PoS'n'na plačana v gotovini
LETO ! v
V Ljubljani, v nedeljo b. marca 1932
Stev. 55 a
eno _
> I
Naročnina mesečno 1"> Um. za inozemstvo 4u Din — ne-drliska izihija ce-loleino ''b L)in. za
inozemstvo 1201 )in
■
Uredništvo |e v Kopitar levi ul h/lll
S£0 VENEC.
Teleloui uredništva: dnevna služba 20V) - nočna >Wh	in 2090
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Crk rnruri . 111! »■ Ijttnu ;t HUiMl ti 10.^4'' i.a i n o-: ,'i< 30 ru levo -iv "'>•• Zagreb ši \ v ■ Praun-I bina , .
U |> i o v : K m. nn i levo <• ieli ' •
Izlinjn vsnk dan tiuirui n pomlel i k n m dneva im u ,
Danes razpis nagrad!
Prva nagrada znaša cele tri tisočake! 75 nagrad v skupni vrednosti 6600*- Din!
Preotlen'aci'a evropske politike
Ob prebiranju najnovejših poročil iz Ženeve, Pariza in Londona, se ne moreš otresti vtiska, da pokajo osi, na katerih že skoro desetletje teče voz kompliciranega zunanje-političnega sestava v Evropi. Tardieu, ministrski predsednik demokratske Francije, jc s sumljivo naglico podpisal trgovinsko pogodbo z Mussolinijem, očetom fašizma in predstavnikom »latirske sestre«, ki jc že vseh deset \ei kaj rada blodila Francozom vode ob Renu, afriški obali in na Balkanu. Prav iz Rima prihajajo Madjarski nasveti, naj se gospodarsko približa Češkoslovaški in sklene trgovinsko pogodbo Tudi naša delegacija je odšla v Rim na trgovinska pogajanja tik pred odhodom francoske, Poincare se je oglasil iz samote, kjer sicer prebira knjigo »De senectute« in je Tardieiia celo pozval, nai se sestane z Mussolinijem. Na pritožbo Avstrije, da se čuti gospodarsko osamljeno, je Francha šc enkrat napravila poskus z gospodarskim Podonavjcm, da •bi osvobodila nasledstvene države nemške gospodarske odvisnosti in pritegnila Avstrijo v gospodarsko območje male antante; na drugi strani stavi Nemčija Avstriji gospodarske predloge, ki silno spominjajo na načrt za carinsko zvezo.
V Berlinu se radi Tardieujevih diplomatskih 6unkov že vznemirjajo. Motreč novo zunanjo politično preorijentacijo z nemškega vidika, moramo priznati, da je nemški strah pred osamljenjem upravičen. V resnici ne gre morda za protinemško potezo, ki naj bi jo izvršila francoska diplomacija v mrzlični naglici, in to samo pod pritiskom nove desničarske vlade, temveč Tardieujevi koraki so rezultat politike, ki se vodi na Francoskem že od Lavala sem. Laval je sicer šel v Berlin, toda njegova zunanja politika 6e ni zaplela v mreže Bri-andove Panevrope in ni nosila 6ijaja Briandove velikopoteznosti, te velike lastnosti vsakega pra-vejja dižavnika, ki pa spravlja njegove načrfe v nevarnost, da prav radi tega računanja na daljavo ne obrodijo U«:o kmalu zaželenih sadov; pač pa jo Laval jasno zaklical Nemcem: Do ut aesl Briand je bil likvidiran takoj ob prihodu Lavala, likvidirali so ga sami Nemci. Predpogoj Briandove do skrajnosti spravljive politike ie bil mirna in za eoorazum pripravljena Nemčija, ki je govorila iz Lvropca Strcsemanna. Po Stresemannovi smrti je f ičela Nemčija ostrejše govoriti, vedno bolj se jc jel čutiti pritisk Hitlerjevega g:hanja. Odtod načrt za carinsko zvezo z Avstrijo, Hooverjev moratorij in končno Briiningova izjava, da ne bo Nemčija več plaftevala repa acij. Francoska javnost je nato reagirala in Briand je moral iti, še preden je stopil iz Lavalove vlade. Nemci sami so obsodili njegovo politiko, francoskih konces;j niso dovolj ce-r.-li, morda so se jim zdele premalo spontane.
Tardieua so spravili na površje samo Nemci 7 odpovedjo reparacij in svojimi zahtevami po re-v j z. j ah na levo in desno, ki ne poznajo meja. Ka kor je leta 1923 triumfiral Poincare, ko niso Nemci hoteli več plačevati reparacij in je vkorakal v Porurje, tako je Hitler s svojo rcvanžno politiko dvignil danes na predsedniško mesto Tardieua, Clemenceau'evega pomočnika na mirovni konferenci in stilizatorja versailske pogodbe, ki ga zdaj povišuje isti Poincare. Nemci se po pravici vznemirjajo. Francozi seveda ne bodo tukaj korakali v Porurje, vendar že prve Tardieujeve poteze kažejo, da je v teku nevarna diplomatska ofenziva proti Berlinu.
Briand je iskal poravnavo 6i.olelnega spora z Nemčijo v Panevropi, v široki organizaciji evropskih držav, v družini narodov, kjer bi se K počutili brate, ter je pustil, da se Francija »za vsak slučaj« zavaruje s sistemom politični« m vojaških zvez, medtem ko spadajo Clemenceau, Poincare in Tardieu med državnike, ki trdijo, da jc •ireba uporabiti proti Nemcem metode Hoheazoller-cev, češ, da Nemcem imponira samo sila. Tardieu ze išče stare zaveznike, Anglijo In Italijo. Položaj je v tem trenutku zanj zelo ugoden. Na Angleškem vladajo konservativci in trancosko-angle-ški sporazum glede reparacijske konlerencc da misliti na obujenje »entente cordiale«: angleške carine so stopile v veljavo brez vsakega hrupa na Francoskem, Francija je ccio med tem odpravila carine na angleški premog.
Musaolini kaže tudi izredno pripravljenost za sporazum s Francijo, Niegovo ljubimkanje z Nemčijo je uilo predvsem taktičnega značaja, da bi izsilil od Francije čim več koncesij. Velika Nemčija je prav tako nevarna Italiji kakor Franciji. Da je to res, je pokazal tudi oster nastop italijanskega delegata v Haagu proti carinski zvezi med Nemčijo in Avstrijo. Italijanski in francoski interesi sc križajo v Tunisu. Libiji in na bližnjem vzhodu. V zadnjem času se Francija kaže pripravljeno, da popusti glede vprašanja nacionalizacije lta'i'anov v Tunisu in da pristane na korekturo tneia v Libiji. V srednji Evropi nima Italija kaj zgubiti od sporazuma s Francijo, ker se jc njen vpliv pod pritiskom francoske finančne ofenzive, ki ji Italija pač ni mogla biti kos, na Madjar-skem in v Avstriji, nadalje tudi v Romuniji in Bolgariji silno zmanjšal. Tudi glede vojne mornarice ne bo več težko doseči sporazuma, saj je bil že 1
Ne vojska ne mu
Japonci ne mislijo še tako hitro oditi — V severni Mandl
nevarne stvari
i se p le le; o
London. 5 marca. V tukajšnjih diplomalskih krogih vlada velika nervoznost, ker pruv za prav nihče ne ve, ali je vojska na Daljnem vzhodu končana ali ne. Angleški politiki, ki vedo, kaj se godi za kulisami, se bojijo, da ne bi bila vsa prizadevanja za mir zastonj, in lo med drugim tudi zaradi nesoglasja, ki vlada med kitajskimi oblastniki.
To nesogl sje pohaja od dne, ko se je pojavil na kitajski fronti takozv»ni krščanski general Feng, ki je smrtni sovražnik bivšega diktatorja Čangkaj-šeka.
Umi ka Kitajcev fe >iriv Cangkaišek ?
Čangkajšek pa sc je spri obenem tudi s k in-tonskimi politiki, ki so bili poslali na tronto 19. armado. Med tem, ko Čangkajšek dolži Kantonce, da se hočejo na ta način polastiti oblasti nad vsem Kit.ijem, pa <ia kantonska politika Sung Fo in dr. Čen objavila v večernih nankinških lis ih 3. t. m. izjavo, v kateri dolžita (angkajšeka, da ni hotel poslati ojačenj na kitajsko fronto. Trdita, da jc umika kriv bivši diktator. »Med tem, ko je država bila na robu poraza,« tako pišeta kantonska politika, »in ko je kitajska armada bila primorana, da se umakne, se je Čangkajšek v prvi vrsti bavil s svojimi lastnimi posli.«
Nekontrolirane vesti govorijo tudi, da je Čangkajšek imel namen, da bi 19. armadni zbor razorožil. Ponavljajo se zopet vesti, da je Čangkajšek v tajnih zvezah z Japonci — stvar, ki so jo svojčas podtikali ludi njegovemu nasprotniku dr. Čenu. Treba je torej počakati, da se izkaže, ali je na teh vesteh kaj resnice ali predstavljajo samo inlrigo.
Japonct sft!"1'aio nesrr fem1j've pogo.c za evahuac io
Na vsak način na fronti še ni sklenjeno nobeno oficielno premirje, ampak je ogenj samo dejansko ponehal. Nankinško zunanje ministrstvo je poslalo svojemu zastopniku v šanghaju instrukcije, ki se tičejo pogajanj za premirje, katera se imajo nadaljevati na krovu angleške admiralske ladje »Kont«. Nankinška vlada kategorično odklanja japonske pogoje za premirje, ki da sc znatno razlikujejo od onih, ki so bili prod dnevi dogovorjeni od zastopnikov obeh strank na »Kcntu«. V Tokiu trdijo, da so ahsolu no za konec sovražnosti, da pa so bo moralo premirje uresničiti v treh fazah. Izpraznitev kitajskega ozemlja med Šanglirjem in Vu Sungom bo mogoča šele potem, ko bo nevtra-liteta tega ozemlja popolnoma zas;guraua. To ->e pravi, da bo zadnji japonski vojak zapustil štng-haj«ko oženi.jO z nastopom pomladi če bo šlo po steči.
Prask še ni konec
Kako je položaj še vedno kočljiv, dok°zuj"jo posamezne praske med obema arm dama. 4. t. m so se Kitajci in Japonci n. pr. parkrat spopr je'i pri vasi Nun Si Jang. V Tokiu izjavljajo, da je te ;>r: ;ke vsaj zaenkrat smatrati samo kot lokalne in omejene.
23.000 mrtvih in rtsni-nšh
Kar se tiče izgub, ki sta jih trpeli japonska In kitajska armada tokom 25 dni, ko jc trajala bitka, jih cenijo vsega skupaj ni. 2*1.000 mrtvih ;n ranjenih. Število civilistov pa, ki so bili ubiti ali ranjeni, se sploh ne bo moglo nikoli zvedeti. Neposredna maiorijalna škoda v čapeju se ceni na 0* 0 milijonov dolarjev. Koliko pa je mesto Šaiitrhaj samo imelo Slede zaradi motenja svojega gospodarskega življenja, to se sploh ne da i/lepa dognati.
Junašhci posadha Va §tin$a
Znano je, da. ko se je kita jska armada uma nila, se ona četa, ki je tri tedne ';;ko junaško branila trdnjavo Vu Sung. ni hotela umakniti iz trdnjave. Branilci Vu Slinta niso poslušali povelju po-ve'jnika kitajske armade Čaj Tin Kaja iu so oslali v Vu Sungii. Nato so Jap m i trdnjavo nekaj ia-a iz svojih bojni!) ladij bon hardiiali ra' ar j" napravila japonska pehota a'ako. Branilci Vu Sunga so tako d"lgo kosili prodirajte Japonce iz strojnih pušk, dokler niso vsi eden zi drugim padli pod liaj noti Japrniev. Obr mba Vu Sunga spada med najbolj slavne čine kitajske armade.
Nevaren ooložar v severni Mandžuriji
Med tem. ko vlada v Šanghaju preniiri\ se vršijo bitke v severni Mandžuriji, katero hočejo Japonci zasesti do ruske meje na Amurju. Japonska brigada je zapustila Harbin, prodirajoč do H.ij-lina. Kitajski general 'lin Čao, ki so ga Japonci pregnali iz Harbina, je svojo arnvido dal na razpolago kit jskemu generalu lisi Hsia, ki je no drani .'aponcev. Toda del teli kitajskih čet se je temu uprl in Japonci so se odpravili, da te čete uničijo.
V Moskvi so danes prvič oficielno prl/snl',. .. jp vlada obmejne četo na mandžurski meji zir ojačila. Sovjetska vlada opravičuje ta ukrep - li n . da odgovorni predstavniki vojaških iu nevojaških krogov Japonske organizujejn pokret, ki ima namen, da bi so pokrajine Daljnega vzhoda odlepile oii Rusije.
Ta je ra dohra!
Iz neoticijelnega vira so izve iz Tokia, da namerava japonska vlada na mednarodni konferenci, j ki sn bo bavila s fangliajsko zadevo, staviti zahtevo, da mora Kitaj Japonski povrniti vso stroške, kolikor znaša šanghajska ekspedicija.
Popolna negotovost? kaj se godi oholi banghaja
Fen$ rmtsrfajc? — Japonska ojačenja neprestano prihajajo
Šanghaj, 5. marca. AA. Kljub demantijem japonskega glavnega štaba trdijo kitajska uradna poročila, da so japonske čete napadle v sektorjih Kinting in Tajitsamg in da so japonska letala bombardirala Kujinsari. Tudi nankinška vlada izjavlja, da premirje dejansko ne obstoji.
Kitajsko prebivalstvo v Šanghaju je zelo vznemirjeno. Nekatero osebnosti iz krogov nankinške vlade izjavljajo, da ni še pričakovati iniru in da je kitajski narod pripravljen prevzeti šc tako težke žrtve, rajši kakor pa da bi pristal nn nesprejemljive japonske zahteve.
London. 5. marca. AA. Reuterjev dopisnik poroča iz Šanghaja, da se čujejo streli z utrdbe Vusung v smeri proti Liufoju.
V nasprotju s tem trde vesti japonskega izvora, da danes ni prišlo nikjer do bojev.
Šanghaj, 5. marca. A A. Iz japonskega generalnega štaba poročajo, da vlada na fronti mir.
Včeraj se je izkrcalo nadaljnjih 10 tisoč japonskih vojakov.
šanghaj. 5. marca. ž. Stanje na fronti jo negotovo. Sporočajo, da se jo razvila ponovna borba in da so v teku znatni dogodki. V kitajskem glavnem stanu zatrjujejo, da je prispel na fronto »krščanski« general Feng, ki je prevzel poveljstvo kitajskih čet. Dalje trdijo, da jo general Feng zavzel Lili H« in Si Čung ter pregnal Japonce iz teb položajev. Kitajci so snoči priredili velike manifestacije v Šanghaju, ko se je raznesla vest, da jo poveljnik japonskih čet Širokava ubit in da so Kitajci zmagali nad Japonci. Takoj so bile alarmirane vse čete v mednarodni koncesiji, da se preprečijo izgredi, vendar pa intervencija ni bila potrebna.
Z druge strani pa zatrjujejo Japonci, da so vesti o zmagi kitajske vojske neresnične. Japonci so ponoči izkrcali novih 10.000 vojakov, tako da se sedaj nahaja pred Šanghajem 55,000 japonskih vojakov. Nadaljnja ojačenja šc vedno prihajajo in iih pričakujejo še ker so poroča, da se v japonskih lukah stalno vkrcava vojaštvo.
Car'nslta zveza Podonav(a
Odziv na francoski prediog pri prizadetih državah
Madžarski pomtsteki
Budimpešta, 5. marca. AA. Madžarski listi Se vedno obširno komentirajo Tardieujev načrt o gospodarskem sodelovanju med državam,-naslednicami avelro-ogrske monarhije.
Organ socialnih demokratov ugotavlja, da je po tem načrtu Nemčija izven vsake kombinacije za lo sodelovanje in da zato hoče dokazali, da je ta francoski načrt v prvi vrsti političnega značaja in šele nato gospodarskega. List napada madžarsko vlado, dn glede tega načrta še ni zavzela nikakega stališča.
Budimpešta. 5. marca. ž. Pol«'u ž bon i »Pester Lloyd« prinaša uvodni članek o raznih težkočah, ki so na potu za ustvaritev Tardieujeve iclrje o gospodarski antanti podonavskih držav. Predvsem so tu gospodarske težkoče, ker je dvomljivo, da bi tri agrarne države, kakor so Madjarska, Jugoslavija in Romunija, lahko plasirale svoje agrarne presežke v Avstriji in Češkoslovaški. Poleg tega je treba gledati s finančne strani na valuto vseh leh držav, katera je slaba in ne bi prenesla mednarodno plačilne sposobnosti. Zaradi tega te države ne bi mogle priti do zdrave valute, katera bi lahko zadovoljila inozemske obvoze. List se bavi z vprašanjem, kako bi tej zvezi gospodarske antante prspevala Nemčija in pravi, da bi Avstrija k tej antanti lahko pr stopila samo pod pogojeni, fe bi se tej kombinaciji pridružila tudi Nemčija. Tudi drugi listi so mnenja, naj bi so ta načrt nanašal I ud na Nemčijo.
Praga. 5. marca. A A. V političnih krogih so z velikimi simpatijami sprejeli Tardieujev nrsvet v Ženevi delegatom male antante. Avstrije in Ma I-jarske, naj ustanove carinsko zvezo s pogodbami na podlagi preferenc.
Biikare.-ta, 5. marca. AA. Romunski 1 sli so ugodno sprejeli Tardieujev načrt za ustanovitev podu 11 avfike gospodarske antante.
Dunajska vremenska napoved: Najprej se bo jasno vreme "o bolj razširilo, posebno na vzhodu. To vreme pa bo trajalo le tnalo časa, potem pa se bo hitro poslabšalo, verjetno pa. da bo 1111 marsikaterih krajih deževalo ali snežilo. Nastopili bodo hladni vetrovi.
pred letom skoraj dovršen. Italijansko iavno mnenje, posebno mlaiša generacija, ki jo že lela obdelujeta fašistična šola in tisk, je proti Franciji vprav ogorčeno; toda nikakor nc smemo pozabiti, da sla si latinski sestri kulturno neprimerno bližji kakor na primer Italija in Nemčija, in da ima Mussolini, ki je v mla losti sam oboževal Franciio, takšno oblast v svojih rokah, da gre prav lahko mimo javnega mnenia, kadar on misli, da to zah*evajo interesi Italije. Za takšne interese gre danes, saj imajo denar še edino Francozi.
Radi nemške nacionalistične propagande je tudi levo orientirana francoska javnost tako oalo-voljena proti Nemčiji, da ne bo delalo vprašanje režima v Italiji posebnih ovir za zbližanje med obema narodoma. Tudi morebitni protesti italijan-
skih izseljencev, nasprotnikov fašizma, nc bodo v Franciji mnogo izdali. Kakpr v Angliji, tako tudi v Franciji zmaguje naziranjc nekega angleške publicista, da si vsak narod da pač takšno vladavino, kakršne jc vreden in da nima nikdo drugi pravicc vtikati se v lo vprašanje.
Kolikor zbližanje med Francijo in I talijo zadeva nas, je nedavno »Temps«, ki jc v imenu francoske vlade prvi ponudil Italiianom roko, omenil, da Italija nikakor ne more zahtevati od Franci|C, da bi sc odpovedala svojim prijateljstvom na jugovzhodu.
Akcija ni naperjena proti Nemčiji
Pariz. 5. marca. tg. >Temps< pravi v polemičnem uvodniku, da nihče nc namerava uresničiti gospodarske grupacije donavskih držav brez Nemčije ali proti Nemčiji. Seveda je naravno, da so se začetni razgovori vršili med Parizom, Londonom in Rimom, da se sploh najprej proučijo možnosti gospodarske politike v donavskih deželah, in da se določi temeljna misel. Vendar pa se je že od vsega početka računalo s tem. da se pritegne Nemčija k skupni akciji v korist donavskih držav in vprašati v primernem trenutku Berlin, da sodeluje pod istimi pogoji kakor druge glavne države, katerih sodelovanje je neobhodno potrebno za uspeh. Gospodarska grupacija srednje Evrope je možna le tedaj, če se sproži brez vsake politične zahrbtne misli in ne da bi katerakoli velesila pri tem imela vladajočo vlogo. Francija, Anglija, Italija in Nemčiin naj bi se zedinile, da zagotovijo splošno gospodarsko povzdigo in sicer ne samo gospodarsko povzdigo te ali one donavske države, temveč vseh narodov, ki so v sili in katerih interesi so med seboj najtesneje vezani.
Francosko posojilo ČSR
Pariz. 5. marca. ž. Zbornica je danes dopoldne po da'iši debati s 325 proti 20 glasovom sprejela vladni predlog, po katerem francoski tresor prevzame garancijo za posojilo češkoslovaški v znesku 600 milijonov frankov. Socialisti in socialni radikali sc iz notranjepolitičnih razlogov glasovanja sploh niso udeležili. Nadaljnji prellog, po katerem se obvezuje državna blagajna v slučaju, da ne bi bila vp:sana cela vsota v znesku Č00 ntflijo-nov frankov, znesek posodili, po sk'ep i finančnega Odbora sploh ni bil predložen za eifMovanj''.
Tekom dopoldneva je govoril Tarlleu ki je v zvezi s svojim predlogom o organizaciji sreenje Evrope izjavil, da ie v tem pravcu noTeonn v prv vrsti sodelovanje Češkoslovaške, ke- gre tu v pr vem redu za vzp-stavitev zaupanja v%.rennjo Evropo. — Tekom debato je govor:! siciahst Aur 01, ki je naglasi], da socialisti prizi.no. dn je češko-slovaška steber demokracije v srednji Fvropi, loda francoska finančna pomoč bi se morala uporabili samo za olajšanje nevoljo in gospo lai-sko sanacijo, nikakor pa no v vojno . vrhe in :.a oboroži vanjo. Socialisti so bojijo, da bo čnškodoi-ažki preko Francije zapletena v neko uombinncijo, l.j jo naperjena proli tretji oblrsli. — Prvi govoru socialista Auriola je vstal ntin!slrski predsednik Tardieu in zavračal njegove trditve.
Belgrad, 5. marca. AA. Z odlokom ministi stva notranjih zadev z dne 2. marca 1932 je prepovedano uvažanje in širjenje v naši državi lista Oganj :, ki izhaja v jugoslovanskem jeziku v Parizu kol popolnoma komunistični lisi
Stran 2fc	»arnvpvpp. n ________ mu
____'""v <	uug v. nituoa looit.	£.i„ -r
-----------oiev. oo.
Skupščina izglasovala proračun
Govor finančnega ministra
Belgrad, 5. marca. 1. Na današnji seji narodne skupščine je podal finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič zaključni govor k finančni debati. Izjavil je, da je z veliko pozornostjo poslušal vse gospode govornike in si beležil vso pripombe in vse nasvete, ki so mu jih v dobri nameri dali, kakor ludi \se konkretne predloge ter da bo na sejah kraljevske vlade skušal kolikor mogoče ugoditi izraženim željam. Iz govoiov, ki so se vršili tekom načelno debate k finančnemu zakonu, je finančni minister dobil dva vtisa. Nekateri sp zagovarjali <tezo, da je proračun za 1. 1932.-33. odmerjen previsoko in da bi bilo pravilno postaviti vprašanje, v kakšni meri bodo dohodki odgovarjali stvarnemu proračunu in gospodarski sposobnosti našega naroda, drugi pa so izražali mnenje, da so stroški previsoki iu da se pri izdelavi proračuna ni toliko varčevalo, kolikor bi se moralo. Že samo dejstvo, da je narodna skupščina bila glede proračuna v svojem mnenju razdvojena, dokazuje, kako deli-katno nalogo je imela kraljevska vlada, ko je ta proračunski predlog izdelovala.
Že ob prvem svojem ekspozeju sem izrazil, da proračun ni nobena grozota. Nemogoče je. gospodje, raztegniti dohodke, ker proračun tudi ni noben kavčuk. Ni mogoče restringirati potreb državnega aparata v tisti meri, kakor bi zahtevali. Rekel seiri popolnoma odkrito, da je zelo težko biti afirmati-ven, posebno pri današnjih razmerah, v pogledu ocene bodočih državnih dohodkov, katere pričakujemo. Mislim, da vam bom dovoljno razsvetlil položaj, ako vam še enkrat podam številke v odstotkih za vsa znižanja, ki so se izvršila v posameznih ministrskih resorih v primeri z lanskim proračunom. Proračuni so bili znižani:
Vrhovna državna uprava 69.8% — pokojnine, invalidnine in podpore 17.3% — dižavni dolgovi 21.72% — pravosodno ministrstvo 13.70% — prosvetno ministrstvo 11.49% — zunanje ministrstvo 12.78% — notranje ministrstvo 9.37% — finančno ministrstvo 18.76% — vojno ministrstvo 21.75% — gradbeno ministrstvo 40.59% prometno ministrstvo 22.88% — kmetijsko ministrstvo 59.29% (ker je sviloprejska industrija izpadla iz proračuna) — trgovinsko ministrstvo 31.68% — gozdno In rudniško ministrstvo 38% — socialno ministrstvo 33.48% — proračunski rezervni kredit 33.33%.
Minister se je nato dotaknil vprašanja inflacije ter izjavil, da je proračunska situacija sama lahko nevarnost za stabilnost narodnega denarja. V tem slučaju, kadar bi se pojavila velika dispariteta med državnimi dohodki in med državnimi izdatki, bi bila vlada primorana, da gre trkat na vrata Narodne banke za izredni kontingent bankovcev. Ta nevarnost ne bo prišla. Mislim, da to lahko izjavim brez bojazni, da bi me bodoči dogodki demantirali.
Pomanjkanje denaria ni vzrok krize, ampak je njena posledica. Vzroki krize pri nas bi bili v glavnem sledeči:
1.	Pa ni ravnotežja med konsumoin in proizvodnjo, in sicer ua vsem svetu, kar se je tudi v naši državi pojavilo v krizi cen za naše glavne državne proizvode in v težkoči vnovčevanja teh proizvodov..
2.	Vzrok krize je iskati v nesorazmerju med cenami agrarnih in med cenami industrijskih proizvodov, oziroma vsega onega, kar naš kmet kupuje, odnosno s čemer svoje potrebe krije.
Pomanjkanje denarja je samo posledica teh navedenih elementov. Toda, zakaj je prišlo do pomanjkanja denarja? Ta element je čisto psihološkega znaačja. To je kriza zaupanja. Kadar razmišljam o teb vprašanjih in iščem pravilne pojasnitve tega problema, potem je najbolje, da pogledam številke in da se poslužim čisto priprostega instrumenta, brez katerega se, gospodje, finančna vprli-ianja težko dajo rešiti. In ta preprosti instrument
se imenuje svinčnik. . Posojila, katera je Narodna banka dala iu s kalerimi je razpolagalo narodno gospodarstvo, so znašala na dan zakonske stabilizacije 1.450 milij. Din. Danes ta posojila znašajo 2.200 milijonov Din po eskontu in lombardu. Na-! rodna banka je spustila v promet od meseca junija ! do danes 800 milijonov svežih bankovcev. Toda ia | denar ni dal svojega popolnega efekta, ni ga dal zaradi krize zaupanja. Obtok bankovcev je večji. Višina denarnega obtoka v državi regulira njeno gospodarsko življenje in intezileto ' blagovnega prometa. Ali naj šo ponovno dokazujem, da v pogledu intenzitete gospodarskega življenja danes ui več tistega položaja, kakor je bil pred šestimi ali sedmimi meseci oziroma ]rred enim letom.Ono, kar karakterizira naše gospodarske razmere, je popolna stagnacija gospodarskega življenja, je skoraj katastrofalen padec vseli cen Zato je tudi popolnoma logično in pravilno, da je za normaliziranje gospodarskega življenja potrebnega danes znatno manj denarja v obtoku, kakor pa ga je bilo potrebno pred šestimi meseci ali enim letom, ko je bila intenziteta gospodarskega življenja močnejša, blagovni promet pa mnogo večji.
Finančni minister je nato s številkami dokazoval, kako je vlada z znižanjem davkov na katastrski dohodek šla do skrajne meje. Če so nekateri mnenja, da znižanje za 20% ni zadostno, potem ne upoštevajo dejstva, da je kraljevska vlada že od 1. 1929. dalje vsako leto in postopoma zniževala la davek od 17 na 12% poleni od 12 na 8%, tako da se danes lahko računa, da je skupen efekt teh znižanj znašal 310 milijonov dinarjev. Samo letošnje znižanje znaša v številkah 143 milijonov dinarjev. V vprašanju trošarin na vino in žganje je vlada storila ludi vse, kar je mogla.
Po govoru finančnega ministra je bilo glasovanje. Skupno je glasovalo 278 poslaneev, 267 jih je glasovalo za načelen sprejem proračuna, U pa proti. Odsotnih je bilo 20 poslancev. Proti so glasovali: Dr. Grga Angjelinovič, Stjepan Valjavec, dr. Pran Gruber, Lovro Kneževič, dr. Ivan Lonča-revič, Ante Maštrovič, dr. Nikola Nikič, dr, Peter Nujič, Alojzij Pavlic, Ilija Savkovič in Jovan Voj-novič.
Predsednik narodne skupščine je nato izjavil, da je načelna debata končana in da bo narodna skupščina takoj prešla na glasovanje o posameznih delih proračuna.
Glede vrhovne državne uprave, pokojnin, invalidnin, podpor in državnih dolgov se ni prijavil k besedi noben govornik. Narodna skupščina je ta del proračuna sprejela soglasno.
Na vrsto je prišlo pravosodno ministrstvo. Pravosodni minister Boža Maksimovič je podnl kratek ekspoze, v katerem je podčrtal, da je njegovo ministrstvo znižalo proračun za 54,836.507 Din. Govoril je nadalje o zakonih, ki so bili predloženi pravosodnemu ministrstvu, med drugim kazenski zakon, zakon o sodnem kazenskem postopku, zakon o izvršitvi kazni za omejitev ^svobode. zakon o ureditvi sodišč itd. V svojem govoru je naglasil, da bo vpošteval vse predloge, ki so jih dali narodni poslanci v pogledu prevelikih zaslužkov nekaterih odvetnikov pri sodnih razpravah.
Po ekspozeju pravosodnega ministra so govorili še trije poslanci, nakar se je vršilo glasovanje. Oddelek pravosodnega ministrstva je bil od frli-rodrie skupščine v celoti brez ugovora sprejet."
Na popoldanski seji je prišlo na vrsto prosv. ministrstvo. V začetku je prosvetni minister dr. Dr-Kojič podal kratek ekspoze o prosvetni politiki vlade, ki sloni na dveh osnovnih načelih: kolikor mogoče veliko narodno izobraževanje in čim večja omejitev produrlcania intelektualnega proletariata. V svojih nadaljnjih izvajanjih je prosvetni minister podal statistični pregled o napredku g'.ede ljudskega šolstva.
Promet filmov v naši državi
Belgrad, 5. marca. AA. Prosvetni minister je na podlagi zakona o ureditvi prometa s filmi izdal sedaj uredbo o prometu s filmi, ki v glavnem določa:
Kinematografske filme, namenjene predvajanju določeni skupini ljudi, je treba predložiti državni filmski centrali v registracijo in zaradi even-tueluc cenzure, preden pridejo v promet.
Naknadno registriranje filmov, ki so prišli v promet v času med 5. decembrom 1931, to se. pravi od uveljavljenja zakona o ureditvi prometa s filmi in dnem uveljavljenja le uredbe, se bo opravljalo tako, da ho oseba ali podjetje, ki jih je stavilo v promel, predložilo drž. filmski centrali izvirnik ali potrjeni prepis dovoljenja cenzurne komisije (eenz.urne karte) za prikazovanje dotične.ga filma s kratkim opisom njegove vsebine, z naslovi in s podatki o tem, kdo .je film nabavil in kdo ga je postavil v promet. Naknadno registriranje se bo pričelo 15 dni po uveljavitvi te uredbe, zaključeno pa bo 30. aprila 1932. Po tem roku naknadna registriranja ne bodo več dovoljena.
Osebe ali podjetja, ki od 5. marca 1982 naprej predlože državni filmski centrali uvožene zabavne filme, v cenzuro in v registracijo, morajo dokazati, da obenem izročajo v promet ali da bodo v določenem jim roku izročili v promet odgovarjajoče število metrov domačega filma iste vrste, to se
pravi poleg nemega inozemskega, nemega domačega, a jioleg zvočnega inozemskega, zvočnega domačega in sicer do konca leta 1933, dolge najmanj 7% dolžine uvoženega zabavnega filma, po tem roku pa dolge najmanj 15% dolžine, uvoženih zabavnih filmov.
Nadzorstvo nad to službo in nad to domačo produkcijo filmov kakor tudi glede prijavljanja domačih filmov k inozemskim filmom, bo opravljala drž. filmska centrala.
Slede podrobna določila glede obračunov za filme domače produkcije.
Tretje poglavje obsega določbe o predvajanja kulturnih filmov. Glede predvajanja kulturnih filmov bo drž. filmska centrala dala kinematografskim podjetjem obrazce, ki jih bodo morala v vseli rubrikah točno izpolniti za vsako predstavo posebej. Te podatke bodo potrjevali organi splošne upravne oblasti prve stopnje.
Obratovanje v smodnišnici ne bo ustavljeno
Belgrad, 5. marca. 1. Danes je bil nakazan kredit za nadaljnje obratovanje smodnišnice v Kamniku. Delavstvo torej ne bo odpuščeno. Ogroženih je bilo 220 dclavcev.
2857
i^ČaiT\	efe^ar/ra
ele^aA^ dama 2
Organizacija esperantov v Jugoslaviji
Belgrad, 5. marca. AA. Notranje ministrstvo je z odlokom št. 4745-32 odobrilo pravila Espe-rantske lige Jugoslavije, ki ima namen združiti vse esperantske skupine, klube, društva, sekcije in komisije v državi v svrlio čim uspešnejše propagande mednarodnega jezika esperanta iu njegove ideje združitve vseli narodov v mednarodno enoto. Sedež lige bo kongres za vsako leto vnaprej določil. Do prvega kongresa bo sedež v Belgradu. Prvi kongres se bo vršil 15. in 16. maja 1932 v Slavonskem Brodu.
Cestne obveze Instnifcov novih hiš
Belgrad, 5. marca. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal finančnim ravnateljstvom okrožnico, v kateri daje pojasnila glede cestnih obvez lastnikov novih Itiš.
Okrožnica se glasi: Z ozirom na jasne predpise čl. 40 zakona o nedržavnih cestah se odrejajo cestne obveze lastnikom novih hiš samo za listi davek, ki ga dejansko plačajo, če lastniki teh hiš z uradnimi dokazili dokažejo tisti oblasti, ki odreja cestne obveze, da v resnici uživajo davčno olajšavo iz čl. 37 pod II zakona o neposrednih davkih.
Določanje te obveze pri taki davčni olajšavi velja za dobo, dokler davčna olajšava Iraja.
Vsa dosedanja pojasnila, ki nasprotujejo temu pojasnilu, se s tem razveljavijo.
Poljska posreduje med Rusijo in Romunijo
Bukarešt, 5. marca. ž. Listi pišejo o ozadju prihoda maršala Pilsudskega v Romunijo in poudarjajo, da je sestanek predsednika vlade prof. Jorge iu Pilsudskega bil zelo velikega pomena. Oba državnika sta ae razgovarjala o rusko-romunskih odnošajih in ee zedinila, da imata Poljska in Romunija iste poglede z ozirom na Rus;jo. Pilsudski smatra za potrebno, da vsi sosedje Rusije sklenejo z njo pakt o nenapadanju in bo Poljska intervenirala pri sovjetski vladi, da ae začno nova pogajanja med Rusijo in Romunijo.
Se vedno brez sledu
>'ewyork, 5. marca, ž. Policija je včeraj popoldne v Brooklynu aretirala nekega Orlanda, za katerega se je ugotovilo, da je na dan, ko je izginil Lindberghov sinček, bil v bližini njegove vile iu da se je od tega dne stalno skrival pod tujim imenom. Policija zasleduje še nekega mornarja, ki jc bil v zvezi z deklo, ki je bila svojčas zaposlena pri Lindberghu, ki se pa nahaja sedaj v Angliji. Lindbergh je ponovno apeliral, da se ne bo nikomur ničesar zgodilo, če mu vrnejo otroka. Tudi državno tožilstvo je obljubilo svobodno kretanje ugrabiteljem, če otroka vrnejo. Lindbergh je že bil v zvezi z ugrabitelji, pa mu je i>olieija pokvarila vso stvar. Tudi danes je imel Lindbergh ponoven sestanek z ugrabitelji, pa mu je tudi to policija pokvarila. Seveda ga je to spravilo v veliko nevoljo j in se na policijo zelo jezi.
Gospodarski sporazum med ItaHio in Avstrijo
Dunaj, 5. marca. AA. K.orbiro poroča: Včeraj so v Rimu podpisali sporazum med Italijo in Avstrijo glede izmenjave blaga in prometa med Italijo in Avstrijo. Svrha lega sporazuma je, da se okrepi izmenjava blaga in poveča njegov promet med Italijo in Avstrijo. Sporazum vsebuje tudi odredbe, ki se nanašajo na tarife in popuste prj tarifah. Dalje vsebuje odredbe glede olajšav pri tranzitnem prometu, in klavzule glede podeljevanja kreditov za pospeševanje izvoza.
Pogodba predvideva ludi ustanovitev italijan- j sko-avstrijske delniške družbe s sedežem v Milanu j in s pisarnama v Milanu in na Dunaju.
Sporazum sla podpisala avstrijski poslanik v I Rimu in italijanski zunanji minister.	'
Viliil Voduiek;
Nedeljske misli
Dvajsetega februarja je bila že četrta obletnica smrti velikega berlinskega apostola dr. Son-nensclieina. V njegov spomin prisluhnimo dane.s njegovim nedeljskim mislim (za četrto postno nedeljo), ki so se vsem nemškim modernim katolikom tako zelo priljubile:
Janez Krstnih: je doigral. Glava resnega, vse presegajočega prerolca-misleca je padla kol žrtev IIerodiadine lahkomiselnosti. Njegova pridiga ne pretresa več duhov po deželi, ob jordanskih"bregovih. Se bo drznil sedaj Herod, na Nazarenluna
Temu sledi množica ljudstva od vasi do vasi; radi, čudežev in ozdravljenj, ki jih vrši nad gali-le.jski.mi ubožci, narašča od dneva, do dnevu.' On, sam je dosegel višek svojega delovanja v Galileji, in ne more se več otresti njene ljubezni, in dotoka. V čoln sede in se prepelje od vzhodnega do zupad-nega brega; cla bi. nekaj dni. med. obrežnim skalovjem, varen pred. Herodom, v samoti, molil in uvajal svoje apostole v skrivnosti bodočega dela. .4 množica, ga nc pusti; brž preroma polkrog sanjajoče ga jezera, in ga doseže spel na. nasprotni strani. l'et tisoč mož! Velika nor jc. blizu; po planjavi zeleni mlada trava. Gospod gre na griček in tam sede s svojimi, učenci. Koliko ljudi mu je sledilo! ■Filip, kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?«
Učenci računajo. Kaj je dvesto denarjev, ki jih imajo pri sebi, v našem denarju nekaj čez dva tisoč dinarjev. En denar je v Palestini dnevni za-stužek za delavce; lo vemo iz prilike o delavcih v vinogradu. Andrej poroča: Tukaj je deček, ki ima pel kruhov iu dve posušeni, ribi.', Z ječmeno. vini kruhom sc hrani palestinsko ljudstvo; posušene ribe imajo kot dodatek ob Genezareškem jezeru. Kako natančno se evangelist Janez spominja vseli podrobnosti. Torej d veslo denarjev, pel ječmenovih kruhov, dve šlcatljici sardin. Kaj je to za pet tisoč mož, ne vštevši žena in otrok. Naj le sedejo. Hlebe vzame v roke in kot judovski hišni gospodar moli za blagoslov. Potem jih ra zlomi: in razdeli. To je storil vedno na neki poseben vatsin,-čisto po svoje je vzel kruh v roke. Om učene* sta v Emavsu spoznala tujega gosta po lomljenju kruha.
Peter Diirfler je napisal, čudovit odlomek o zd,članih rokah svojega očeta. Kako čudovite, so pa t c roke, ki dajejo kruh pet tisoč ljudem! Kako preprosto poročilo. Dvanajsto, šestnajsto stoletje je drugače slikalo. Predavanje v akademiji, baročnih jezuitov je drugače zvenelo; v samih superlativih. Tu pa je Galileja, apostol Janez in jasnost zgodovinskih dejstev. I zel je hlebe; razdelil jih je. A ue samo ječmenove hlebe, tudi ribe. ln vsi so se nasitili, pel lisoč, sedem tisoč ljudi. A kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, reče svojim učencem, dvanajsterim: Vsak naj vzame košaro in poberite ostanke! Tudi ena skorjica naj se ne uniči; kruh je 1 tekaj svetega. 'Zbirali so in košare so se polnile z droblinami, ki so ležale okrog, bele ko so videli te košare, so lačni ljudje, sedaj nasičeni, pričeli razmišljali, čela so uprti v roke in si govorili: liajen čudež lo, kar se je zgodilo. Od časa prerokov se v Izraelu, ni zgodilo kaj podobnega. Besede naraščajo, kakor šepet jezera, naraščajo do grička, kjer sedi On. Ta razume besede ljudstva kot malokdo. Ved.no jim je samo ljudski tribun, vedno samo poveljnik, vojskovodja, s katerim hočejo pregnali Poncija Pitala. Ah, lo ni, sanj. Zalo beži, ne samo pred Herodom, ampak ludi pred ljudstvom. Niti. apostolov nc vzame s seboj. Daleč v gore gre. Sam, čisto sam.
Upokojitve pri iinanci
Belgrad, 5. marca. AA. Z odlokom finančnega ministrstva se upokoje poverjeniki finančne kontrole v osmi skupini gg. Franc Repolusk iz Dolnje Lendave, Anton Fabijan iz Zgornje Radgone, Mihael Ferenčak iz Celja in nadzorniki finančne kou-' io le v 9. skupini gg. Andrej Llcina iz Kočevja, Franjo Kukar ■/. Jesenic, Ivan Pažon iz Krškega, Franc Rehtberger iz Ljubljane, in podnadzornik finančne kontrole v 10. skupini g. IVtančič iz Novega mesta.
Muhden in Harbin
Preden vidiš nekatere kraje, ee li kar doade-»a, da jih že* poznaš. Sem spada tudi Mukden. — Mukden, glavno mesto Mandžurije, poslednje, najskrajnejše glede oddaljenosti, daleč lam notri, lam zadaj za Sibirijo, kako bi moglo bili to mesto po zunanjosti kaj drugega ko skupek vsega izrednega, čudovitega, vsega kitajskega in še več ko kitajskega!
Vendar je resnica drugačna in si do dna razočaran. IVidoš na kolodvor, ki na široko stoji sam samcat kraj ogromnega trga. Krog tega so visoke, evropske hiše, kakršne si že stotisočkrat videl tudi kje drugje. Tudi električna železnica je tu in pred kolodvorom stojijo dolgo vrsle ruskih kočij, ki eo vanje vpreženi tnršavi konjiči in jih Čuvajo prav lako niršavj izvoščkl v ogromnih kožuhih. Zoprno vreme je. Ledeni veter zanaša deževne kaplje po ogromnem trgu. Vse jo rusko, skoraj sibirsko. Ko greš v mesto, je rusko tudi to, da stopaš po dolgi, široki cesli, ki je cenena potvorba moskovske Tver.-kaje . Greš dalje po mnogih cestah in iščeš, kje je mesto, pa ga ne najdeš. Večno romaš po nekakšnem predmestju mimo ponarejene gosposkostd kavarn in brivnie dvomljive vrednost i. To je predmestje Kitajske, predmestje Ruske. Z napisnih tabel kar mrgoli množica lujili črk, hiše same pa bi mogle stati v kakršnemkoli evropskem industrijskem mestu.
Kako si tu oddaljen od Kilajske, kjer biva vse tako tečno drug zraven drugega in se veseli svojih ljubili sosedovi In kako si oddaljen od Rusije, kjer
je vse lako na široko! Moča mrzlega popoldneva se zrcali v asfaltnem tlaku, resničnem asfaltnem tlaku v Mukdenu! Nekje se kadi velikanska tvornica. Neka bank« so šopiri na vogalu. Z vladnega poslopja vihra peterobarvna zastava Severne Kitajske. — Zdaj vsaj vemo, komu — po zunanje '—-pripada ta dežela, ko smo tako dolgo dvomili o tem. Pa so zdi, da ima ta vlada tudi denar — da ga ima navzlic vsemu — zakaj, prav zraven zidajo gu-vernersko palačo v liipermodornem. kubisličnem slogu, v kakršnem zidajo boljše vik i svoje, nove slavbe. Pa spada ta vlada vendarle I; belemu režimu 1 — kakor pravijo v Moskvi. Vrag vedi, kako je la reč z Mukdenom! —•
V eni noči eo z vlakom pripelješ Iz Mukdena v lian Itun. To je zadnja točka japonske železnice in prispe« v območje ;»Chinese Eastern Raiiway;, kar je še bolj zagonetno. Že zaslava, ki vihra s kolodvorskih poslopij, je brez dvoma največje čudo tega področja. V zgornjem polju je petero barv Čangsolina in v spodnjem rdeče bandero Moskve s srpom in kladivom. Beli in rdeči, boljševiki In buržuji v tesnem objemu na enem samem znaku! Glede čistoče, ljubezni do reda iil podobnih udobnosti ni <lu bi pel hvalnico tej vzhodnokiiajskj železnici. Tem mogočnejša pa je kolodvorska policija, kakršne eo sploh vse vojaške naprave, k,i stra-žijo lo najzanimivejšo železnico na svetu. Že koj pri pregledovanju polnih listov se li prikaže častnik, ki je po kneževsko oblečen in ima mogočno, sivkaslo brado in ki bi se mi zazdel kje v Holly-\voodu, da je najmanj kak bivši carski vojni maršal, ki nastopa v Rasputinovem filmu. — A glej, jo pa le boljševiški čekistl — Tako čudovita je la
dežela, tako divja in zmedena in tako po svoje širokogrudna. Na nadaljnji vožnji se pelješ preko široke reke, mimo brezmejnih stradšč, nad katerimi krakajo vrani. Ko ee znoči, se pripeljemo na postajo Harbin.
Harbin je mesto, ki jc po svoje že. videlo svetovno zgodovino v teh poslednjih letih. In to si' mu tudi pozna. Ko je vladal car še v Petrogradu. je bilo to mesto vzhodno izhodišče ruskega imperializma, nekakšen nabit samokres, ki je meril proti Kitajski in Japonski, veliko križišče železniških prog za v Peking iil Vladivostok. Nebo je bilo tu I še višje in car še bolj daleč ko kje drugje v veliki državi. Tu se je mogel v skrajni sili vsak zazdeli ko majhen car in se obdati s primernim dvorjan-stvom. Tako je bil Ilarbin že pred leti nekakšen arbiter elegantiarum na Daljnem vzhodu, nekakšen mali Pariz v skrajnem kotu Sibirije. Pa je Iu še danes tako, navzlic temu, da so se spremenili čisi, ki niso prav nič dobrega prinesli temu mestu. Za' kratko, noro dobo je bil Harbin žarišče svetovne zgodovine, veliki magnet, ki je vlekel nase vse tiste pustolovce, ki se dandanašnji brez domovine potikajo po svetu. To je biki tedaj, ko je nori baron.: Ungcrn-Sternberg ustanovil tu svojo Belo republiko:;, nekakšno rusko Prusijo . iz katere naj hi veliko cesarstvo nastopila svoj zmagoviti pohod.
Treba jc le, da slepiš kakega večera v sijaju luči po ,>Kilajskaji<, glavni cesti, pa si porečeš Ve* začuden: .Takega mesta pa nisem Se nikoli videl. | Tako m slo je pač edino na svetu.*: Tu je razkošje, lu je obrat, lu je ponflf.no življenje, ki prav nič no zaostaja za Berlinom. Tu je lakota in beda in ne- '
popisna revščina. Tu se napravlja svetovna zgodovina, lu se kupčuje /. ministrskimi stolčki in špekulira s sabljami. Vso je tu javno razgaljeno, ničesar ni prikritega; vse je javno — beda in sreča in nad vsem se smeje pustolovščina.
Zares, Ilarbin jo mesto, kjer lahko živiš! Življenje ni le zanimivo, marveč je tudi poce.:4, poceni vsaj zu človeka, ki prihaja ■/. Japonskega iu Kitajskega, kjer te kar greznica spreletuva ob pogledu na hotelske cene, kj l.i jih izroči boli suhifl. Bankovci so lu seveda umazani in mastni, ko pri nas v dobi inflacije, vendar se da zanje kaj kupili. Za petdeset do šestdeset kopejk se v divji naglic) pripelješ krog mesta z rusko kočijo, kar je nekaj romantičnega, da le vožnje ne bi zamenjal'z najruzkošnejšim avtom. Seveda — izvoščkl si! ti zasmilijo v dno duše. Največkrat so pristaši one nesrečne skupine belili Rusov, kj razn Sajo dandanašnji svojo stisko in svoj občudovanja vredni >Ni-covo in svoje skeleče hrepenenje po mamici Rti-siji v vse dele sveta. Že zdavnaj ni*a več gospodarji v svoji hiši ko nekoč v dobi Uiigeni-Slern-bergii. Zašli so v ozadje, zadaj za Rdeče, katerim se je posrečilo dobili železnico spol v svoje roke, in so skoraj na isti družabni stopnji ko Kitajci, in lako se preživljajo kot i/.voščkj, kol natakarji po kavarnah iu pošiljajo v mrzlih nočeh ženo iu o'ru-ke na »Kilajskajo prosjačil. Živi se pač — kaipa, živi — od česa naj človek živi v leni mestu, ki je videlo toliko gospodarjev, toliko zastav? Pa živi človek od upanja^na spremembo in ml sprememba na bodoAnost, držeč se morali pustolovcev. Pn le trdno te vere se držimo: en kratek hip — in v.?e se spremeni k
9,Dajte nam deta,
ne miloščine!"
Ogorčen nastop hraštniških
steklarjev
Hrastnik, 5. sušca.
Steklarna šc vedno ne obratuje. Nekaj delavcev se dela pri edini peči, toda tem pri vsakem plačilnem dnevu vedno več utrgujejo. Vsi drugi pa morajo brez dela in v bridkih skrbeli za bodočnost čakati, kaj se ho z njimi zgodilo.
Želeti bi bilo, da bi se pogajanja delavcev in vodstva v sporazumu kmalu končala in bi zopet pričela sirena vabiti na trdo delo vse delavstvo. Saj dva meseca praznovanja in revščine je že dovolj.	v
Ljubljana, 5. marca.
V	Ljubljano jo dospel danes delavec iz Hrastnika, ki nam je pripovedoval o položaju in dogodkih v Hrastniku, zlasti pa med steklarskim delavstvom. Neizprosnost podjetja Zedinjenih steklarn do delavstva je delavstvo silno ogorčila, zlasti pa skrajno pretirane zahteve podjetja, naj delavstvo pristane na znižanje mezd za 30—35 odstotkov. Pri tem pa je treba vedeti, da se sedanje zaloge podjetja naglo krčijo in podjetje bo moralo samo kmalu pričeti z obratom, če bo hotelo izpolnjevali naročila.
V	četrtek je prišlo v Hrastniku do ogorčenih dogodkov. Zbralo se je okoli 400 steklarskih delavcev in njihovih družin, ki so demonstrirali pred pisarno podjetja. Demonstracija jo bila zelo ogorčena, zlasti žene, v skrbeh za svoje družine, niso štedile z ogorčenimi besedami na račun podjetja. V prvi vrsti je delavstvo protestiralo proti tako občutnemu nameravanemu znižanju, čeprav je lastnik podjetja Abel v Belgradu izjavil, da bo le malenkostno znižal mezde. Delavci, še bolj pa njihove žene so klicale: »Dajte nam dela! Dajte nam kruha! Nočemo miloščine!«
Nato so imeli delavci zborovanje, na katerem so sprejeli primemo resolucijo na bansko uprava in na Delavsko zbornico, v kateri zahtevajo, da se
li dve energično zavzameta za njihove interese. Delavstvo zlasti naglasa, da je podjetje prosilo Delavsko zbornico za intervencijo v Belgradu, da dobi 5 milijonov posojila, sedaj pa 6tavi prav delavstvu tako neizprosne m tako krute zahteve. Še posebej pa je. delavstvo razburjeno zaradi načina, kako je podjetje držalo besedo glede podpiranja brezposelnih. Podjetje je namreč obljubilo, da bo delavstvo za časa njegove brezposelnosti podpiralo prav v taki meri, kakor borza dela. Toda med tem, ko je borza dela žrtvovala do sedaj 50.000 Din, je dalo podjetje komaj približno 10.000 Din podporo in sicer v naturalijah. To se pravi: razdelilo je nekaj zelja, moke in krompirja.
Po zborovanju je deputaeija delavstva odšla ponovno v pisarno podjetja, toda ne sama. Spremljalo jo je vse delavstvo, vse žene in otrooi. Delavstvo je vdrlo v pisarno in tam ponovno demonstriralo za svoje pravice. Ogorčenje med delavstvom je nepopisno in se bo gotovo ža stopnjevalo, ako bo podjetje vztrajalo pri svojih zahtevah.
Tudi v Celju delavci na cesli
Celje, 5. marca.
Tukajšnja kemična tovarna je odpovedala s 15. marcem vsemu svojemu delavstvu delo. Ob delo bo okoli 70 delavcev, ki imajo skoraj vsi svoje družine. Tudi v tej tovarni ni odpusta delavstva krivo morda pomanjkanje naročil, temveč krediitna kriza, na katero se sedaj izgovarjajo skoraj vsa podjetja, kakor da bi bil to domenjen manever velikega kapitala proti delavstvu, ki hoče na ta način najlaže doseči občutno znižanje mezd. Kakor povsod, se tudi v Celju prijemlje delavstva obup in strah pred bodočnostjo.
2405
Schichtov
Kamniška smodnišnica ustavila
obrat
140 delavcev »na dopustu«
Kamnik, O. marca.
V četrtek je kamniška smodnišnica začasno ustavila obrat in odpustila vse delavce. V službi so ostali samo čuvaji, delavci v elektrarni in uradni-Stvo, ostalo osebje, to je okrog 140 delavcev, pa se je naenkrat znašlo brez zaslužka.
Seveda je nenadna odnustitev delavstva izzvala v Kamniku veliko razburjenje in dala povod za razširjanje najrazličnejših neutemeljenih govoric. Tako se na pr. po Kamniku govori, da je vzrok odpovedi ta, ker elektrarna radi pomanjkanja vode ne more proizvajati dovolj toka za vzdrževanje obrata in razsvetljavo mesta. Ako bi tovarna liotela Se nadalje vzdrževati obrat, bi morala odpovedati Kamniku luč. To pa bi bila zopet za mesto, ki bi bilo naenkrat brez luči, silna zadeva, zato je tovarna raje odpustila delavstvo.
Na popolnoma merodajnem mestu, na katero 6mo ee obrnili z vprašanjem, koliko je na tem resnice. smo dobili odgovor, da so take govorice popolnoma neutemeljene in da se prebivalstvo prav po nepotrebnem razburja. Ako bi pomanjkanje toka dovedlo do alternative, ali naj se mestu odpove luč ali odpusti delavstvo, bi tovarna brez nadaljnjega pustila Kamnik v temi in obratovali! naprej. Vzrok odpusta delavstva pa je pomanjkanje naročil. Kriza, ki je zadela vse rudnike v državi, da so deloma omejili ali pa ustavili obrat, je hudo zadela tudi kamniško smodnišni',o, ki proizvaja razstrelivo za rudnike, znano pod imenom »Kamniktit«. To raz-skrelivo ne sme dolgo ležati v skladiščih, ker se v vlagi ali vročini hitro pokvari in škoda gre»takoj v visoke številke, saj stane 1 kg 28, oziroma 32 Din. Ker ima smodnišnica zaenkrat polna skladišča in so naročila izostala, je morala začasno ustaviti obrat. dokler ne dobi novih naročil. Tovarna bo gledala, da v postavi obrat, kakor hitro bo mogla. Ze v začetku prihodnjega tedna bo sprejela nazaj v fhižbo 30 najrevnejših in najpotrebnejših delavcev družinskih očetov, ostali pa bodo pač morali še nekaj časa počakati.
.Slovenec'pred 50leti l v Šozdu zmrznil
V	četrtek. 2. marca 1882
Politični pregled: Odkar so naši vojaki zajedli trdnjavo Ledenice, sc zunaj razen malih, prask ni zgodilo nič zanimivega na bojišču ... Iz Za dr a ke poroča, da so bili v noči 21. februarja Krivoši-jani napadli naše vojake. — Ako beremo nemške časnike, se zdi. da se znajdemo na pragu vojske Avstrije z Rusijo. Toda temu ni lako. Noben ruski častnik, piše neki. dopisnik iz Petrograda, sc ni, :z-razil, dn želi Rusija zarad Botno-IIercegovimkih zadev pričeli vojsko zoper Avstrijo. Ruski car je sam rekel, da jc Skobelev izvrsten general, pa slab pol Hikar.
Domače novico: Za novo cerkev Jezusovega p r e s v e t e g a srca. v Ljubljani čvrsto napredujejo priprave k nadaljnemu zidanju. Celo zimo je dan za dnem delalo po 12 do li kamnosekov, katerim se je vsako soboto izplačalo po 00 do 100 goldinarjev zaslužka.
V	soboto 4. marca 1882.
Politični prcgld: Desnica državnega zbora je stelrnila, nekaj jako važnega. Volilno pravico hoče podelili vsem tistim, ki, plačajo vsaj ~> goldinarjev davka. Če srno že ljudem l:avo in petrolej podražili, so rekli, moramo jim dali vendar tadi volilno pravico... — V Hercegovini so vojaki vzeli M ožin j« planino in V lok ler pregnali vstaše, katerih je bilo nad S00. Vojaki imajo IS mrtvili in 1(1 ranjenih.
V	lorek, 7. marca ISS2.
Izvirni dopisi: Z Dunaja: Dr. Lueger o b -x or n : Pred sodni jo bila je le dni jalco zanimivii razprava zoper mestnega odbornika dr. Lueger ja, ker je svoja tovariša Gunescha in Gold-8rhmidla doiiil. da. sta. se dala podkupili od angleške družbe, ki hoče po dunajskem mestu napravili železnico po železnih kolch. Lueger je bil ob-tajen na 100 goldinarjev globe, a. iz obravnave jo vendarle občinstvo povzelo sodbo, da v mestnem odboru ni vse tako, kakor bi moralo biti. Občinstvo je med obravnavo živahno hvalo ploskalo Luegerju. '
Novo mesto, 4. marca.
Pred par dnevi je prišel v Novo mesto zamenjat dva tisočaka, ki še nista bila žigosana, Medic Franc s Tolstega vrha pri Črmošnjicah. Ko je v mestu vse odpravil, se je popoldne odpravil peš proti domu. Domov ga pa ni bilo. Domači so ga šli iskat in ga našli v gozdu med vasmi Seč in Nova gora zmrznjenega. Nedvomno je moža dolga in slaba pot utrudila, da je sedel, zadremal in zmrznil v hudem mrazu, kakršen je bil zadnje dni. Pri njem pa so našli še ves denar, tako da je izključena vsaka misel na kako nasilje.
Nevaren cigan pod ključem
Murska Sobota, 4. marca.
Dasi je pri ciganih tatvina tako splošen pojav, da skoraj ni cigana, ki nc bi bil prijatelj tujega blaga, je vendar redko slišati o ciganu, ki bi se s tatvino bavil na »veliko<>. Pač pa se je varnostnim organom sedaj posrečilo ujeti enega, ki je v tem oziru »velik«. To je cigan Horvat-Šarkozi iz Murskih Črncev. Strašil je tudi po drugih krajih Slovenske krajine. Iz ožje domovine se je podal v Slovenske gorice. Kradel je v okolici Ptuja in Maribora. Tam je osnoval celo tatinsko družbo. Ko so mu bili orožniki za petami, se je umaknil in jo jc mahnil na Hrvatsko. Tudi tam je zbral vlomilsko tolpo, ki je začela delati na veliko. Izvrševala je vlome po kmetijah in v trgovine. Vlomila je cclo v neko cerkev, iz katere je odnesla monštranco, kelihe in druge cerkvene predmete.
Kakor se doznava, je Horvat izvrševal vlome z velikim uspehom. V nekaj letih je naropal blaga za 500.000 Din. Nekaj njegovih tovarišev jc bilo ujetih in obsojenih že prej. Horvat pa se je vedno znal dobro skriti in zabrisati sled za seboj. Naposled je tudi njega dosegla roka pravice in bo dobil tudi zasluženo kazen. Kakor hitro se ie doznalo za
RADION
pere sam
Delavstvo je seveda v težkem položaju, ker nihče ne ve, koliko časa bo delo počivalo. Govori se, da bo tudi tovarna »Titan« morala reducirati nekaj delavcev. Ze pretekli leden jih je odpustila manjše število.
Bonačeva tovarna na Količevem ustavliena
Ljubljana, o. marca.
Danes popoldne smo prejeli še naslednje poročilo:
Težka kriza je prisilila k ustavitvi obrata edino jugoslovansko industrijo kartona I. Bonač sin na Količevem pri Domžalah radi pomanjkanja naročil. To podjetje se bori že delj časa s tem splošnim zlom, vendar se je moralo končno odločiti za popolno ustavitev. Z zatvoritvijo je prizadetih okrog 420 družinskih članov, od katerih večina nima nikakih sredstev za preživljanje in je izpostavljeno največji bedi. Merodajni faktorji bi morali že davno opaziti, da tovarna že nad pol leta deluje le v presledkih. To je toliko bolj čudno, ko je vendar poraba kartona v Jugoslaviji večja ko pa kapaciteta tega obrata. Industrija te vrste bi bila pač najmanj opravičena praznovati, če bi se le v toliki meri ne kupovalo inozemsko blago, katero gotovo ni boljše niti cenejše. Z malo dobre volje se da opomoči bedi delavstva na ta način, da se tovrstno blago naročuje doma in ne v inozemstvu. S tem, Ja kupujemo v inozemstvu, podpiramo tuje delavstvo in industrijo, med tem ko naše ljudi odpuščajo in izganjajo iz istih držav, iz katerih naročamo mi tuje blago.
Tako naše poročilo. Vendar se nam zdi, da ni slučaj, ko moramo samo v enem dnevu poročati o tolikih tovarnah, ki so svoje delavstvo postavile na cesto. Ali nihče ne pomisli, kaj bo iz tega? Kajpada te opombo ne veljajo le tovarni g. Bonača.
J K 2/32
hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C
A Raztopi Radion v mrzli vodi.
B.	Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut
C.	Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi.
Elektrifikacija Dolenjske
Grosuplje-Novo mesto
j trarni, Zagradec in Novobor, a ne moreta zadostiti . čimdalje večjim pot.ebani Na tej progi nimamo I niti ene vode, ki bi dala gonilno moč razen malim j mlinom. Zato ni nobene prave industrije, zato ni j zaslužka za domačine, ni bližnjega trga za domačo | pridelke — mešetarije je sicer dosti, a gleda le | nase in se ne ozira na pridelovalca. — Delovnih moči je dosti, ker pa dTda ni, ni jela, loma vse mlado in močno preko meje iu luže, seveda, če le more.
Zato je elektrifikacija Dolenjske najnujnejša življenjska potreba za bližnjo bodočnost. Morali bomo sicer marsikaj žrtvovati, a te žrtve bodo 10-dile dober in dolgotrajen sad. Zato bodo morali vsi po svojih močeh prispevali, da se obvaruje naša lepa Dolenjska počasnega, a golovega propada. Ko ne bi bile KDE naša ožja na odna last, bi upravičeno pritrdili misli ozir predlogu, naj KDE same na lastiie stroške izvedejo vso elektrifikacijo in naj v kritje investicijskih stroškov pobirajo večji prispevek za upo abljen tok. Tako pa zlasti če hočemo, da dobimo še lelos električno luč in moč moramo vsi in vsak po svojih močeh pomagati iu žrtvovati.
Zanimanje za elektrifikacijo Dolenjske je postalo zdaj tako splošno, da se skoro lahko reče, da je postala ljudska zahteva. Različne predpriprave in dogovori so se žc p.eje vršili. 16. oktobra 1931 pa je občina Trebnje povabila vse sosednje občine na resnejši pogovor glede elektrifikacije. Prišlo je dvajset zastopnikov in naprošeni inž. g. Rueh, ki naj stopi v stili z vsemi zainteresiranimi občinami, da zbe.ejo podatke glede odjema električnega toka in pošljejo svoje zastopnike v širši odkor. 3. novembra so se posvetovali mnogoštevilni zastopniki 16 občin. Temeljito informa-
1 tivno poročilo je podal zopet g. inž. Rueh.
V	širši odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje kot zastopniki občin: za občino Trebnje: dekan Tomažič in notar Mastnak; za občino Rado-hova vas: Lgovec Šefman; za Vel. Gaber: posestnik Slak; za Prapreče: župan Zupančič; za Stehanjo vas: župan Godec; za Vel. Loko: župnik Povše; za Dobrniče: župan Grmovšek; za Mirnopeč: Jernej Zupančič; za Prečno: župan Šali; za Novo-mesto-Novobor: Sedej; za Mirno: Anton Kolenc;
, za Mokronog: Ivan Dev; za Tržišče: župnik Su-pin; za Št. Rupei t: grof Barbo. Ti zastopniki so prejeli vprašalne pole, da vpišejo vse podatke za odjem električnega toka bodisi za luč ali stroje.
j Ves zbrani materijal uredi ožji odbor in stopi v dogovor s Kranjskimi deželnimi elektra nami, ki izdelajo proračun, o čemer potem oba odbora skupaj sklepata.
V	ožji odbor so bili izvoljeni: Barbo, Mastnak, Povše, Sedej, Šefman in Tomažič.
Te vprašalne pole so počasi prihajale skupaj. Podajo pa sledečo sliko:
Število
vasi, hiš, prob., žarnic, motor. Velike Pece .... 1 1 1	41 5
Hndohova vas ... 2 35 "■ 87 :i
Podboršt...... H 54 58 141 1
Zagori ca .....1 77 384 11.1 1
Sola-Šumbcrk . . . 13 03 493 2S3 7
Bukovca ..... 4 47 32« 188 8
Veliki Gaber .... 10 121 5811 317 S
Praprofic..... 4 59	". *8 3
stohanjn vas ... 4 42 217 121 5 Velika Loka . . . 3ii 371 2452 25911 45
Trebnje ..... 47 595 3991 2373 29 + 12
DobrniCc..... 23 293 998 733 1
Mirna peč .... 37 lifil 3088 fill 5
Prodna ......14 3fi4 1914 1191 15+10
Toplico...... 13 433 2139 1427 1
Mirna ......4 108 582 374 5
St,. Rupert..... 19 447 143(1 1442 23
Mokronog..... 9 324 1458 141(1 19
Tržišče......KI 229 1254 709 lil
Št. Janž..... 11 198 1095 594 37
Skupaj: 271 4551 21.463 14.749 229 + 28
Ti podatki še niso popolnoma točni, ker je še mnogo takih, ki jih moti sedanja gospodarska kriza ali so pa neverni Tomaži. Ves tozadevni zbrani materijal je bil izročen ravnateljstvu KDE dne 15. februarja. Na podlagi tega bodo KDE izdelale proračun. I<o dobi elekti ifikacijski odbor izdelan proračun bo treba poiskati kritja. Precej trda bo šla v sedanjih gospodarskih razmerah, a upamo, da bo banovina priskočila prav izdatno na pomoč, ter z elektrifikacijo gospodarsko dvignila Dolenjsko, ki je bila doslej bolj med zadnjimi, ki so bili deležni javne melioracije. Dolenjci so bili pač malo preveč tihi in premalo nadležni v svojih upravičenih zahtevah, pa tudi podjetnosti je manjkalo. Zato bo treba, da se za elektrifikacijo združijo vse možnosti, ki bi pospešilo in uresničile čimprejšnjo izvršitev elektrifikacijskega načrta. Pritegniti bo treba tudi vse denarne zavode tega okrožja, da pomagajo z, dolgoročnim posojilom.
Čimbolj se bo odlašalo, lem težjo bo šlo. Lelos bo v smislu pogodbe s Kočevjem zasvetila električna luč nekako v oktobru že v Kočevju. Zato je dana najlepša ugodna prilika, da se, obenem izpelje električno omrežje tudi od Grosupljega do Novega mesta. Sicer sta na tej progi že dve elek-
aretiranje nevarnega vlomilca, si je cela okolica oddahnila. Ker ima cigan dokaj tatvin in vlomov na vesti, bo kazen precej huda. Cigan je bil že prej dvakrat obsojen skupno na 12 let ječe. Sedaj bo moral to ndsedeti in razen tega dobi gotovo tudi še nekaj let zraven, tako da bo imel precej časa za premišljevanje o tem, kaj se pravi pola-ščati sc tuiega blaga
Postopaš! a nad o<?a
Ribnica, 5. marca.
Vsled trajajoče krize pritiskajo v našo dolino, zlasti v trg vedno v večjem številu berači in brezposelni. Ne upoštevajoč domačih revežev, se jih pojavi do pet in še več dnevno. Od teh je skoro tretjina takih, ki le pravim revežem odjedajo že tisto skorjo kruha. Nekateri so celo predrzni in kar zahtevajo, kaj in koliko naj se jim daruje, ker s kruhom ali jedjo niso zadovoljni. Zadnjič je v neki gostilni tak nobel berač odklonil kar celo kosilo. Za odkup ponudenega kosila pa jc zahteval denar ali žganje! Drugi podobni slučaj je bil v okoliški vasi. Pride v hišo dobro rejen berač, ko je bila družina ravno pri kosilu. Ponudijo mu, po naši lepi krščanski navadi, žlico, da naj prisede, pa se je odrezal, ko je zagledal na mizi zelje in krompir: »Ja, če imate kaj od svinjskega obraza. Zelja pa ne jem, ker sem na želodcu bolan.« Tako se še takile nepridiprav iz skromnega kmelskcga kosila norčuje.
So pa tudi brezposelni, ki iščejo dela, žal je tudi nekaj delamrznežev vmes. Morda ostane par dni pri hiši, a mu le zopet zadiši klateško življenje brez dela in odide; ponavadi ga vzame noč. Dobro je, če še kaj gospodarjeve lastnine ne zgine z njim. Saj ni čudno. Nekoč sc je tak berač pohvalil, da je tisti za nič za la posel, čc ne nafehta na dan 3 do 4 kovače. Kakor vidimo, je te vrste beračija edini posel, ki še ne pozna krize. Taki berači ali bolje rečeno postopači so kmetu v najhujše breme; kmet mu da eamo za to, da se ga Znebi, največ pa radi strahu, da bi ne zažgal. Pravijo, da je najboljše takega izlepa odpraviti. Vemo, da je revežev potrebnih, pa tak klatež škoduje šc tistim, ki si skoro ne upajo prositi, dasiravno so v veliki bedi. Take nerodneže je dobro takoj naznaniti orožnikom ali županstvu.
Neki mož v naSi dolini pa kar sam s takimi opravi. Ako »revež« službe išče, takoj mu jc na ponudbo, služba vaškega čednika namreč, ki nobenemu ne diši. Če prosi denar; »Precej, čc imate stodinarskega menjati.« Pa mu je že neki berač naštel drobiža. »O mož, vi ste pa bogatejši ko jaz, ko imam samo enega kovača pri hiši,« ln je bogati berač odšel osramoče n. Takih slučajev je mnogo. Ljudje bodite previdni, tisti pa, ki izdajajo takim dovoljenja, naj premislijo, da gre to na račun obubožanega kmetskega stanu, ki je danes v svoji občini ilak že lako obremenjen, da ne zmore še izdatkov za delomržne postopače. Sploh pa se kmet. je sprašujemo, čemu sc je odpravila prisilna delavnica, ki jc bila prava dobrota tako za nas kakor za delamržno gospodo. Ali bi ne bila največja korist za državo, čc bi bili taki individui prisiljeni opravljati javna dela, med tem, ko zdaj to težko breme leži deloma na nas, ljudje, ki bi lahko delali, pa pohajkujejo in nas še za naše bore dinarje olajšujejo. Torej ustanovile zopet prisilno delavnico — boste videli, kako bo število brezposelnih padlo najmanj za 25"»I
ČITflJDOKBfljfllWWjlBOCILBOSKflBLflMflYflVCIBILOVITISKflKNltZMflKIBO«flTEHUflBOŠCtlftLVENIS/lPiBKEZyilfVIOKfl
Liubliana
Kolodvorski misijon v Ljubljani
Odkar je postala Ljubljana važno križišče s severa ua jug in z vzhoda na zahod se pojavlja na ljubljanskem kolodvoru vedno več potujočega žen-stva. Kdor je opazoval pri prihodih ali odhodih vlakov množice potnikov, je lahko opazil tu pa tam plaho dekle ali ženo, ali morebiti tudi skupino deklet, od katerih je ena boječe povprašala sopotnika po tem in onem in, da ji je ta dal mimogrede odgovor, ali pa tudi ne. Bil je morda tudi priča sumljivega pogovora ali namigavanja, ki mu pa konca ni dočakal. Tako so fe malo ali slabo informirana dekleta odšla na ulico in tam tavala dolge ure, pred-en so se dovprašala do tja, kamor so želela.
Da se temu odpomore, bo v kratkem začel v Ljubljani na Glavnem kolodvoru poslovati Kolodvorski misijon.
Kaj pa je to Kolodvorski misijon? Pri nas je še to malo znana beseda in bo najbrž našo javnost nekoliko iznenadila. Nihče naj ne misli, da bo morebiti kdo na kolodvoru pridigoval in potnike iz-preobračal. Kolodvorski misijon je skrb za potujoče ženstvo, zlasti za dekleta, ki prihajajo v mesto, pa so tam neznane in se ne vedo kam obrniti.
Ob prihodu vlaka pričakuje na peronu gospodična ali gospa z belo-rumenim-belim od akom na rokavu in se zavzema za došle potnice, ki potrebuje kakršnekoli pomoči in sveta. V posebni pisarni Kolodvorskega misijona — ponekod kar na kolodvoru — v Ljubljani v palači Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi cesti nasproti glavnega kolodvora dobe vse informacije in navodila. Pisarna Kolodvorskega misijona jim označi pot, če pridejo v mesto zaradi službe in jim po potrebi tudi oskrbi prenočišče ter jih varuje, da ne padejo v roke brezvestnim ljudem.
S tem je na kratko označeno delo Kolodvorskega misijona; iz tega pa je tudi razvidno, da je Kolodvorski misijon zelo važna socialna naprava, ki zasluži zanimanje in podporo vse naše javnosti
GOSPODJE!
Ako hočete imeti srajce in ostalo perilo lepo in trpežno, kupujte istega samo pri tvrdki F. L GORICAH. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Mi jamčimo za kompletne velikosti, prvovrstno kvaliteto v blagu kot izdelavi, ter smo kljub temu v cenah najnižji, ker nam to omogoča večletna lastna izdelava.	2880
Kat bo danes?
Drama: Ob lo: »Jurček Mktdinska predstava. Izven. Znižane cene.
Ob 20: Jubilej«. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Tosca«. Izven. Znižane cene.
Ob 20: Viktorija in njen huzar«. Izven. Znižane cene.
Ljudski dom. Moste: Zlatopoljčana«. Začetek ob pol osmih zvečer.
Šišenska prosvota: RUR . Ob poi osmih.
Kino Kodcljevo: Ob pol 4 in pol 6: Zvočni film: Sin beliti planin-. — Ob 8: tZapadnn fronta 1918«.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesti 1, mr. Bohinec ded., Rimska 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41.
KAJ BO JUTRI?
Dra na: »Zdravnik na razpotju«. Red C.
Opera: Zaprto.
šišensko prosvetno društvo: Ob 8 zvečer predavanje ge. A. Lebarjeve.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
oprostive potrebni. Da bi se oprostitev taks sigur-ueje dosegla pri finančnem ministru, sem naprosil celo dvakrat ministra dr. Alberta Kramarja, da pri finančnem ministru intervenira. Kljub mojemu prizadevanju pa finančni minister še do danes prošnji ni ustregel. Davčna uprava pa zahteva, da mora rešiti mestno načelstvo stavbna in uporabna dovoljenja, ker te priloge k prošnji za davčno oprostite-tev, katere sem dal tudi po mestnem načelstvu za vse stranke napraviti, potrebuje. Da lastniki barak ne utrpe nobene škode in to bi se gotovo zgodilo, če ue predlože prošnji za davčno prostost še stavbnega in uporabnega dovoljenja in če v to svrho kolkovine ne plačajo, sem jih pozval, da jih obvarujem škode, na plačilo te kolkovine, ker pri najboljši volji podpisani župan tega ne morem storiti in založiti vsote 66.054 Din, — toliko bi vsa kolko-vina znesla — ker nimam zato proračunskega kritja. Po približnih mojih preračunih bi morala vsaka stranka, če je obdači, plačati okoli 200—300 Din letno, medtem ko bi plačala, če doseže davčno oprostitev 20 30 Din letno davka. Kakor je razvidno, sem podpisani storil vse da bi lastnike barak v tem oziru zaščitil. — Zupan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r.
3006
Posetite koncert
učiteljskega pevskega zbora
v Ljubljani, dvorana Uniona 7. marca
	2333
	Pomladne novosti
	za dame in gospode nudi
« J j	Dratro (Jorup & Co.
	Ljubljana Miklošičeva cesta stev. 16 I.
O Zopet se obračamo na dobra srca s to le prošnjo: katere družine bi bile pripravljene nuditi potrebnim akademikom, enemu ali več, zajtrk, Kosilo ali večerjo — Prav tako Vam mi preskrbimo tudi dobre inštruktorje. — Tudi obleka, perilo ali obutev bi nam bila dobrodošla. Vse cenjene ponudbe naslovite na Vincencijevo konferenco za akademike, Ljubljana. Akad. dom Sv. Cirila, Stre-liška ulica 12 (pri vratarju.) — Za vse dobrotnike konference se bo redno vsak teden v petek v Akad. domu Sv. Cirila v kapeli brala sv. maša.
© Prol. Srečko Knmar, dirigent in ustanoviteljev pevskega zbora slovenskih učiteljev je eden najboljših zborovskih dirigentov. Z izredno vnemo in žilavosljo, spretnostjo v izbiri programa in finim umetniškim čustvom, vodi svoj zbor, ki deluje z velikimi težavami. Člani zbora so raztreseni po celi dravski banovini ter sp sestajajo od časa do časa v Ljubljani k skupnim pevskim vajam, vneti in navdušeni za stvar samo, slepo zaupajoč svojemu umetniš' emu voditelju, ki jih je še vedno vodil in pripeljal do velikega umetniškega uspeha. V ponedeljek. dne 7. t. m. se nam bosta predstavila zbor in dirigent z povsem novim, prvovrstnim programom, o katerem smo že pisali. Vstopnice so že v Matični knjigarni.
0 Kraljica v Ljubljani. Včeraj ob 4 popoldne se je pripeljala v Ljubljano z Bleda kraljica Marija v spremstvu svoje dvorne dalne. Avto je kraljica šofirala sama. Kraljica se je ustavila pred Kri-sperjevo trgovino na Mestnem trgu, v katero je kraljica v spremstvu svoje dvorne dame vstopila. Kraljico je sprejel v trgovini g. Melicer, ki jo je tudi postregel in ji razkazal zalogo. Medtem se je pred trgovino nabralo mnouo občinstva in marsikdo je stopil še v trgovino kupit kaj malega, sunio, da bi videl kraljico od bližje. Vendar pa je občili stvo v trgovini strogo pazilo, da ni oviralo kraljice pri nakupovanju in izbiranju blaga. Kraljica je v trgovini nakupila razne galanterije, porcelana, modnega blaga in igrač za kraljeviče. Izbrano blago je kraljica takoj vzela z avtom s seboj. V trgovini se je kraljica mudila eno uro. Ko je kraljica odhajala. ji je občinstvo pred trgovino prirejalo prisrčne ovacije
_ 0 Prošnja iz delavskih naselbin mestni občini. Nn notico pod tem naslovom smo prejeli sledeče pojasnilo: Ko je lansko leto Davčni urad zaznal, da si je postavilo z brezobrestnim posojilom mestne občine ljubljanske 207 strank zasilne barake no Galjevici, ob Vodovodni cesti in na Cesti dveh cesarjev, je zahteval od mestne občine, da jim izda pismeno stavbno in vporabno dovoljenje, češ. da bo večina lastnikov hotela imeti davčno olajšavo in se bodo te priloge rabile. Podpisani župan sem dal takoj nalog, naj mestni uradi vse potrebno ukrenejo in pripomorejo strankam do davčne oprostitve njihovih, četudi skromnih stavb. Po zakonu bi morala vsaka stranka odračunati pred vsem državno takso v znesku 322 Din za stavbeno in uporabno dovoljenje. Ker preko obstoječih zakonov mestno načelstvo iti ne more, bi jim ne moglo izdati stavbnega in uporabnega dovoljenja, če t:i taksa ni plačana, sicer odgovarja zanjo mestno načelstvo oziroma dotični referent. Dobro vedoč pa. da stranke nimajo niti za najpotrebnejše življenjske potrebščine, sem se obrnil na finančnega min t' i, da v tem posebnem in vsega ozira vrednem p i meru prosilce takse oprosti. Dalje sem tudi gi ilbeuernu uradu naročil, da napravi brezplačno načrte stanovanjskih barak, ki so za dosego davčne
KINO kodel JEI/O
. Telefon 31-62 Danes ob pol 4 in ob pol 6
SIK BELIH PLANIN
Nocoj ob 8 in jutri ob 8
ZAPADNA FRONTA t9ia
O IX. delavski prosvetni večer »Zarje« se bo
vršil v sredo 9. marca t. 1. ob 20 v dvor .ni Delavske zbornice v Ljubljani. Na tem večeru sodelujejo: Delavska godba »Zarja«, pevski odsek »Grafike«, salonski orkester -Grafike« in oktet »Ljubljanskega zvona«. Vmes je violina-solo, solospevi in Stanko Bitežnik nastopi s humoristično razpravo o »avtomobilu«. Mali »Jazzband« s klavirjem z malim Zorkom in Vojko Prelovec zaigra več veselili kom idov. Vojka Prelovec pa še zaigra klavir-solo Cajkovskega: »Pesem škrjančka«. Pri klavirju je konservat. Menardijeva. Govorilni zbor bo prednašal Cufarjevo pesem »Zn nas«. Večer bo lep. Vstopnine ni.
© Predavanje v Rokodelskem domu. Prihodnji teden v sredo ne bo predavanja, ampak v četrtek, 10. marca ob osmih zvečer. Predavatelj bo obravnaval splošne določbe novega ohrtnepa zakona. Ker mora obrtnik in rokodelec, bodisi mojster nli pomočnik, temeljito poznati določbe novega obrtnega zakona, zal teva korist vsakega rokodelca, da se predavanja v Rokodelskem domu zanesijivo udeleži.
O V Šentpeterskem prosv. društvu bo imel v ponedeljek zvečer ob osmih predavanje g. prof. Dolenec. — Vslop prost
0 Predavanje g. Medveda, ki je bilo napovedano za danes ob 5 pooldne v dvorani hotela »Union« je preloženo na nedoločen čas .
O šiška Drevi ob pol osmih priredi dramatični odsek tukajšnje Prosvete dramo Kari Capka RUR .
© Kino Kodcljevo predvaja drevi ob osmih zvočni Tilm »Zapadna fronta 1918«, ki kaže vso grozoto svetovne vojne.
0 Proslava v Mostah. Drevi ob pol 20 bo v Ljudskem domu proslavn 25 letnega odrskega delovanja g. Fr. Poženela Igrali bodo Chiirlotte Birsch-evega .Zlatopoljčana«. Naslovno vlogo bo igral gospod jubilant sam Rezervirajte si pravočasno vstopnice.
2453 raznih kakovosti, v najnovejših barvah in oblikah, zadnje modne novosti, ter športne klobuke in čepice, dobite v lepi izbiri po nizkih cenah pri
MIRKO BOGA T A J
SPECIJALNA TRGOVINA KLOBUKOV LJUBLJANA II STARI TRG 14
Sprejemajo se popravila! Solidna postrežba!
© Reklama za dobro blago, ki se samo hvali, ni potrebna. Zakaj delajo torej Osrednje mlekarne reklamo za Bio mleko? Zato, ker večina prijateljev mleka ne pozna prednosti Bio mleka. Reklama
v tem slučaju ni le trgovski princip, ampak naravnost dolžnost. Bio mleko se dostavlja v higijensko zaprtih steklenicah na dom Kličite telefon 2446.
© Ustavljeni kinematografi. Ker novi filmski zakon določa tudi, da mora vsako kinopod.jet.je predvajati tudi gotov odstotek domačih filmov, šo včeraj, ko je ta zakon stopil v veljavo, zaprli posamezni kinematografi v Ljubljani in nn deželi svoje obrate. V Ljubljani sta prenehala predvajati kino Ideal in kino Ljubljanski dvor. Kino Matica pa obljublja, da bo še obratoval, ker dn je izdelal predpisani odstotek domačega filma	1
KLOBUKE
160
Vosi?
s tem da uporabljate
NIVEA-CHEME
pred slabim in mrzlim vremenom, da ne poka in ne postane hrapava. Nadrgrute Vašo kožo vsak večer, predenj g.este na počitek temeljito i Nivea Creme. Tkanine p stanejo s iem mladostno napete, koža pa močna in prožna. Veter in slabo vreme ji ne morejo več škoditi. Na irgni e pa tudi podnevi, predenj odidete na prosto, lice in roke z Nivea-Creme. Ta krema nam eč ne zapusti nikak sijaj, ter Vam nudi oni sveži in mladostni izgled, ki go mi vsi tako radi imamo. Razlika nasproti luksuzn.m !<remam:
Najvšji učinek ali ceneje Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo Jugosl P Beiersdort & Co a. s. o. Maribor
© Zadnji teden sadjarskega tečaja SVD se prične v ponedeljek ob 19 v predavalnici mineraloškega institutu na univerzi s predavanjem tajnika Kmetijske družbe g. Kafola o gnojenju sadnega drevja ter o obiranju in hranjenju sadja. V torek in sredo zvečer govori viš. vin. nadzornik g. Gom-bač o sadnem izboru za Ljubljano, torej o onih vrstah sadja, ki v Ljubljani najboljše uspevajo. V četrtek predava ravnatelj mestnih nasadov g. Lap o jagodičju, v petek pa zaključi tritedenski tečaj predavanje nadzornika g. Humeka o uporabi sadja sploh. Vstopnine ni.
© Čudna nesreča na Celovški cesti. Včeraj popoldne se je pripetila na Celovški cesti čudna nesreča. 30-letni delavec Ivan Kremžar iz Št. Vida nad Ljubljano je peljal pohištvo v Ljubljano. Konj pa se je na cesti ustrašil avtomobila, skočil v stran in pritisnil Kremžarja ob žico, ki je bila napeliana k bližnjemu brzojavnemu drogu. Žica je Kremžarja
močno stisnila v goltancu, tako da je moral v bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima Kremžar hude notranje poškodbe v goltancu.
© Vlom v trgovino. Ljubljanski vlomilci postajajo vedno bolj predrzni. V noči na včeraj so neznani vlomilci vlomili v trgovino Andreja Beliča na Kavškovi cesti. Prerezali so šipe na oknih, se splazili notri ter vrgli na- prosto mizico, v ka-tern je bil zaklenjen predal z inkasom V predalu je bilo okoli 1500 Din. Vloma sta sumljiva dva možakarja, ki sta prejšnji večer pri Beliču popivala.
© Opozarjamo na razglas prodaje pri družb Commerce, Tavčarjeva 2, I. nadstropje.
© Kemično čisti obleke Šimenc Kolodvorska ulica št. 8.
© Namesto venca na grob blagopokojnegs gospoda Mihaela Volk je darovala gospa Metka Gostinčar 100 Din Elizabetni konferenci pri sv. Petru. Bog povrnil
Marthor
Kmetijska ehsp. zadruga v likvidaciji
Komisar tn likvidator ie imenovan - Z tihvidaciio prično takoj -Aretirani voditelji ostane o še v zaporu
Maribor, 5. marca.
Naša včerajšnja vest, da je banovina imenovala komisarja v vodstvo Kmetijske eksportne zadruge, je povzročila med Članstvom umevno senzacijo. Vendar pa naše poročilo ne odgovarja v celoti deistvu, ker zavarovalni odsek zadruge ne bo posloval dalje ter o ohstoiu ne bo sklepal izredni občni zbor, temveč je novi komisar imenovan hkrati za likvidatorja tega oddelka.
Za komisarja in likvidatorja zadruge je imenovan od banske uprave podnačelnik okrainega načelstva Maribor levi breg dr. Ivan Vrečar, za njegovega namestnika pa arhivski uradnik okrožnega inšpektorja Aloizdj Podkugovšek.
Tozadevni odlok banske uprave, katerega je prejelo okrajno načels-tvo v Mariboru, se glasi: »Vsled neupravičenega izvrševanja zavarovalnega posla po Kmetijski eksportni zadrugi z o. z. v Mariboru se je poslovanje ukinilo, poslovni lokali zaklenili in zapečatili in poslovne knjige konfis-cirale. Ker se je pa zavarovalni posel vršil v tako velik em obsegu, da potrebuje likvidacija več časa, postavljam za komisarja in lvikvidatorja zavarovalnih poslov gori imenovane zadruge dr. Ivana
□	Mladina slavi svojeea vzgojitelja. Lepa in intimna slovesnost se je vršila v petek n« ki «:i!i i gimnaziji. Mladina in profesorski zbor so slavili 60letnico ravnatelja dr. Tominška. V g 1111111-zijski dvorani se je ob 10 dopoldne zbralo po net dijakov iz vsakega razreda, ki so obkrožili jubilanta. Uvod sla vnesti je bila koran^-a g:mna?.ij-skega orkestra, nakar je očrtal veliko delo jub -lanta profesor dr. Dolar. Dijaški pevski zbo je zapel neke pesmi in v imenu dijaštva se je poklonil priljubljenemu ravnatelju srdmošolec. V daljšem govoru je nato slavljenec :zrekel topi zad alo profesorskemu zb tu in dijaštvu, n-kar je orkesi r zaključil uspelo slavnost.
□	Nazadovanje carinskih dohodkov napram lanskemu letu. Mariborska glavna carinarn;c b°-leži letos znatno nazadovanje carinskih d h dkov v primeri z lanskim letom. V februarja je bilo letos skupnega dohodka 4,246 073.75 Din; cd tega nn uvozu 4.283.828 45 Din na izvozu pa 22 5 30 Din. Leta 1931 je v istem mesecu beležila carnanrca 7,771 185 60 Din celokupnega dohodkn in sic r od uvoza 7.758.376.60 Din. od izvoza pa 17.80!) Din
□	Za znižanje najemnin. V torek 8. marca se bo vršil ob 20 v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovžkem trgu sestanek zstnpnikov str k ■ vnih organizacij, privatnih in državnih nam ščeneev in društev radi izvolitve akca;skega odbora. In nai b v prihodnjih dneh sklical nov jav n protrsln e d za znižanje najemnin stanovanj in poslov i-h lokalov Kadi perečega vprašanja, ki se bo obravnavalo, je udeležba za vse organizacije in d-ru3'v.i v;žin.
□	Pieselitev ekspoziture okrožr.eg urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Fkspozitura OUZD v Mariboru objavlja, da se z dnem 14. marca t. 1. preseli s svojim uradom in am^ulatoriji v novo palačo v Marijini ulici št. 13 Vsled selitve ostane urad dne 11. in 12. marca za stranke zaprl, poslovanje v novih prostorih pa se prične dne 14 marca. — V dneh selitve ko bo zanrt tudi ambulatorij, bodo zavarovance sprejemali uradni zdravniki v ordinacijo na svojem stanovanju. Naslovi zdravnikov in njihove ordinaeijske ure bodo nabiti ob vhodih novega in starega sedeža urada.
□	Peza gospo'arsklb razmer Konkurz je uvedlo mariborsko okrožno sodišče o imovini trgovca z lesom in posestnika Šumaii Maksa, Rade-liova pri Št. I enartu v Slov goricah \kt.iva fvrdke znašajo 168.716 Din, pasiva pa 276.8S1 Din. Ter-latve je priglasiti pri okrajnem sodišču Sv. Lenart v Slov. goricah do 10 aprila, prvi zbor upnikov je
12, marca, obči ugotovitveni narok pa 16 aprila. _
V poravnavi se nahaja trgovka Pevec Rozalija v Ormožu, št 36. Aktiva znašajo 166.608 Din, pasiva na 198.879 Din. Terjatve je priglasiti do 9. aprila okr, sodišču v Ormožu, narok je 14. aprila istotam. Preža -ti'*enk,-i nonuin	v 17 me«eWh obrokih.
□	Naša kri. Kat. mladina vprizori danes oh 5 narodno igro N-iša kri« v mladinskem domu. Cvetlična ulica 28
Vrečarja pri srezkem načelstvu v Mariboru in z\ njegovega namestnika pa Alojzija Podkugovška, arhivskega uradnika pri okrožnem isspektoratu v Mariboru, fa dva gospoda morata od okrožnega sodišča prevzeti poslovne knjige ter takoj pričeti z likvidacijo. Za poslovanje porabite lahko osobje. ki je bilo poprej uslužbeno pri zadrugi, oziroma lahko temu osobju odpoveste službo.«
Na podlagi tega odloka bo torej sledila nemudoma likvidacija zavarovalnega oddelka zadruge. Komisar, oziroma likvidator bo prevzel poslovne kniige od preiskovalnega sodišča že v ponedeljek. Stranko, ki so se radi poslovanja zadruge do sedaj obračale na preiskovalnega sodnika, se bodo torej v bodoče morale obrniti naravnost na likvidatorja. — Usoda aretiranih voditeljev zadruge Krištoliča, Žunkoviča in Kende pa še ni rešena. Ostanejo zaenkrat še nadalje v zaporu ter se bo postopanje proti njim nadaljevalo do končnega razčiščenja.
Odlok ban. uprave sicer stavlja v likvidacijo samo zavarovalni oddelek Kmetiiske eksportne zadruge. Vendar bo s tem taktično likvidirana cela zadruga, ker se je njeno poslovanje v glavnem obsegu itak vršilo le v posmrtninskem zavarovanju.
□	Odlikovanje zaslužnega gasilskega poveljnika. Poveljnik mariborskega proslovolineia gasilnega društva, tnnogozaslužn.j g. Ivan Voller, i p dobil kot priznanje za svoje velike zasluge odlikovanje češkoslovaške gasilske zveze.
□ IMlsdina poje... Dijaški pevski zbor Fe-rijalnega saveza v Mariboru nastopi zopet s svojim novim programom. Čuli bomo zopet precejšen šopek slovenskih narodnih pesmi. Posebno pozornost bodo vzbuiale na vsak način najnovejše Emil Adamičeve mladinske pesmi « spremllevanjem klavirja. Prav posebna novost bodo pa tri »Prleške« — narodne — s spremlievanjem harmonike na meh. Pesmi je harmoniziral dr. Anton Schvvab; pos-el iih ic po narodnih pesmih, katere poio v Prlekiji ob spremljavi harmonike Zbor šteie okrog 100 pev-ccv in pevk. Že ob priliki svojega prvega nastopa preteklo lesen ie mladi zbor zadivil s svojim sigurnim nastopom. Sedaj ima za sehoi temeljito šolo in gotovo bo njegov nastop to pot še boli precizen. Vodi ga prof Viktor Schvvciger. Koncert se vrši v veliki Kazinski dvorani dne 9. t. m. ob 20. — Za celokupno *olsko mladino (za vse mariborske šole) se bo vršil koncert kot mantineia v unionski dvorani n. t. m oh pol 11 dopoldne.
□	Predrzen roparski tiatiad je bil izvršen v petek zvečer ob Dravski brvi 11:1 sejmaria Alofza Fevšn Napadli so ga triie neznanci, po videni so-deč mlad: 20 letni fantje, ki so ga nedrij nn tla tr-r 11111 iztrgali iz žepa listnico z 60 Din gotovine Po posrečenem napadu so naglo /bežali, z s edovani od napadenega, ki je na ves glrs klical na potroč. V pozni uri pa so b;le obdravske ulice že prvne in lako ni'-če ni mogel napadalcev ustaviti. iii so v temi in tudi stražniki ki so bili v cel 111 me>«iu o napadu obveščeni ter so takoj pričeli sumijivce zasledovati, niso imeli uspeha.
□	Posest a izp.em mba. Prane Hauotma" je kupil hišo na Koroški cesti št. 105 od Iudov:ka Purkharda za 115 000 Din.
□	Naša Fahija- ičeva Lenčka nam bo točila škofova vina v Mariboru, Vodnikov trg ? 1 nro-novlieni gostilni »Betnava«. Tudi za prigrizek bo preskrbela, kar ona posebno zna. Na dobro kapljico vas vljudno v?bimo.
□	Makulalurni papii dobite lahko v upravi našeiga lista na Koroški cesti 1; v množinah nad 100 kg radi izpraznitve shrambe po nižji ceni
n Otvoritev speceri site trgovine. V Orožnovi ulici 8 je otvoril specerijsko trgovino g An'on Po-dlaha. Več v oglasnem delu lista.
□	Saratoiij v Ma iboru. Gosposka 49. — Telefon št. 23 58. Lastnik in vodja kirurg dr. Černič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce diatermija, tonižator, ža niča »Hala«, emterocleaner. Zdravlenje z radijem (pijača in kopeli). Cene zmerne.
□	Lovci! Naznanja se, da se je preparator Pajtler preselil s Peker v Maribor. Magdalensko predmestje, Komenskega park 3