Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 1 (ld., za en mesec 1 (ld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 (Id., za pol leta 6 (ld., za četrt leta 3 (ld.. za en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. ' I T Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. &tev. 27O. 7 Ljubljani, v petek 24. novembra 1893. Letnili XXI. BBHOB Iz državnega zbora. Dunaj, 23. novembra. Novo ministerstvo. Že pred 14 dnevi so bile oddane vse vstopnice za današnjo sejo državnega zbora; mnogi so hoteli danes priti na galerijo, pa niso več mogli, kor so bili vsi prostori natlačeni. Tudi mnogi člani gospodske zbornice so se bili zbrali v dotični loži, ravno tako je bila napolnjena ministerska loža, v kateri je bilo videti zlasti dosti plemenite gospode. Poslanci so bili tudi skoraj vsi prišli iu so že pred 11. uro napolnjevali zbornico. Ko se predsednik baron Chlumecky poda na svoj sedež, prikaže se novo ministerstvo v zbornici in zasede svoje sedeže. V sredi se vsedeta knez Windischgnitz in grof Fal-kenhayn, njima na desno grof Schonborn pa Ma-deyski in Jaworski, na levo grof Welsersheimb in markiz Bacquehem, na skrajni levici pa grofWurm-brand in pl. Plener. Ko predsedcik prebere cesarjevo pismo, s katerim se državni zbor sklicuje na današnji dan, in dopis ministerskega predsednika, s katerim naznanja sestavo novega ministerstva. oglasi se k besedi ministerski predsednik knez Windiscbgriitz ter prečita izjavo, s katero se ministerstvo predstavlja zbornici in razklada svojo nalogo. (Dotično ministersko izjavo objavili smo včeraj v telegramu. Op. vr.) Glede pohvale mi je omenjat', da je prihajala zgolj od levičarskega kluba, konservativni in poljski klub pa se je nista udeleževala. Ko je knez Windischgr;Uz izgovoril, prosil je moravski staročeški poslanec dr. F a n d e r 1 i k besede, za katero se je bil že prej oglasil mladočeški poslanec dr. Herold. Predsednik baron Chlu-mecky pa odgovarja, da opravilni red ne dopušča nobene razprave, da torej oglašenima gospodoma ne more dati besede, kar je vzbudilo silno veliko hrupa in z mladočeške strani so bili slišati klici: „Vi se bojite besed", katerim je pristavljal dr. Herold opazko, da predsedništvo ne ve, kaj hoče po- vedati ; dr. Fanderlik pa je zahteval, da naj zbornica razsodi, ali sme govoriti, ali ne. Pri glasovanju se je večina izrekla zoper to, da bi omenjena poslanca govorila. Ali dr. Herold se je pri tej priči pomagal; izročil je namreč pisan nujni predlog, da naj zbornica še v današnji seji prične razpravo o vladnem programu ter je ta nujni predlog precej obširno utemeljeval in na ta način povedal vse, kar mu je bilo na srcu. Bavno tako dobil je dr. Fanderlik besedo k temu nujnemu predlogu in je pri tej priliki v imenu svojih staročeških tovarišev naznanjal, da stopijo v opozicijo proti novemu ministerstvu. Za njima prišlo je še mnogo drugih poslancev k besedi, ki so pa govorili o raznih drugih rečeh, samo o nujnosti ne, vendar predsednik ni nobenemu ugovarjal, ampak je mirno poslušal govornike, katerih večinoma zaradi velicega šundra še razumel ni. Zoper nujnost sta govorila poljski poslanec David Abrahamovič in levičarski poslanec H e i 1 s -b e r g, ki sta oba povdarjala, da bode pri razpravi o začasnem pobiranju davkov prilika, govoriti o tej stvari in da bosta zaradi tega omenjena kluba glasovala zoper nujnost. Za nujnost je govoril še dr. L u e g e r, razven katerega so prišli k besedi še dr. Kaizl, Laginja, Vašaty in B i a n -kini, ki se je v hrvatskem govoru potezal za vzajemnost Slovanov ter pikro prijemal Poljake, ki se nočejo družiti s svojimi slovanskimi brati. Pri glasovauju bila je nujnost Heroldovega predloga odklonjena s 178 proti 71 glasovom, ker so za njo razven Mladočehov glasovali samo slovenski in hrvatski poslanci, nemški nacijonalci in krščansko-so-cijalni poslanci. Ko se je predsednik spominjal med počitnicami umrlega nemško-češkega poslanca Meisslerja, stavil je dr. Pacak nujni predlog glede premembe tiskovnega zakona, pa tudi ta predlog ni dobil potrebne večine. Potem se je nadaljevala razprava o premembi volilnega reda, ki je pa zgubila svojo važnost, od- kar se je zvedelo, da se bo moral predlog prešnje vlade umakniti novemu. Zato sta danes govorila le še II a u c k in B f e z n o v s k y , vsi drugi so se dali zbrisati; potem so bili vsi predlogi gledč volilni premembe izročeni volilnemu odseku, ki se pomnoži od 24 na 36 članov. Ob 3. uri popoludne bila je seja dovršena in prihodnja seja napovedana na soboto 25 t. m. Slovenska Leonina. .,Nos autem sperabamus, quia .. Lue. 24, 21. III. zvezek „Bimskega Katolika" podal nam je modro sestavljena pravila slovenskega znanstvenega društva, a že IV. zvezek istega lista odpoveduje vse — za zdaj? — za vselej? — Piše tako: „Naš nasvet ob ustanovitvi katoliškega pisateljskega društva je ostal skoraj brez odziva v javnosti. Zdi se, da stvar ni še zrela, ali bolje: ideja ni našla mož. Kar jih je, so že drugod v delu in ne morejo vsemu kaj. Iz tega razloga so molčali poklicani možje!" Odkritosrčno rečem, da ta razlog ne velja. Ustanoviti hočemo vsekako strogo znanstveno slovensko društvo. V društvu je moč, kojo posvetimo veri in narodu, narodu, čegar nekaterniki bi nas radi kamnjali. Koristiti hočemo narodu, čegar udje smo. Slovenska Leonina tedaj se mora o s n o v a t i! 1. Je to želja mnogih. O tem Vas pač drugače ne moremo prepričati, kakor da Vam svetujem, če ne verujete, pokličite slovenske akademične izobražence izrecno na kaki »suffrage universelle". Sicer pa pogledite zapisek udov nemške Dunajske Leonine. Tam nahajate celo vrsto slovenskih učenjakov. 2. Je v obilici delavcev. Slovenija šteje mnogo veleumov, akademično izobraženih, samoukov, izvedencev v vseh mogočih strokah. Eni so nede-lavni, drugi pišejo v tujščini. Zakaj? Ker jim Slovenija ne da dela. Naša društva osnovana so vsa le po stari dobi prebujenja, ko je bilo malo moči, LISTEK, | Selška slika. črtica od slavonske meje; spisal Janko Barlo. (Dalje.) Predpust, veseli, okrogli predpust, je mnogim prekratek, a resni postni č.\s je predolg, meni pa ; ni bilo tako. Kadar je veliko dela, tedaj človek ne utegne, da bi dneve štel. Sicer nisem bil niti pred ; pustom brez dela, vendar v postu ga je bilo še veliko več, in tako je prišla prej, nego sem si mislil, vesela Velika noč. Bila je jedna od povelikonočnih nedelj. Cerkovnik je že dvakrat odvabil k veliki maši, iu ljudje so se zbirali v lepi, beli narodui nošnji pred cer- ! kvijo. Pred veliko mašo potrkal je navadno večkrat kdo na moja vrata. Ta, da kaj naroči, drugi, da : me vpraša za junaško zdravje, kakova stara kumica, ! da si kupi za dej&čo (desetico) blagoslovljeni molek, drugi, da mi dš. groš, da molim za tega ali onega pokojnika, ali pa za zdravje kakega bolnika. Baš te j nedelje prišla je tudi stara sključena mamica. Po- j znal je nisem, ker kako bi spoznal v pol letu vse svoje župljane. »Kaj bo dobrega, kumica?" vprašal sem jo. »Nič dobrega, nič, mladi gospod (to je pri nas navadni naslov kapelanu, naj je on še le prvo leto v duhovni pastvi, ali pa dvajseto, tako, da bi marsikateremu bolj pristojal naslov : »stari gospod"). Groš sem prinesla, če bodo hoteli moliti za zdravje." »Zakaj ne, kumica? Vendar za čegavo zdravje, saj ne vem, da bi bil kdo tako nevarno bolan?" »Bolan je, bolan, Pokupčev Andrej. Jaz sem njegova mati. Od svatbe ni mu več zdravja, ni pomoči. Šel je v mlin, in kaj včm, ali je pretežko vzdigoval vreče, ali kaj? — zdravja ni. Nobena jed ne ostane v njem." — »Hm, hm! Pa ste-li ga že kaj zdravili? Ce bi pozvali zdravnika?" »A kaj zdravnika! Ce niso zdravila, ki smo mu jih dajali, pomagala, tudi zdravnik ne bode pomagal. Kaj mu nisem že kuhala! Nasvetovali so mi že to in ono, pa vse zastonj. Peljali smo ga tudi k neki ženi še tja doli izpod Kutine. Bil je ondi nekoliko dnij, a prišel je domov še slabejši, nego je odšel. Ce Bog ne bode pomagal, ne bode nikdo drugi!" »Ali ste čudni ljudje! — Kolikokrat sem vam že govoril, da ne hodite k takim ženam, pa je vse zastonj. Kaj bode taka babura več znala, kot zdravnik, kateri se je učil? — Siromašni Andrej, kdo bi si mislil, da je tako na slabem? Bom že molil za njega, kumica, vendar naj se zgodi božja volja. Pošljite na vsak način po mene te dni, da bode z vsem preskrbljen." Razgovarjala sva se še nekoliko s kumico, dokler ni bilo treba iti v cerkev. In med onimi »Oče-naši", kateri se molijo po pridigi, bil je tudi jeden: za zdravje bolnega Andreja Pokupca. — * * * Vsako jutro, kj sem prišel po sv. maši iz cerkve, bil mi je prvi pogled tja proti župnišču. Zakaj ? Zato, ker sem vedel, če se bodera vozil kam na obhajilo, ali ne. Pri nas je navada, da pridejo po gospoda vselej z vozom, naj si bo na obhajilo ali pogreb, tudi če je opravilo v vasi, ker niso pri nas vasi tako majhne in na kupu, kakor v moji domovini. Hiše zidane so v dolgi vrsti ob obeh strančh ceste, tako, da porabiš skozi navadno vas dobro uro, če jo hočeš premeriti od jedne strani do druge. Bilo bi v resnici težko opravljati taka opravila peš v dolgi halji, bodisi že v lepem ali pa v grdem vremenu. Neprilično je obakrat. Pomanjkuje nam zelo kamenja, da bi si napravili čvrste, zidane ceste, zato pa ob lepem vremenu goltaš gosti prah, kateri a sedaj ni več tako. Osnova društev pa je ostala. Mala pešica npoi sedi v odbora »svoje žive dni*, drugi akademično izobraženi pa molčijo kot misera contribuens plebs! 3. Dasi dovolj de|fvcev, a še več je t v ar i ne! Ako se slovenska Leonins ustanovi na omenjeni širii podlagi, imeli bo vspehe, da se bo zavzelo, rado-valo, da bo vlivalo slovensko razumništvo. 4. Je tako drnštvo v vseslovenskem p r o-g r a m u, v resoluciji I. slovenskega katoliškega s b o d a, ki se glasi: »Ustanovi naj se slovensko vednostno društvo po vzgledu dunajske „Leonine", katero prevzame nalogo, skrbeti za višjo gojitev in razvoj krščanske vede". — Ali ta razlog nič ne velja ? 5. Bodi ime novemu društvu kakoršno koli a najbolj bi mu pristojalo „Leonina", v proslavo ve-leumu, kateremu se klanjajo vsi narodi sveta in katerega tudi mi katoliški Slovenci hvaležni in ponosni imenujemo svojega Očeta. 6. Slednjič me groza spreletava pri misli na premnoge duševno hirajoče in stradajoče vseučiliščne d.jake, katerim treba odprtih src in radodarnih rok in pa primernega polja, na katerem bi kazali sadove svojih študij. Sklepam! Ko bi imel zmožnosti, ko bi me ne zadrževala tako rekoč večinoma sveta narodna dolžnost daleč preč od „kultumih žil" na prevažni slovenski postojanki, hitel bi od mesta do mesta slovenskega, od društva do društva od shoda do shoda in klicai bi na glas: Slovenska Leonina je prepotrebna ! Nos autem semper speramus!_S—a. Politični pregled. V Ljubljani, 24. novembra. O rodovini viteza Apolinarija Jatvor-skega, novoimenovanega ministra za Galicijo, se je spisal v .Diio" članek, kateri dokazuje, da je pl. Javorski čisto ruskega pokoljenja. Ded njegov, Peter Jaworski, iz stranske črte Piszkiewicz, šlahčič iz Stupiee pod Drohobyczem in babica Tereza iz Kropiwnickih, sta bila po rodu imenitna Rusa in sta znala samo ruski jezik. Njun sin Teodor je skončal gimnazij v Samoboru in filozofijo (ta je bila taka, kakor današnja uajvišja dva razreda gimnazijska) in pravo v Lvovu in je stopil v državno službo. Leta 1848 se ni udeležil revolucijskega gibanja. Kakor uradnik je avanzoval hitro, postal svetovalec apelacijni, oženil se bogato in kupil dve vasi. In on se je celo svoje življenje priznaval k narodnosti ruski. Teodor Jaworski je imel dva otroka, sina Apolinarija, sedanjega ministra, in hčerko. Vsakemu svojih otrok, ki sta se že čutila Poljaka, je dal po jedno vas. Teodor Jaworski je imel brata Jacentega, katerega potomci so ostali Busi Njegov vnuk Jaworski je sedaj grško-katoliški župnik v Pu-tiatjnjcah na posestvu Mikolaja Torosiewicza. Z genealogijo novega ministra, kakor jo podaja organ ruskih narodovcev, pa Poljaki nočejo biti zadovoljni. Pravijo, da je spisana z napačnega stališča, češ, ker ves način in ton, v katerem je spisan oni članek, daje razumeti, da bi Javvorskega razžalil z odkrit- jem njegovega ruskega pokoljenja. Genealogija ministri Javvorskega, pravi »Przegl^d", potrjs Je dejstvo, dobro znino vsem, to namreč, da sti narod poljski in ruski tako tespo združeni med seboj, da ni Po|jika, kateri hi ne imel Rusini mej sorodniki, io nasprotno ni Busina, v katerega žilah ni teklo kaplje krvi poljske, z jedno besedo, to je jeden narod, govoreč dva jezika. Volilna reforma bode tako rekoč jedino politično vprašanje, s katerim se ima baviti nova vlada in parlament v bližnji bodočnosti. Iz vladne izjave ni razvidno, kako da se misli premeniti volilni red, ali premembe bodo precejšnje. Razširjenje volilne pravice bode zdatno, zlasti delavci bodo volili in to najbrž v posebni skupnini, da se kaj ne omaje sedanji vpliv meščanov in kmetov. Število poslancev se pomnoži. Ne vemo sicer, se le pomnoži le za nove delavske zastopnike, ali se tudi pomnoži število poslancev v dragih skupinah, da bi se tako vpliv delavskih zastopnikov popolnoma parali-»oval. Poslednje je verojetno, ker se v vladni predlogi govori o novi razdelitvi okrajev. Slovenci bodo morali v zbornici biti jako previdni. Nemško go-spodstvo v Avstriji sloni največ na umetni razdelitvi okrajev. Bati se je, da bi novo ministerstvo ravno tako ali še bolj pristranski razdeljevala okraje. Oziralo se bode pri volilni reformi na posebne razmere kraljestev in dežel. Pod tem je pač razumeti, da Galicija kaj posebnega dobi, oziroma ohrani, da Rusini ne pridejo do večje veljave. Pa tudi na Koroškem, Štajerskem ali Primorskem bi utegnili volilni red drugače vrediti, nego drugod, da se Slovenci potisnejo bolj v kot. Znabiti se vprašajo deželni zbori za mnenje. Za tako korenito premembo volilnega reda bode potreba dvetretjinske večine, katera je vladi baje že zagotovljena, ker za njeno predlogo bodo glasovali ves levičarski in poljski klub, Ooroninijev in trentinski klub, konservativni veleposestniki in nekaj divjakov. Zato je jako dvomljivo, če bodo Slovenei sploh mogli kaj vplivati na to stvar, posebno bi to bilo nemogoče, ko bi izstopili iz vsake zveze z drugimi konservativci in bi bili osamljeni. Položaj je vsekako jako težaven. Jezikovno vprašanje se umakne v ozadje. Pod novo vlado ta stvar za levičarje ni več pereča. Samo pod Taafifejevo vlado so vedno priganjali, da se stvar zakonito vredi. Od kod taka prememba? Levica su zanaša na novo vlado, da bode v jezikovnih stvareh postopala popolnoma v njih zmislu, zato pa ni več potrebno nobenega jezikovnega zakona. Tudi pod Auerspergovo vlado levica ni silila, da bi se jezikovno vprašanje rešilo zakonodavnim potom. Slovenci zatorej nimamo pričakovati, da bi nova vlada z nami v jezikovnem oziru lepše ravnala, nego so ravnale prejšnje centralistične vlade. Nikakor se pa jezikovno vprašanje le za sedaj ne odstavi z dnevnega reda, temveč tudi po volilni reformi ne bode vlada hotela nič slišati o narodni jednakopravnosti, če bode le imela zanesljivo večino. Moravski Čehi so že končno sklenili, da pojdejo v opozicijo. Pod predsedstvom dvornega svetnika Meznika je klub to sklenil. Meznik je odložil vsa poročila, ki jih je imel v imenu raznih se vzdiguje pod tvojimi nogami, a ob grdem vre meuu moraš pa biti že pravi junak, če se hočeš premikati po onem ogromnem, mastnem blatu, in paziti dobro, da ne padeš. Sicer pa ljudem ni nikaka težava, da pridejo z vozom po gospoda. Imajo malone pri vsaki hiši konje, ne bodemo razpravljali, kakove, nego dosti bodi povedano: konje imajo. A če jih nimajo, naš uarod je že toliko plemenit, da ob taki priliki ne bode nikoli odrekel sosedu, da mu ne bi dal voza. To je navadni voz, kripic nimajo. Naložb nekoliko slame ali sena, denejo gori lepo izvezeni podzglav-nik, in čez vse pogrnejo še rudeče izšarano plahto. Nu, in vozi se človek dosti zložno, ker je cesta mehka, a konji umejo bežati. Vendar skoro sem se malo preveč zagovoril. Tako sem tudi onega tedna po nedelji, ko je bila Andrejeva mati pri meni, vsak dan pogledaval tja proti župnišču, dokler nisem naposled zapazil znan voz kuma Mihatoviča. On je bil največkrat, kateri me je vozil v Andrejevo vas, o kateri vam moram tudi jaz par besedij izpregovonti. Vas Dišnik bila je tam v šestdesetih letih povsem pravoslavna vas. Župnije niso ondi imeli, nego le malo cerkvico, dasi je bilo selo veliko in bogato. Prebivalci so bili koreniti Krajišnici (Graničarji), katerim je zapovedoval kapetan v bližnjem žnpnem selu. Jedenkrat trebalo je nekaj popravljati, ne vem-li, če župno ali podružno cerkev, — ali ni šlo. Narod se je uprl, bili so že troški preogromni, iu nekoliko rodovin je sklenilo, da se pomiri s katoliško cerkvijo in da prestopi k unijatom, češ, da ne bode tako treba onih troškov. Odšli so res nekateri veljaki v Križevae k unijatskemu škofu in mu naznanili svoj prestop. Ali zdaj se je oglasil pravoslavni kapetan (hauptmann): .Dobro, prestopili ste, a zdaj vam bodemo dali še župnika, a vi uporniki bodete mu zidali cerkev, župnišče in druga poslopja!" In tako je bilo. Zopet ni šlo z lepa, ali so šibe pomagale, po tristo dobil jih je jeden. Reveži so morali dovažati kamen iz daljnega Gariča planine, za slab voziček potrošil je celi dan, in zidati, pa kako zidati. Sezidali so lepo cerkvico, precej veliko župnišče, hleve, svinjake, in ogromni dvor ogradili z debelim, visokim zidom, — pomislite, v našem kraju, kjer je kamen tolika redkost. Dobili so župnika, ali unija se ni dolgo vzdržala. Stari so se še nekaj časa držali, a kasneje se zopet povrnili, a mlajši so počakali ose m nsistega leta, potem pa zopet hajdi nazaj v pravjoU Zgodilo se je, da duhovni pastir naposled ni imel nobene duhovne ovce, pa je tako hotč ali ne- odsekov, ker on več ne more podpirati sklepov, s katerimi se vlada podpis Fladiji listi jg pa konservativni ftVaterland" m vso mpi pregot|fj|jo mo-ravske Čehe, da bi še podpirali vlado. Mftf»vskih čeških poslancev je sicer le peščica, i|j fppdar je njih prehod v opozicijo hud udarec II v||(lo. Sedaj ni več y opoziciji le ktk| češka str*nka, temveč ves češki narod, ker zastopniki velepctesstva se pa pač ne morejo resno zmatrati za fM^goito niroda, temveč le za zastopnike jednega »trnovskega razreda. Prvi vspeh koalicije je, da se je najštevilnejši slovanski narod v Avstriji potisnil v opozicijo. Katoliški centrum. Tisti nemški konservativni poslauci, ki niso zadovoljni s koalicijo, so baje za osnovo posebnega centruma. To je pa sedaj precej težavno, ker so konservativci s svojim upiranjem od sebe odtujili krščanske socijaliste. Katoliški centrum bi imel le kaj vpliva, ako se vanj združi precej poslancev in se more opirati na narodne elemente. Katoliška stranka, v kateri bi bilo le kaeih deset poslancev bi kaj slabo vplivala ua ves parlamentarni razvoj, ker bi svet potem mislil, da je je katoliško mišljenje tako malo razširjeno v Avstriji. Ce se je mislilo na katoliški centrum, bi bili do-tičuiki dobro storili, da bi bili že pri volilni reformi tako postopali, da bi s krščanskimi socijalisti lahko skupno postopali. Ako bi se dala osnovati le količkaj močna katoliška stranka, bi jo mi seveda veselo pozdravili. Grof Hartenau. Bolgarska deputacija se je obrnila do grofinje Hartenau za dovoljenje, da se pozemeljski ostanki njenega soproga prepeljejo v Bolgarijo, koji se polože v katedrali v Sredcu k večnemu počitku. Ta cerkev je iz starega časa. Turki so jo rabili za mošejo. Po osvobojenju Bolgarije so se hiše okrog te cerkve podrle in cerkev popravila, ter se zopet v njej opravlja pravoslavna služba božja. Grolinja je dala dovoljenje, da se grofovo truplo prepelje v Bolgarijo, ako le v to dovolijo na Dunaju. Deputacija je potovala na Dunaj in bajč že dobila dovoljenje. Truplo se baje že v nedeljo prepelje v Bolgarijo. Knez Ferdinand in kneginja prideta iz Plovdiva, da bodeta pri Hartenauovem pogrebu. Bolgarija osnuje parniško društvo na delnice na črnem morju. Denar se bode baje nabral doma. Sploh se zadnji čas kaže, da v Bolgariji za razna podjetja ue manjka denarja. Sedaj so pa tudi razna večja dela v Bolgariji na dnevnem redu. V Sredeu napravijo električno razsvetljavo in boljšo kanalizacijo, železnice se grade in pristanišči v Varni in Burgasu se popravita. Srbsko ministerstvo se baje v jednem tednu premeni. Radikalna stranka želi, da se ministerstvo premeni, predno se začne budgetna debata, ker ni upanja, da bi Dokič mogel še kdaj opravljati vladne posle. Alzacija in Lotaringija. Nemška vlada je zaukazala, da se v Alzaciji in Lotaringiji stanovske knjige smejo pisati le v nemščini. Pa ne le to, tudi rodbinska imena, katera imajo še nemško obliko, se morajo v nemški obliki pisati, ko bi tudi sedaj bila pofrancožena. Takih imen je siino veliko. hot4 moral oditi, saj mu tako ni bilo ugodno, ker so mu razburjeni duhovi razne burke prirejali in večino poljskih pridelkov uničili ali pa pokradli. Cerkveno opravo odpeljali so v Križevae, a lepa cerkvica propadala je od dne do dne, služila večkrat živini za streho, a kdor je potreboval kamenja ali pa kake druge stvari, pa si jo je odnesel. Danes je cerkvica v jako žalostnem stanju, dasi bi se še dala popraviti, a nekdanje župnišče služi pa sedaj v sili za šolsko poslopje. Vendar tudi pravoslavni ginejo v D:šniku, kakor v drugih vasžh po vsem onem kraju od dne do dne, a na njihova mesta selijo se Mažari, ogerski Nemci, Čehi, a tudi Hrvati, kateri so prodali svoja posestva tujcem in si ceneje kupili polje bolj na strani. Poznam vasi, katere pred štirimi, petimi leti niso imele nobenega tujca, zdaj jih imajo pa že od 80—100 številk. Davek, katerega plačujejo pravoslavni svojim župnikom, je velik, in čim manj jih je, tem več mora pojedinec plačati, tako, da jim je zdaj jako težko živeti. Tako je tudi v Dišniku sedaj že nadpolovična večina katolikov, in želeti bi bilo od srca, da jim se propala unijatska cerkvica popravi, da imajo tudi oni svoje svetišče. (Konec sledi.) Razgled po slovanskem svetu. Spomenik L. Imbrišimoviču v Požegi. (Koneo.) A ne samo njemu ua čast, nego tudi na ponos celemu hrvatskemu narodu, milemu našemu mestu Požegi in častnemu redu frančiškanskemu, kateremu je bii veren sin in sijajen kinč; — onemu redu frančiškanskemu, ki je, sledeč korake svojega dič-nega prednika skozi stoletja, veren svojej tradiciji,' bil svetovalec in učitelj naroda v naših krajih, veren tolmač njegovih želji in potreb. Dopustite, gospdda mestjani in mili gosti, da poprej, nego predamo kip fra Luke vašim očem, na kratko omenim, kako je umetnik umel in izvel svojo nalogo. Kakor je znano, izdelal je kip fra Luke glaso-viti kipar Jurij Kiš, ki je prebival poprej v Berolinu, zdaj pa v Budimpešti; dleto njegovo je doseglo v tem delu višino pravega umetniškega ume-nja, pa tudi izvršenja. V markiranih potezah se nam prikazuje podoba 6tarine junaka — po letih starega, ali po snagi in žaru svojega duha še vedno mladega. Ko pogledaš to lice, ki nosi verni tip narodni — resnobno in strogo, to lice, iz katerega odseva čvrsta volja in železna energija, Čmerna tuga nad tegobami veka, a zraven tega ljubeznjivo in usmiljeno za bžde svojega naroda; ko pogledaš čvrste mišice, junaško podobo tela, odločnost vsake poteze ne licu, potem razumiš, da tukaj krepak duh upravlja s krepkim telesom, in da je ravno tak in ne drugačen moral biti vodja, ki je osvobodil narod svoj. Iu čas svobode je nastopil! Prenehal je boj, zamrl strel in bojni krik ua Sokolovcu *), neprijatelj je zapustil čvrsto trdnjavo mesta požeškega, pa se umaknil v preksavske svoje kraje. Junaški vodja naroda vtakne meč v nožnice in zmagovalec s svojimi četami se spušča iz pečine Sokolovca preko turških trofej, da zdolej med ranjenimi in razžaloščenimi vrši vzvišeno svojo nalogo duhovna in tolažnika. Ta moment je izražen v krasnem delu Kiševem, vse je označeno iu izvedeno popolnoma umetniško. Ne vidimo boritelja duhovnika v besu in krvavi gneči zdvojne borbe, nego gledamo mirnega in resnobnega zmagovalca, ki je bil orodje pravice božje. Še mi je v kratkem povedati, kako je naše mesto — majhno in večkrat prezreno med hrvatskimi mesti — prišlo do tega, da danes sebi in narodu hrvatskemu na slavo odkriva tako dičen spomenik. Še leta 1878 se je porodila v domoljubnih srcih nokoliko mladeničev misel, da so ovekoveči s kameuito pločo spomin na najpopularnejšo ličnost v zgodovini mesta Požege, na hrabrega frančiškana fratra Luko. To je bil početek. Deset let pozneje, leta 1888 se je po nagovarjanju in trudu častitega o. Jožefa Kovačeviča, katerega kot Požežana in frančiškana vežejo dve stroke vezi s to krasno po-vestuiško remeniscencijo, ustrojil odbor, ki je vodil dalje to zadevo pod pokroviteljstvom slavnega mestnega zastopstva. Izdatni darovi in prinosi naših mest, občin in pojedincev, dohodki od prirejenih zabav in predstav in slednjič obilna pripomoč mestne občine so pripomogli, da se je izvela ta patrijotična zadeva, ter danes radostnega srca in razdragaoega čuvstva dokončuje odbor svoje delovanje. Ugodna in draga mi je dolžnost, da pri tej svečanostni priložnosti izrazim najglobokejo zahvalo in priznanje vsakemu, ki je pripomogel k temu podjetju bodisi s činom ali besedo, bodisi s svetom ali podporo. Na prvem mestu mi je omeniti neprecenljivih zaslug o. Jožefa Kovačeviča pri osnovi odbora in za nabiranje prinosov in milodarov, ljubeznjive pripravnosti in samozatajne požrtvovalnosti umetnika g. Jurija Kiša in neumornega truda odborskega člana gosp. dr. Mihaela Reinerja za konečne proslave pri postavljanju spomenika. Slava jim in hvala v ime mesta uašega in cele domovine! A zdaj je prišel, gospoda mestjani in mili gosti, oni želeni trenutek, da predamo mestu in mestjan-stvu stare dične Požege ta umotvor na domoljubni nžitek, da se v gledanju umetniškega dela veseli in oplemenjuje duša, da se s spominom na junaštvo in žarko domoljubje fratra Luke Imbrišimoviča jači ljubezen proti rodu in domovini, sladi duša stare- *) Hrib nad Po/.ego, od koder je začel frater Luka preganjati Turke na sv. Gregorja dan, in Poželani še dandanes na ta dan streljajo na tem hribu ter se pri tem zabavajo. Na tem Sokolovcu raste izvrstno vino. jega in navdušuje polet mlajega, da žive in krepke postanejo one besede, katere je odbor vpisati dal na spominski plošči, vzidani v frančiškanski cerkvi našemu junaku: „Požega stara Tebi fra Luka spomenik diže, Tvoje vrline nek vječiti bude joj zuak, — Junak si bio sroem i umom, mačem i sborom, Dič ni Tebom smo mi, Tebom dičan je dom." Prosim presvetlega gospoda velikega župana, da kot prvi poglavar in dostojanstvenik našega mesta odkritje spomenika odrediti izvoli." Po kratkem govoru, v katerem je veliki župan proslavljal fratra Luko Imbrišimoviča kot probudi-telja hrvatskega naroda v duševnem pogledu, odredi svečano, da se odkrije spomenik, ki more biti mestu Požegi zares le na diko in ponos. Na to pade zagrinjalo s kipa in narod zakliče »Slava fra Luki!" a pevsko društvo „Vienac" od-poje še pesem „Glasna jasna". Tako se je izvršilo svečano odkritje spomenika vrlo zaslužnega frančiškana Luke Imbrišimoviča. Proslava se je dokončala s sijajnim banketom, kateremu je prisostvovalo do 100 oseb, med katerimi je bil sam veliki župan in mestni župan. Umetnik Kiš ni mogel priti k tej svečanosti, ker se je isti dan odkrival spomenik škofu Šepešiju v Pe-čubu. Zares redka slava za umetnika, ki doživi, da se mu isti dan odkrivata dva umotvora. Nekim sicer ni po volji, da je izdelal spomenik omenjeni umetnik in ne Rendič. Nam niso poznati razlogi, zakaj ni odbor poveril dela umetniku Bend ču. V kolikor je razvidno iz govora predsednika omenjenega odbora, odločila je v tem zahtevana cena za delo. A ker je spomenik kraseu v vsakem pogledu, mislimo, da se odbor ni ogrešil o narodno načelo, če ni dal ravno pri Rendiču dotičnegaa kip izdelati. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. novembra. (Slovenska državnozborska delegacija — razdvojena.) Kakor je iz današujega telegrama razvidno, razdvojili so se slovenski poslanci ob vprašanju, ali naj še ostanejo v Hohenwartovem klubu ali naj se ločijo iz njega. Izmed slovenskih poslancev so namreč poslanci: Gregorec, Gregorčič, Kušar, C o r o n i n i Aifred, Nabergoj in Ferjančič naznanili načelniku, da vsled političnih razmer izstopijo iz Hobenvv&rtovega kluba. Poslanci : Klun, Povše, Pfeifer, G 1 o -bočnik, Šuklje, Robič in Vošnjak so sedaj še v Hohemvartovem klubu. Ker nam niso znani razlogi ue prvih, ki so izstopili, ne druzih, ki so ostali, zato danes ne moremo o tem izreči nobene sodbe. Le toliko lahko rečemo, da obžalujemo razkol slovenske delegacije v državnem zboru, ker je po našem mnenju razdvojena slovenska delegacija na Dunaju brez imena in brez pomena. (Prim. 1. telegram.) (Imenovan) je preč. g. Janez Lukežič, župnik mirenski dekanom v Komnu. (Usmiljeni bratje v Novem Mestu.) V Kandiji poleg Rudolfovega kupili so čč. usmiljeni bratje iz Gradca tamošnji grad, da v njem priredijo javno bolnišnico za moške. C. o. Kajetan Popotnik, koroški Slovenec iz Loč blizu Beljaka doma, se že dlje časa tam trudi kot prvi prijor nove naselbine, da bi vse lepo vredil in za slovesno otvoritev pripravil, če kaj vmes ne pride, bodo dne 6. decembra t. 1. na god sv. Nikolaja, škofijskega varuha, mil. gosp. prošt P. Urh novo bolnišnico in samostan otvorili in blagoslovili, čč. oo. frančiškani pa začasno prevzeli skrb za dušni blagor boluikov. Za zdaj bo do 30 bolnikov našlo tam popolnoma novih posteli, dobro vrejeno lekarno in zdravo kuhinjo. Sreča res, da je prišla deželnemu odboru kranjskemu dobra misel, povabiti čč. usmiljene brate na Kranjsko. Stroške, velike stroške za to lepo naselbino nosi „provincija usmiljenih bratov" — oziroma njen neumorno delaven glavar, preč. o. Emanuel Marija Leitner, provincijal in nadzdravnik v Gradcu. To vam bo lep spomenik na škofji jubilej sv. Očeta p. Leona XIII. Bog blagoslovi prepotrebno podjetje! Liga -(- 44. (Lep dar za msgr. Jerana dijaško mizo.) Iz Škofje Loke se nam poroča, da so na priporočilo prečast. gosp. mestnega župnika Ivana T o m až i č - a zložili radodarni Ločani z vrlo svojo duhovščino 100 kron za dijaško mizo. Za Ločane je to nov dokaz, da je ondi kakor vedno tudi še sedaj najti blagih src in radodarnih rok. To plemenito delo zasluži očitno pohvalo ter je priporočila vredno tudi drugod, kjer bivajo blagi mladiuoljubi. (Iz pisarne slovenskega narodnega gledišča.) V nedeljo dne 26. t. m. priredili se bote zopet dve predstavi, in sicer popoludne ob 3. uri znana burka s petjem »Zmešnjava na zmešnjavo." Za to predstavo so se cene zdatno znižale, radi tega ne veljajo za-njo predplačani sedeži. Zvečer ob ljt8. uri se ponavlja krasna opera „Stari ženin", katera je prva velika opera, ki jo je vprizoril slovenski oder. (Akademično veselico) priredili so gg. goriški bogoslovci na praznik sv. Cecilije s sviranjem, petjem in govori. Vršila se je vzgledno, navdušeno v radost in zadovoljnost vse navzočih. Daljši opis pride. (Slovensko gledišče.) Predstava opera .Teharski plemiči" včeraj ni bila po vsem dovršena. Pavšek je bil od začetka zmolkel, pa se je že koncem prvega akta popravil ter dovršil svojo vlogo precej dobro. Gospodična Riha in Vašiček sta dobro pela. Posebno pohvalno pa je, da sta govorila pravilno slovenski. G. Nolli je bil prav na svojem mestu. Gdčna Nigrinova zaduščevala je svoji vlogi. Kvartet v 3. aktu je bil pomankljiv, isto tako zadnji zbor. Krivdo teh nezdatnih nedostatkov pripisovati pa je temu, da se je opera postavila vsled izrecne želje občinstva ua repertoir v zadnjem tednu, da so se razposlale partije pet dnij pred predstavo in da je bila le jedna orkestralna skušnja. Radi tega se more reči, da je bila predstava dobra in hvale vredna. (Občinske volitve v Voloski razveljavljene.) Slovanski volilci so po dovršenih občinskih volitvah v Voloski zaradi nezakonitostij, s katerimi so nasprotniki zmagali za par glasov v 3. volilnem razredu, vložili ugovor proti volitvam. Namestništvo v Trstu je ugodilo temu ugovoru ter razveljavilo volitve v 3. razredu, ob jednem pa tudi volitve v 2. in 1. razredu, tako, da se bodo na novo vršile volitve v vseh treh razredih. Slovanski stranki treba bo velike pozornosti, da je nasprotniki zopet s kakimi novimi volilnimi zvijačami ne iznenadiio. (Mrtvo truplo), katero so našli na ižanskem polju, so spoznali. Mrtvec je 60 let stari Janez Stražišar iz občine Tomiželj. Ker na truplu ni poznati kacega nasilstva, menijo, da je po nesreči padel v jarek in se utopil. (Kranjska hranilnica) je mesto umrlega dr. Rob. pl. Schrej a izvolila dr. Antona Pfefferer-ja svojim podpredsednikom. (V Retečah pri Loki) je razpisana služba učitelja ua novoustanovljeni jednorazreduici. (Pred porotnike) pridejo v Ljubljani: 27. nov. Marija Krašna, tatvina; Ant. Blažič in Valent. Podobnik, uboj; 28. nov. Fr. Snedic, tatvina; Gregor Lapajne posilstvo; Mih. Komar, poskušano posilstvo ; 29. nov. Franc Kristan in Franc Hribernik, težko telesno poškodovanje; 30. nov. Fr. Peteani, posku-šani roparski umor ; Alojzij Novak, umor; 1. dec. Jurij Ferlič, Mat. Jereb in Ožbalt Olivani, goljufiia; Aleksander Dgavc, požiganje; 2. dec. Blaž Snedic, težko telesno poškodovanje: Janez Bitenc, uboj. — Potem pride na vrsto mej drugimi obravnava zoper Mih. Uranič-a in 17 tovarišev zaradi ponarejanja kreditnih papirjev, ki bo trpela več dnij. (Mrtvega našli) so dne 21. novembra t. 1. pastirji posestnika Stražišarja z Jezera pri Podpeči, in sicer ležečega na zobeh v nekem jarku, ki so živino v bližini pasli. Pred dvanajstimi dnevi odšel je bil neki z doma, v jedni bližnjih vasij popival, na to pa neko noč pijan odšel iz jedne ondotnih krčem, rekoč, da gre domu. Kakor se sumi, zgrešiti je moral v tem stanju pravo pot, ki vodi do njegovega doma, prišel tako do onega jarka, v katerega je pal in se tako ponesrečil. Njegova družina ga je povsodi iskala, a nihče jej ni vedel povedati. kje bi bil. (Žendarmerijska postaja v Dobrepoljn) se bode, kakor poizvedamo, skoro stalno ustanovila. Poveljništvo je namreč volje, ustreči ondotni potrebi glede varnosti ter javnega miru in reda, izpolniti željo, oziroma prošujo županstev dobrepoljske doline. — Ta žendarmerijska postaja na Vidmu bi bila kaj potrebna in torej pač na mestu. (Kranjski pokojninski zaklad za ljudske učitelje) dobi letos 966 gld. iz preostanka, katerega je imela leta 1892 c. kr. založba šolskih knjig na Dunaju.