«LASNIK
SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA GREŠIVA
Leto IV.	1962	SL 4
Neznane vrednote: Kostelska pesem o Margareti
V stroko zaverovani etnograf ocenjuje svoja potovanja po deželi drugače kakor navaden popotnik. Zato velja nam, ki smo' šli pred dvema letoma na jesen v Kostel, tista pot za, eno najlepših, čeprav nas je ves čas močil dež, da smo gazili blato in morali potrpeti marsikatero nevšečnost. Prijazen sprejem pri domačinih in pa dragocene, doslej neznane pesmi, ki smo jih tam dobili, odtehtajo vse in če danes pomislimo na Kostel, nam stopijo pred oči samo tiste čudovite ure, ko- smo sedeli v polmraku na toplem v kmečki kuhinji in zavzeti poslušali pesem, ki se je zdelo, da je prihajala iz davnih stoletij. Koiga bi moglo v takih trenutkih motiti deževno vreme, saj je škrabotanje dežja samoi še večalo ubrano razpoloženje posluSav-cev!
Potem, ko nam je pevka v Slav-skem lazu zapela balado* o Anizelnu, ki ga zapuščena ljubica na poročni dan začara, smo bili pripravljeni na vsakršna presenečenja. In nismo se motili. »Zdaj pa eno oid stare mame,« je dejala pevka in začela počasi: »Margareta, kaj s tak vesela?« Po prvih kiticah se nam je zdelo, da bo varianta pesmi Slovo od sveta (pri Streikt ju št. >832'—'34), potem pa je pela o svatih, 'ki_ so* zahtevali »našo gliho« — napeto smo pričakovali konca. Pri ženinovih besedah: »O jo j meni, ta je moja ta deveta!« smo se spogledali: »Saj to je vendar Mlada Breda! Ali res? Pravzaprav ne, ni čisto taka, spada pa v to* skupino! Spet nova pridobitev za nas, saj take še nimamo, nihče je še ni zapisal!«
Odslej smo povsod spraševali za pesem o Margareti. Cez dva dni se nam je nasmehnila sreča pri starki v Pirčah. Domislila se je nekaj kitic besedila. Ugotovili smo, da je to pravi začetek pesmi. Še isti dam sta nam peli o Margareti dve ženi v Vasi pri Kostelu. Pa je ena omagala že Po. prvih kiticah, druga se je očitno trudoma prebijala do konca, besedila se je le še bledo spominjala. Sproti ga je skušala rekonstruirati im so zadnji verzi tako šepali, da so prisotne sosede ugovarjale, da ni prav.
Prihodnjo pomlad smo. bili spet med Kastelci, takrat v drugih vaseh kot prvič. Kajpak smo spraševali po Margareti v upanju, da zvemo kaj več. V Golnarjih jo je neka žena še znala. Besedilo se je v glavnem
ujemalo z varianto iz Slavskega laza, nekatere kitice pa so bile nove.
Ko smo primerjali vse štiri posnetke, smo videli, da nobeden ni popolen. Pesem smo pač izsledili v času, ko je že umirala, saj mlajši rod zanjo sploh ni več vedel, starejše žene pa so morale besedilo iskati po spominu. Za znanstveno raziskovanje so tudi take nepopolne variante pomembne. Ljubitelja naše stare ljudske pesmi pa bi le zanimalo, kakšna je neki bila pesem o Margareti takrat, ko1 je bila v Kostelu še splošno znana. Poskusila sem jo torej rekonstruirati, tako da sem vzela za osnovo varianto' iz Slavskega laza, manjkajoče kitice oziroma verze pa dodala nespremenjene iz drugih variant. Poudarjam, da je to samo poskus, in da pesem v tej obliki ne bi spadala v nobeno*, še tako poljudno zbirko gradiva. Zaradi prostora na tem mestu pač ne moremo objavljati vseh štirih variant, tudi bralci ne bi imeli dosti od tega. Da bi pa iz nekih znanstvenih obzirov pesmi sploh ne mogli spoznati, se mi zdi vendarle škoda. Zato sem ubrala tako, sicer nedovoljeno pot, da jim predstavim neznano lepoto:
1.	Margareta lepo poje, lepo poje, drobno šije.
2.	K nje pa pride sivi golob, sivi golob, angel božji.
3.	Margareta, Margareta, kaj si danes iako vesela?
4.	Kako neču bit vesela,
ker bom jutri lepa nevesta!
5.	Ne šivaj si kratko široko, a šivaj si dolgo ozko.
6.	Saj ne boš va njej plesala, . saj boš va nji mrtva ležala.
7.	Ko pa pride svatja moja, lepo mi jo spremljeväjie.
8.	Lepo mi jo spremljeväjie, lepo mi jo posedajte.
9.	Ko pa pride svatja njena, lepo so jo sprejemali.
10.	Lepo so jo sprejemali in za mizo pospremljäli.
11.	Malo pijo, malo jejo in se malo veselijo.
12.	Starešina gori vstane:
Dajte našo gliho le-son!
13.	Pijte, jejte, veseli bodle, gliha vaša je šla po vodo.
14.	Malo pljo, malo jejo in se malo veselijo.
15.	Drugič vpraša starešina:
Dajte našo gliho le-son!
16.	Pijte, jejte, veseli bodle, gliha vaša se šla je spletat.
17.	Malo pijo, malo jejo in se malo veselijo.
18.	Mladoženja gori vstane:
Dajte našo gliho le-son!
19.	Vaša gliha v svetli kimbri, v svetli kdmbri mrtva leži.
20.	Ojoj meni, ojoj meni, ta je moja ta dev'eta.
21.	Pr nibeni nišam noči priespav, pr Vehi bom pa na veke. Amen.
Dr. Zmaga Kumer
Kaj je umetnost?
V novejšem času so se v diskusijah med etnologi slišala mnenja nekaterih umetnostnih zgodovinarjev, češ da je najti lastnosti prave umetnosti samo v tako imenovani »stilni«, »visoki« umetnosti — ali kakor se ji že reče — nikakor pa ne v ljudski. Na taka »visoka« mnenja sem se spomnil, ko sem prelistaval knjižico Spomini mladosti, o kateri poročam na drugem mestu. Oči so mi obvisele na drobni prekmurski pesmi, ki se mi zdi tule vredna ponatisa. Prvič zato, ker je v narodopisni literaturi pri nas doslej neznana. Drugič zato, ker kaže, kako so pesem hrvaškega porekla, ki uvodnim verzom pristavlja takoj ostro kletev zapuščenega dekleta, drugačne socialne razmere in pojmovanja preokrenila na čisto drugo, samosvojo pot. In tretjič, ker zastavlja vprašanje, kaj tej pesmi še manjka, da bi dosegla atribut resnične umetnosti. Ni dovolj silna jedrnatost osmih vrstic, čudovito istopinjevanje in močna, pesniška poanta, v katerih je kristaliziran krik vročega človeškega srca?
Zvejdila sem, kaj se dragi ženi.
Naj se ženi, če ujemi je vola.
Jaz mu hočem na svatov e priti
in mu hočem lepi dar donesii.
V levoj roki kito rožmarina,
v pravoj roki njegovoga sina.
Naj se vidi, koga sem ljubila.
Zdaj pa ljubim njegovoga sina.
Valens Vodušek
Šolarja pri Matjažu v gori
Nova zgodbica z Bovškega
Prva znana besedila pesmi, »ki pojo Matjaže«, in pripovedi o njem so že ali foojo^ kmalu stara poldrugo stoletje, vendar tudi še danes prihajajo na dan pričevanja o tem junaku. Leto 1962 nam je npr. prineslo — na našem skrajnem zahodu — še živo pesem o Matjaževi rešitvi iz turške ječe. Tudi število proznih pripovedi počasi narašča in najbrž nam ne bo' treba dolgo čakati do sto.
Dosedanje objave v tem glasilu (III/l, 4 — Na sledi Kr. Matjažu) kličejo po nadaljevanju. G. Perusini v zborniku Alpes Orientales II (Graz 1961, 65—6) samo omenja — po spo-ročilih E. Specogne — matjaževsfce pripovedke az Nadiške doline in iz okolice Trsta. »Glasnik« bi gotovo rad natisnil popolna besedila teh pripovedk — iz prve roke.
Med svojimi zapiski sem nedavno »odkril« matjaževsko zgodbo, ki mi jo je pravila 26. VIL 1952 v Logeh na Bovškem Ana Štrukelj »Pluž-na«, rojena v Soči leta 1873. Glasi se:
Jaz sem slišala takole:
Je bilo čez hribček v šoto hoditi o drugo nas, je imel duhovni šolo. In sta prišla dva šolarja, gori je bila kapelica sv. Miklavža. Eden se je klical Miklavž, in sta molila pri tisti kapelici. Je bil pa korajžen, je šel noter k sv. Miklavžu, je imel tri jabolka gor na bukvah. Je vzel eno, je dejal: >Jaz sem Miklavž in jaz vzamem tolehs.
Sta šla dol po stezi, je zatrkljal tisto kuglico, je treščila v tisto skalo, kjer je bil Matjaž. Matjaž je bil na valiti, se je odprla tista skala, kot ene duri. Tam je bilo prepolno luči, zlata, srebra — vsega skraja — polno miz, da je kar vid jemalo. In vse polno živil, kar sta hotela jesti. In še sta toliko pregledovala, da sta se izgubila. Sta prišla po dolgem času, sta videla štrik doli, in se je eden prijel za tisti štrik, in so ga vzeli ven zgoraj. Da je bil zgoraj nekdo na valiti. In ta drugi je pustil nazaj dol štrik, da se je še drugi obesil. Da sta prišla na dan in sta šla gledat, koliko časa sta hodila.
Je bila majhna vas pri njih in so v drugo cerkev hodili k maši. Potem je bila vas kakor mesto. Eden je vprašal tiste ljudi, kje je bila prej njegova rojstna hiša. Tisti ljudje so rekli, da nič ne vejo, da je več ko 200 let, kar je bila lista hiša sezidana. In se je milo zjokal.
Zgodbica kot celota ni najbolje ohranjena. Marsikaj samo slutimo, pač po tem, kar vemo iz drugih variant »Obiska pri Kralju Matjažu« (prim. Grafenauer, Slov. pripovedke o KM, št. .25-44, in Matičetov, Razprave SAZU IIM, št. 72-78). Mikavni pa .so legendarni vložki (Miklavževe bukve in jabolko), prav-
ljični vložki (rešitev z »onega sveta« po vrvi, neopazno dolgo bivanje v podzemlju) in še to in ono.
Milko Matičetov
Gobarske vraže
Poleg splošno znanih — Vsaka goba ima svoj par. Gobe našteje do polne lune, Goba, ki jo vidiš, ne raste več, Mnogo gob — huda zima ipd. — sledi (po gobarski sezoni) še nekaj manj znanih iz Prlekije:
Ko v letu prvič slišiš grmeti, se prekopicuj po trati, našel boš obilo gob. — Dosti grmenja — dosti gob. — Ko najdeš prvo gobo., si potegni z njo (s klobukom) po čelu, .da jih boš bolje videl. — Ko iščeš gobe, si ne žvižgaj (da se ti ne skrijejo). — Gobo otrebi takoj na mestu (tudi praktično1 veljavno?). — Strupenih (»divjih« —• to so vse razen jurčkov, turkov, topolovk in lisički) goh ne podiraj — s tem zapustiš sogobarju sled že preiskanega mesta. Zavist med gobarji se izraža tudi v temle: dobrega prostora (»plača«) nikdar nikomur ne izdaš. Gobar »nabira« najraje sam. V družbi pa ne oznanja na glas, če kaj najde. Nh svoje »mesto« bo šel skrivaj in po ovinku. Dober gobar baje zazna gobe v bližini tudi po vonju.
L. St.
Loški muzej na prostem
17. decembra je Loški muzej v Škofji Loki odprl prvi muzej na prostem. Zamisel takšnega muzeja, za katerega navadno uporabljamo izraz skansen, se je porodila pri skandinavskih narodih, ki so pri prenašanju stavbnih objektov dosegli zavidljive uspehe. Osnovno načelo, ki ga je postavil oče skansena, Hazelius, že pred približno 200 leti pa je bilo: spomeniki ljudske kulture naj se z vsem inventarjem prenesejo v novci okolje, ki pa naj ustreza staremu ambientu.
Tudi pri Slovencih je bilo že pred leti govora o skansenu, ki naj bi ga na pobudo pokojnega ravnatelja dr. Borisa Orla postavil Etnografski muzej. Do njegove uresničitve pa iz različnih vzrokov ni prišlo, deloma celo zaradi nerazumevanja pri strokovnih kolegih. Saj je bilo še pred leti izraženo na kongresu v Murski Soboti, kjer je bik» govora tudi o tovrstni zaščiti ljudske arhitekture, mnenje, da predstavlja tak način zaščite — cirkus!
Kolektiv muzeja v Škofji Loki pa se je odločil prav za tako zaščito1 in je v dveh letih izvedel za sedanje razmere nedvomno enega najbolj uspešnih in primernih načinov zaščite stare kmečke domačije z ustreznimi gospodarskimi pritiklinami.
Vsi, ki smo se udeležili tega za zgodovino ljudskega stavbarstva nadvse pomembnega pionirskega dogodka, smo iskreno čestitali ravnatelju Andreju Pavlovcu kot pobudniku muzeja na prostem, in kustosu Ivanu Sedeju, ki je strokovno in požrtvovalno vodil dela na skansenu.
Škoparjeva hiša je bila prenesena iz iPnštala pri, Škofji Loki. Takih domačij je v okolici še precej. Izboljšani življenjski pogoji in spremenjena stanovanjska kultura pa so jih na mestu kjer so, zapisali nezadržnemu propadanju. Ljudje jim spreminjajo zunanjo in notranjo podobo1 ali pa postavljajo1 na. mesto1 lesenih zidane hiše. Nekoliko vstran od muzeja na gradu pa se bo še poznim rodovom ohranila tipična domačija s tega območja, obenem z gospodarskimi in pomožnimi objekti, ki so razpostavljeni okrog.
V prospektu »Muzej na prostem« je kustos Sedej zapisal: »Škoparjeva hiša je do zadnjega opravljala svojo nalogo — v sklopu muzeja pa jo polnovredno1 nadaljuje. V nov ambient je postavljena kot celota z vsemi starimi in novejšimi deli, s prezidavami in adaptacijami. Tako je edinstvena priča resničnega živ-Ijenja im postopnega razvoja, Tu bo etnografska zbirka v pravem okolju. Funkcija in lepota oblik arhitekture, uporabnih predmetov, slik na steklo v »hohkovem kotu«, plastike, poslikanih skrinj, starega pohištva, pisane ure, panjskih končnic v čebelnjaku je dobila v tem okolju akcent resničnosti in svojo polno vrednost.«
Z gornjimi besedami je najbolje naznačen namen in pomen muzeja na prostem. Naj bi zgled posnemali še drugi muzeji!
Marija Makarovič
Društvene novice
Predavanja. V petek 21. dec. 1962 je bil v prostorih Etnografskega muzeja v Ljubl jani sestanek slovenske podružnice ED J, na katerem je govoril 61. Kremenšek o delu in dosežkih etnografske znanosti v Sovjetski zvezi, kakor jo je spoznal med svojim študijskim bivanjem v Moskvi in Leningradu. Po poročilu so prisotni živo razpravljali, med drugim tudi o tem, kaj se da od tamkajšnjih izkušenj porabiti tudi pri našem delu.
Popravek. V poročilu o občnem zboru Slovenskega etnografskega društva (gl. Glasnik št. 2) se je poročevalcu primerila neljuba pomota. Nekak sporazum o sodelovanju SED in slovenske podružnice ED J nista sklenila oba predsednika, ker ga podružnica tačas še ni imela. Prof. dr. V. Novak je bil takrat samo podpredsednik, kd je po smrti predsednika B. Orla zastopal podružnico do izvolitve novega odbora in novega predsednika, kar je postal Sl. Kremenšek.
Slare pesmi v Novem svetu
Pred kakimi 130 leti je Stanko Vra-z slišal nekje na »meji prekmurski« im v rodnem Cerovcu pravljično pesem o lepi Vidi, ki najde mod prosom kačo z deveterimi repi. Kača, udarjena s šibo, se spremeni v kraljica. Vrazova zapisa (Štrekelj, št. 76-771) sta mogla biti prišteta v muzejsko- grobnico že izumrlih ljudskih pesmi, saj ni bilo poslej o pesmi nikjer več sledu. Pred tremi leti pa nam je v Glasbeno- narodopisni inštitut prišel v roke magnetofonski trak s prekmurskimi pesmimi naših izseljencev v Ameriki. Med drugimi je bila na traku tudi pravljična pesom o Vidi, živo zapeta od dveh slovenskih žena-sestra, ene v Torontu, druge v Chicagu.
Sicer smo po- tem opozorilu lahko posneli pesem tudi še v rojstni vasi pevk od njene doma živeče tretje sestre, vendar je ta primer zgovoren dokaz, kako se med izseljenci daleč oid doma zvesto in čisto ohrani ljudsko izročilo'. Potrjena pa jo tudi vrednost narodopisnega zbiranja med našimi izseljenci po svetu. Tako hvale vredno delo je opravila ga. Gizel-la Hozian v Chicagu, ZDA, ki je sama z magnetofonom, zapisovanjem in še preko- »Amerikanskega Slovenca« -zbirala domače pesmi med prekmurskimi rojaki — predvsem iz črensovske fare — v ZDA in Kanadi. Letos smo dobili v roke rezultat njenega večletnega dela — knjižico z naslovom Spomini mladosti: zbrala, založila in izdala v dobrodelne namene G. H., tiskano 1961 v Chicagu, Illinois.
Iz uvoda vidimo-, da je bil -zfoira-teljičin namen le pomagati hraniti slovensko pesem med izseljenci. Čeprav pa ni imela ne narodopisnih ne drugih pretenzij in zbrana besedila — 283 pesmi na 160 straneh — predstavljajo precej pisano zmes, je knjižica vendarle -dragocena tudi za narodopisca, N-ajzanimivejše so prave prekmurske ljudske pesmi, ki zavzemajo večji del zbirke. Besedila so največ pisana v pristnem prekmurskem narečju tako- ko-t se pojo. Škoda le, da je to narečje tu in tam krpano s knjižnim jezikom, zaradi •razumljivosti«, npr. ti ne bo dolgo lepo stal namesto ti nede dugo lepo stao.
V drugo- veliko skupino pesmi v knjižici gredo one, ki jim ljudje sami nekod pri nas — in menda tudi zbirateljica v uvodu — pravijo »narodne«: to -so pesmi v knjižni slovenščini, torej najnovejše pesmi, največ talke, ki smp jih včasih imenovali ponarodele. Purist se bo začudil, ko bo videl poleg Slomškove Le predi, dekle, predi, Avsenikovo Tam kjer murke cvete, ali poleg Potočnikove Ko dan se zaznava »narodno« Ker sera, sera, ki se je pred nekaj leti ro-aila iz italijanske popevke Che sera, sera. In vendar ima v nekem smislu bolj prav zbirateljica, ki je zbrala to, kair se poje med ljudmi, kot purist, ki maje z glavo-. Ljudska
Med novimi knjigami
Gorazd Makarovič, Poslikane panjske končnice. Ljubljana 1962, Mladinska knjiga .M. 8°, 138 str.
V informativnem tekstu je na 20 straneh zbrano dosedanje znanje o predmetu, marsikaj pa je pisec dodal po lastnih raziskavah. Sledi pregled literature, -popis večjih -zbirk in povzetek v štirih jezikih.
Težišče knjige je na reprodukcijah, ki jih je z detajli vred sto. Dela so predstavljena glede na motiviko in na izvor, posebej dela slikarjev z baročno tradicijo-, pravih ljudskih slikarjev in samoukov. Komentarji se skušajo približati naivnemu svetu končni carjev.
Knjižnica je izrazito poljudna in skuša opozoriti na lepoto te panoge našega ljudskega slikarstva. Prav zato nam -nekaj ni razumljivo. Stari čebelnjaki so bili podeželske galerije slik«, ki so- se odlikovale predvsem po svojih živih barvali. Pred-s-tavljati koračnice v črno-beli tehniki je^v 2. polovici 20. -stoletja — milo rečeno — anahronizem! Edina izjema, ovojna slika, pri tem nič ne spremeni. Kaj takega ne bi smela narediti več nobena založba, pa tudi noben avtor ne dati svojega privo-1jenja.
Mladina poje I. del. Zbirka pesmi, iger in plesov s petjem, urejena po tonskem obsegu. Izbral in uredil uredniški odbor. Ljubi jama I960. — Pesmarica je sicer izšla že pircd dve-
pois-tane tista pesem, ki jo- slišiš enkrat, dvakrat in jo žc imaš s kožo in kostmi v ušesih. Kdor je hodil po terenu, ho vedel, da za ljudskega pevca v bistvu ni razlike med najnovejšo popevko in arhaično ljudsko balado, ki jo- je slišal kot otrok doma in jo šei p-o-je morda pri mrličih. Tudi v tem je zares pisana zmes pesmi v knjižnici zanimiva za narodopisca.
Tretji del pomenijo končno stare Staln iške domoljubne pesmi, ki so pri nas že zdavnaj utihnile in jih vidiš le še v starih pesmaricah. Nemara so nekatere res le prepisane iz kake Aljaževe -pesmarice. Pa najsi se š-e pojo ali ne, pomisliti je treba, da se na svatbah največ pojo pesmi, ki govore o ženitvi, -pri mrličih pa balade, ki se končavajo s smrtjo. Podobno -pojo izseljenci sredi tujine pesmi o domu. Za nas — sredi domačega kraja — te pesmi ras ne pomenijo več idosti. Pač pa smo tem bolj hvaležni zbirateljici, da nam je z nemajhnim trudom zbrala toliko prekmurskih pesmi. Nekatere stare balade doslej sploh še niso bile znane (vsaj ne v taki obliki) in jih ni najti tudi v velikih prekmurskih zbirkah iz novejšega časa, ki so hotele hiti že kar definitivne, pa nimajo niti nekaterih pesmi, zvezanih z običaji, s toliko besedila kot jih najdemo v tej drobni knjižici.
Valens Vodušek
ma letoma, torej nikakor ne spada med knjižne novosti, vendar ni bila še nikjer omenjena in tudi Katalog muzikalij DZS iz h 1961 je ne navaja. Ker vsebu je tudi l judske pesmi, je prav, da vsaj Glasnik opozori nanjo. Že zato, ker pravi urednik prof. Luka-Kramolc v uvodu, da ima pesmarica namen seznaniti našo mladino z lepoto domače pesmi, hkrati pa naj bi dala slovenskim šolam zunaj Slovenije »močno oporo v mj-ih narodnostnih prizadevanjih«. Pomen ljudske pesmi poudarjajo tudi citati iz raznih člankov nekaterih naših glaisbeniilkov (E. Adamiča, A. G-roeb-mi-nga, -R. Gobca) na začetku poglavij. Igram so dodani natančni opisi, plesom pa preprosti koreogrami. Načelno usmerjenost pesmarice v ljudsko kulturo kažejo pregovori, reki in uganke ob koncu vsake pesmi; zbra-n.i so- tako, da se ujemajo- z besedilom. Pesmarico poživljajo ilustracije j. Trpina, ki je oskrbel zunanjo opremo-. Jasni notni stavek je delo no-tografa M. Simončiča. Na koncu knjige je seznam -skladateljev oziroma prirediteljev melodij, seznam pesnikov besedil (pri obeh najnujnejši podatki), tolmač manj znanih besed iz ljudskih pesmi, pojasnilo koreografskih znakov in viri.
Rad Vlil. kongresa Saveza folklorista Jugoslavije u Titovom Užicu 1961, glavni urednik dr. D. Nedelj-kovič, Beograd 196-1 — je pravkar izšel. To- je doslej najza jetnejši kongresni zbornik naše zveze, 'saj obsega na skoraj 300 -straneh več ko-t petdeset prispevkov, izčrpno poročilo o rednem letnem občnem zboru zveze in je bogato ilustriran. Glede na to, da je bil kongres v jubilejnem letu ljudske revolucije in da je bilo kot kraj zasedanja izbrano prav Titovo Užice, so bile tudi kongresne teme s področja n-ajno-vejše tradicije. V uvodni del spadajo, kot vselej, prikazi ljudskega ustvarjanja iz krajev, kjer kongres zboruje, torej tokrat iz Titovega Uži-ca. Druga tema ima naslov Ljudsko ustvarjanje v vstaji in revoluciji, tretja je posvečena vlogi folklore v izgradnji socialistične kulture. Referati četrte teme obravnavajo- vprašanje dela v stvaritvah ljudske umetnosti. Nazadnje je v zborniku še rubrika Razno, kjer je objavljenih sedmero prispevkov. Avtorji navajajo veliko gradiva, bodisi pesemske tekste, napeve ali slikovno -dokumentacijo. Povzetki v tujih jezikih seznanjajo inozemskega bralca z glavno vsebino referatov. Omeniti je še treba, da je zbornik tiskan na lepem papirju, skrbno opremljen, tako da je tudi na zunaj prikupen. Cena zanj je 2000 din, za člane republiških društev 500 din, kar je v primeri s cenami, ki sicer veljajo- na knjižnem trgu, zelo malo.
Naročila sprejema tajništvo našega društva; Ljubljana, Wolfova 8/II, ki ima nekaj izvodov še na zalogi.
Bulletin de la Societe Slovene d’Ethnographie
Annee IVč’ne	Table des maitieres	1962
No. 1 — Tourisme et folklore (par Niko Kuret) p. 1 — Lettre cle Moscou (par S. K.) p. 1 — Le »Kurento-nanje« (carnaval) ä Ptuj 1962 (par L. Staneh) p. 2 —- Remarques sur l’Almanach paysan (Pratika) (par J. Stabej) p. 2 — En mar ge du questirmnaire sur les sculpteurs populaires (par C c.) p. 3 — La chanson populaire des environs de Trieste (par S. Pahor) p. 4 — Depechons-nous a coilectiansner des objets folkloriques (par B. R.) p. 4 — Le film ethnographique, p. 4 — L’arbre du carnaval (ploh) (par M. Fuchs) p. 4 — Serpent, ronde... p. 4 — Coiloque international sur les Instruments populaires de musique a Berlin d’Est, p. 5. — Veiilee de filage (par M. Fuchs) p. 5 — Deces de Boris Orel (par F. Šarf) p. 6 — C ost um e s populaires sur les timbres — poste (par B. R.) p. 6 — La chanson populaire et notre jeunesse (par M. Fuchs) p. 6 — Questionnaire sur les sculpteurs populaires.
No. 2 ■— ll nous faut d’urgence un dossier de coslumes populaires slovenes (par G. Makarovič) p. ? — Le recent Orthographe slovene et le folklore (par L. Staneh) p. 7 — Sur les arrangements de chansons populaires et sur les programmes de la radio (par L. Kramolc) p. 7 — Nouoelles de la Societe, p. 8 — Les ethnographes dans la Valiče de Lož (par F. Šarf) p. 8 — Sauvegarde des monuments, p. 8 — La Collection de poterie ä Filovci (par V. Koren) p. 8 —• Chant carinthien au pied de la Peca (par L. Kramolc) p. 9 — Le Christ assis ou »croate« (par G. Makarovič) p. 9 — In memoriam: prof. Vasilij Mirk, p. 10 — La conteuse Rosalia di Lenardo, de Resia (par M. Matičetov) p. 10 — A la memoire de Richard Weiss (par V. Novak) p. 10 — Livres nouveaux p. 10.
No. 5 — A l’occasion du centenaire de la mort de Karel Strekelj (par R. Hrovatin) p. 11 — Le Musee Slovene d’Ethnographie et les richesses qu’il renfesrme (par F. Šarf) p. 11 —• Le IXe Congres des folkloristes yougoslaves (par L. Staneh) p. 11 — Le Congres de l’Union des folkloristes yougoslaves en 1963, p. 12 — Rosalie au.v noces royales (par M. Matičetov) p. 12 — »O, samt Soleil jaune...« (par Z. K.) p. 13 — Nouvelles de la Societe, p. 13 — Livres nouveaux, p. 14 — Rapport annuel sur Vactivite materielle et financiere, p. 14.
No. 4 -— Valeurs inc urinu es: La chanson sur Marguerite, de la region de Kostel (par Z. Kumer) p. 13 — Quest-ce que c'est Vart (par V. Vodušek) p. 15 — Les deux ecoliers aupres du Roi Matthias dans la montagne (par M. Matičetov) p. 16 — Superstitions de collectionneurs de Champignons (par L. Stanek) p. 16 — Le Musee de plein-air a Škofja Loka (par M. Makarovič) p. 16 — Nouvelles de la Societe, p. 16 — Vieilles chansons au Monde Nouveau (par V. Vodušek) p. 17 — Livres nouveaux, p. 17 — Table des matteres, p. 18.
Iz vsebine IV. letnika
Turizem in folklora (Dr. Niko Kuret) . .	1
Novi slovenski pravopis in folklora (L.
Stanek) ................................ 7
Pismo iz Moskve (S. Kremenšek) .... i Slovenski etnografski muzej in v njem
skriti zakladi (F. Šarf)...............11
Pohitimo z zbiranjem narodopisnih predmetov (B. Račič).........................4
Etnografi v Loški dolini (F. Šarf) ...	8
Nujno potrebujemo mapo slovenskih ljudskih noš (Marija Makarovič) ....	7
Ljudske noše na znamkah (B. Račič) . .	6
Lončarska zbirka v Filovcih (Vlasta Koren) 8 Loški muzej na prostem (Marija Makarovič) .....................................,16
Kurentovanje v Ptuju 1962 (Leopold Stanek) .....................................2
Pustni ploh (M. Fuchs)......................4
Preja (M. Fuchs)............................5
Ljudska pesem in naša mladina (M. Fuchs) 6 Ljudska pesem v okolici Trsta. Pesem o
skopuhu (Samo Pahor).....................4
Neznane vrednote: Kostelska pesem o Margareti (Dr. Zmaga Kumer)................15
»O, ti sveto rumeno sonce . . .«	(Z.	K.)	.	13
Stare pesmi v Novem svetu (Valens Vodušek) ................................17
Koroško petje pod Peco (Luka	Kramolc)	9
O priredbah ljudskih pesmi in radijskih
oddajah (Luka Kramolc)...............7
Kaj je umetnost (Valens Vodušek)	...	15
Rozalija na kraljevskih ženitkah (Matičetov) ..................................12
Šolarja pri Matjažu v gori (Milko Matičetov) ..................................16
Nekaj o pratiki (Jože Stabej)...........2
Gobarske vraže (L. Stanek).............16
Sedeči ali hrvaški Kristus (Gorazd Makarovič) ...............................9
Varstvo spomenikov......................8
Letno poročilo o materialnem in finančnem poslovanju.........................14
Kongresi, posvetovanja ipd.: Mednarodno posvetovanje o evropskih ljudskih glasbenih instrumentih v vzhodnem Berlinu, 5 — IX. kongres jugoslovanskih folkloristov (L. Stanek) 11 — Kongres SF J 1963, 12
Društvene novice................. 8,	13, 16
Etnografski film...........................4
In memoriam: Poslovili smo se od dr. Borisa Orla (F. Šarf) 6 — Prof. Vasilij Mirk, 10 — Rezijanska pravljičarka Rozalija Di Lenardo (Milko Matičetov) 10 — V spomin Richardu Weissu (V. N.) 10 — Ob petdesetletnici smrti
dr. Karla Štreklja (Dr. R. Hrovatin) 11
Med novimi knjigami: B. Merhar, Slovenske ljudske pesmi. Lj. 1961 (Z. K.) 10 — M. Matičetov, Sežgani in prerojeni človek. Lj. 1961 (Z. K.) 10 — Slovenski etnograf XV, 14 — Etnološki pregled 3, 14 — Narodno stvaralaštvo 1, 14 — Mladina poje I, Lj. 1960, 17 — Stare pesmi v novem svetu: Spomini mladosti, Chicago 1961, 17 — G. Makarovič, Poslikane panjske končnice. Lj. 1962, 17 — Rad VIII. kongresa SFJ u T. Užicu 1961, 17.
Vprašalnice: Vprašanja o ljudskih in obrtniških podobarjih — K vprašalnici o podobarjih (Cevc) 3 — »Kača«, »kolo«, »Abrahamova procesija« . . . Kdo ve kaj več o tem? 4

h' t
I * iAiU»
%

S
»Glasnik« izdaja Slovensko etnografsko društvo — Urejuje uredniški odbor — Predstavnik izdajatelja in uredništva dr. Valens Vodušek — Uprava in uredništvo: Ljubljana, Wolfova 8/II (Glasbeno-narodopisni inštitut) — Cena izvodu 30 din, letna naročnina 100 din; za poročevavce brezplačno — Natisnila tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani