a
FOR
■juzea/om



NO. 148
^Jss


s^O
2'17.
Ti » a •j-
Wik A li , **§ , L.M-\
CMi !U-— HO
■Oj,
.V; y

AM€R!CAN IN SPIRIT {€1GN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Jaliet, San Francisco, x-ittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€B
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 10, 1978
LETO LXXX — Vol. LXXX
SirEjd v Libanonu
še preko 26. oktobra!
Le malo upanja je, da bi sirijske in druge arabske vojske zapustile Libanon, ko jim poteče sedanja doba ‘ čuvanja miru”.
BEJRUT,* Lib. — Vodniki kristjanov v Libanonu vztrajajo pri svoji zahtevi, da naj sirijske in'vse ostale oborožene sile Arabske lige, ki so prišle v Libanon končevat državljansko vojno, s potekom sedanje dobe 26. oktobra 1978 zapustijo njihovo državo.
Položaj v Libanonu je težek ih kočljiv. Sirijske čete, ki sestavljajo nad tri četrtine celotne sile Arabske lige, so zapletene v trd in zagrizen boj s krščanskimi milicami, ki bi jih Sirij ci radi razorožili in tako postali polni gospodarji Libanona.
Predsednik Libanona Sarkis se je 3 dni pogajal s predsednikom Sirije o novi ureditvi Libanona, ki bi naj končala sedanjo krizo in postopno pripeljala tudi do odhoda čet Arabske lige iz Libanona. Le malo je verjetnosti, da bi se to zgodilo že 26. oktobra 1978. Nekateri vodniki kristjanov svarijo Sarkisa, naj ne podaljšuje arabskim vojskam naloge “čuvanja hairu” v Libanonu, ker bi to bila “izdaja” nad Libanonom. \ PreasedniK Sarkis je včeraj odletel v Savdsko Arabijo. Združene arabske emirate in v Sudan iskat podporo za svoja stališča.
—-----o------
terasi rašuna na fsšeno pogodil© i Eg5pS0.n1
JERUZALEM, Izr. — Zuna-hji minister Moshe Dayan je pred svojim odhodom v ZDA, kjer bo danes govoril pred glav-ho skupščino Združenih narodov v New Yorku, pa nato odšel ^ Washington, kjer se bodo zaceli v četrtek razgovori z Egiptom o mirovni pogodbi, dejal, da je cilj teh pogajanj doseči hiirovno pogodbo z Egiptom.
“Mi se bomo pogajali o miru bled Izraelom in Egiptom, to je glavna naloga,” je dejal Dayan ter dodal, da po njegovem ta Pogajanja ne bodo zavisela od Napredka pogajanj o zahodnem bregu Jordana in Gaze.
Izrael predvideva, da bodo Pogajanja v Washingtonu potekala v glavnem o “prirodi miru” daed Egiptom in Izraelom, ki bi ■daj pomenil popolno normaliza-cijo odnosov med obema državama, ter o podrobnostih vojaškega umika Izraela s Sinaj ske-§a področja. Izraelsko zastop-stvo je vendar pripravljeno razpravljati tudi o zahodnem bre-gu Jordana in o Gazi, če bo E-§ipt vztrajal na vzporednem po-*eku pogajanj. Pri pogajanjih o 2ahodnem bregu in Gazi naj bi s°delovala Jordanija, ki pa se Za enkrat za to še ni odločila. ---------------o------
Japonci n&ročili nova Potniška letala v ZDA
TOKIO, Jap. — Japan Air kihes so naročile 5 Boeing 747 jh 5 McDonnell DC10 potniških etal v skupni vrednosti 533 mi-yjonoy dolarjev.
Vremenski prerok
Pretežno jasno z najvišjo temperaturo okoli 65 F (18 C). Ver-1 etn ost dežja čez dan 10%, zve-Cer in ponoči 20%, jutri pa 30%.
Novi grobovi
Eva Majcen
Včeraj zjutraj je v Euclid General bolnišnici umrl 83 let stara Eva Majcen, rojena Ocvi-rak, žena Josepha, mati Josepha Jr. in Goldie Toplo vic, 2-krat stara in 3 krat prastara mati, sestra Amebe Plascevic (Jug.). Bila je članica HBZ št. 47, SŽZ št. 32 in Kluba hrvaških upokojencev za senklersko okolico. Pogreb bo v četrtek iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
Vanče pojde v Afriko
Državni tajnik je odločen iti v Južno Afriko iskat rešitev spora o volitvah v Namibiji.
NEW YORK. N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je odobril za volitve v Namibiji (Jugozhodni Afriki) 1,200 civilistov za njihovo nadziranje in 7,500 vojakov za vzdrževanje miru in reda. Volitve naj bi bile uvod v vzpostavo neodvisnosti Jugovzhodne Afrike, nekdanje nemške kolonije, ki je prišla po prvi svetovni vojni 1. 1920 pod upravo Južno-afriške unije.
Izvoznice olja nameravajo povišati
njegovo ceno
OSLO, Nor. — Na konferenci i držav izvoznic olja tu so raz-1 pravljali tudi o ceni olja in o j njenem povišanju. Savdska A- | rabi j a predvideva z novim letom 1 ! povišanje za 5% kot stvarno in bo povsem sodeč prevdadala na seji OPEČ v prihodnjem decembru.
Cene olja so bile zadnjič povišane 1. januarja 1977. Povprečno stane sedaj sod olja $12.50.
EGIPT VEŽE POGAJANJA AELOM NA REŠITEV ALESTINCEV
, Združeni narodi so kot naslednik Društva narodov sklenili leta 1966 vzeti Jugozahodno Afriko iz uprave Južno-afriške unije in jo proglasiti za neodvisno ; državo Namibijo. Južna Afrika WASHINGTON, D.C. — Ro- ' se nekaj let za ta sklep ZN ni
'menila, končno pa je lani načelno pristala na neodvisnost
Kako bi
lan imtih dolži IM in Manijo m neuspeh “notranjega sporazuma”
dezijski vodnik lan Smith, ki je na enotedenskem obisku v ZDA v družbi z enim od črnih članov državnega sveta, trdi, da bi bilo državljanske vojne v Rodeziji že konec, če ne bi ZDA in Velika Britanija podpirali Patriotič-ne fronte.
Washington se je po daljšem omahovanju odločil za izdajo vstopne vize Smithu in Sitholeu pretekli teden. To je storil le, ker se ni maral Carter zameriti številnim senatorjem, ki so Smitha povabili v ZDA. Smith očividno išče podporo za svoj “notraji sporazum” v Kongresu in v ameriški javnosti.
Smith in Sithole sta imela včeraj dveurni razgovor z državnim tajnikom Vancejem in poslanikom Vel. Britanije. Sestanek je v bistvu končal brez uspeha.
Vodnik dela Patriotične fronte Robert Mugabe,, ki ima oporišča v Mozambiku, je obdolžil ZDA, da so se nagnile na stran “notranjega sporazuma”, ko so dovolile Smithu vstop, ter da jih Patriotična fronta ne bo več priznavala za nepristranskega posredovalca.
Jugozahodne Afrike, naj bil urejen prehod k neodvisnosti, o tem imajo Južna A-frika in Združeni narodi različne načrte.
Velika Britanija, Francija, Za-
Kongres podaljta! čas iskanja podpore
avnosfi
Vodnik egiptske delegacije za pogajanja z Izraelom v Washingtonu, ki se bodo začela ta četrtek, povezuje pogajanja z Izraelom na istočasno reševanje vprašanja Palestincev ter bodočnosti zahodnega brega Jordana in področja Gaze.
Kongres ie dal kom ustavnega dopolnila o ženski enakopravnosti dodatna tri leta za odobritev tega v posameznih državah.
WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli petek sledil zgledu Predstavniškega doma in o-dobril podaljšanje časa posameznim državnim zakonodajam za izglasovanje ustavnega do-
WASHINGTON, D.C. — Izraelska delegacija za pogajanja z Egiptom, ki se bodo začela v četrtek, je že v ZDA. Vodita jo zunanji minister Moshe Dayan in 1 obrambni minister Ezar Weiz-iman. Izrael je prepričan, da mu bo mogoče doseči z Egiptom sporazum v sorazmerno kratki ! dobi in da ta ne bo trdno pove-zagovorni-jzan z vprašanjem bodočnosti desnega brega Jordana in Gaze. To upanje Izraela peša ob izja-
tere veže sedaj Egipt pogajanja ih še bolj podpis ter izvedbo svojega sporazuma z Izraelom. V Kairu priznavajo, da v Camp David ni bilo nobene jasne neposredne povezave in pogojnosti egiptsko-izraelskega sporazuma s sporazumom o bodočnosti zahodnega brega Jordana in Gaze, toda trdijo, da je sporazum mogoče tako razumeti.
polnila o enakih pravicah za hodna Nemčija, Kanada in ZDA Aenske —- ERA. Za to ustavno so skušale to vprašanje rešiti v določena doba 7 let bi potekla razgovorih z Južno Afriko. Pri- marca 1979, sedaj je podaljški je do sporazuma, pa nato do šana za 39 mesecev, razhoda, ki je pripravil Var- ^ Ustavno dopolnim je odobrilo brega reke Jordan in področja nostni svet ZN, da je dal Južni doslej'35 držav, potrditi ga pa e^aze, ki jima je izraei ooijuoil Afriki do 23. oktobra 1978 čas,
V ršikc dolžnosti egiptskega vah iz Kaira, da se bo Egipt po- Izunanjega ministra Boutros gajal z Izraelom v okviru sploš- j Ghali je dejal, da vidi najboljšo nega ^ reševanj a arabsko-izrael- možnost za rešitev vprašanja skega spora, posebno še bodoč- ; zahodnega brega in Gaze ne to-nosti zahodnega brega Jordana liko v omejenem pritisku Egip-in področja Gaze.	j ta kot v nadaljnem posredova-
Egipčani upajo, da se bodo vr- jnju ZDA. Ghali je trdil, da je nili domov iz Washingtona s predsednik Carter pridobil Sa-sporazumom v roki v treh ted- ' data za podpis sporazumov v nih, če ne bo Libanon povzročil , Camp David z obljubo, da “bo-kakih posebnih težav. Ta spora- do že ZDA poskrbele za luknje zum bodo podpisali, toda njego- ‘ v njih”. Egipčan je dejal, da bova izvedba bo odvisna od poga- do ZDA imele prvo tako mož-janj o bodočnosti zahodnega nost že sedaj v obveznem tolma-
da sprejme načrt ZN za Namibijo. Če ta dotlej ne bo sprejela tega načrta, je treba računati na sankcije ZN proti Južni Afriki.
ZDA in njenim zaveznicam je
mora 38 držav, predno more po- za prihodnjih pet let obsežno sa-stati veljaven del ustave ZDA moupravo. Pogajanja o tem naj.
čenju izraelske obljube o odpovedi ustanavljanja novih naselij na zahodnem bregu. ZDA in Egipt trdijo, da se je Izrael ob-
in s tem obvezen zakon za vso bi vodil Izrael z Egiptom, Jor- vezal, da naselij ne bo ustanav-
deželo. V zadnjih dveh letih ni danijo in predstavniki Palestin-uspeio zagovornikom tega do- cev.
Ijal pet let, vse do konca dobe samouprave, ko bi naj bila uso-
polnila dobiti nobene državne Jordanijska vlada za enkrat da zahodnega brega Jordana ir,
zakonodaje za potrditev dopol- ni voljna sprejeti sporazumov, nila, pač pa so zakonodaje štirih doseženih v Camp David, in se veliko na tem, da se spor mirno držav, Idaho, Kentucky, Nebra- vključiti v pogajanja. Vodniki
Gaze dokončno odločena, Izrael pa se je postavil na stališče, da velja obljuba le za tri mesece.
reši. Tako je državni tajnik C. R. Vance izjavil, da pojde v Južno Afriko in da ga bodo verjetno spremljali zunanji ministri Britanije, Francije, Zah. Nemčije in Kanade. Skupno bodo po-
ska in Tennessee, svojo odobri- i Arabcev na zahodnem bregu dokler ne bo podpisana mirovna tev preklicale.	j Jordana in na področju Gaze ne pogodba med Izraelom in Egip-
Kongres je odobril podaljša- kažejo nobene volje za sprejem tom. nje dobe za odobritev, odklonil' samouprave, ker sumijo, da bi. Prvi podtajnik v zunanjem pa je predlog, da bi naj države se s tem odrekli končno neod- [ ministrstvu Egipta Osman, Baz, dobile pravico preklica svoje o- visnosti obeh teh področij. ; vodilni član egiptske delegaci-skusili doseči sporazum z Južno- dobritve. Nasprotniki dopolnila j Pri takem položaju je težko | je za pogajanja v Washingtonu. afriško unijo o volitvah, njiho- dolže Kongres enostranosti in pričakovati kake skorajšnje u- je izjavil, da “bo Egiptu zelo vem nadziranju in nato o vzpo- govorijo o pritožbi na Vrhovno spešne razgovore o bodočnosti j težko iti dalje z mirovno pogod-I stavi neodvisne Namibije.	sodišče ZDA.	zahodnega brega in Gaze, na ka- bo, če Izrael ne bo sprejel ame-
_____________________________________________________________________________________________________j riškega stališča” v pogledu u-
stanavljanja izraelskih naselij
PROPAGANDA IN RESNICA 0 DOSEŽKIH CASTROVE VLADE NA KUBI
na zahodnem bregu Jordana.
t —— - - - - •
! Iz Clevelanda j
j in okolice j
, *
Seja—
j Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 15. oktobra ob dveh 'popoldne sejo v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue, Maple Heights. Pogajanja se nadaljujejo, šole pa so zaprte—
Ko je državni šolski odbor odklonil priporočilo za opustitev pogojev državnega posojila šolskemu odboru Clevelanda, je poskus vsaj začasno končati šolski štraj k včeraj propadel. Pogajanja za končanje štrajka se nadaljujejo, ko se štrajkujoči ne menijo dosti za ukaz sodnika, da morajo štrajk končati, in so šole zaprte.
Skrb za bližnjo zimo—
Dih zime je mogoče že čutiti, mesto pa je brez zadostnih plugov za oranje snega. Odbor mestnega sveta za javno postrežbo je včeraj sprejel predlog za najem 64 plugov in tovornjakov z zveznim denarjem, ki je določen za izboljšanje razmer v potrebnih mestnih predelih. Pri tem še ni gotovo, če je ta denar stvarno dovoljeno v ta namen uporabiti. Mestni direktor za razvoj skupnosti Betty Grdina je odboru dejala, da pričakuje vsak čas o tem odločitev v Washingtonu. Poudarila je, da brez odobritve porabe tega denarja za najem plugov in tovornjakov mesto ne bo imelo možnosti dobiti nove pluge. Z njegovo odobritvijo bo taka možnost dana.
-----o----
Toyote bodo dražje
LOS ANGELES, Kalif. — Japonski avtomobili Toyota 1979 so 6.9% dražji od letnika 1978. Pričakujejo, da bodo temu povišanju sledili tui drugi uvoženi avti.
Obresti še dalje rastejo
NEW YORK, N.Y. — Komaj so dobro banke povišale obresti na posojila- za svoje najboljše stranke na 9.75%, že predvidevajo možnost povišanja na 10%. Nekateri pravijo, da bi obresti to raven že dosegle, pa se banke bojijo neugodnega odmeva v političnih krogih.
S prihodnjim 1. januarjem bo preteklo 20 let, odkar je Fidel Castro prevzel vlado na Kubi in uvedel tam trdo komunistično diktaturo. V teh 20 letih se je na Kubi veliko spremenilo, nekaj na boljše, nekaj pa tudi na slabše. Somišljeniki in podporniki Castra navajajo samo dobre strani in govorijo o silnem napredku, ki da ga je Kuba dosegla v dveh desetletjih Castrove vlade. Norman Lu-xenburg, načelnik ruskega oddelka na U n i v e r s it y of Iowa je proučil položaj na Kubi pred Castrom in ga primerjal s sedanjim ter objavil o tem zanimiv članek, iz katerega posnemamo naslednje ugotovitve.
II.
Kuba je imela v letih 1959 do I960 na primer sedemkrat več zdravnikov na število prebivalstva kot Dominikanska republika in več kot dvakrat toliko kot katerakoli druga država Karibske ga področja. Imela je približno dvakrat toliko zdravnikov kot Portoriko.
V 70-ih letih se je število zdravnikov v Dominikanski republiki v odnosu na število prebivalstva početverilo, na
Portoriku podvojilo, na Kubi 1 pa se je zmanjšalo. Zadnji podatki ZN kažejo, da ima Portori ko kakih 20% več zdravnikov na število prebivalstva kot Kuba, Dominikanska republika pa dva na vsake tri na Kubi namesto e-nega na vsakih sedem, kot jih je imel v dobi pred nastopom Castrove vlade na Kubi.
V letih 1959-1960 je imela Kuba daleko več televizorjev kot Kostarika, Gvatemala, Dominika nska republika. Portoriko, Panama in Nika-ragua. Kuba je imela tedaj več telefonov kot vse ostale karibske države skupaj.
Kuba tedaj ni bila samo daleč pred vsemi drugimi karibskimi državami, ampak je v 20 letih pred nastopom Castra tudi dosegla velikanski napredek na gospodarskem in socialnem polju kljub ponovni menjavi vlad. Omenili smo že zmanjšanje umrljivosti otrok od 99 na 32 na tisoč, povejmo še, da je bil pridelek sladkorja v tej dobi podvojen, (ko skoraj ves čas Castrovih 20 let stvarno pada). Pred nastopom Castrovega režima je večina sladkorne industrije na Kubi prišla v domače roke.
Splošni narodni dohodek in dohodek na prebivalca je zelo porastel in Kuba je imela 1. 1959 največji dohodek na o-sebo v vsem Karibskem področju z edino izjemo Portorika. L. 1976 sta Panama in Kostarika v tem pogledu prehiteli Kubo. Kubanski skupni narodni dohodek je stvarno nazadoval.
V dobi pred Castrom je število dijakov v srednjih šolah izredno narastlo, število študentov na kolegijih je od 5,600 leta 1930 porastlo do leta 1950 na 40,000.
Kuba je torej v desetletjih pred nastopom Catrovega režima izredno napredovala in naglo rastla na vseh področjih.
Druga temeljna zmota je mišljenje, da je bila korenina težav na Kubi v tem, da je bila velika večina zemlje v rokah peščice ljudi (Alison Acker, New Internationalist, julij 1978).
Če bi bilo to res, potem bi moral zaseg vse zemlje brez vsake odškodnine Amerikan-cem in drugim tujim lastnikom, zaseg vse druge lastnine tujcev in zaseg lastnine kakega milijona izseljencev, med katerimi jč bila večina
nekdanjih premožnih Kubancev, vse te težave odstraniti.
Dejstvo je med tem, da je po 20 letih Castrove vlade kljub veliki pomoči Sovjetske zveze Kubi, povprečni letni dohodek na osebo na Kubi danes manjši, kot je bil pred 20 leti. Pridelek v poljedelstvu je povprečno na osebo manjši sedaj, kot je bil pred 20 leti. Stvarno je samo množična sovjetska in satelitska gospodarska pomoč, ki ohranja kubansko gospodarstvo pred polomom in omogoča izvajanje raznih socialnih programov.
Na vprašanje, kje bi bila Kuba danes, če ne bi bilo tam Castrovega režima, je težko odgovoriti jasno in zanesljivostjo, toda podatki kažejo, da bi bila brez dvoma veliko na boljšem, kot je sedaj, tako v poljedelstvu kot v industriji. Verjetno bi še zmeraj obstojala področja revščine in nepismenosti, tda Kubanci bi bili prosti in bi šli, kamor in kadar bi hoteli.
In morda najvažnejše za o-boje, Amerikance in Kubance, otok ne bi bil potegnjen v nevarne zunanjepolitične dogodivščine, ki jih doživlja | sedaj.
----o-----
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Pred-j sednik ZDA Jimmy Carter bo osebno odprl pogajanja med Izraelom in Egiptom v četrtek, da pokaže važnost, ki jo ZDA polagajo na nje in na njihov uspeh. ZDA bo pri pogajanjih zastopal državni tajnik C. R. Vance do sobote, ko bo odpotoval na razgovox-e v Južno Afriko in v Sovjetsko zvezo.
NEW STANTON, Pa. — Uprava Volkswagen tovarn je zaprosila sodišče, da odredi odstranitev stavkovnih straž okoli j poslopja, ki ne dovoljujejo vstopa vanj niti uradništvu. j Tovarna ie obstala zaradi divjega štrajka v septembru. Unija, ki predstavlja okoli 1,800 delavcev, je odklonila predlog za novo kolektivno pogodbo, ki predvideva za leto 1981 minimalno urno plačo v tovarni na $9.62!
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Izraelski zunanji minister Moshe Dayan je včeraj v svojem govoru pred glavno skupščino prijemal Sovjetsko zvezo zaradi ostrega antisemitizma in pritiska na jude v Sovjetski zvezi, pa priznal, da je ta v letošnjem letu izdala Judom
več viz za izselitev kot lani. Dayan je branil v svojem govoru pravico Izraelcev da naseljevanja in življenja v Judeji in Samariji, kot Judje imenujejo zahodni breg Jordana.
MEXICO CITY, Meh. — Redni letalski promet stoji v Mehiki že šesti dan zaradi štrajka nadzornikov tega prometa. Na tisoče potnikov je obtičalo.
KAIRO, Egipt. — Obrambni minister Egipta gen. Kamal Has-san Ali, ki bo vodil egiptsko zastopstvo pri pogajanjih z Izraelom Washingtonu, je dejal tu, da ne pričakuje, da bi bila pogajanja dolga. “Dva ali trije tedni naj bi zadostovali,” je izjavil Ali.
BAGUIO, Filip. — Viktor Korč-noj je v nedeljo dobil svojo četrto partijo proti Karpovu v boju za svetovno prvenstvo in je sedaj le eno za tem. Kdor bo prvi dobil 6 partij, bo zmagovalec. Za enkrat še vedno vodi Karpov s 5:4.
TEHERAN, Iran. — V več mestih je prišlo do novih demonstracij proti vladi in policija je rabila proti njim srrelno orožje. Ver oseb je bilo mrtvih in ranjenih. Štrajki usluž-benstva so v več mestih prekinili javno postrežbo.
6117 ST. CLAIR AYE. — 431-062S — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Fublisixed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 meseca Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 148 Tuesday, Oct. 10', 1978
“Potujoča univerza” na Poljskem
Velika pariška poljske revija “Kultura” prinaša v svoji stexilki 5/868 letos pod naslovom ‘ Potujoča univerza” program II. semestra privatnih predavanj take univerze, ki nima svoje stavbe nikjer, temveč hodi s svojimi strokovnimi predavanji od mesta do mesta. Na3bol.i-’ši profesorji drugih poljskih univerz predavajo na privatnih stanovanjih poslušalcem o predmetih, ki se na u-radnih univerzah ne predavajo in je prepovedana svobodna diskusija o njih.
Je to neke vrste “paralelna univerza” ob drugih državnih univerzah, rekli bi, nekaki privatni univerzitetni tečaji, kjer predavajo profesorji, katere slušatelj^ naprosijo, da jim predavajo o najnovejših pojavih, ki nimajo še mesta na rednih programih vseučilišč.
Policija sicer dela ovire tem tečajem — tako je večini profesorjem odvzela potne liste — pa jih še ne piega-nja temveč samo kaznuje lastnike stanovanj, kjer se tečaji vrše. “Vlada pač čuti, da ima spričo dru'gih težav na drugih poljih še vedno večjo korist, če se za sedaj nasilno ne dotakne teh predavanj, kar hi znalo povzročiti še nove težave.
Eden teh profesorjev se je izrazil, da tudi oni pro-fesorji — nimajo drugega namena, kakor “od spodaj gor, od ljudstva in slušateljstva prisiliti vlado, da dovoli na rednih univerzah širšo in svobodnejšo diskusijo o dogodkih iz novejše poljske zgodovine in ekonomije. Leta 1976, ko so nastali nemiri zaradi visokih cen in je vlada morala popustiti, tako zdaj upajo, da bo tudi v tem vprašanju vlada ugodila in razširila učni program in svobodo na u-niverzah.” Je to torej neke vrste umerjena opozicionalna reakcija intelektualcev pred vladajočim režimom na vseučiliščih ter neke vrste del disidentstva poljskih kulturnih delavcev.
Nekaj iz programa II. semestra teh “podtalnih predavanj navajamo po Kulturi in so naslednja; Socialne in politične ideologije od francoske revolucije, do II. svetovne vojne (prof. Jedlicki), Pregled velikih diskusij v prvih petnajstih letih povojne Poljske (Strzelecki), Iz politične zgodovine Ljudske Poljske (prof. Michnik, znani disident, ki je bil že osemkrat zaprt od policije, pa vendarle izpuščen na svobodo), Gospodarska zgodovina sodobne Poljske (Kowalik), Družbeno-vzgojni problemi (Stanowski), Idejno obličje poljskega kina (Werner) itd. Tudi o književnosti kot izrazu družbene zavesti (Burek) in Izbrana poglavja iz svobodne ruske literature (Woro-szylski) itd.
Iz teh naslovov predavanj, katerim je v Kulturi dodanih še 5 strani delitev predavanj v nadrobna poglavja, je jasno videti, da ti profesorji čutijo potrebo pojasnjevati najnovejše dogodke iz sodobne kulturne zgodovine in da predvsem slušatelji hočejo znanstvenih ugotovitev s kateder takih vprašanj, kakor je Katynski poboj poljskih oficirjev, ali potek varšavskega upora 1. 1944, ko ruska rdeča armada, pa tudi nje poljski oddelki Luhinske vlade, niso hoteli pomagati poljski vojski v domovini proti okupatorju.
Tadeusz Mazowecki, izdajatelj katoliške revije Wiež (Stolp, zvonik) pravi; “Prvič se v teh predavanjih odpi-ra svobodna diskusija o teh, dozdaj še vedno prepovedanih temah na univerzah... Ta Potujoča univerza pomeni urejajoči element v razlaganju sodobnosti in je nekako nadaljevanje takih tajnih predavanj, kakor so jih imeli rodoljubi v XVIII. stoletju ob prvi razdelitvi Poljske med Prusijo, Rusijo in Avstrijo...” — Ali — dodajamo mi —, tudi kakor so jih imeli profesorji med drugo svetovno vojno, kakor jih je imel veliki prijatelj Slovencev, pisec razprave o dialektih slovenske Istre, prof. Ma-lecki, ki pa se je zaradi tega moral po vojni pred novim režimom opravičevati... Mazowieeki tudi poudarja: “Danes je ta potujoča univerza velik problem za komunistično partijo, ker predstavlja opozicionalno žarišče proti intelektualnemu aparatu KP, ki je bil doslej ključni element partijske kontrole dežele in mladine.”
Kot predhodnico te univerze je že v januarju 1978 70 intelektualcev ustanovilo Društvo za vzgojne tečaje, z namenom “dopolnjevati in bogatiti znanje študentov in mladih intelektualcev”. Iz tega je izšla tudi “Potujoča u-niverza” pri kateri sodeluje kakih 30 vseučiliških profe-sorjev in je imela v prvem semestru 120 konferenc in 700 slušateljev. “Tudi je k svojim predavanjem redno pridruževala malo spremljajočo knjižnico neuradnih revij in knjig z zapadnjaškimi teksti, ki so prišli v državo na tajen način.”	j
Poročamo o tem najnovejšem kulturnem odporu na Poljskem kot pomembnem izrazu težnje po svobodni debati o sodobnih problemih in predvsem polpreteklih (saj mladina ne ve nič o, njih) na javnih vseučiliščih, pa mislimo pri tem na razmere doma, ki so prav po kongresu kulturnikov ob letošnjem Prešernovem dnevu prišle v
težnjo največjega zatora vsakega svobodnega ustvarjanja v sedanjosti, posebej pa še zanikavanja slednje kulturne vrednosti v polpreteklosti, zlasti pa nje interpretacije.
td
Ob soboinem koncertu “Fantov na vasi’
CLEVELAND, O — Lepšega srčne kulture je to! Bili hvale-in učinkovitejšega pevskega u- žen v današnjih časih ni več ši-speha si pevci mladega cleve- ■ roko lepa navada! velandskega pevskega zbora j In končno: zelo posrečeno je “Fantje na vasi” niso mogli že- bilo, ko si je konec koncertnega leti, kakor so ga dosegli s kon-1 dela nastopa vsa dvorana z ne-certom na svojem javnem na-jugnanim ploskanjem želela, naj stopu v Clevelandu v soboto, 7. bi zbor zapel še katero drugo oktobra, v naj večji clevelandski! pesem, da je tedaj stopil eden
slovenski dvorani. Njihov koncertni del je uspel tako pevsko, se pravi umeniško, kakor tudi gmotno, materialno. In k temu jim velja čestitati. Srčna želja vseh zavednih clevelandskih Slovencev kakor gotovo tudi drugih je, naj ta mladi slovenski pevski zbor svoj lepi kapital sedaj modro izrabi sebi in vsej slovenski skupnosti v prid. Naj “fantje” ne odnehajo v svojem dosedanjem prizadevanju, še dalje naj vztrajno in z ljubeznijo gojijo pristno slovensko pevsko kulturo ter s tem ohranjajo slovensko samobitnost (identiteto) med nami.
Čeprav so člani pevskega zbora “Fantje na vasi” (17 po številu) razen enega že vsi rojeni v tej deželi, so vendar vsi imeli
vodilnih zborovnih pevcev pred zvočnik in dej^l; “Radi vam bomo zapeli za nameček še eno pesem, in sicer “Žabe”, toda samo, če se nam pri tem pridružijo še bratje pevskega zbora ‘Zvon’ iz Fairfielda, Conn., ki so nas od tako daleč prišli obiskat in počastit naš prvi javni nastop pred domačo clevelandsko javnostjo. “Zvonovci’ so se, hvala in čast jim za to, radi odzvali njegovemu povabilu. Vsa dvorana je “Zvonovčem”, ko so stopali na oder in se tam uvrščali med “Fante na vasi”, burno ploskala, oba zbora pa sta po odpetih “Žabah” doživela velike ovacije. Odlični clevelanski pevski gospe, ki je v dvorani sedela poleg mene, sem po tej pesmi rekel:	“Kako srečen bi bil ob
pri petju lepo, pravilno sloven- tako zapetih “Žabah” rajnki
sko izreko (artikulacijo), kar veliko pomeni, saj je to eno od tistega, ki daje zapetim pesmim bistveno, primarno vrednost in veljavo. To pa tudi dokazuje, da je zbor v dobri pevski roki. Doseči kaj takega pri pevcih, na tujem rojenih, proč od svoje matične, narodne domovine, ni namreč malenkost. Veliko je bilo za to potrebnega truda in vaje!
Vsi pevci so peli tako, da je vsak izmed številne navzoče publike osebno čutil, da pojo iz srca. Iz dna svojega osebnega občutja so nam zapeli tako, da je njihova pesem nujno našla živ odmev tudi v dušah poslušalstva. V pesmi smo postali eno.
Sijajna je bila tudi zborovna poteza, da so ob tej priložnosti zapeli eno izmed pesmi v zahvalo in priznanje svojim bivšim pevskim vzgojiteljem in učiteljem. In še lepe slovenske šopke so dobili. Vsa dvorana se jim je pridružila. Znamenje njihove
ravnatelj Marko Bajuk, ki jih je bil harmoniziral.” Imenonava gospa je namreč po rodu Ljubljančanka in je, podobno kakor pisec teh vrstic, rajnkega ravnatelja Bajuka dobro poznala, posebno še kot odličnega pevovodjo v svojem času najbolj znanega ljubljanskega pevskega zbora “Ljubljana”, kateri je, če me moj spomin ne vara, prvi zapel te danes tako popularne Bajukove “Žabe”.
Dvorana Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju je bila ta večer polna, kakor redkokdaj še ob slovenskih kulturnih prireditvah v zadnjih letih.
Idealnim fantom in njihove-vemu pevskemu vodji iskrene čestitke, globoka zahvala in vse priznanje za ta dragcen slovenski kulturni dogodek v naši sredi! Strokovno oceno sobotnega prvega pevskega nastopa “Fantov na vasi” v naši sredi pa bo napisal gotovo kdo izmed strokovno izvedenih rojakov.
Janez Sever
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
Naš aljaški potnik Ludvik Jelenc nadaljuje s svojim pripovedovanjem o vtisih po Aljaski.
Čim bolj smo se oddaljevali od Mt. McKinley parka, tem bolj je začela iti pot navzdol ter smo prišli z višine 2,337 čevljev pri Nevana, kjer smo se peljali čez reko Tanana, kjer je 362 čevljev nadmorske višine. Tudi visokih gor s snegom je bilo čimdalje manj. Ko smo se pripeljali v bližino mesta Fairbanks, so popolnoma izginile. V Fairbanks smo se pripeljali o-krog osme ure zvečer, pa tam je bilo sonce še visoko na nebu.
Drugo jutro smoise odpeljali z avtobusi k reki Tanana, kjer smo se vkrcali na ladjo Discovery, ki je vozila po tej reki raziskovalce Aljaske, lovce na kožuhovino in pozneje iskalce zlata. Po kakih 16 milj vožnje smo prišli do stranskega rokava te reke, ki se imenuje Pedro Creek. To ime je ta stranski rokov dobil po Italijanu Feliksu Pedronu, ki je tu 1. 1902 odkril zlato. Čez rokav te reke naj bi bilo prepeljanega v tistih letih čez 9 milijonov vrednosti zlata.' Druga zanimivost te vožnje po reki so bila gnezda bobrov, sveže pregrizena debla dreves so bili znaki bobrove dejavnosti. K užitku vožnje je pripomogel
tudi zelo lep sončen dan.
Po končani vožnji po reki Tanana so nas ‘avtobusi odpeljali nazaj v hotel na kosilo. Po kosilu smo se v avtobusih odpeljali na ogled mesta in, okolice. Šofer našega avtobusa je bil mlad študent, ki že več let štu-študira na univerzi v Fairbanksu, doma je pa iz države Indiana. Med počitnicami je bil letos šofer avtobusa, ki vozi turiste na ogled mesta, prejšnja leta pa je delal na aljaščanskem olj e vodu.
Najprej nas je peljal kake tri milje izven mesta, kjer je na m4lem hribu univerza Aljaske. Pod univerzo smo videli tudi skupino krav, ki so se pasle, kar je bilo neobičajno za Aljasko. Šofer nam je povedal, da so te krave različnih pasem last univerze, ki preizkuša, katera pasem krav bi bila najbolj primerna za klimo na Aljaski.
(Dalje)
*
Slovenski festival se naglo bliža. Bo prav zanimiv in pester. Imeli bomo imenitne goste iz Clevelanda — “Fante na, vasi”, ki nam bodo zapeli, kakor le oni znajo. Pravijo, da je to najboljši slovenski moški zbor v Ameriki. To trdijo tisti, ki so jih slišali v Fairfieldu, Conn. Na-
! stopila bo tudi folklorna skupina ŠARC. Poleg drugih narod-!nih plesov bodo zaplesali tudi nekaj primorskih narodnih plesov v primorskih narodnih nošah.
Nastopil bo tudi zbor “Slovenska pesem”. Srečal sem gdč. Magdo Simrayh in sem jo, gnan iz firbca, vprašal, kako je z njeno naj mlajšo skupino, katera se je osnovala šele nedavno. “Koliko jih pa imate?” sem bil radoveden — “O, kakih 16 jih je in še novi prihajajo. Pa kako luštni so. Pridite jih pogledat!” Že zaradi tega je vredno, da pride vse, kar leze ino gre. Slovenski festival je pri Sv. Štefanu samo enkrat...
❖
Slovenska šola že vrši svoje poslanstvo. Seveda so stroški. Da vsaj delno krijejo stroške in se naši fari obdolžijo za to, kar ji nudi (kurjava, elektrika, sna-ženje itd.), je odbor staršev slovenske šole sklenil pripraviti kosilo v korist te šole. Kosilo bo v nedeljo, 15. oktobra, takoj po zadnji maši v veliki farni dvorani. Vstopnice so po $5. Ga. Rusova je prevzela skrb za kuhinjo, stregli pa bodo naši fantje in dekleta. Dvorana naj bo polna. Nihče se ne sme izgovarjati, da “mora nekam iti” ali pa “se mi ne ljubi”. Skopost tukaj pač ni na mestu.
V AD ' sem zasledil angleški dopis nekoga, ki je bil na Urk-niki. Pretaknil sem zemljevid Slovenije, toda tega imena nisem našel. Mož iz Urknike piše, da je bil dvakrat tam pri maši, enkrat, ko je Škof posvetil novo prenovljeno cerkev, in drugič, ko sta se v gorah ubila dva fanta s kaplanom vred. Cerkev da je bila polna in da tam ljudje več molijo kot tukaj v Ameriki. Potem pa zafrkne AD: “In vi pišete, da je tam komunizem. Če bi komunizem nastopil tukaj, bi prinesli na prvi strani.”
Odgovor je ta: Če bi komunizem zavladal tukaj, bi svoboda tiska izumrla in AD bi bila u-stavljena, ker je pač katoliški list. Kaj pa glede svobode verskega udejstvovanja? Ali smejo višji uradniki pošiljati svoje o-troke v cerkev, jih dati krstiti, birmati? Mnogi morajo hoditi k maši na skrivaj v druge cerkve, kjer jih nihče ne pozna. Mož iz Urknike vsega tega ne ve. Je pač ameriški turist slovenskega
porekla in napredne smeri.
❖
Za Božič bom spet pričel zbirati božična voščila, ki bodo objavljena v AD. Ne mislite, da je prezgodaj. Že sedaj je treba na to misliti.
*
Od Marie Prisland, ustanoviteljice Slovenske ženske zveze, sem te dni prejel lep poklon, drugi ponatis prve knjige From Slovenia to America. Knjiga je dopolnjena,z najnovejšimi podatki tudi o slovenskih emigrantih, ki so prišli v Ameriko leta 1949. Knjigo gotovo dobite v Leskovarjevi pisarni. Mrs. Prisland, naj lepša hvala!
*
Priznanje. — Tovarna, ki izdeluje tablete za hujšanje, je dobila tole pismo: “Vaše tablete so odlične. Moja žena je v e-nem tednu shujšala za 6 kg, v dveh mesecih pa je popolnoma izginila. Vaš hvaležni vdovec Janez!”
Pozdravlja vse
“Toti Staj ere”
Povešene se i nami!
CLEVELAND, O. — Vsaka organizacija potrebuje poleg požrtvovalnih in zavednih članov, ki se trudijo dosegati njene cilje, tudi denarna sredstva, da lahko uspešno deluje. To velja toliko bolj za tiste organizacije, ki vzdržujejo svoja glasila in skušajo lajšati stisko svojih bližnjih tudi z gmotnimi podporami, kar oboje delajo društva slovenskih pro tikomunističnih borcev ves čas, kar obstojajo. Clevelandsko društvo SPB
prireja v ta namen vsako jesen družabni večer, kjer združi prijetno s koristnim in potrebnim. Ob okusni večerji in'dobri kapljici se tedaj srečajo prijatelji. V živahnih pomenkih, ob naših prelepih pesmih in poskočnih melodijah za ples kar prehitro poteče čas. Vsakokrat gostje odhajajo z lepimi vtisi in s prijetno zavestjo, da so pomagali dobri stvari in se razvedrili v domači družbi.
Letos bo družabni večer Društva SPB Cleveland v soboto, 14. oktobra, v dvorani pri Sv. Vidu. Po 7. uri bodo pričele kuharice deliti večerjo, okoli 9. pa se bodo oglasili Rutarjevi muzikantje za ples. Vstopnice so le po $5 za odrasle in $2.50 za o-troke.
Pridite, poveselite'se z nami, pričakujemo vas!
Marija Mauser
iimogrede k iilwaukseja
lepa človeška lastnost, pozabiti pa je veliko stvari nemogoče. Verjamem Župančičevemu verzu “Dajte, zapojte, v kup nas družite!” ker ta verz je bil motto k prvemu etniškemu pikniku združenih slovenskih organizacij KSKJ, Sloga, Ženska zveza, SNPJ in Triglav v Arcadian Inn preteklo nedeljo, 10 septembra, katerega čisti dobiček bo šel za slovensko vas v Milwauškem muzeju. Ob veliki udeležbi starih in mladih rojakov in rojakinj je bila ta slovenska veselica na prostem deležna velikega finačnega uspeha. Spored je vodil član KSKJ Marty Gregorčič, ki je predstavil neumorno delavko tega piknika, tajnico društva Lilije SNPJ O. Mohr. Nastopila je tudi ženska plesna skupina društva Triglav in v narodnih nošah: zaplesala par narodnih plesov, katere je vodil in igral na harmoniko Frank Coffelt. Nastopil je tudi mešani cerkveni pevski zbor sv. Janeza pod vodstvom pevovodje Ernesta Majheniča. Na žalost zaradi električne okvare so slišali lepo petje samo tisti okrog odra. “USPEH” sta počastila s svojim obiskom tudi župnik fare sv. Janeza rev. J. Sedlak in rev. Beno
MILWAUKEE, Wis. — Pomlad je lepa, zelena polna cvetja, poletje je nasmejano/polno vrtnih zabav in prijetnega kopanja, jesen pa je za mnoge naj lepša in bogata prelepih sprehodov, kjer Korbič. Bil je lep slovenski dan se osipa listje z dreves, ki tako ' ip dogodek, prijetno šumi pod nogami na j	*
sprehodu. S časom se jesen, ve- j Ravno pri tem pisanju sem po neča in umirajoča, počasi pogre-; telefonu od užaloščene žene Maža v zimsko mirovanje. Dnevi j ry Ermenc prejel žalostno vest, postajajo čemerni in čemernost da je odpotoval v večnost znani se naseljuje tudi v nas, v nas, slovenski rojak Frank Ermenc-starejših ljudeh, čemernost pri- Z mojo ženo sva bila v njegov: naša dolgočasje, samotarjenje | družbi še na zadnjem etniškem in lenobo. Gorje, če se predaš' pikniku 10. septembra 1978. še bolezni. Edino volja in ljubezen malo nisva mislila, da se s sme' do življenja ti dajeta moč, da se bom in stiskom roke poslavlja' otresaš tega najhujšega zla za :va od njega za vedno. Pokojni starejše ljudi. Naj bo jutro, ki Frank Ermenc je bil tiste gore raste v dan, sončno ali deževno, ’ list, kjer se rode trdne sloven-ga z ženo pričakujeva z vese- | ske grče. Bil je veselega srca, Ijem in radostjo in sva hvalež-j velik in značajen Slovenec. Naj na Bogu, da nama je naklonil.v mu bo lahka ameriška gruda; dobrem zdravju uživati vse ra-, Njegovi užaloščeni ženi Mary h1 dosti jutra in življenja. Proč z ostalim sorodnikom iskreno so-
čemernostjo in uživajmo življenje, od Boga nam dano!
❖
Bog pa nam ni dal samo življenja, dal nam je tudi umetnost, ki je lepota in resnica. Znano nam je, da je jesen čas, ko se odpirajo vrata neštetih hramov umetnosti. Začne se kulturna sezona, ki se potem izteče šele v juniju prihodnjega leta. Milwaukee nam tudi letos nudi pestro in bogato umetniško sezono. Ker je za te umetniške prireditve vsako leto večje zanimanje občinstva, sva si z ženo za to sezono zopet preskrbela vstopnice za 15 simfoničnih in pevskih koncertov, tri operne predstave, pet baletnih večerov, osem dramskih predstav in še nekaj kulturnih gostovanj iz o-stale Amerike in Evrope. Jesenski in zimski čas je tudi pri-
žalje!
L. G.
Čas za cepljenje proti influenc? je prišel
S hladom in dežjem prihaja čas, ko se začne širiti influenc11' Zdravstvene oblasti objavljaj0’ da so pripravile cepivo proti i/ fluenci, ki jo pričakujejo leto^
lika obiskov raznih umetniških lesen in zimo-	Q
razstav in muzejev.	j Letošnjo cepivo je sestavi]
Prvi simfonični koncert je bil tako, da bo učinkovito proti U preteklo soboto, 9. septembra, v kozvani ruski influenci, tefcP veliki dvorani PAC, kjer je diri- ški in B-honkonški, katere soj gent Kenneth Schermerhorn ' ni napadale ljudi v ZDA. PP j. imel na programu Bacha, Schu- kujejo, da se bodo pojavile berta in Prokofieva. Odlična iz- letos poleg teh morda še noj vedba! Občinstvo je bilo zelo zvrsti, proti katerim letošnje c navdušeno. Ravno tako je bila pretekli teden prva dramska predstava, kjer so igralci in
pivo verjetno ne bo učinkovit'
od'
igralke milwauskega Dramskega gledališča izvrstno predstavili Molierovo komedijo “Namišljeni bolnik” v lepi Todd Wehr dvorani. Isti igralci pa so izme-
Zdravstveni strokovnjaki P1 ^ čakujejo, da bo letos najpo^j stejša ‘ruska” influenca, ki se j pojavila v večjem obsegu ko0 cem pretekle zime.
Javna zdravstvena služba svC tuje cepljenje proti influenci s j
njajoče igrali v Pabst gledališču mo onim, ki so v resni nevaU1/
sti, da bi jih napadla. Med
tudi znano Shakespearovo Iju-bavno tragedijo “Romeo in Julija”. Vsi sodelujoči so prejeli navdušen in zaslužen aplavz. Vidimo, da je umetnost na razpolago vsakomur, vsakdo ima priliko, da se preda uživanju lepote in resnice. Z obiskom u-metniških koncertov, predstav in plesa si širimo svoje duševno obzorje ter mirnost duše in srca. Razumljivo, da umetnost išče finančno podporo. Nobena stvar ni zastonj — zastonjkarstvo pa
ni vredno kulturnega človeka.
*
Verjamem, da čas zaceli vse rane, verjamem, da je oprostiti
štejejo osebe š kroničnimi vami srca in dihalnih orgab0

z boleznimi na ledvicah i11 sladkorno boleznijo, svetujejo cepljenje ljudem: so stari nad 65 let, če niso trdnega zdravja.
Zvezne zdravstvene oblasti-so leta 1976 izvedle obse-kampanjo za splošno ceplj6^
Prav
xe$ P \e
proti “svinjski” influenci, ka ra se stvarno ni nikdar la, so postale previdne. Ne v!.‘ majo se več za splošno .qepiJ nje, dokler se nevarnost V6 javi, pripravile pa so cepiV vse one, ki ga želijo upora
b.it>

HANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Mednarodni zadružni dan
Vprašanje je, zakaj praznovati vsako leto zadružni dan? Odgovor bi bil, ker zadružništvo ni navadna komercijalna ustanova zasebnikov, ki težijo samo za dobičkom.
Zadružništvo se je pričelo pred, več kot sto leti z namenom, da člani drug drugemu pomagajo zadostiti nujnim človeškim potrebam in tako izboljšati življenjski .’standard.
Ta cilj je Zadružništvo dosegalo tako, da so se člani svobodno združevali in so demokratično ukrepali. Sodelovanje svobodnih ljudi za dosego skupne blaginje. Da je tako sodelovanje potrebno in življenjsko važno v deželah, ki so šele v razvoju, je jasno. Širi pa se zadružništvo tudi-v deželah, kot je Kanada, kjer je finančni sistem do podrobnosti organiziran in izveden. Toda finančno zadružništvo uspeva zaradi osnovnih principov, ker ne dela za profit in imajo člani nad njim demokratično kontrolo.
Zadružni praznik je torej potreben, da se iz leta v leto, iz roda v rod prenaša oznanilo o saknopomoči, o demokraciji pri dbnarju in o “ne za dobiček, ampak za službo”.
Letos bo 19. oktober zadružni praznik. V Kanadi ta praznik pomeni rast, saj ima 3800 hranilnic in posojilnic (Credit U-nions) z 8 milijoni člani od Atlantika do Pacifika. Njihov skupni kapital presega 20 bilijonov dolarjev.
Župnijska Hranilnica in Posojilnica Slovenija je bila in je del te rasti, saj se je vanjo vpisalo že čez 3,500’ članov in je njen kapital presegel že 6 milijonov dolarjev. V zadnjih petih letih se je več kot podvojil. Glavni vzroki rasti so, da članstvo la-
stuje in članstvo kontrolira to ustanovo. Geslo “Hranilnica in Posojilnica pripada tebi in meni” ni samo propagandno geslo, je osnoven princip zadružnega mišljenja in delovanja.
Finančne zadružne ustanove uspešno delujejo tudi po širnem svetu. Imajo čez 100 milijonov članov, ki bodo 19. oktobra praznovali zadružni dan.
Za priliko tega dne je predsednik kanadske vlade Mr. Pierre L. Trudeau izdal pozdravno poslanico; v njej hvali zadružno delo, kjer ljudje sami upravljajo in to uspešno, svoje zdeve v zadružnem in demkratskem postopku.
Predsednik pokrajinske vlade Ontarija je izdal podobno poslanico. Mr. William G. Davis čestita ontarijski zadružni Zvezi in ji želi še več uspešnega dela. Tudi on omenja službo narodu, ki jo te ustanove opravljajo v skupnem sodelovanju, v samopomoči in na demokratski podlagi.'
Iz urada ŽHP Slovenija
val v škofiji Barbastro. Iz Špa- rih slovenskih društev. Od Ž.H. življenja: Ostati Bogu otroci, nije ga je begunska pot zanesla P. Slovenija sta bila prisotna Domovini sinovi in sužnji niko-
Eiseromašnik
Oni dan mi je prišla v roke podobica, na katere zadnji strani je bilo napisano: “Za vse hvala večnemu Bogu, Mariji in sv. Marti, Ciril Milavec, biseromaš-nik. Planina, 9. 6. 1918, Sv. Marta (Moron) 9. 6. 1978.
Gospoda dekana Milavca tudi v Kanadi in Ameriki mnogi poznajo. Med vojno in revolucijo je bil župnik v Želimljah in po- j zneje dekan na Vrhniki. Leta 1945 se je umaknil z drugimi begunci v tujino, ker je vedno trdno stal ob svojem škofu dr. Gregoriju Rožmanu, držeč se nauka papežev, da s komunizmom ni sodelovanja. Ko je prišel v Italijo, je bil vodja dušnega pastirstva v Senegaliji. Od tam je odšel v Španijo, kjer je župniko-
v Argentino, kjer je še danes, čeprav že v visokih letih, ki gredo že čez 80, aktiven župnik na argentinski fari sv. Marte v Moronu.
Zaslužen kot je, pa vendar
noče obhajati svojih jubilejev z . — —	tl6.
zunanjimi slovesnostmi. Nikdar {Mejač, Janez Kopač in France mu ni bilo za svetno čast in sla- Turk.
vo. Tako je zlato mašo in enako Pozdrave s čestitkami so nasedaj biserno praznoval samo v slavili: predsednik g. V. Trček, cerkvi, zelo skromno, primerno g. škof dr. Lojze Ambrožič, u-
predsednik g. J. Škulj s sopro-, mur. Le duhovno močni bomo go in g. Peter Markeš, uprav- mogli vztrajati v teh časih, ko nik, z gospo.	brezbožne sile načrtno izpodko-
Najbolj častni gost večera je pavajo same temelje krščanskih bil prevzv. g. škof dr. Lojze Am- izročil.
brožič. Izmed dušnih pastirjev so bili navzoči še: čč. gg. Jože
časom in razmeram doma. Tudi med duhovniki so redke take duše, ki bi se odpovedale zunanjemu slavju, da ne napravljajo stroškov drugim, ter bi praznovanje svojih jubilejev vzporedile z razmerami doma in okoli sebe. Tako mišljenje in ravnanje dela b i s e r o mašnika Milavca duhovno velikega. Tudi ko praznuje, ne misli samo nase, ampak na tiste, ki jim je pastir.
Biseromašnik Milavec je prehodil dolgo pot, ki je bila težka med vojno in revolucijo in ni bila lahka, ko ga je vodila po tujem svetu. Toda ostal je zaveden Slovenec in povsod zvest pastir dušam, ki so mu bile ali so mu zaupane, he glede na njih narodnost. Duhovne zmede časov ga niso prav nič omajale. Njegovo presojanje razmer je še vedno jasno in zdravo. V svoji premočrtosti ni nikdar popuščal, vedno je bil zvest Cerkvi, njenemu nauku in svojemu ško-
pravnik ŽHP Slovenija g. Peter Markeš, zastopnik O.C.U. League in Cumis. Glavni govornik pa je bil g. Frank Pajk, ki je v lepih in izbranih besedah orisal 25-letno zgodovino tega denarnega zavoda. Po govoru so nastopili pevci pod vodstvom g. Klemenčiča. Nastopila je tudi folklorna skupina, ki jo vodi ga. Marta Mihevc. Oderski prizor v angleščini je pa naštudiral g. B. Čekuta. Ko je bil kulturni program zaključen, se je razvil družabni del večera, ki so mu dajali ton muzikontarji. Treba je priznati, da so odbor in člani Slov. H. P. Janeza Kreka lepo proslavili 25-letni jubilej in zadružno idejo.
Por.
še k romanju v iidfand
V zadnjem času vedno bolj pogosto slišimo, da bi morali pozabiti na dogodke 1. 1945 in da se je od takrat v Sloveniji mnogo spremenilo. V materialnem oziru so res napredovali. Kje na svetu pa niso? Toda ali so avtomobili edino merilo napredka? Ali nima komunistična partija v Sloveniji in Jugoslaviji še vedno vso oblast v vojski, diplomatski službi, političnem življenju, vzgoji, gospodarstvu itd.? Menda nihče ne bo rekel, da ima Cerkev v deželi popolno svobodo, ker niso tudi naslednikov škofa Vovka polili z bencinom in zažgali.
Jugoslavija je članica Združenih narodov in sopodpisnica Helsinške pogodbe in kako spoštuje osnovne človečanske pravice: pravice do življenja, svobode in uveljavljanja lastne sreče? Tolstoj je dejal, da je človek rojen, da je srečen in to srečo najde v zadovoljitvi dnevnih potreb svojega obstoja. Najgrša oblika preganjanja človeka je zloraba zakonov kot način zatiranja človečanskih pravic, smo »brali pred kratkim.
Sliši se tudi, da je oblastem
TORONTO, Ont. — Ob priliki |
f“' Z1° Lver	r„j,f 0;“’
pa podpiral. Naj ga Bog ohrani še mnogo let pri zdravju in moči in pri delu.
S. D.
nističnih borcev v Torontu in se 1 §a ni zaslediti v nobeni uradni
VSE SLOVENCE IN SLOVENKE TER SLOVENSKE ORGANIZACIJE,
ki se še niso prijavile širom Kanade, ZDA, še posebej pa vse v Ontariu in v Torontu,
— narodnim nošam bo posvečena posebna pozornost — vabi meddruštveni odbor
Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi,
s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij
na
PROSLAVO
60-letnice proglasitve slovenske svobode _
29. oktobra 1918 v Ljubljani na Kongresnem trgu
in
30-letnice prihoda prvih političnih emigrantov v Kanado
KI BO 29. OKTOBRA (V NEDELJO POPOLDNE)
V TORONTU V HOTELU TORONTO (na vogalu Richmond St. W. in University Ave.)
Program bo vseboval:
1)
2)
3)
4)
Ob 2. uri popoldne slovesna sv. maša v katedrali sv. Mihaela, ki jo bo daroval prevzvišeni torontski pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič.
Po maši sprevod v hotel Toronto.
Po prihodu do 4. ure sprejem (reception). Slavnostno kosilo z Akademijo.
Vstopnico dobite, če pišete in pošljete čeh ali denarno nakaznico na naslov:
60/30 — (PROSLAVA)'
618 Manning Ave., Toronto, Ont. M6G 2V9 Acct. No. 6030
Vsa nadaljha navodila bodo objavljena v našlednjih številkah A.D.
Vstopnice za kosilo in akademijo so po $15 za odrasle in
po $10 za mladino (do 14. leta starosti).
«
MEDDRUŠTVENI ODBOR SKD in SNZ
Kratke v premislek
Voditeljstvo je umetnost, ki zna spremeniti skupnost iz tega,
kar je, v to, kar bi morala biti.
=s=
Fant pred zakonom. skrbi, kaj se bo zgodilo njegovi ženi, če bo on zgubil službo, v zakonu pa ga skrbi, kaj se bo zgodilo
njemu, če bo ona zgubila službo.
*
S. L. Lucas je dejal, da je civilizacija počasen proces navajati ljudi, da so prijazni.
❖
Že Plato je učil, da je kriti-kastrstvo najlažja obrt.
Slab sosed nikdar ne sliši, da
bi njegov pes lajal.
❖
“Dobro blago se samo hvali”, nikdar ga ne prekinjaj, pravi Henry J. Kaiser.
❖
Pameten človek se bo držal pri svojem delu starega načina,
je vršilo 10. septembra, je bila osrednja točka sporeda pri spominskem križu govor g. dr. J. Pepelnaka, ki ga zavoljo globoke vsebine posredujemo vsem bralcem Ameriške Domovine.
*
Slovenci in Slovenke, slovenska mladina in dragi bivši domobranci!
Bog je v svoji dobroti zopet dodal eno leto našemu življenju, da smo se lahko ponovno zbrali na tem prostoru, ki je posvečen kanadskim mučencem. Ta kraj se mi zdi zelo primeren, da smo tukaj postavili spominski križ, ki je namenjen vsem žrtvam komunistične revolucije v Sloveniji, posebno še vrnjenim in pobitim domobrancem. Skromen in preprost je, kot so bili skromni in preprosti v življenju in smrti tisti, ki jim je namenjen.
Današnje romanje sovpada tudi s padcem Grčaric in obleganjem Turjaka. Zanimivo je, kaj piše Djilas v svoj zadnji knjigi “Vojna leta”, ko je vprašal Kardelja, zakaj so vse ujetnike s
dokler je dober, novega se bo pa - Turjaka pobili, mu je ta z na-oprijel, če bo ta boljši.	! smehom odgovoril: Da bi uniči-
li moralo belih. K temu pa Djilas takoj doda:	Pokolji so sad
sovraštva in računanja voditeljev. — Pred par dnevi je tudi poteklo 32 let, odkar je umrl nasilne smrti general Leon Rupnik.
Domobranci so v eni svojih pesmi, kot da bi slutili prezgod-| njo smrt, takole peli:	Srca
mrtva govorijo, ne pozabite nas nikdar!
Protikomunistični borci so bili vrnjeni v Jugoslavijo s prevaro, kjer so bili brez sodnega postopka obsojeni po komisarjih in terencih na smrt. Iz Teharij in Škofje Loke so se rešili samo maloštevilni mladoletniki in pa peščica borcev, ki je ušla iz skupine grobišč v Kočevskem Rogu, da so nam povedali o svoji usodi in strašnem trpljenju tistih dni.
Prišli smo danes na ta kraj iz hvaležnosti do njihove žrtve in da položimo venec in prižgemo svečo, ki še, po 33 letih •ne sme^ goreti na njihovih grobovih, smo pa tudi semkaj, da
Zadružni praznik
V soboto, 30. septembra 1978, je bilo med Slovenci v Torontu lepo praznovanje. Ena izmed njihovih ustanov je praznovala svoj srebrni jubilej. Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza Kreka je bila to. Pred 25 leti je bila skupaj peščica navdnu-šenih zadružnikov, a danes ima ustanova za seboj načrt stoletja dela in uspehov. Njih vidni znali j je kapital ustanove, ki je že dosegel osem in pol milijonov in zaporedna številka vpisanih članov.
Da proslavi te uspehe in svoj jubilej, je ta denarna ustanova priredila svoj večer, ki je bil res lep slovenski večer, v župnijski dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. Poleg odbornikov in članov so se večera udeležili tudi zastopnik ontarijske Lige Mr. George Dyczok z gospo in zastopnik Cumis zavarovanja Mr. Zenon Klemenso-wicz z gospo. Vsak od svoje strani sta poklonila lepo izdela- Prišli
ni plaketi odboru v priznanje naberemo moči, da bi ostali staža delo in napredek. Bili so na- novitni in zvesti idealom, za
. vzoči tudi predstavniki nekate- katere so se borili in dali svoja jal: Ljudje bodo prišli do spo-
izjavi; knjige in časopisi so še vedno polni pisanja o izdajalcih in zločincih. Pa tudi med nami v zdomstvu takih napadov ne manjka, medtem ko drugi govorijo o narodni spravi. Za resnično spravo pa je potrebno vsaj dvoje: da se prizna krivda in popravi krivica.
Kaj se je zgodilo s slovensko materjo, katero je tako lepo poveličal v slovenski književnosti Ivan Cankar, da je dala med drugo svetovno vojno na tisoče “izdajalcev in zločincev” na eni strani in “narodnih herojev” na drugi?
Morda bo bolj držalo, da smo se mi v teh letih precej spremenili in otopeli za probleme o-koli nas in najraje vidimo, da nas ljudje pustijo pri miru. Komunizem se je v toliko spremenil, da je bolj previden in prikrit v svojem delu: na zunaj je proti izkoriščanju delavcev, hoče biti zagovornik narodnih pravic in teženj, socialnega napredka in enakosti, obenem pa mu ni mar za javno mnenje in stvarno kritiko pri dosegi svojih ciljev. Dogodki v Vietnamu, Kambodži, Afriki, Južni Ameriki in Italiji potrjujejo, da je tudi današnji komunizem krut in osvajalen. Dobro veste, kaj se je zgodilo v Sloveniji s tistimi komunisti, ki so baje hoteli dati komunizmu bolj človeški obraz, da so se morali umakniti z visokih položajev nepopustljivi partijski liniji.
Ko je bil pred kratkim Scha-ransky obsojen na 13 let ječe, je dejal: Morda kdo misli, da mi je žal, pa mi pi. Srečen sem, da mi moja vest ničesar ne očita in da nisem izdal svojega prepričanja tudi takrat, ko so mi grozili s smrtjo. Slovenski narod je v izredno težkih razmerah med drugo svetovno vojno komunizem zavrnil, ker mu je bil tuj, protiverski in ker je bil v nasprotju s'krščanskimi izročili slovenskega naroda. Tudi papež Janez Pavel I. pravi, da sta komunizem in krščanstvo nezdružljiva.
Ko so vprašali velikega znanstvenika Karla Steinmetza, kaj bi po njegovem največ doprines-jlo k napredku človeštva, je de-
| znanja, 3« samo materijalne stvari ne prinašajo sreče. Znanstveniki sveta se bodo posvetili študiju Boga in molitve. Ko pa bo nastopil tisti dan, bo svet doživel večji napredek v enem rodu, kot ga je v zadnjih štirih.
Upamo in verujemo, da bo tisti dan prišel tudi za Slovence, ko bodo zopet zaživeli polnost verskega, kulturnega, političnega in gospodarskega razmaha in da bodo tudi domobranci in druge žrtve sedanjega režima dobili priznanje v svetu in doma za veliko žrtev, ki so jo doprinosu pri obrambi krščanskih vrednot.
Neutrudno delajmo za to stvar in bodimo glasniki teh upov v svobodnem svetu.
O. M.
Glas iz Oshawe
OSHAWA, Ont. —■ Naj napišem par vrstic iz naše naselbine jaz, ko zastonj pričakujem, da se bo kdo drug oglasil. Nimam nič veselih sporočil V prvem naj opišem, da sem prejel žalostno sporočilo iz stare domovine, da je umrl moj edini brat, 3 leta mlajši od mene. Postal je žrtev zavratne rudarske bolezni (sili-koze), katere se je nabral v času preko 30 let napornega dela v zlatih rudnikih pri Kirkland Lake. Tam sem bil tudi jaz zaposlen dolgih 36 let. Brat Ivan zapušča v Oshawi sina z družino, v domovini pa ženo in hčer, omoženo na njegovem posestvu, kamor se je preselil pred 3 leti.
Posebnih novic iz naše naselbine nimam, ker nisem dosti poznan med našimi tukajšnjimi novonasaljenci. Včasih, bolj poredkoma je kaka prireditev, katere se udeleživa z mojo ženo, da se vsaj malo razvedriva med našimi mladimi Slovenci v naših visokih letih. Znano je, da je pri nas v Oshawi na angleški fari slovenski duhovnik rev. Franc Skumavc, pri njem od časa do časa opravimo svoje verske dolžnosti, ko so preveč zaposleni slovenski duhovniki v Torontu.
Tudi naj pripomnim, da sva Dila z ženo izredno presenečena, uo nas je nepričakovano obiskal s svojim očetom, ko je bil na o-Disku svojih staršev iz Clevelanda, mladi duhovnik Jožef Bož-nar. Prijaznemu, razumnemu duhovniku se srčno zahvaljujeva za obisk.
V kolikor zadeva zaposlenost, so povečini vsi Slovenci zaposleni pri naj večji avtodružbi General Motors, katera ima v Oshawi največjo tovarno v Kanadi.
S tem naj končam z željo, da Di se še kateri Slovenec oglasil iz naše naselbine. Pozdravljam vse osobje pri Ameriški Domovini, kakor tudi vse čitatelje našega priljubljenega lista Ameriška Domovina.
P. N.
Vesti iz Slovenije
Uši so že vpisane v šolo
Pod tem naslovom, z velikimi črkami preko štirih kolon je jubljanski list “Delo” objavil, da so v ljubljanskih šolah učitelji odkrili ob začetku letošnjega šolskega leta pri otrocih uši. Ker so jih lansko jesen odkrili in zaradi množičnosti, ki je presenečala, uvedli obširne korake za njihovo odstranjevanje, so bi-i letos iznenadeni, ko so jih spet našli.
K temu vprašanju se je oglasila neka Vesna Marinčič s člankom “Tudi s kaznijo nad mrčes”, ki ga tu prinašamo v nekaj skrajšani obliki našim čU tateljem.
*
Pred dvema letoma, ko se je začela pasti po naših glavah (v frizerskih-salonih so pomenljivo molčali, tam niti prave barve vaših las ne izdajo), se je zdela nekaj nezaslišanega, nekaj, kar se civilizirani, zdravstveno pro-prosvetljeni družbi ne dogaja. Nekateri so bili celo pretirano.
prosvetljeni, saj sc javno dokazovali, da je ušivost njihovih o-trok izključno stvar zdravnikov, da si oni s tem ne bodo rpazali rok. Mnogim zdravnikom pa se je dogajalo, da niso vedeli, ali naj otrokom najprej pozdravijo rdečke ali lasišče. In najbrž jih je bilo nekaj med njimi, ki so šli v boj proti ušem v ordinaciji tako, da so se oborožili s fotokopijo zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. Včasih spraviš človeka k treznosti šele tako, da ga primes za žep: saj bi sodnik za prekrške nevestne starše lahko kaznoval s kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev. In to za nekaj drobcenih uši.
Letos, ko “praznujemo” trilet-nico, odkar prenašamo to nadlogo, se je zgodilo nekaj, česar bi se morali pravzaprav vsi starši globoko sramovati. Zdravniki, sanitarni inšpektorji, učiteljice v vrtcih in drugod in še kdo so vzeli glave naših otrok dokončno v svoje roke. Dok j je ono njihovo področje le tisto, kar imajo učenci v glavah, zdaj sodi v njihovo službeno dolžnost tudi tisto, kar se od časa do časa bohoti na njihovih glavah. Če jim’ ne bodo pomagali tudi starši, tej živi preglavici sami ne bodo kos.
(Delo, 9. sept.)
CLEVELAND. 6T
MALI OGLASI
Brivnica naprodaj
Zaradi upokojitve je naprodaj dobro vpeljana, popolhoma o-premljena brivnica v zelo dobrem stanju na St. Clair Ave. Kličite po 6. zvečer 881-4189.
(148-150)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, z novima pečema za ogrev, s preprogami, izdelano podstreho, vsa podkletena, obilo zidnih omar, dobro ohranjena, je naprodaj. Kličite tel. 391-0938.
(148-152);
Klade naprodaj
Štirioglate klade iz trdega lesa 6 palcev široke in dolge po 3, 6 in 12.5 čevljev so naprodaj. Kličite do 10.30 dop. ali po 3. pop. tel. 431-6905.
K it	(148,149)
Hiša naprodaj
Enostanovanjska hiša v okolici St. Clair in E. 65 St., 3 spalnice, velika kuhinja, z aluminijem opažena, je nujno naprodaj. Kličite 531-2948.
(146-150);
Stanovanje samo odraslim Petsobno stanovanje oddajo samo odraslim. Privatni. vhod. Kličite 361-0352.
(x).
E. 215 St.
3 bedroom bungalov/, Aluminum sided. Full basement and attached garage.
E. 53 St. olf St. Claar. Double house.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1070
(x)
Wanted
Garage for 1 car. Call after 5-00 p.m. — 481-92 57.
(145-149
Stanovanje oddajo
Tri neopremljene sobe in kopalnico oddaj o od rastlim, garaža po želji, na E. 7:1 pri St. Clair Ave. Kličite 361-C989 po 4. uri.
(145-151)
Delikatesna trgovina Zaradi bolezni !v družini je naprodaj na E. 185 St. delikatesna trgovina za1 $8,000. Kličite med 1. In 6. pop. 4815? .A.
t145-148)
Help W cnted
H* it Wanted
Cook—S up	Sandwiches
10 a n o 2 p.m. 5 days. 1301 Mai.p.-m Rd. r- 881-5033.
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 10, 1978
BREZ DOMA 8
Hektor Malot
Te misli so me mučile skoraj vso katerem sem ji pojasnil, zakaj, noč. Dejal sem si, da, ne smem je ne morem priti obiskat, kakor, zapustiti Štefke in Lizike kar sem ji obljubil in kakor sem na-, tako. A nato se mi je zdelo, da meraval.
moram najprej pohiteti v Pariz, j Drugo jutro me je zopet čakalo da najdem svojce. Končno sem žalostno slovo. Vendar pa je bile zaspal, ne da bi se za kaj odlo-. lo to slovo nekoliko drugačno čil, in ta noč, ki sem si jo pred-[kakor takrat, ko sem prvič zapustil Chavanon z Vitalisom. Zdaj sem vsaj lahko objel mater Barberin in ji obljubil, da jo bom prav kmalu prišel obiskat s starši. Ves večer smo se pogovarjali o tem, kaj vse ji bom pri nesel. Saj bom kmalu bogat.
“Nobena stvar ne bo zame več vredna kakor kravica, moj mali' Remigij,” je izjavila mati Barberin. “Z vsem bogastvom me ne boš mogel tako osrečiti, kakor si me osrečil s svojo revščino.
Tudi od drage kravice sva se morala ločiti. Matija jo je naj manj desetkrat poljubil na gobec, kar je kravi bržkone bilo všeč, kajti vsakikrat je stegnila, svoj hrapavi jezik.
Zopet sva se znašla na široki cesti, z nahrbtniki na plečih in s Kapijem, ki je ves vesel tekel pred nama. Zdaj pa zdaj sem nezavedno' pospešil korak,. ker me je k temu podzavestno pri ganjala želja, da bi čimprej dospel v Pariz.
Matija je ob moji strani tudi pospešil korak, a kmalu ga je
stavljal kot najlepšo, je bila ena najbolj nemirnih.
Zjutraj, ko smo bili vsi trije zbrani okrog ognjišča, kjer se je grelo mleko, smo se začeli posvetovati.
“Kaj naj storim?”
Povedal sem o svojem razburjenju in o svojih dvomih.
“Nedvomno moraš iti takoj v Pariz,” mi je dejala mati Barberin. “Tvoji starši te iščejo in potruditi se moraš, da jih čimprej razveseliš.” Navedla mi je več razlogov, ki so se mi zdeli vsi zelo prepričevalni.
“Odšla bova torej v Pariz,” sem izjavil.
Matiju pa ta načrt ni bil bogve kako všeč. Zdelo se je celo, da mu nasprotuje.
“Ali se ti ne zdi prav, da greva v Pariz? Povej razloge za to svoje mnenje, kakor je mati Barberin utemeljila svoj or odlog”
Matija pa je odkimal.
“Saj vidiš, kako sem razburjen. Zakaj mi nočeš pomagati z nasvetom?”
I
Končno pa se je Matija le od-j zopet zaustavil in mi dejal, da
ločil in spregovoril.
“Zdi se mi,” je dejal, “da novi ne smejo izpodriniti starih. Do danes so bili Lizika, Štefka in ostali tvoja družina. Ti so bili tyoj bratje in sestre, ki so te ljubili. Zdaj pa se je prikazala nova družina, ki je še ne poznaš, ki zate ni storila drugega, kot da te je izpostavila na cesti. Ti pa v hipu pozabljaš na tiste, ki so bili dobri do tebe, zaradi tistih, ki so bili slabi. To se meni ne zdi pravično.”
“Ne smeš trditi, da so starši Remigija zavrgli,” je ugovarjala mati Barberin. “Morda jim je kdo ugrabil otroka, ki so ga ves čas objokovali in toliko let zaman iskali.”
“O tem ne vem ničesar. Vem samo to, da je oče Acquin vzel k sebi Remigija, ko je skoraj zmrznil ob njegovih vratih, in da so ga njegovi otroci vzljubili kakor svojega brata. Mislim, da imajo tisti, ki so ga sprejeli med se, prav toliko pravice do njegove ljubezni kakor tisti, ki so ga hote ali nehote zapustili. Oče Acquin in njegovi otroci so ga sprejeli prostovoljno; niso mn bili dolžni ničesar.”
Ko -je to govoril, Matija ni pogledal niti mene niti matere Barberin, kakor da bi bil jezen. To me je zelo zabolelo. Čeprav mi je bilo neprijetno, da mi je oči-
bova kmalu opešala, če bova tako hitela. Ob tej opombi sem začel hoditi počasneje, a prav kmalu sem začel znova hiteti.
“Kako se ti mudi!” je dejal Matija z žalostnim glasom.
“Res je. A zdi se mi, da bi se noralo muditi tudi tebi; saj je noja družina tudi tvoja.”
Matija pa je odkimal z glavo.
Ta kretnja, ki sem jo opazil vsakokrat, ko sem govoril o svoj-zih, me je zelo vznevoljila.
“Ali nisva brata?”
“Prav gotovo ne dvomim c iebi. Vem, da bom tvoj brat tudi v bodoče, kakor sem bil do zdaj.
“Kaj te torej vznemirja?”
“Kako naj postanem brat tvojih bratov in sester, če jih kaj imaš, in kako naj bom sin tvojih staršev?”
“Če bi šla v Lucco, ali bi Kristina ne bila moja sestra?”
“Gotovo.”
“Zakaj bi torej ti ne mogel biti brat. moj ih bratov in sester, če jih kaj imam?”
“Ker je to povsem nekaj dru gega.”
“Kako to?”
“Jaz nisem bil povit v dragocene povoje,” je odvrnil Matija.
“Kaj hočeš reči tem?”
“Saj dobro veš, da to mnogo pomeni. Obljubil si mi, da poideš v Lucco. Zdaj vem, da se to
J ^	lili J C VJU1- j ^v	ovacij V Čili, Ota	U»
tal, sem vendar moral priznati, I ne bo zgodilo nikdar, če bi prida je bilo njegovo dokazovanje šel v Lucco, bi te moji domači
popolnoma pravilno. Sem pa bil neodločne narave in sem se navadno ravnal po mnenju, ki sem ga slišal zadnje.
“Matija ima prav,” sem izjavil.
Saj se tudi nisem odločil z lahkoto za to, da grem v Pariz, ne da bi videl Liziko in Štefko.
“A tvoji starši?” je vztrajala mati Barberin.
Še nisem bil popolnoma odločen. Skušal sem obema ugoditi.
“Ne bova šla k Štefki, ker bi bila pot predolga,” sem dejal. Sicer pa zna Štefka pisati in brati. Lahko ji torej pišem. Preden pa odideva v Pariz, poj-deva v Dreuzy, kar najine poti ne bo mnogo podaljšalo. Lizka ne zna niti pisati niti brati in prav zaradi nje sem krenil na to potovanje. Prinesel ji bom sporočilo o Alekseju, obenem pa bom prosil Štefko, naj mi piše v Dreuzy in njeno pismo bom prečital Liziki.”
“Prav,” je smehljaje se dejal Matija.	|	■ "WWBH1
Sklenila sva, da odpotujeva naslednjega dne. Po zajtrku sem papisal Štefki dolgo pismo, y
prisrčno Sprejeli, ker so prav tako revni kakor ti. A če povoji ne lažejo, so tvoji starši bogati, morda celo zelo odlični. Kako bodo sprejeli ubogega reveža, kot sem jaz?”
“Saj sem jaz tudi le ubog revež.”
“Ti si revež samo zdaj. Pozneje boš njihov otrok, jaz bom pa vedno ostal to, kar sem danes. Poslali te bodo v zavod. Dali ti bodo odlične učitelje, medtem ko bom jaz moral sam naprej po svetu in se bom spominjal nate, kakor se boš tudi ti, vsaj tako upam, spominjal mene.”
“Oh, Matija! Kako moreš tako govoriti!”
“Govorim tako, kakor mislim, dragi moj. Prav zato se ne morem veseliti s teboj. Samo zato se žalostim, ker se bojim, da naju bodo ločili, čeprav sem vedno sanjal, da se ne bova nikdar ločila. Nisem mislil, da bi morala biti vedno potujoča godca. Delala bi in bi kdaj postala prava glasbenika ter bi igrala pred izbranim občinstvom.”
XDalje prihodnjič)
Dragi čitatelji!
Za 20. oktober 1978 bo Ameriška Domovina tiskala posebna spominsko izdajo, posvečeno bivšemu zveznemu senatorju Franku J. Lauschetu.
Tiskana bo en teden pred slavnostjo 28. oktobra, ko bo novo poslopje z državnimi tiradi v središču mesta Clevelanda dobilo ime po F. J. Lau-šetu. Zvečer bo na banketu na Cleveland State University pod pokroviteljstvom Slovenian American Heritage Foundation (SAHF) petkratni ohij-ski guverner vključen v Dvorano slave te ustanove (SAHF).
Mi bi radi, da bi bil vsak či-tatelj lista Ameriška Domovina povezan s tem monumentalnim dogodkom počastitve našega legendarnega državnika tako, da bi dal v posebno “zbirateljsko izdajo” tega lista glas s pozdravi F. J. Lauschetu. Mi smo prepričani, da bodo to izdajo AD čitali. tisoči Amerikancev vsepovsod in jo hranili kot spomin zgodovinskega dne in kot poročilo o življenju F. J. Lauscheta.
Osebni pozdravi z imenom in naslovom v mastnem tisku običajne velikosti 10 točk bodo $5. Za $10 bosta ime in naslov natisnjena v črkah, ki jih rabimo za naslove večjih sestavkov in poročil v listu. -
V pozdravu za $30 je mogoče dodati imenu in naslovu še posebno sporočilo za ta enkratni dogodek.
Oglasi naj bi bili v uradu najkasneje v četrtek, 12. oktobra 1978, če le mogoče pa preje.
Pomagajte nam, prosimo, napraviti ia dogodek za dan, ki ga Frank J. Lausche ne bo nikdar pozabil, in za dan, ko bo svet vstal in priznal slovenske ljudi, ki so ponosni, da dajo priznanje enemu od svojih.
Vaš vdani
JAMES V. DEBEVEC, predsednik American Home Publishing Co.
Švedi zavarovani tudi proti zdravilom
Švedska je uvedla novo obliko zdravstvenega varstva, zavarovanja v obliki denarnega na-^ domestila. To nadomestilo je , namenjeno žrtvam škodljivih j vplivov zdravil. Gre za prvi primer uvajanja takšnega nadomestila v svetu.
Novo zavarovanje, ki je začelo veljati 1. julija letos, temelji na sporazumu med švedsko industrijo zdravil in štirimi naj-večjimi z a v a r o v alnicami iz Stockholma. Po tem sporazumu
naj bi zavarovalnice, v primerih resnejših posledic registriranega zdravila izplačale do 2 milijona kron (440,000 dolarjev). Tako je vsak Šved ali tujec, ki na Švedskem kupi registrirano zdravilo na recept, avtomatično zavarovan za primer nepredvidenega stranskega delovanja zdravila.
V BLAG SPOMIN ^ob prvi obletnici smrti
Automobile Tires For Sale
Two H-78-14 steelbelted, excellent condition, $30 each.
Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
Car For Sale
1972 Mercury Comet. $350.00 Call 361-4088, ask for Jim.
(x)
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE | AMERICAN HOME newspaper <
MARIJE BITENC,
ki je svoje blage oči za vedno zatisnila 10. oktobra 1977.
Počivaj v miru dobra žena, mamica, tetka, sestra ... v ljubezni trajni boš ostala, draga, nepozabna nam!
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, lepe vzbujajo spomine,
Ti pri Bogu prosi za nas.
ČE SE SELITE
tzpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
Žalujoči:
WILLIAM — mož;
MICI, poročena GRČAR — hči;
JOŽE, BABY — vnuka in SENDY — vnukinja;
JOŽE GRČAR — zet, ANI HAUPTMAN — nečakinja, vsi v
'Clevelandu;
SLAVKA ZAGORŠEK, ANA HAUPTMAN in VERA FAJDIGA
— sestre;
MARIJA SOTEŠEK — svakinja, JANEZ BITENC — svak,
• živijo v Sloveniji ter vse ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 10. oktobra 1978.

AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 4419?
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
1 <5*2
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od $439.00 (+ tax) naprej...
ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIN TRAVEL
4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103
Tel. (216) 431-5710	|
GOVORIMO SLOVENSKO!	|
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1953 East 62 St 1.7010 Lake Shaio Blvd.
431-2088
531-6300
6RDINQVA TR00VISS S POHIŠTVOM
15391 Waterloo Road
531-1235
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
MfEfiiŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
’ »•' •* ''
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
Mary Hochevar, društvo št. 162, Tel. 481-0728 21241 Miller Ave., Cleve., Ohio
Ludmila Glavan, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleve., Ohio
Josephine Winter, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80 St., Clev., Ohio