v Sv. Križu. V petek ob 7 30 važen sestanek v društvenih prostorih. Delavci pri Sv. Jakobu naj blagovale zanapref plačevati svoje prispevke samo v ondotnem uradu, ker šentjakobska podružnica Je sedaj samostojna. Gostilniška zadruga NDO ima danes ob 7 zvečer sejo. Naprošeni so vsi nadzorniki in odborniki, da se seje prav gotovo udeleže, ker je jako važna. Seja se vrši v društveni gostilni. Vesti iz Goriške. Lega nazionale kupila slovensko hišo I Z Goriškega: Ko sem se pred 14 dnevi mudil v Gorici v brivnici g. Novaka, sem čul razgovor, iz katerega sem posnel, da Je „Lega Nazionale" kupila na dražbi za prav nizko ceno hišo pokojnega J. Drufovka na oglu najbolj prometne „Gosposke ulice", v kateri sta se nahajali dve slovenski trgovini. „Lega" Je seveda nemudoma odpovedala slovenskemu brivcu loka! in se bo moral ta izseliti v svojo občutno izgubo. Pred nekoliko dnevi Je bila na dražbi še druga hiša pok. Drufovka v isti ulici tik gernje, iz katere se je nahajala sloveča slovenska trgovina z usnjem. Tudi ta bi bila prešla v laške roke, da je ni zainteresirana T. o. z. izdražila v rešitev svoje ogrožene terjatve. Kar cela fronta slovenskih hiš v najbolj prometni ulici mesta Goriškega je radi neprimernega gospodarstva prišla v druge roke. Pregnane so dobro uspevajoče slovenske trgovine In izbrisano slovensko I f c e te ulice. Pest se ti krči, ko si domišljaš, kako se je naš f tari Drufovka neumorno trudil, da je svojo trgovino povzdignil do ugleda in veljave, a danes je na nje mestu navadna nemška čevljarnica I Zaupno je vabila ustanovna letnica 1881 na start trgovini Drufovka Siotence, ko so prišli v mesto nakupovat svoje potrebščine in jim je govorila, da so tu doma ... In sedaj... gospodarijo tam tujine! I Počeščenje učitelja. Bilo je v mino-lem tednu, ko sem šel skozi prijetno vasico Lozico pri Plaveh. Vasica je bila vsa v zastavah, z vsake hiše je plapolala slovenska trobojnica. Na vasi pa je stal krasen slavolok, pri katerem Je pričakovala množica zbranih vaščanov, šolska mladina z gosp. aadučiteljem, fantje in dekleta. Vprašal sem po po?cdu temu slavju. Odgovor je bil: Naš g. učitelj se je poročil in danes prihs|a s svojo gospo sem k nam. Bil sem radoveden in sem počakal. Kmalu je počil prvi strel, za njim drugi — znamenje, da prihajajo svatje. To |e bil prvi pozdrav naših Ložanov, kateremu pa Je sledil glasen „žirijo", ki je ponehal šele tedaj, ko |e stopil pred novoporočenca mlad fant in nagovoril s povzdignjenim glasom: „Pozdravljeni nam mladi par, pozdravljena beri ta v naši sredi 1 Na maoga leta Vama kličem in želim v imenu vseh iz dna srca 11 Bog z Vami in nami, živlol" In zopet jej trajalo več minut, predno se je poleglo: navdušenje. Tedaj pa sta pristopili deklici v beli 1 obleki s šopkom v reki. Tresel se |e glas te male deklice, ko je spregovorila: wPo-zd; a vijena bodita tudi od nas, Vaše dece, mila nam gospa in gospod I Sprejmlta v dar ta ie mala šopka mladine in ostaolta med nami še vedno — vedno I" Solzno je bile oko mladega učitelja, ko Je videl, s kako ljubeznijo Je bil sprejet in beseda mu je zastala, ko se je hotel zahvaliti. To je bil sprejem, kakorŠnega ni pričakoval od svojih vaščanov, sprejem, kakorŠnega še niso videle Lcžice. In zopet so zadoneil streli. Vsa ča*t taki vasfci, ki zna tako lepo ceniti in spoštovati svojega učitelja I Vsa čast fsntom in dekletem, katerih lepo vedenje je znano daleč na okoli I Srečen učitelf, srečna vas, ki živita v taki ljubezni in miru med sabo I Zares takega sprejema še nisem videl. Zate se tudi jaz pridružujem in kličem: „Na mnoga leta I* Književnost in umetnost. Pav. Fierć: Iz mladih let. F. Pal-nakovih spisov I. in 11. zvezek. V Ljubljani, 1913. Založ-Io diuštvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Natisnila Učiteljska tiskarna v LJubljani. Cena? — Prvi zvezek obsega 13 kratkih povestic, dogodbfc iz otroškega, drugI pa 9 mičnlh pravljic iz rastlinskega in živalskega življenja. Oba zvezka sta prav pilraerno čtlvo za deco prvih šolskih let in ju prav toplo priporočamo v nabavo šolskim knjižnicam, prav tako pa tudi Miklavžu, da obdari ž njima dobro deco. .Matica Slovenska" izda za 1. 1913. sledeče kniige: 1) Zabavna knjižnica. (Izviren roman Pc d ii m barskega : Gospodin Franjo. 2) Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki se je z lepim uspehom igrala v LJubljani in v Zagrebu.) 3) ŠtrekelJ-Glonar: Slovenske narodne pesmi, 15. snopič. 4) Srbohrvatske narodne pesmi (c (Kosovem, Kraljeviču Msrku itd ) v uredni štvu pref. dr. Branka Drechslerja. (Knjiga Imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega naroda pesništva ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvatskega jezika za Slovence). 5) Mencinger: Izbrani spisi, II. zv. 6) Dr. Šlebinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih pol, tore| kakih 20 pol več nego lani. S tem bogatim knjižnim darom hoče Matica praznovati svojo letošnjo petdesetletnico; obenem se nadeja, ds ji ostanejo zvesti ne samo dosedanji člani, ampak da jI ob tej priliki pristopijo še noti. Poročamo obenem, da izda „Matica Hrv." za I. 1913. med drugim »Izbor Aškerčevih pesmi" (s filozofskim uvodom prof dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature. HALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo Mastno tiskane besede se ra-čanajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink. ■■■■■■ 70rtcI/0 mnrlorrn najnovejših vzorcev od £onSKt) mu UDI t O 6 kron naprej razpolaga Ana Fabretto, izdelcvateljica modercev, nI. Acquedotto štv. 4. - Izdeluje tudi modeice po meri od kron 20 naprpj._ "0>Tn 2879 MlOfiPnlP kateri je dovršil trgovsko šoio, po-midUUfllb polnoma vešč srbo hrvaščine v dopisovanju in Btrojepipja, išče službe - Ponudbe pod „Dopisnik4 na Edinost 2877 POhlŠtVO 7~& en° 8°bo prodaja Ivan TrBt, Sv. Ivan. Ščuka mizar, ul. San Cilino 533, 2474 Odda meblirana soba. — Caoopo San Gia-SC como III., 2873 Prnrio Cfit dobro obraDjen štedilnik s tremi I lOUd b" luknjami, kotlom za ?cdo in pečjo, kakor tudi potrebne cevi, v Rojanu, Vicolo deHe Kose štev. 40, I nad. _2890 q- za ženske obleke Be priporoča cenjenim OlVlljd gnsprm. Gre tudi na dim. — Naslov pove In-eratni oddelek Edinosti. 2875 Lepo sobo 4, 1. na leva_ za 30 K in sobico za 25 K odda gOBpa v ulici San Zaccaria štev. 2876 Iščem gospodično * poldne. Zahteva Be znanje hrvatskega jezika. Nastop takt j. Nash-v pove Ins. oddelek Edinosti. 2878 mladenič iz Bolgarske išče delo kot izurjen šofer, elektrotehnik, maš nist ali alično Ima dobia spričevala. Prijazne ponudbe pod Velko Petrof na Inseraini oddelek Edinosti. 26S5 Gramofoni Zanetti. Nove slovenske plošče. Močan in čisii glts. Zajamčene samo v zalogi ZANEITI v ul. Cavsua. 2668 P oni So nO trto L vr8te naročite dokler jih UUpiJClIU U ID je še v ^alogil Cenik na rarpolago Forč'č i d ug., trtnica, Komen. 2679 Wn_n||f z dvema paroma tež tih konj in dvema wU2llll» tovornima vezoma išče stalno delo. — Ponudbe pod „Voznik* ca Inseratni oddelek Edinosti. 2651 Otroški vrtec v Škednju ^iUl: Ženo brez otrok. Z^Iasiti se je pri tajnici „Podružnice" M. Gr, 474. 2664 rnnn n sežnjev zemljišča in nekaj gozda v uUUv-LJ Bojanu (Scaia Santa, Stajce) se proda po ceni. Pojasnila v ul ci Stadion štv. 8, pri Fany udovi Žitko. PRPOnOĆLJlVE TVRDKE. Medena obešala za ravese, Kr 3-5C - Potrebščine zmalti-rane in iz alumin ja, leseni predmeti in železnine za domačo uporabo, po cecah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Cesca, ulica OapeTma štv. 14. 1682 Rudolf Bonnes 2* SE ST PZrT. poroča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. Delo solidno. Cene zmerne. 1803 Pohištvo In tapetarije po še anano ni*-klh cenah, katere ae ne dobi drugje. Spalne aobe Im vaakovratnegu leas, reaane od 380 kron naprej. Jedilne acbe od 440 kron naprej. Nova maloga S. ERO D, ul. Sqnero nuovo 7, J. nadatr. na atra.nl poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. _ 1468 Vriinnuovnina ANTON REPENSEK je IMIjllJUVC&llivd edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia št. 9. — Izdeluje v«a knjigoveška preprosta in fina dela točno in po konkurenčnih cenah. 1760 M HflLIS dipl. krojač na dunajskem ućnam zavodu za prlkrojevan]«, z dovolj, nlijaivttr- nam. TRST. ul. Tor S. Piero 4. Podružnica v Nabrežini. Krojačnica, zalega sukna Obleke po zmernih cenah Solidna, vzorna izvršitev n HAfft Antona Jerkiča naslov : Trst, ul ruiuyrdl tm tepata v* Kupaj« b» nevja «t«c zla*© im tačl srebro s aoristi predmeti. — Spn^ama Mročb« ia popravlja vvakarretaft* areocain«, tlalaaln«, kakor tadi iepaia mrv OELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ^ V, i i Trgovina ]est?in in deiikates CELESTE FURLAM* Trst, via Belvedere S(. 6 7. Prodaja vedno sveže testenine iz II r-ake Bistrice ter iz drugih innan t tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Razpofiilja se pakete od 6 kg naprej: kave, olja i. r ERNEST HOČEVAR, vodja trflovine. i^AN TORRESANI TRST - ULICA G ULIA ST. 32 frodaialna železnine. - preo- meti za domaČo uporabo ; obrtni in POLISKi predmeti. - cene zmerne. postrežba točna m m Trst ^ Piazza Barriera vceehia št. 9 se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in koštrunovo, jančje in kokošje meso. Po strežba tudi na dom. CENE ZMERNE. ljudska urarna BOGOMIL PINO Trat, «Uca Vfeieeozo Bclllnl it 13 tiaiiMl nrrn it. n?su iiTtfi) Bogat Izbor ar9 veriiie, ovratnik verlile, nhanoT, pr- t stanov, sapestnie Itd. 4 Konkurenčne cene, Avtoriziran elektrotehniški mehanik Vittorio Ban Trst- PREVZEMAJO SE INSTALACIJE električnih luci, motorjem, električnih zvoncev, tel Jopov in strelovodov. Bogata zaloga svetiljk in mrežic najboljših znamk. Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telofonov. Poseben oddelek za popravila v precizijski mehaniki. Lozer Ivan, klepar občinstva svojo > delavnico b predajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmenrh cenah. Ulica bette Fontane Št 34. — Svoji k svojim 1_2440 ll#an (ifirmi.ll (nasledn. Ribarić) priporoča I Voli UDI IIICIV zalogo vsakovrstnega oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pošilja tudi na dom. Trst, ulica Squero nuo'o 15, telefoa 2243 40S2J Rodoljubi IPosnemajte naše narodne mecene! O & § Vi no z Brionskih otokov $ © Glavna zaloga: Trst - ulica Carlo Ghega štev. Telefon 15-67. SPECI]RLITETR : KONJRK BRIONI IN VERMUT. 11. @©00©@©©@©©@@©© © ©@@©©@©©©©©©©©©^ Fozor! Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna kuhinja la Bodjcjeviiko pho (brez glavobola). Zmerne cene. RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN g! j