PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXI. Št 64 (9066)	TRST, četrtek, 20. marea 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PO FANFANIJEVEM IZZIVALNEM NASTOPU V ZVEZI Z DOGODKI NA PORTUGALSKEM
UMIK DELEGACIJE KD SO NA KONGRESU KPI OCENILI KOT PREDVOLILNO STRUMENTALIZACIJO
Začetek razprave o Berlinguerjevem poročilu - Amendola o nujnosti takojšnje uresničitve zgodovinskega kompromisa
član vodstva KPI Amendola
(Od našega posebnega dopisnika)
RINI, 19. — Razumljivo je, da je vsedržavni kongres KPI drugi dan popolnoma pod vplivom dogodkov na Portugalskem, pa ne zato, ker bi to pretreslo na kakršen koli način zbrane delegate, temveč zaradi izzivalnega nastopa krščanske demokracije, katere tajnik Fan-fard je opolnoči ukazal svojemu predstavništvu, naj izkoristi portugalske dogodke in zapusti v znak k protesta kongres.
«Ta sklep me je zelo užalil», je v popoldanskem delu kongresa u-gotovil sen. Ferruccio Parri in povabil kongres, naj tega ne jemlje preveč resno: «Razumeli ste, da je to samo predvolilni manever».
Toda prav ta manever zbuja v sami KD resne polemike, ki sicer še niso prišle na dan. Sedem članov vodstva stranke, pravijo, je Fanfanija resno kritiziralo, predvsem zaradi «križarskega tona», pa tudi zato, ker je to sklenil, ne da bi se sploh posvetoval s komerkoli.
Predsedstvo kongresa KPI je reagiralo na sklep demokristjanov u-mirjeno s sporočilom, v katerem u-gotavlja, da so za umik delegacije KD na kongresu izvedeli samo po televiziji. Predsedstvo kongresa meni, da gre za predvolilno strumenta-lizacijo v trenutku, ko je potrebno mirno in analitično oceniti doga-
Pozdravi gostov
K irì lenito o «nacionalnih poteh v socializem» - Predstavnik PSI Mosca o novih odnosih med socialisti in komunisti
dan je bil posvečen tu-stnPOZ?ravom domačih in tujih go-
ro4i' .j* delež Je. kot J® že iz'
^ °, imel predstavnik KP Sovjet-ko6 v2Ve2e Andrej Pavlovič Kirilen-izroč i ^ 'zkor's*-d priložnost, da je
Predsedniku KPI Luigiju
nip naj* * * * v^je sovjetsko odlikova-v	Lenina»-. Berlinguerju je
DniTT>Z^ravu Poznal, da spada med W:mbne .voditelje svetovnega de-zani e^a- Spanja. Izrazil pa je tudi koinman^e za ^n'j° sporazumevanja lami i t0v z. ostalimi ljudskimi si-tjje	«prispevek italijanske par-
lUCj ^knšnjam mednarodnega revo-2nannaraefa gibanja». Ponovil je Poteh ^Ušče KP SZ o «narodnih so te V soc’a.l'zern», ko je dejal, da nem nyj?e. 'n potrebne v konkret-Vehai °zaiu vsake države, da pa Zakonh	«splošne načelne
be»	r®volucionarne preobraz-
Zssr • Ppdročju. zunanje politike sirann'f ■^irdenko ponovil zaintere-stane St Za. *'°’ da Sredozemlje podi 2a *m?rje miru». Zato se SZ tru-vzhodnpeSIteV ciPrskega in bližnje-izraža vPrašanja, obenem pa silatn sv°jo podporo antifašističnim ter saa. Portugalskem in v Grčiji ljudstvi °J0 solidarnost španskemu državah- ^nose s kapitalističnimi rilem^*1’ predvsem ZDA, pa je Ki-Vania ,uokviril v sklop sporazume-Pih na» °lajša tudi boj zatira-
Vezal tn°dCIV’ za traien m'r *n P°‘ Proti n z- nekdanjim zavezništvom Pred ')riaiC1Zrnu' ki j® bil poražen čal, (ja etl' ^ai-0 je važno, je kon-Varnost' 86 evr°Pska konferenca o na na ivi-'P delovanju pozitivno in
Pred tr1 .ravni zaključi še letos, ganskih i!nlenk.om i® kongres ita-stavnik piPnnnistov pozdravil pred-rega s posl. Mosca, za kate-in komuni ®dnosi m®d socialisti nadalini SU °dločilnega pomena za janske dri^hP°^e obnavljanja itali-znania dU^be’ ^er izhaja to iz spo-niogi; a oblast KD ni večna in ni dokazov „Za,radi, čedalje trajnejših Ujanskeo demokratični zrelosti ita-starih ra7mnaruda’ nadaljevati pri
v zvezi ocenil^ S1i', M°SCa je s tem skem kom« 1 predlog o «zgodovin-
SocialiKH Pr°misu>>’ rekoč, da mu ra resne"« nasProtuj®jo. saj odpi-morain i, persPektive, obenem pa pSl še naTrniSti razumeti' da bo v°dila ai‘le na samostojen način
trenutku Italije>0^d<0 V sedaniem
slapnik tet S° kongres pozdravili za-Ì® Hoans rtl0Vtletnamske delegaci-munističn« ng ter Predstavnik ko-Laurent 2afiPart!je Francije Paul zdravil ko™ ;|e' proti večeru' p°-levice se^68 V imenu neodvisne sen. Ferruccio Farri.
St. S.
^torelli « umiku Negacije KD
PlM, Ig «.
«slskem ^ D°godki na Portu-ščanski dem t S0 Prepovedali kr-le«la prtod0n^CÌjl da bi se ude-PredstavniS? Volitev' so dali povod '<0m konservativnih strank
kampanjo čet ^ P^Hkomunistično skladliiv ? da je komunizem ne-Ludi KPI omokracijo in da je na stranka	Protidemokratič-
la danes eo1Podobne iziave je da-KD, kater ir,3 .Vrsta Predstavnikov •K predsednit S?TSe Pridružila tu-nik PSDI Orlandi Malagodi in tai'
Neprimerno bolj trezno in utemeljeno oceno o dogodkih na Portugalskem, kot tudi o sklepu KD, da umakne svojo delegacijo na kongresu KPI. pa je dal član vodstva PSI Vittorelb v članku za genovski dnevnik «Lavoro nuovo». Vittorelb o-pozarja na dve nevarnosti ki obstajata v zvezi z dogodki v Lizboni. Prva se tiče Portugalske same: to je nevarnost, da bi portugalska revolucija vedno bolj nosila izključen pečat oboroženih sil z grožnjo, da bi prejšnji totalitarni režim nadomestili z novim. Socialistične in komunistične stranke izven Portugalske morajo resno opozoriti na to nevarnost sorodne stranke na Portugalskem.
Druga nevarnost pa se tiče zahodnega sveta, ki ne sme zavzeti pretirano negativnega stabšča do portugalske revolucije in do političnih sil, ki jo navdihujejo. Prav zaradi tega je pobuda KD, da umakne svojo delegacijo s kongresa KPI, preuranjeno in nepremišljeno dejanje, saj je nemogoče obtoževati KPI zaradi sklepov gibanja oboroženih sil na Portugalskem. Popolnoma razumljivo je, da KD protestira zaradi ukrepov proti sorodni stranki na Portugalskem. Toda dejstvo, da je to storila na vsedržavnem kongresu KPI, nima nobenega političnega opravičila.
janje v svetu in v posameznih državah. KD pa se je, nerazumljivo, sama izločila iz demokratične debate stranke, ki predstavlja dobršen del italijanskega ljudstva.
Od stališča KD so se takoj distancirale druge politične sile, kot PSI, ki izjavlja, da je sicer zaskrbljena in neposredno sledi dogajanjem v Lizboni, predvsem pa predsedstvo združenja katol. delavcev AGLI, katerega podpredsednik Domenico Rosati je razdelil izjavo, v kateri poudarja, da bo s svojimi prijatelji o-stal na kongresu in odklanja vsak poskus, da bi se kdorkoli z lahkimi argumenti izognil razpravi o temah, ki jih je Berlinguer nanizal v svojem poročilu. Kakor tudi republikanec Mammi, je tudi delegat AGLI izjavil, da upa, da bo KPI tudi v tem primeru dokazala svojo samostojnost in pravilno ocenila dogodke na Portugalskem.
O tem je, na kratko, spregovoril direktor «Unità» Tortorella, ki je o-cenil dogodke na Portugalskem za «resne», posebno še, ker se je ta dežela komaj osvobodila pol stoletja fašistične tiranije in obšla že dva poskusa reakcionarnega državnega udara. KD v Italiji dejansko skuša, pred volitvami, speljati zanimanje javnosti v tujino, da bi se tako izognila svoji odgovornosti v lastni deželi.
V jutranjem delu kongresa je prvi spregovoril član vodstva Giorgio Amendola, ki je s sebi lastno i-skrenostjo govoril o nujnosti takojšnje uresničitve zgodovinskega kompromisa, ker je dozorel v sedanji italijanski in evropski krizi. Ni drugega izhoda, je dejal, kot takošnja enotnost velikih ljudskih in demokratičnih sil. Lahko čakamo tudi do leta 2000 in več, toda to bi pomenilo osamiti partijo: niti čakanje na spremembe KD ni aktualno, je poudaril Amendola, kajti spremembe bodo sprotne in v soočanju z reševanjem odprtih vprašanj. Elementi socializma v predlogu zgodovinskega kompromisa so že dozoreli v družbeni strukturi, ko gospodarji ne morejo segati po klasičnih oblikah premeščanja lastnih protislovij, saj morajo voditi račune z vplivnim in močnim delavskim razredom, ki ni v defenzivi, nasprotno.
Velik del svojega posega je A-mendola posvetil analizi gospodarske krize v svetu, ko niso več možne oblike premeščanja te krize s klasičnimi metodami. V skrajnem primeru lahko ta svetovna kriza vpliva tudi na socialistični svet, če se mednarodni gospodarski odnosi ne bodo spremenili. V tem o-kviru je izredne važnosti vloga zahodne Evrope.
Med drugimi so na kongresu go-
vorili tudi posl. D’Alessio, ki je obravnaval predvsem politiko KPI do vojske in oboroženih sil na splošno, katere ni v Italiji nihče zaščitil pred fašističnim vplivom. Zaradi tega je potrebna reforma oboroženih sil, ki naj temelji na njihovi demokratizaciji in načelnem izhodišču, da morajo braniti neodvisnost dežele pred tujim vmešavanjem.
Mladinka Mary Giglioli je govorila o problemu ženske v italijanski družbi in nanizala več misli, ki so dozorele v mlajših pokole-njih, medtem ko je obširno spregovorila o tem poslanka Adriana Seroni.
O vlogi krajevnih uprav v demo--kratizaciji javnega življenja in o izkušnjah komunistov pri dejanskem upravljanju oblasti na italijanskih tleh je spregovoril bolonjski župan Renato Zangheri.
Naj omenimo še, da so kongres pozdravili zastopniki partizanskih organizacij in nosilcev zlate medalje za zasluge v odporništvu.
* STOJAN SPETIČ
Po vesteh agencije ANSA
Bijedic poleti na obisku v Pekingu
BEOGRAD, 19. — Agencija ANSA v dopisu iz Beograda poroča, da bo predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedic v bližnji bodočnosti obiskal Peking. Bijedic je trenutno na obisku v ZDA, 9. aprila pa bo obiskal Sovjetsko zvezo. Datum o-biska v Pekingu bo po poročilih italijanske tiskovne agencije določen po običajnih diplomatskih kanalih, pričakujejo pa, da bo že v poletnih mesecih. To bo vsekakor prvi obisk nekega vladnega predsednika SFRJ na Kitajskem. Zadnji jugoslovanski vladni predstavnik, ki je obiskal Peking, je bil leta 1971 tedanji minister Mirko Tepavac.
Razgovor Minic-Castro
HAVANA, 19. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, vodja jugoslovanske delegacije na zasedanju koordinacijskega odbora neuvrščenih držav v Havani, je imel pretekle dni več sestankov z zunanjimi ministri članic koordinacijskega odbora. V teh razgovorih so bile predvsem izmenjene misli o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja. Med predvčerajšnjim sprejemom, ki ga je priredila kubanska vlada za udeležence sestanka je imel Minic daljši prijateljski razgovor z premierom Fidelom Castrom. Ob tej priložnosti se je Minic sestal tudi z predsednikom kubanske republike Osvaldom Dorticosom.
PREMOR V POSREDOVANJU AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA
Kissingerjev kompromisni predlog za premostitev zastoja v pogajanjih
Nobenega poročila o poteku seje izraelske vlade - Ključna faza v posredovalni misiji šefa ameriške diplomacije - Pogovori Kissinger-Feisal
................
Poraz na Osrednjih planotah
Saigonski režim se je odpovedal Osrednjim planotam. Reka beguncev je preplavila 100 km ceste proti jugu. Napovedujejo tudi umik iz Hueja in Da Nanga. Na sliki: Van Thieujeve čete hite na pomoč posadki v Dan Tiengu, ki leži 50 km severozahodno od Saigona — Poročilo berite na 6. strani
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiififiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO PREPOVEDI POLITIČNEGA DELOVANJA KD IN DVEH LEVIČARSKIH STRANK
V	Portugalski v teku mrzlične priprave na skorajšnje volitve
V	kratkem spremembe v lizbonski vladi ■ Izjave tajnika KPP Cunhala «Timesu»
LIZBONA, 19. — V Portugalski i Cardia, ki je dejal, da se njegova
so v teku mrzlične priprave na odprtje volilne kampanje. Volitve bi morale biti, kot so včeraj potrdili iz vladnih krogov, 12. aprila, čeprav je minister za informacije Jesnino v svojih včerajšnjih izjavah govoril o možnosti preložitve. Do preložitve bi prišlo, je dejal, ne iz kakih političnih vzrokov, temveč zgolj zaradi zastoja v pripravah, ki je nastal zaradi propadlega poskusa državnega udara. O tem so po vsej verjetnosti razpravljali tudi na današnji seji vlade, na ica-teri bi morali tudi določiti nekatere spremembe v vladi.
V ospredju pobtičnega življenja v Portugalski pa je vsekakor prepoved političnega delovanja za portugalsko KD ter za dve manjši levičarski stranki, ki se ne bodo mogle udeležiti skorajšnjih volitev. Vodja portugalskega demokratičnega gibanja, levičarske politične skupine, Jose Tegarrinha je dejal, da je bila prepoved nujna, da bi ponovno vzpostavili demokratični red, ki sloni na začasnem ustavnem zakonu, ki ga predstavlja program gibanja oboroženih sil. Nepojmljiva je torej dejavnost strank, ki so proti temu programu in skušajo zmanjšati pomen oboroženih sil, da bi ustvarili ozračje negotovosti , in zmede, ki. lahko koristi samo reakciji.
O prepovedi dejavnosti treh strank je govoril tudi predstavnik socialistične stranke Sotto Mayor
stranka še ni izrekla o njej, ker še ne razpolaga s podatki o dejavnosti prepovedanih strank.
Vodja portugalske komunistične stranke Alvaro Cunhal je v intervjuju britanskemu dnevniku «Times» govoril o bodočnosti demokracije v Portugalski ter o odnosih z atlantskim zavezništvom in o tujih investicijah v državi. Cunhal je odločno zavrnil vse domneve o morebitni levičarski diktaturi po petdesetih letih desničarske strahovlade. Dejal je, da na Portugalskem ne bo prišlo do komunistične vlade, saj se portugalski komunisti borijo za koalicijsko vlado, ki naj zagotovi demokracijo, v kateri mora priti do korenitih gospodarskih in družbenih reform, po katerih stremi portugalsko ljudstvo. Kar zadeva vladno koalicijo je Cunhal dejal, da v njej morajo biti, poleg komunistov, socialisti in pa predstavniki portugalsK-s-ga demokratičnega gibanja, ki je tesno povezano s komunistično partii). Poudaril je, da so odnosi med ko munisti in gibanjem oboroženih sil odlični ter da KPP podpira ustanovitev revolucionarnega sveta, do katerega je prišlo po propadlem državnem udaru 11. marca.
Tajnik portugalske partije je tudi izrazil prepričanje, da bodo volitve 12. aprila in da bodo dokazale da uživa partija veliko podporo ljudstva. Kar zadeva nacionalizacijo bank in zavarovalnic je rekel, da je to samo prvi korak na poti gos-
podarske reforme, korak, ki je bil, po njegovem mnenju, neobhodno potreben. V zaključku je še dejal, da portugalska partija nima namena odpreti diskusije o nadaljnji udeležbi Portugalske v NATO.
Bivši predsednik portugalske vojaške hunte in vodja spodletelega državnega udara 11. marca gen. De Spinola je medtem prispel v Rio de Janeiro, kjer se bo nastanil. Po njegovih izjavah naj bi v Braziliji napisal svojo drugo knjigo. Brazilija je Spinoli in drugim portugalskim častnikom podelila politično zavetišče. Predstavnik brazilskega zunanjega ministrstva je izjavil, da to ni nikakor vplivalo na odnose s Portugalsko.
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo je prišla vest, da je revolucionarni svet odložil volitve na 25. april. Volilna kampanja se bo začela 2. aprila.
CMrac v Moskvi
MOSKVA, 19. — Francoski ministrski predsednik Jacques Chirac je prispel danes na petdnevni uradni obisk v Moskvo, kjer se bo od jutri dalje pogovarjal s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom in z zunanjim ministrom Gromikom. Chirac, ki ga spremlja zunanji mi-
NA KONGRESU MADŽARSKE KP K
Bilič o neuvrščeni politiki Jugoslavije
BUDIMPEŠTA, 19. - Tajnik v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Jure Bilič je danes v svojem govoru na kongresu madžarske socialistične delavske partije prinesel pozdrave madžarskim komunistom in delovnim ljudem sosednje socialistične dežele in z zadovoljstvom poudaril stalno poglabljanje partijskega in državnega sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Bilič je govoril o velikih spremembah v sodobnem svetu in razvoju socializma, ki je postal univerzalni proces, in v tej zvezi poudaril, da sodobno borbo za socializem označujejo raznovrstna pota in bogastvo oblik v skladu z zgodovinskimi in družbenimi razmenimi vsake dežele. Zveza komunistov Jugoslavije se v sodelovanju s komunističnimi, delavskimi, socialističnimi in socialdemokratskimi strankami, osvobodilnimi in drugimi naprednimi gibanji dosledno drži načela neodvisnosti, samostojnosti, pravice vsakega naroda, da svobodno izbira pota svojega razvoja in odgovornosti vsakega revolucionarnega gibanja pred lastnim delavskim razredom in ljudstvom. Ko je govoril o procesu v mednarodnih odnosih, je Bilič ugotovil, da ta proces zahteva premostitev sedanje blokovske razdeljenosti in sodelovanje vseh držav v reševanju vprašanj, ki izhajajo iz neenakopravnih mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov. Zveza komunistov je prepričana, da se samo na teh o-snovah lahko gradi trajen mir, varnost, neodvisnost, svobodni družbe-
nister Sauvagnargues. se bo verjetno sestal tudi z generalnim taj- f ni in gospodarski razvoj in enako-nikom KP SZ Brežnjevom.	1 pravno mednarodno sodelovanje vseh
držav in narodov.
Jugoslovansko zunanjo politiko je Bilič objasnil z naslednjimi besedami: «Politika neuvrščenosti kot trajna zunanjepolitična usmeritev socialistične Jugoslavije je po svoji vsebini usmerjena proti vsem oblikam političnega in gospodarskega tlačenja narodov. Ta politika je potemtakem od samega svojega začetka in po svojem bistvu protiimperiali-stična in protihegemonistična. S tem, da aktivno sodeluje v akcijah neuvrščenih, da sodeluje z vsemi državami ne glede na družbene sisteme na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, samostojnosti, medsebojne koristi in nevmešavanja v notranje zadeve drugih, Jugoslavija daje svoj prispevek protiimperialistični borbi, boju za svobodo, neodvisnost in enakopravnost mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov in družbeni napredek», je zaključil Bilič.
Sestanek voditeljev vzhodnoevropskih KP
BUDIMPEŠTA, 19. - Ob robu kongresa madžarske KP se je generalni tajnik KP SZ Brežnjev sestal sinoči z voditelji vzhodnoevropskih partij Živkovem, Husakom, Gierekom, Kadarjem in Honecker-jem, s katerimi je razpravljal predvsem o procesu pomiritve v Evropi in drugih mednarodnih vprašanjih. Govor je bil o aktualnih vprašanjih mednarodnega komunističnega gibanja.
TEL' AVIV, 19. — Prihodnje ure bodo odločilne za uspeh posredovalne misije ameriškega zunanjega ministra Kissingerja na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je državni tajnik odšel na krajši obisk v Saudsko Arabijo, od koder se je vrnil že zvečer v Tel Aviv, se je sestala izraelska vlada pod predsedstvom premiera Rabina. Potek seje je zavit v strogo tajnost, iz neuradnih, a po navadi zelo dobro obveščenih krogov pa poročajo, da so razpravljali o kompromisnem predlogu Kissingerja, s katerim naj bi premostili zastoj v pogajanjih. Do zastoja je kot znano prišlo, ker zahtevajo Izraelci od Egipčanov uradno izjavo o nenapadanju, ki je Egipt, preden se Izraelci umaknejo z vsega zasedenega ozemlja v Egiptu, Siriji in Jordaniji, ne more dati.
Kissinger je, kot kaže, predlagal, da bi nadomestili uradno izjavo o nenapadanju z nekaterimi praktičnimi koraki ter s tajnim memorandumom, ki bi ga podpisali Egipčani in katerega ne bi izročili Izraelcem, temveč bi ga imeli Američani. Istočasno naj bi Egipčani sprejeli nekatere praktične korake z namenom, da bi v bistvu začeli izvajati tajno pogodbo o nenapadanju. Kar zadeva izraelski umik s Sinaja, še zlasti s strateških prelazov Mitla in Gidi (er od petrolejskih vrelcev v Abu Rodei-su, naj bi slednji potekel postopno.
Spričo izraelske nepopustljivosti je predlog državnega tajnika Kissingerja, ugotavljajo politični opazovalci, edini, ki bi lahko premaknil pogajanja z mrtve točke. Jutri, ko se bo dr. Kissinger vrnil iz Izraela v Egipt, bo znano, kakšni so bili sklepi izraelske vlade in kakšna je bila reakcija predsednika Sadata.
Medtem so zadnji elementi, o katerih poročajo tiskovne agencije, poleg splošnega Kissingerjevega optimizma (državni tajnik ZDA je namreč zanikal, da bi bila pogajanja v slepi ulici), včerajšnje izjave o razkoraku med stališči obeh strani. Če bo posredovanje ameriškega zunanjega ministra spodletelo se odpira več možnosti, ki gredo od takojšnjega sklicanja ženevske mirovne konference, ki je brez prejšnjega dogovora nujno obsojena na propad, do ponovnega posredovanja dr. Kissingerja, do katerega pa bi moralo priti pred 24. aprilom, datumom, ko zapade mandat mirovnih sil OZN, ki nadzirajo izvajanje sporazuma o razmiku čet med Izraelom in Egiptom. Govorijo tudi o možnosti «mini-sporazuma» (za katerega se ogrevajo izraelski politični komentatorji), ki bi omogočil nadaljnja pogajanja in obenem rešil Kissingerjev ugled.
V tem primeru bi Izrael obdržal nadzorstvo nad gorskima prelazoma Mitla in Gidi ter nad petrolejskimi polji v Abu Rodeisu in bi se njegove čete umaknile samo za kakih 30 do 50 km v notranjost Sinaja. Tel Aviv naj bi se zadovoljil z majhnimi egiptovskimi ukrepi, kot bi utegnilo biti ponovno odprtje Sueškega prekopa in demilitarizacija osvobojenih področij.
Prevladuje vsekakor mnenje, da so pogajanja sedaj v odločilni fazi. Nekateri egiptovski funkcionarji so baje celo izjavili, da bi bil E-gipt pripravljen pogajati se o roku, v katerem naj bi Izraelci zapustili Sinaj. To naj bi dokazovalo, da je stališče Kaira mnogo bolj prožno, kot je bilo v začetku Kis-singerjeve misije, čeprav ne more biti govor, kot je poudaril predsednik Sadat, o uradnem dogovoru o nenapadanju. Egipt je vsekakor pripravljen živeti v miru z Izraelom, ki pa se more umakniti v meje, ki jih je imel leta 1967 pred šestdnevno vojno, vrniti sirsko, egiptovsko in jordansko ozemlje obenem pa je treba tudi rešiti palestinsko vprašanje.
Henry Kissinger je medtem bil na krajšem obisku v Saudski Arabiji, kjer se je sestal s kraljem Feisa-
lom. Imel je pogovore tudi z ministrom za petrolej Jamanijem. V ospredju pogovorov ameriškega zunanjega ministra v Riadu je bilo vsekakor vprašanje energetske krize, dobave in cene petroleja. Saudska Arabija se je, kot znano, zadnje čase postavila na popolnoma a-meriške pozicije, v nasprotju z večino držav članic organizacije izvoznic petroleja. Kissinger bi tudi hotel prepričati kralja Feisala, naj posreduje pri Egiptu za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Pred odhodom iz Riada je šef ameriške diplomacije izjavil, da so bili pogovori, čeprav kratki, zelo pozitivni. Kissinger je baje pojasnil Fejsalu, kakšno je stališče ZDA v zvezi z grožnjami z oboroženim posegom, če bi cena petroleja še naprej naraščala.
(Na sliki: ameriški zunanji minister H. Kissinger na telavivskem letališču pred odhodom v Saudsko Arabijo.)
BRUSELJ, 19. — Ameriški admiral Isaac Kidd je bil danes imenovan za novega vrhovnega poveljnika zavezniških sil NATO. To funkcijo bo prevzel maja.
f
DANES
Na vsedržavnem kongresu KPI v Rimu se je včeraj začela razprava o poročilu generalnega tajnika Beriinguerja. Največ zanimanja je vzbudil poseg Giorgia Amendole, ki je predvsem poudaril nujnost takojšnje uresničitve zgodovinskega kompromisa, češ da je položaj za to dozorel in da Italija ne more več čakati na reševanje nekaterih problemov, ki pa jih je mogoče rešiti samo s prispevkom komunistov. Včeraj so bili na vrsti tudi pozdravi voditeljev domačih in tujih delegacij: med drugimi sta kongres pozdravila zastopnik KP SZ Ki-rilenko (ki je izkoristil priložnost, da je podelil predsedniku KPI Longu najvišje sovjetsko odlikovanje — Leninov red) in predstavnik PSI Mosca, ki je poudaril važnost sodelovanja med socialisti in komunisti.
Sicer pa so številni govorniki, kot tudi samo predsedstvo kongresa, obsodili neupravičeno potezo KD, ki je umaknila svojo delegacijo s kongresa v znamenje protesta proti dogodkom na Por-
tugalskem. To potezo so soglasno ocenili kot zgolj predvolilni manever in kot poskus, da bi se izognili razpravi o bistvenih vprašanjih, o katerih je govoril v svojem poročilu tajnik Berlinguer.
Na seji izraelske vlade so po nekatera neuradnih vesteh razpravljali o kompromisnem predlogu ameriškega zunanjega ministra Kissingerja, katerega namen je premostiti sedanji zastoj
v pogajanjih. Spet govorijo o tajnih sporazumih med Izraelom in Egiptom, da bi se izognili zahtevi Tel Aviva po pogodbi o nenapadanju, ki je Egipt, dokler se Izraelci ne umaknejo z zasedenega ozemlja, ne more podpisati. Kissinger je medtem bil na krajšem obisku v Saudski Arabiji, od koder se je zvečer vrnil v Izrael, Danes bo ponovno v Asuanu, kjer bo poročal predsedniku Sadatu o izraelskem odgovoru na svoj kompromisni predlog.
Po prepovedi političnega delovanja za portugalsko KD in za dve manjši levičarski stranki, se druge politične skupine pripravljajo na odprtje volilne kampanje, ki se bo začela 2. aprila, ker so volitve odložili na 25. april.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
DANES IN JUTRI VAŽNI SEJI NAČELNIKOV SKUPIN
Vponedeljek bo pokrajinski svet razpravljal o rabi slovenščine
Široka fronta za uveljavitev te pravice z novim pravilnikom - Jutri se sestane pokrajinsko vodstvo PSI
Danes se bodo sestali načelniki skupin tržaškega pokrajinskega sveta in bodo razpravljali o resolucijah, ki so na dnevnem redu pokrajine že od proračunske debate, podobno kot so bile tudi v tržaški občini in o katerih bo pokrajinski svet razpravljal in sklepal na seji v ponedeljek 24. marca.
Na dnevnem redu so resolucije o pooblaščenih odlokih za šolo (resolucija KPI), o enotni akciji za reševanje gospodarskih vprašanj (KPI), a reformi krajevnih financ (PLI), o univerzi v Vidmu (PLI) in o ustanovitvi službe branilca pravic državljana (PLI).
Veliko vprašanje pa jc, kako bodo glasovali in sklepali o resoluciji KPI o pravicah slovenskega prebivalstva in o resoluciji, ki jo je na isto tematiko vložil načelnik demo-kristjanske svetovalske skupine Celli ter končno o zahtevi svetovalca KPI Iskre, da se razpravlja o spremembi pravilnika pokrajinskega sveta in da se v tej zvezi govori tudi o rabi slovenščine.
Za razliko od občinskega sveta je namreč že med zimsko debato o proračunu socialistični odbornik Volk ugotovil, da se v pokrajini lahko uvede slovenščina s preprosto spremembo pravilnika pokrajinskega sveta, ki ga — po veljavnih sporazumih — pokrajinski svet mora odobriti še pred zaključkom poslovne dobe. Zahtevi se je pred dnevi pismeno pridružil odbornik Slovenske skupnosti inž. Milan Sosič, na zadnji seji pa je vložil v tej zvezi resolucijo svetovalec KPI Boris Iskra. Tako se je ustvarilo novo razmerje sil, ki je politično pa tudi številčno važno, saj v pokrajini niso možna preglasovanja na podlagi številčnega, in seveda še zlasti iz političnega, razmerja odnosov med raznimi skupinami.
V bistvu gre torej za dve med seboj povezani odločitvi. Treba se je odločiti, za kakšno resolucijo^ bo glasoval pokrajinski svet in istočasno se je treba odločiti glede pravilnika. Ni dvoma, da bodo demokristjani ponovno vztrajali, da mora o stvari dokončno odločati Rim. Vendar pa bitka še ni končana in se bo pričela danes na seji načelnikov skupin, ki bodo govorili o dnevnem redu, in nadaljevala jutri, ko se bodo načelniki skupin sestali izključno glede pravilnika. Važen pa bo tudi sklep pokrajinskega vodstva PSI, ki se bo sestalo jutri in ki bo razpravljalo o političnem položaju ter ponovno tudi o rabi slovenščine v izvoljenih organih.
Snežni meteži v višjih predelih
vanje z Jožeti in Jožicami; deževalo je in temperatura je nekoliko padla, ni pa bilo hudega, le avtomobilisti so pač morali voziti bolj previdno. O slabšem vremenu, neprevoznih cestah, snežnih zametih in plazovih pa poročajo z višjih alpskih predelov naše dežele.
V višinah nad 800 m sneži že dva dni, nekatera naselja so izolirana, v več krajih pa so prekinjene telefonske zveze. Tako je na Predelu zamelo kar 2 m snega in do sinoči niso še očistili ceste, ki povezuje Nevejsko sedlo z mejnim prehodom na Predelu. Na Nevejskem sedlu je včeraj velik snežni plaz treščil v hotel, na srečo pa ni bilo človeških žrtev; poškodovane so bile le telefonske napeljave. Še vedno so odrezani od sveta znani zimski turistični kraji Forni Avoltri in Sap-pada, zaradi nevarnosti plazov pa so morali včeraj začasno prekiniti delo, da bi vsaj za silo odprli pot do male gorske občine Sauris (1200 m nadmorske višine). Promet na cestah od Kamije proti avstrijski
meji se odvija zelo počasi, delavci cestnega podjetja ANAS pa imajo nevarno in naporno delo pri čiščenju cest, ker v raznih krajih preti nevarnost plazov.
Tudi Matajur je pokrila debela snežna odeja, v nižjih predelih pa je močno deževalo. Iz Postojne so nam sinoči sporočili, da dežuje, da so vse ceste prevozne in da je le predvčerajšnjim zapadlo 10 cm snega, vsi beli pa so okoliški hribi. Prevozna je bila tudi cesta Trst — Reka, toda s previdno vožnjo od Podgrada naprej.
• Na pobudo pokrajinske uprave in združenja AAI bo v soboto, 22. marca v prostorih časnikarskega krožka v Trstu konferenca - razprava na temo «Položaj in perspektive za priletne ljudi v Trstu». Na srečanju, ki bo ob 9. uri na Korzu štev. 12, bodo nastopili dr. Pastore iz tržaške bolnišnice, dr. De Bernardi iz Trsta, dr. Battacchi iz Bologne in dr. Casagrande, ravnatelj tržaške psihiatrične bolnišnice.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Tajništvo sindikata sklicuje za danes ob 16. uri sejo vseh treh odborov sindikata. Na dnevnem redu bodo: odgovor prosvetnega ministrstva na vlogo sindikata in s tem povezana odložitev demonstracije v Rimu, ki je bila določena za 26. t.m. ter razprava o občnem zboru. Ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja (sestava spomenice in delegacije za ràzgovor pri prosvet nem ministrstvu) priporoča tajništvo odbornikom, naj se seje točno in zanesljivo udeležijo, ker se bo nato tajništvo sindikata udeležilo tudi seje sindikata v Gorici.
Na sejo so vabljeni tudi člani, ki niso odborniki.
NA POBUDO KROŽKA ARCI
Srečanje s piscem Sergiom Salvijem
Univerzitetni krožek «ARCI» priredi drevi ob 20.30 v študentskem domu (poslopje A) v Ul. Fabio Severo 158 večer s pisateljem Sergiom Salvijem. Ta bo predstavil svojo novo knjigo «Le lingue tagliate». Sledila bo razprava.
0 Ljudska knjižnica v Ul. Teatro Romano 17 bo zaprta ves prihodnji teden zaradi notranje preureditve in splošnega čiščenja.
.........................................
NA TRADICIONALNEM PRAZNIKU V RICMANJIH
Malo gostov iz mesta in okolice zaradi dežja in slabega vremena
Ugibanja in modrovanja o vremenu ter letošnji zimi
Slabo vreme z dežjem in ohladitvijo je včeraj pokvarilo tradicionalni vaški praznik v Ricmanjih. Gostov iz mesta in s podeželja je bilo malo, zelo malo mladine, nobene gneče po glavni vaški ulici, še precej prostora na razpolago v gostilnah. Kramarji sploh niso postavili na stojnice svojega blaga, ostali pa so kioski za srečolov in streljanje, ker so jih lastniki u-redii že pred nekaj dnevi. Že v torek ni kazalo dobro, vendar so upali, da se bo včeraj vreme vsaj nekoliko izboljšalo, toda v drugih krajih naše dežele imajo še slabše vreme. Prav na pragu pomladi se je zgodilo, kar se običajno dogaja po topli in mili zimi, kot je bila letošnja in kakršne že dolga desetletja ne pomnimo. Zimskega turizma skoraj ni bilo v krajih, ki so sicer dobro opremljeni za zimski šport. Kot da bi se hotela zima poigrati, sneži te dni.
Ob kozarcu vina so se včeraj meščani in deželani, ki se izletu
Vreme je včeraj marsikomu pokvarilo izlet v naravo in na godo-
Pred 60 leti se je rodil revolucionar Pinko Tomažič
OB ŠTEVILNI UDELEŽBI DOMAČINOV IN GOSTOV
Uspela Prešernova proslava prosvetnih društev iz Brega
Narašča zanimanje za kulturne prireditve
Letošnje leto se je začelo v znamenju živahnega delovanja prosvetnih društev v Bregu, ki so se vrgla z velikim poletom na delo. Sklenila so, da bodo poleg rednih prireditev skušala organizirati tudi skupne. Prva taka skupna prireditev je bila v torek zvečer v občinski telovadnici v Dolini. Bila je to Prešernova proslava, na katero je prihitela velika množica ljudi. Če pomislimo, da je bil v soboto v telovadnici koncert dolinskega pevskega zbora prav tako dobro obiskan (vsakikrat nad 500 ljudi) potem smo lahko brez strahu pred usodo našega prosvetnega dela. Zanimanje za kulturne prireditve je v Bregu tolikšno kot še nikoli. Na proslavi so imeli glavno besedo pevski zbori. Nastopili so otroški pevski zbor šole Ricmanje - Domjo pod vodstvom Vladka Švare, mešani pevski zbor p.d. Slovenec iz Boršta, pod vodstvom Draga Petarosa, moški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Rudolfa Francia, mešani pevski zbor p.d. France Prešeren iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala in moški pevski zbor p.d. Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Slednji je eno pesem zapel ob spremljavi harmonikarskega ansambla podružnice Glasbene matice v Dolini, eno pa skupno s pevskim zborom Fran Venturini. Zbori so zapeli vsak po tri pesmi, večinoma narodne in umetne, dve pa sta bili partizanski. Naj omenimo posebej prikupne in pridne pevce otroškega zbora ter povečana zbora Venturini in Prešeren, ki sta se zelo okrepila. Bo-Ijunski zbor je nastopil s kar 56 pevci in se je prav dobro odrezal, čeprav je bil to nekak krstni nastop po preosnovi tega zbora. Bor-štanski zbor je zapel na svoji običajni ravni in prav tako dolinski. Venček in Zdravica, ki sta jo zapela združena moška zbora sta občinstvo zelo navdušila.
Med izvajanjem so nastopile Prešernovimi in Aškerčevimi poezijami recitatorke dramske skupine p.d. Prešeren iz Boljunca: Savina Kozina, Aleksandra Turko, Rosanna Petaros, Tanja Smotlak, Dora Žerjal, Vilma Žerjal in Laura Kofol.
Napovedovali sta Petaros Jasna in Dorjana Kofol. Priložnostni govor je imel Marij Čuk, ki je v kratkih a jedrnatih besedah orisal pomen pesnika Prešerna za Slovence, in to, da njegov spomin pro-slavjamo. Svoje izvajanje je zaključil s pozivom mladini, naj se vključi v organizacije in aktivno pripomore k družbenemu življenju.
Občinstvo je nastopajoče nagradilo s hvaležnim ploskanjem. Pevci vseh zborov pa so se ob kozarcu
zadržali še pozno v noč in skupno prepevali narodne in partizanske pesmi.	--------
Protestna izjava sveta uslužbencev bolnišnice «S. Santorio»
Svet zastopnikov uslužbencev bolnišnice «S. Santorio» je izdal protestno spročilo v zvezi z nemogočim stanjem, ki je nastalo v oddelku za pljučno kirurgijo bolnišnice na Trsteniku. Število pacientov se je v zadnjih šestih letih povečalo za nad 300 odstotkov, število kirurških posegov pa za skoro 250 odstotkov. Kljub temu je osebje ostalo nespremenjeno in povsem nezadostno: skrajni primer je služba za anestezijo, ki predvideva enega samega anestezista. Zaradi tega se dogaja, da ko je ta edini anestezist na dopustu, v bolnišnici sploh ne morejo opravljati kirurških posegov.
Zato svet zastopnikov ostro protestira in zahteva, naj se to in številna druga odprta vprašanja takoj rešijo v korist uslužbencev, zlasti pa bolnikov samih.
Zveza partizanov Lonjer Prosvetno društvo Lonjer - Katinara Mladinski odsek PD Lonjer - Katinara Športno društvo Adria - Lonjer
VABIJO
na spominsko svečanost ob proslavi 30-letnice osvoboditve in uboja štirih partizanov v Lonjerju ter na počastitev spomina vseh padlih med NOB iz Lonjerja.
PROGRAM PRIREDITEV JUTRI 21. marca:
Ob 20. uri baklada iz Lonjerja na katinarsko pokopališče, kjer bo nastopil domači pevski zbor
SOBOTA, 22. marca:	...
Ob 16. uri tek čez dm in stm za dijake slovenskih nižjih srednjih šol NEDELJA, 23. marca:
Ob 9.30 kolesarska dirka tržaških veteranov Ob 15. uri proslava pred spomenikom padlim v Lonjerju s sodelovanjem recitatorjev domačega prosvetnega društva in nastopom TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Govorila bosta Dušan Lovriha in Eugenio Laurenti.
Gledališča

Danes poteče 60 let, odkar se je rodil Pinko Tomažič, pobudnik in organizator osvobodilnega in komunističnega gibanja v naših krajih.
Njegova življenjska pot se je odločila v letih težkih antifašističnih bojev, uspehov in neuspehov najnaprednejših sil na področju, kjer se srečujeta dva naroda — Slovenci in Italijani — oba poklicana v boj za svobodo, proti fašističnemu zatiranju, za socialno pravičnost, za narodno enakopravnost.
Pinko Tomažič se ni le srečal s s tedanjim zgodovinskim obdobjem in postal njegov sopotnik, ampak se je že kot mladinec pravilno zavedel pomena široke protifašistične fronte vseh demokratičnih in naprednih sil v boju za svobodo. Bilo mu je 16 let ko je bil sprejet v Zvezo komunistične mladine in se tako aktivno vključil v revolucionarno gibanje za uveljavljanje delavstva v družbenem življenju, za zmago delavskega razreda. Zavedajoč se pomena razrednega boja, je bil trdno prepričan, da ni dovolj zrušiti fašizem, temveč da je treba odpraviti tudi izkoriščanje človeka po človeku in strmoglaviti tiste reakcionarne sile, ki so fašizmu pripravile pot k oblasti.
Pinko Tomažič se je pravilno zavedal tudi pomena internacionalizma in bratstva med narodi vsega sveta, na našem mejnem področju pa še posebej bratstva in solidarnosti med tu živečimi Slovenci in Italijani. Boj za stvar delavskega razreda, boj za bratstvo in enakopravnost med narodi, je postal njegov najgloblji življenjski smoter. Temu zgodovinskemu cilju je posvetil vse svoje telesne in duševne sile. Nenehno se je učil od ljudstva in je znal tenko prisluhniti vsem utripom tedanjega družbenega razvoja; bogato je razdajal svoje znanje in izkušnje zlasti'
mladini, delavcem in kmetom, mladim izobražencem in tudi vojakom, posebno ko je služil vojaški rok v Pizi. V mladini je videl «najbolj pogumni, udarni in nesebični del naroda». Zelo zgodaj je spoznal in dojel pomen in moč pisane besede in to ga je vodilo in spodbujalo, da je postal aktiven sodelavec in razširje-valec «Dela», slovenskega glasila KPI. V tem listu je objavil tudi akcijski program komunistov v takratnih bojih in pozneje poziv za odkrit boj proti fašizmu in imperialistični vojni.
Fašistične oblasti, ki so videle v razraščanju antifašističnega in osvobodilnega boja veliko nevarnost za svojo protiljudsko politiko in v Pinku Tomažiču brezkompromisnega borca in voditelja v tem boju, so ga poleti 1940. leta že drugič aretirale in tako pripravljale tisti zloglasni proces, ki se je končal s smrtno obsodbo petih slovenskih antifašistov in borcev za svobodo. Šestdeset obtožencev na «Tomažičevem procesu» je bilo izraz široke ljudske enotnosti Slovencev in Italijanov v boju proti fašizmu. Zadržanje Tomažiča pred sodniki, kakor tudi pred plotonom na openskem strelišču, ko je vzkliknil: «Dol s fašizmom, naj živi komunizem», je jasno potrdilo stališče in vlogo komunistov v tem vseljudskem boju. Njegova zavest, da razredni boj neizprosno zahteva tudi veliko žrtev, je bila močnejša kot osebna bolečina.
Boj, ki ga je vodil Pinko Tomažič, je bil boj milijonov komunistov, kakor je omenil v svoji politični o-poroki, tistih komunistov, ki so se žrtvovali tako, kot se je on žrtvoval za stvar svobode, pravice in demokracije. Brez teh žrtev bi delavsko gibanje ne moglo prerasti v prevladujočo politično silo v revolucionarnem antifašističnem boju, ki se je zmagovito končal z osvoboditvijo, Katere 30-letnico ponosno proslavljamo letos.
Danes se mora ta boj še vedno nadaljevati, kajti nova družba, ki je nastala z osvobodilnim bojem, tukaj pri nas še ni taka, kakršno si je zamišljal Pinko Tomažič, dosleden internacionalist in zaveden Slovenec. Njegove ideje so tudi danes še žive in nam odpirajo perspektive za še veličastnejše zmage delovnega ljudstva, ko bo zagotovljena svoboda vsakemu narodu, ko bo zraslo neslu-teno prijateljstvo med narodi, ko bodo vsi ljudje živeli res kulturno, človeka dostojno življenje, «zakaj brez socialne in politične svobode — je zapisal P. Tomažič — je nemogoča kulturna svoboda».
Miloš Kodrič
Skupina gostov
v Ricmanje za Jožefovo ne odpovedo, pogovarjali seveda največ o vremenu in ugibali, ali se bo še poslabšalo in koliko časa bo trajalo deževno vreme. Dež je bil potreben, vendar ima vsaka stvar svoje meje, je modroval kmet. Tisti pa, ki se spoznajo na pratiko in luno, so napovedali, da bomo imeli tako vreme še 40 dni. Hudega mraza, pravijo, ne bo več, lahko pa se bo spet pojavila gripa. Da bi jo pregnali še preden se pojavi, so spili Šilce žganja, ki bacile in prehlad preganja. Potem pa so tisti iz mesta ugotavljali, koliko so družine po vseh mestih prihranile, zaradi mile zime, pri kurjavi, obleki, električnem toku itd. Tudi občine in državne ustanove ter uradi! «Meno mal», se je modro pošalil prileten Tržačan, «tako bo naš komun vendar lahko zmanjšal deficit.»
Tako so ga počasi srkali, do svoje mere, ker so se vrnili domov peš do Katinare, čeprav je še kar naprej rosilo, potem pa z avtobusom v mesto.
Odpovedana pogodba igralcu lo Vecchiu
Uprava Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine je dokončno odpovedala službo igralcu Mimmu Lo Vecchiu, edinemu igralcu v Italiji, ki je doslej imel delovno pogodbo za neomejen čas. Igralcu so predlagali dvoletno pogodbo ter izplačilo odpravnine od leta 1970 dalje.
Mimmo Lo Vecchio je bil izjema tudi med samimi tržaškimi igralci. Svojčas so vsi imeli pogodbo za neomejen čas, pred dvema letoma pa so jim pogodbo odpovedali, ker se igralci niso strinjali z neko u-prizoritvijo in so zato stavkali. Mimmo Lo Vecchio je bil takrat bolan in se zato tega protestnega gibanja ni udeležil, zaradi česar ga niso mogli vreči iz službe in je do sedaj užival staro delovno pogodbo.
Tržaški avto s ceste med Lokve in Sežano
Včeraj se je na cesti Lokev-Se-žana malo pred 10.45 pripetila prometna nesreča, ki jo je verjetno zakrivila neprimerna hitrost. Kakih 300 metrov pred jamo Vilenico je Tržačan Fulvio Dirlik zavozil s svojim fiatom 124 s ceste: zapeljal je preveč na levo stran spolzkega cestišča, da je zadel s sprednjim delom vozila ob kamniti obcestni zid in da je avto obrnilo na streho. Na srečo se niso ne voznik ne potniki ranili, škoda na avtu pa je zelo velika — skoro poldrugi milijon starih dinarjev
Stojan Lavrenčič
Svinčenka proti oknu fašističnega sedeža
Sinoči ob 20.30 so proti oknu sedeža fašistične organizacije Fronte della Gioventù — katere tajnik Al-merigo Grilz sedi v zaporu zaradi napada na dijake liceja «Petrarca» — sprožili strel in svinčena krogla je predrla steklo okna na strani proti Ul. Crispi. V sedežu v drugem nadstropju v Ul. Paduina 4 je bil sin misovskega deželnega svetovalca Paolo Morelli, ki je poklical policijo. Pod vodstvom podpolkovnika Cesarija iz političnega urada kvesture so ugotovili, da je svinčenka razbila šipo in nato padla na cesto, kjer so jo tudi našli — gre za svinčenko zračne puške. Uvedli so preiskavo, da bi odkrili krivce te provokacije.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Občinski zdravstveni funkcionar je v tednu od 3. do 9. marca zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: 7 primerov škrlatinke, 2 primera gripe, 19 primerov ošpic (od teh je eden bil izven tržaške občine), en primer nalezljivih izpuščajev, 12 primerov ošpic, 9 primerov nalezljivega vnetja priuše-sne slinavke, 3 primeri rdečk, 8 primerov srbečice (od teh je bilo 7 izven občine) ter 3 primere nalezljivega vnetja jeter (eden od teh izven občine).
......................................mi.........................
STRAHOVITA NESREČA MED RAZDRTIM IN POSTOJNO
Voznik z Opčin smrtno povozil Rontovelca ki je ležal na avtocesti po prometni nesreči
Hudo ranjen tudi soler, ki je nesrečnemu Dariju Starcu skušal pomagati
OSMICA
Dušan Ota, Kroglje št. 5 je odprl osmico in toči odlično belo in črno vino.
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 ponovitev Dreyerje-vega dela «Jezus» v priredbi Stalnega gledališča iz Turina. Predstave si bodo sledile do 31. marca. Prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni (te-lef. 36-372 - 38-547).
VERDI
Jutri ob 20. uri ponovitev Sma-reglieve opere «La Falena». Režija Filippo Crivelli, dirigent G. Gavazze-ni; orkester in zbor gledališča Verdi. V odmorih si občinstvo lahko o-gleda razstavo o , Smareglievih delih v občinskem gledališkem muzeju «C. Schmidi». Nadaljnji predstavi «La Falene» bosta na sporedu v nedeljo ob 16. uri in prihodnjo sredo ob 20. uri.
V	ponedeljek, 24. marca, ob 20.30 bo v gledališču Verdi nastopila španska sopranistka M. Caballé z recitalom italijanskih in španskih del. Na klavir jo bo spremljala N. Wal-ker.
TEATRO STABILE
V	sodelovanju s turistično in leto-viščarsko ustanovo iz Milj bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino jutri ob 20.30 nastopilo v občinski telovadnici v Ul. D’Annunzio s Kroetzovim delom «Renzo in Anna» (Oberbsterreich).
AVDITORIJ
Od jutri, 21. t.m. do nedelje, 23. t.m. v Avditoriju VI. revija Teatro oggi. Nastop Dramma italiano di Fiume s predstavo «Il soldato Tanaka» Kaiserja, režija Francesco Macedonio. Za to predstavo veljata I. in Vili, odrezek Teatro oggi.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Linci SQUARZINA
TRI ČETRTINE LINE
Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini
Danes, 20. marca, ob 17. uri in jutri, 21. marca ob 13. un
		'
	
Koncerti
Darij Starc
V	nenavadno tragičnih okoliščinah se je včeraj dopoldne ob 10.45 pripetila na avtocesti Razdrto - Postojna smrtna prometna nesreča. Ob tej uri je z avtomobilom vrste giuba tržaške registracije peljal z Razdrtega proti Postojni 35-letni Darij Starc, doma s Kontovela 112. Na poledeneli in nekoliko zasneženi cesti ga je začelo zanašati, tako da je vozilo zdrknilo s cestišča. Starc je vozil še okrog 60 metrov po robu ceste, nakar je vozilo trčilo ob skalo in se prevrnilo na streho.
V	istem trenutku je privozil za njim tovornjak s prikolico, ki ga je šofiral Ivo Gadžur iz Pulja. Ga-džur je takoj ustavil težko vozilo in izvlekel iz prevrnjenega avtomobila Starca, da bi mu nudil prvo pomoč. To pa je bilo usodno, kajti po avtocesti je prav takrat pripeljal 29-letni radiotehnik Silvij Tavčar z Opčin, Proseška 22. Ko je videl pred seboj nesrečo, je Tavčar pritisnil na zavore, pri tem pa je njegov avtomobil tako nesrečno zaneslo, da je podrl Starca in voznika tovornjaka Gadžura. Starc je bil na mestu mrtev, Gadžura pa so s hudimi poškodbami prepeljali v izolsko bolnišnico. Vse okoliščine tragične nesreče bo morala še raziskovati preiskovalna komisija. Predvsem se ne ve, kakšne so bile poškodbe Starca, preden ga je povozil Tavčarjev avtomobil.
Nesreča je tako še enkrat kruto prizadela družino Starc s Kontovela: januarja 1967 je namreč pri prometni nesreči umrl Darijev mlaj-
ši brat, univerzitetni študent Edvin, ki je bil star komaj 25 let. Tudi njega je smrt doletela na cesti, v skoro podobnih okoliščinah, ko je ponoči blizu Proseka pobral v svoj avto ranjenca, ki je ležal na cesti. Ko je vozil proti mestu, je namreč v njegov fiat 500 čelno trčila giulietta.
V Starčevi hiši sta tako ostali sami mati in sestra, katerima je usoda iztrgala iz družinskega objema očeta in oba sinova. Nesreča je žalostno odjeknila na Kontovelu in v bližnjih vaseh, kjer je bil pokojni Darij znan in priljubljen tako zaradi svojega veselega in tovariškega značaja kakor tudi zaradi marljivosti in vestnosti v poklicu — bil je namreč odličen inštalater. Izgubili smo tako vzornega in zavednega domačina, ki ga bomo vedno ohranili v dobrem spominu.
Še vedno gori
na ladji «Zeno»
Šestintrideset ur potem, ko je izbruhnil požar v podpalubju panamske tovorne ladje «Zeno», zasidrane v novem pristanišču, gasilcem še ni uspelo pogasiti plamenov: prejšnjo noč je namreč izbruhnil drug požar v tretjem ladijskem skladišču, kjer je naloženega več ton blaga — od avtov do lesa, plinskih jeklenk in smolnatih proizvodov. Požar je nastal zaradi velike vročine, ki se je razširila skozi razbeljene notranje pregrade. Gasilci so pričeli hladiti pregrade z vodo in s peno, z vlačilcev, ki so se zasidrali ob ladji pa so napeljali cevi, skozi katere so spustili paro pod visokim pritiskam. Gasilci so cevi napeljali v podpalubje in ga nato hermetično zaprli, da bi plamene zadušili.
Ob prvem svitu so ugotovili, da sicer ne gori več, vendar da požar še tli pod palubo stare ladje. Zato so z varilnimi aparati izvrtali več lukenj skozi debele krovne plošče in spustili med notranje pregrade vodo. Danes zjutraj bodo odprli podpalubje in dokončno pogasili plamene.
Škoda na ladji je zelo velika: poleg pokvarjenega tovora, je požar popolnoma uničil strojno dvorano, nekaj bližnjih kabin in notranjo o-premo. Zaradi vode v podpalubju se
je ladja tudi nagnila za približno 15 stopinj. Stanje osmih opečenih mornarjev, ki so v dermatološkem oddelku bolnišnice, se je izboljšalo in bodo ozdraveli čez približno dva tedna.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK. 20. marca FELIKS
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.16 — Dolžina dneva 12.07 — Luna vzide ob 9.20 in zatone ob 0,05
Jutri, PETEK, 21. marca BILKA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 13,9 stopinje, najnižja 8,2, ob 19. uri 8,2 stopinje, zračni tlak 1005,9 nestanovitno narašča, brezvetrje, vlaga 89-odstotna, padavine v teku dneva 20,3 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,8 stopinje.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6, Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Pic-ciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
■Si	
URADNI TEČAJ BANKOVCEV	
Ameriški dolar	638,—
Funt šterling	1536,—
švicarski Irank	253,60
Francoski frank	150,75
Nemška marka	272,10
Avstrijski šiling	38,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,25
V kavami «Tommaseo» (Nabrežje 3. novembra) bo jutri ob 19. koncert pianistke Christine Meyr. Izvajala bo Debussyjeve, Franchijeve, Chopinove in Schubertove skladbe.
Razstave
V	Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 se uspešno nadaljuje razstava Hlavatyjevih akvarelov, ki prikazujejo nas Kras sredi zime in jeseni. Številnim ljubiteljem umetnosti, ki te dni obiskujejo knjigarno in razstavo, je umetnik dal na ogled še celo mapo svojih akvarelov.
V	miljski umetnostni galeriji «II Mandracchio» razstavlja svoja dela slikar Gianfranco Miksa z Reke. Razstava bo trajala do konca meseca.
Danes ob običajni uri bo v tržaški občinski galeriji na Trgu. Unità odprl svojo osebno razstavo tržaški slikar Anton Mihelič, ki bo v občinskem razstavišču razstavljal do 28. t.m. Mihelič je tudi za to razstavo pripra-vij kraške motive.
SPDT vabi na tretji planinski večer, ki bo jutri, 21. t.m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
Dr. RAFKO DOLHAR bo predstavil svojo knjigo «POT V PLANINE»
Na sporedu tudi barvni diapozitivi. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
La Cappella Underground 19.00—21.3 «Mille lire al mese» (1938), Alida Valli, U. Melnati, O. Valenti. Komedija.
Ariston 15.30 «Sugarland Express»-Barvni film, igra Ben Johnson. R®' žiser Z. Brown.
Grattacielo 16.00 «Perchè si uccide un magistrato», režija Damiano Da miani, igrata Franco Nero in Fran coise Fabian, Barvni film.
Excelsior 16.00 «10 secondi per gire». Barvni film, igra Charles Bronson.
Nazionale 16.00 «Cappuccetto rosso»-Barvni film.
Fenice 16.00—22 00 «L’inferno di cri' stallo». Barvni film, v katerem igrajo Steve McQueen, Paul Ne man in William Holden.
Eden 16.00—22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». Barvni film-Igrajo C. Cardinale, V. Gassma . M. Vitti in G. Giannini.
Ritz 16.00 «Zorro». Igrata Alain R6" lon in Ottavia Piccolo. Barvni film-
Aurora 15.30 «Gruppo di famiglia ài un interno». Barvni film. Igra • Lancaster. Prepovedano mladini p° Ì4. letom.	.	,
Capito! 15.30 «Assassinio sull One express». Barvni film.	.
Cristallo 16.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare di ago sto». G. Giannini in M. Melato, "r povedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Finché c’è guerra speranza» Barvni film. V glav vlogi igra Alberto Sordi.
Filodrammatico 16.30 «Il mostro tavola... barone Frankstein». ®arJl film. Igrata Joe Dalessandro m lila Di Lazzaro. Režiser ^ar^01„^°|e. ti. Prepovedano mladini pod 18-tom.	n
Moderno 16.30 «Porgi l'altra gt>a eia». Barvni film, v katerem igra Terence Hill in Bud Spencer.
Ideale 16.00 «Wang Yuteng - ^ morte vestita di bianco». Igra a. Yu. Prepovedano mladini pod U. tom.	e
Vittorio Veneto 16.30 «Innocenza turbamento» Barvni film. PicP0' dano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Executive, la don che sapeva troppo». Adam W® Nancy Kwan. Barvni film.
Astra 16.30 «Beati i ricchi». Silva k ; scina in Paolo Villaggio. “ar
film.	r nrlO
Radio 16.00 «La Caiandria». Lan _ Buzzanca, B. Bouchet, A. Belli, povedano mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 «L’uragano di Maca Kitajski barvni film.
SPDT priredi 30. in 31. marca dvodnevni avtobusni iziet po Dolenjski (Rakov Škocjan. Cerknica. Stari grad. Sodražica. Ribnica, v Kočevju prenočitev, Metlika, Novo mesto, po možnosti Kostanjevica. Krka. Trst). Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/II. nadst. še danes.
Razna obvestila
ŠD Polet vabi na prostovoljno delo, ki bo v soboto, 22. t.m., od 14. ure dalje v novem športnem krožku v Konkonelski ulici št. 1.
SOŽALJE
Ob smrti dragega prijatelja Da rija Starca izrekata najgloMi® sožalje mami in sestri ter s® rodnikom Klavdij in Ani Palei®.
Ob prerani smrti Dana Starca^^ reka najgloblje sožalje družini in s cem športno društvo Kontovel.
Nadja in Rafko Dolhar družini sožalje ob smrti Dana s
MENJALNICA
vseh tujih valut
Neizprosna usoda nas je 19. t.m. oropala našega predragega
DARIJA STARCA
Žalostno vest sporočajo mama, sestra, strica Torj'o
in Repi, Dušan, drugi sorodniki in prijatelji.
Dan in uro pogreba bomo sporočili kasneje.
PRED VOLITVAMI V OBRTNIŠKO KOMISIJO
Razgovor z Milanom Kovačičem kandidatom na listi štev. 2 (SGZ)
Prisotnost Slovencev v pokrajinski komisiji je treba okrepiti
V zvezi z nedeljskimi volitvami za radikalcev nekoliko čudna še zlasti ronoyo Pokrajinske komisije za o- ker je povezana z neofašističnimi Jftmstvo smo stopili do dosedanje- pobudami. Lahko bi razumeli po-v c an? te komisije mizarja Milana trebo male strančice, da se o njej K-ovačiča, ki je bil pred štirimi le- govori in da se poslužuje prijav ter 1 *2voljen na listi Slovenskega go- napadov, toda to ni pot demokra-spodarskega združenja in ki je tudi tičnega, pa čeprav ostrega, politič-Ietos kandidat na listi št. 2.	----- ■-	- -	■
. ^av vprašanje, kako je delovala v eh štirih letih Pokrajinska komi-“ia- nam je kandidat SGZ odgovo-h, da je bilo delovanje precejšnje, endar mnogo manjše in manj važ-°. kht bi lahko bilo in kot bi mo-
o.	biti. V glavnem se je delo ko-'sije omejilo le na odobritev vpi-°v m izbrisov iz obrtniškega seznama. kar je vsekakor premalo. Komi-ja je sicer razpravljala tudi o dru-s'h problemih, kot na primer o pod-Pprah za_ obrtniške vajence in dru-8'h vprašanjih, vendar se ni niko-spoprijela z bistvenimi vprašanji Kategorije. Vprašanja, ki so precejš-ia m tudi težka. Gre tu predvsem , Problem delovne sile, problem e“^ne politike v prid obrtništva, P oblem davčnih in drugih admini-rativnih bremen, problemi socialnega skrbstva itd.
i v hadaljevanju razgovora smo Mi-h.,na Kovačiča vprašali, kako je '° delo v komisiji porazdeljeno. Ko-bila razdeljena v tri pod-ki so imele vsaka svoj ož-J,., . OKrog- Prva je skrbela za u-uni seznam obrtnikov (Albo), dru-ni«iZa finančna vprašanja in vaje-.. tvo» tretja pa za stike z deželno Pravo. Prva je delovala v redu, "ga je tudi nekaj naredila, tretja G Se..v tej mandatni dobi ni sesta-'a niti enkrat.
vPa gledate na bodoče delo-miV^ ^om's'je’ Mislim, da ima ko-lja v.se možnosti, da postane za-tisti aktivni organ, ki lahko, nih n?P°sre(tnem poseganju izvolje-vilr, °t)rtnikov, vodi in sestavlja pravni-0 P°t't'ko v prid obrtništva. Iz-veriT”1 obrtniki so ljudje, ki se za-fjo svoje odgovornosti in so za-,, Jam;stvo za pravilno delo. Nova danleritev del°vanja komisije pa jr v« s Potrebna tudi zaradi tega, se Problemi vsak dan večajo in L; Potrebno, da jih rešujejo saio mki, ki sami najbolj občuti-DnUi ave 'h ki so zato tudi najbolj Poklicani za njihovo rešitev.
orna z.vez'. z delovanjem dosedanjih àat, ftavnikov Slovenskega gospo-H	združenja pa smo izvede-
u’ aa. j® bilo vedno precejšnje in nih wen° tako v obrambo strokov-venci1 tud' narodnostnih pravic slo-demn 6 obrtnika. Naj samo nave-*3 da so uspeli člani SGZ izbo-vervJ- s. P’ da se tiska tudi v slo-voliK101-rP\akat’ k' O® napovedoval no v^-,-P°^g teSa 50 ti člani stal' ibrfn-i S^lk? z odborom sekcije za hsnečenV0 pri SGZ in 80 bili torej ciin ;enJmo?*; med našo organiza-va inm drugimi forumi, ki obravna-K ,,obrtništvo.
'ih ^ 0 ,Pa za naprej? Milan Kova-:ujeJ , dejal; dosedanje delo doka-ziti„’ aa J® bila naša prisotnost pole hi ba bi lahko bila še bolj, em -P1. Slovenci v komisiji v več-da se kV1, u.' .faradi tega je važno, '«h vn?-t zavedajo pomembnosti večjem1 -T’ d,a se i‘h udeležijo v naj-llas ca številu, te da oddajo svoj
nega primerjanja, temveč škanda-lizma, in rezultati so samo zmerjanja in obtožbe. Radikalci se poslužujejo bučnih oblik in gest, kot je bila na primer obramba mladeničev, ki se vdajajo mamilom, ko pa bi v resnici morali govoriti o resnem naporu, da jih rešijo in vrnejo v socialno življenje. KD je tudi mnenja, da je kaj čudno, ko se neki primer izkorišča za kampanjo in se dviga na raven resnega mestnega problema, ko pa je znano, da so doslej vse stranke in različne skupine (med njimi tudi radikalci med protimilitarističnimi pohodi) lepile po mestu svoje plakate, kot je tokrat naredila KD.
V zvezi z ostro polemiko, ki jo je sprožila radikalna stranka s prijavo župana in pokrajinskega vodstva KD, ki je nalepila propagandne plakate brez dovoljenja, so radikalci včeraj objavili tiskovno sporočilo v odgovor noti, ki jo je razširilo vodstvo KD. V poročilu pravijo, da niso vložili prijave zaradi samega razobešenja plakatov brez dovoljenja, temveč zato, ker so ob-
lasti dopustile, da so bili plakati nalepljeni več dni, medtem ko ostale napise odstranijo v nekaj urah. Glede trditve o povezavah radikalcev z neofašističnimi silami, pravijo v poročilu, da trditev ni vredna odgovora, glede ukrepov proti uživanju mamil pa napovedujejo za prihodnje dni javno razpravo, na katero vabijo tudi predstavnike KD.
V ČASU OD 30. APRILA DO 9. MAJA
Na letošnjem sejmu Espomego bodo priredili številne specializirane gospodarske razstave
Sejem je dobil mednarodno priznanje - Novost predstavljajo razstave o tehnični pomoči avtoprevozništvu in o turističnih pripomočkih
Proizvodnja Italsider
Železarna Italsider je 1974. leta proizvedla nad 200 tisoč ton okrog 100 tipov kokil v teži od 3 do 42 ton. 75 odstotkov izdelkov so porabila sorodna podjetja iste družbe, 25 odstotkov pa so prodali v Italiji in tujini. Kadar bodo zaključili prenovitvena dela, se bo zmogljivost povečala na 280 tisoč ton koki] visoke kakovosti.
Prihodnji teden skupščina novinarjev
Letna skupščina novinarske zbornice bo jutri ob 16. uri v prvem sklicanju in prihodnji petek, 28. marca ob isti uri v drugem sklicanju v prostorih na Korzu 12. Odobrili bodo lanski obračun in letošnji proračun.
iimiiiiiiiinnmiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiMiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuiimiiui
NA NEDAVNI SEJI V KOPRU
skesa23 iist0 Slovenskega gospoda; dokaz ZdirUŽenia- Glas tej listi t
»J	tG j AAOVA «V»
3G?Zin0^°b.r'tve dosedanjega dela Pokra;- našega dela v sklopu 2 pa nlnske. komisije. Glas listi št. ne borb?!?1 tudi zagotovitev nadalj-združen’ .ovenskega gospodarskega v obrariu ln njegovih predstavnikov vih nra • naših obrtnikov in njiho-prav'c in interesov.
K. J.
^ o radikalni prijavi
odbor°}cn Su- j-6 sestal pokrajinski vprašan- ’ k' je obravnaval razna radikal~la’ ^d drugim tudi prijavo mestu 7t1V’ ker je KD nalepila po sovskim-na?e Plakate v zvezi z mi-hunstvn ^tožbami o političnem vo-• kd pravi, da je pobuda
Odbor II. prekomorske brigade proslavah 30-letnice osvoboditve
Odposlanstvo na republiških proslavah Položaj odlikovancev in vprašanje činov
Pred dnevi je bila razširjena seja domicilnega odbora II. prekomorske brigade v Kopru. Seje se je udeležilo trideset nekdanjih borcev, predstavnikov vseh prekomorskih brigad iz Kopra, član republiškega odbora Zveze združenja borcev NOV Slovenije, osrednjega odbora prekomorskih brigad iz Ljubljane in občinskega odbora ZZB NOV Koper. V prvi točki dnevnega reda so obravnavali poročilo o poteku priprav za organizacijo in izvedbo proslav v počastitev 30-letnice osvoboditve .n zmage nad fašizmom.
Tako se bo desetčlanska delegacija borcev LL prekomorske brigade udeležila vseh štirih republiških proslav, ih sicer 5. maja v Ajdovščini, ko organizirajo proslavo v po častitev 30-letnice ustanovitve slo venske vlade; 9. in 10. maja na o-srednji proslavi v Ljubljani: prvega dne bodo prisostvovali odkritju spomenika padlemu komandantu Glavnega štaba Slovenija generallajt-nantu Francu Rozmanu - Stanetu, naslednjega dne pa osrednji množični proslavi na Trgu revolucije v Ljubljani. Sledila bo proslava 15. maja na Poljanah na Koroškem v spomin na zadnjo bitko nad fašizmom, ki so jo naše enote vodile v 11. svetovni vojni. Delegacija borcev II. prekomorske brigade se bo prav tako udeležila proslave in odkrit iu spomenika v spomin na 30-letnieo proboja sremske fronte pri šidu. V omenjenih borbah so tudi sodelovali borci nekdanje 1. in 2. prekomorske brigade v sklopu 1. proletarske divizije. Domicilni odbor pričakuje, da se bodo vseh omenjenih proslav u-deležili nekdanji borci v čim večjem številu, skupaj s svojimi družinami v sklopu organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbeno - političnih organizacij. Zbor nekdanjih borcev brigade pa bo skupaj z ostalimi domicilnimi in drugimi enotami na osrednji prireditvi na Socerbu 1. maja, ki jo organizirajo .družbeno - politične organizacije občin Koper, Izola, Pi-.	...______	_______ ran in Sežana. Po zborovanju bodo
lliililll	^	*
l,l||IIIIHll|||||,IIII|l|||l|||IIi|l|l|||||ll|lll|lllllll|IIIII||lllll|illl|mi|l||l„ll|,l|lll|„,l|||,„|,|l,||l
^_2gLETNICI SMRTI SREČKA KOSOVELA
Prisrčen in svečan večer v slovenskem Dijaškem dama
Na gredico pred pesnikovim kipom so posta.
''I' pet kamnov v spomin na bazoviške junake
zvečer^nrf ^ domu je bila v torek sti obletn i,na svečanost ob petnaj-Po Pesniku Qk° -?° dom poimenovali na Vrtu nJreC,ku Kosovelu in mu 80 ha grerlir^aVlb kip- V torek Pa pet kailnot k;Pred kiponl Postavi‘i kopališču dol «n -S0 na trzaškem po-bazoviških . g01casa označevali grob da. Milošajanakov Bidovca, Maruši-
«M	“v‘Si SS
ske skupMs^a 3 Predsednica dom-tec, ki je man ?jenka. Marta Bogata jugoslnva dfugimi gosti Pozdra-stu MariniaVi"skega konzula v Tr-Dijaške ivTpf Kosorja jn predsednico je o Uku |r'C,tD“Š0 Kosmino. Nato m preprost n Cka ^osovela zelo lepo Kravos kf^gOVOril. Pesnik Marko fkega doma3 Pp? u11 g°jenec Diia-kot «obira ìnònPeS-?lka K Predstavil ga je z driaga cloveka», primerjal
bražencem t Cem’ kmetom ali iz°-
v,..- .ehi- ki opravi;-,	_____1
bražencem krem’ kmetom ali -
pri njem na L 0pyavIja sv°j P°sel-kar se stalnnJf nikaj Pesebnega, govik »,___ vračamo, ker se v r
kar se stalno'16 n?kaj Posebnega, na
««v«. Ss,vSriltk,ebf vie-
I® njegova nr,-Zrca i Clstl človek ir
v njej spoznamo^ sposobna' da ^
Dramska skupina, sestavljena it gojencev Dijaškega doma, je nato na stopila z recitalom Kosovelovih ne smi, za katerega je vezni tekst pripravil Mihelič, sodelovala pa je pn pripravah gledališka igralka Mira Sardočeva. Recital je bil glasbeno, scensko in tudi glasovno podan na ravni, ki presega tradicionalne šolske proslave in je že nekaj več.
Za zaključek pa so mlajši gojenci z dvema prisrčnima pesmicama pod vodstvom Vesne Guštin poskrbeli še za prijetno in šaljivo razpoloženje. V domu so se nato gojenci, starši, gostje in vzgojitelji zadržali v prijetnem pogovoru v domačem vzdušju sloven skega Dijaškega doma Srečko Kosovel.
priredili tovariško srečanje.
Na seji so imenovali tudi dve komisiji, ki bosta ponovno pregledali položaj odlikovancev in predlagali tiste nekdanje udeležence NOV, ki so doslej iz kakršnih koli razlogov izostali, ki pa s svojo udeležbo in doprinosom v NOB to zaslužijo. To nalogo bodo opravile tudi posebne komisije pri obč. odborih ZZB NOV za vse udeležence NOV in aktiviste OF, ki živijo na območju posameznih občin. Naslonili se bodo predvsem na evidenco udeležencev NOV in aktivistov OF, ki je bila izvršena z lanskoletnim popisom. Druga komisija pa bo pregledala vprašanje činov, saj so še primeri, da posamezni udeleženci NOV nimajo ustreznega čina, pa čeprav so bili na položajih političnega komisarja ali pa komandirja čete in voda. Podobno nalogo bodo opravile tudi posebne komisije pri občinskih odborih ZZB NOV za vse udeležence, ki živijo na območju posameznih občin. Nadaljnjo skrb za ureditev tega vprašanja bodo vodili oddelki za ljudsko obrambo ob-činskin skupščin oziroma obalnega območja.
Na seji so sprejeli tudi predlog, da se Druga prekomorska brigada predloži za odlikovanje z Redom partizanske zvezde z zlatim vencem, za zasluge in prispevek borcev pri osvoboditvi naše domovine v letih 1943 do 1945. V drugi točki dnevnega reda so na seji obravnavali poročilo osrednjega odbora prekomorskih brigad o prizadevanjih vseh odborov prekomorcev, za ureditev položaja nekaterih borcev prekomorcev s posebnim republiškim zakonom. Osnutek zakona o ureditvi varstva določenih kategorij borcev je v obravnavi pri ustreznih re-lesih republiškega izvršnega sveta in skupščine SR Slovenije.
V razpravi je bilo posebno poudarjeno, da je sedaj skrajni čas, da se z republiškim zakonom uredijo vprašanja varstva določenih kategorij borcev, saj so najstarejši letniki iz skupine borcev prekomorskih brigad stari 74 let, najmlajši pa 49 let. Nekateri razpravljale! so v svojih izvajanjih pohvalili domicilne odbore borcev prekomorcev, ki si od leta 1981 dalje prizadevajo, da v sklopu svoje organizacije Zveze borcev NOV uredijo še nerešena vprašanja. Sedaj, ko se pripravljamo, da proslavimo 30-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom, je ureditev varstva določenih kategorij borcev NOV toliko bolj primerna.
ALBERT KLUN
Obv«zno cepljenje otrok
Občina sporoča, da bodo od 1. a prila do 31. maja obvezno cepili o troke proti kozam, davici, tetanusu in poliomielitisu. Otroke je treba cepiti do prvega leta starosti in to na zdravniških izpostavah ob delavnikih. Tisti, ki žele cepiti privatno, morajo najkasneje do 10. julija predložiti zdravniško potrdilo na XI. oddelku za zdravstvo in higieno.
Deželni odbor sprejel tri nove zakonske osnutke
Deželni odbor je sprejel dva nova zakonska osnutka, ki zadevata turizem ter osnutek, ki zadeva razvoj zadružništva v naši deželi. Prvi se nanaša na letne prispevke pokrajinskim turističnim ustanovam. Te prespevke so za letošnje in prihodnje leto zvišali od 40 milijonov, kolikor jih je predvideval zakon iz leta 1972, na 340 milijonov lir. Drugi zakonski osnutek predvideva 15 milijonov lir letne podpore gorskim reševalnim službam CAI.
Na predlog odbornika za obrtništvo in zadružništvo je deželni odbor sprejel tudi zakonski osnutek, ki predvideva ponovno finansiranje zakona iz leta 1972. V naslednjih treh letih (od 1975 do 1977) bo dežela nakazala v obliki letnih prispevkov 210 milijonov lir zadružnim organizacijam, 240 milijonov lir za pobude ustvarjanja novih zadružniških kadrov, za propagiranje zadružni-ške ideje ter za prirejanje raznih kongresov, seminarjev in študijskih srečanj o zadružništvu. Nadalje bo razdelila 15 milijonov za kritje stroškov raznih manifestacij, poučnih izletov in drugega.
Mednarodna blagovna razstava Espomego se bo letos, začenši s 30. aprilom, ponovila v Gorici že petič. Po uspehih v prejšnjih letih in po v tistih prilikah nabranih izkušnjah, se je pripravljalni odbor Espomega pri trgovinski zbornici odločil, da vključi v širšo razstavo čimveč specializiranih prikazov. Tem je treba dodati tudi strokovna srečanja.
Ta želja po specializaciji izhaja iz dejstva, da je bila goriška razstava Espomego, po prizadevanju trgovinske zbornice in uspehih prejšnjih let, vpisana v seznam mednarodnih gospodarskih razstav. To je precejšnje priznanje prizadevanju goriške trgovinske zbornice. Letos pa imamo poleg vsega tudi določene težave z razstavljavci, kajti v času gospodarske krize, ki je zajela vso Evropo, se skušajo tovarnarji in trgovci znebiti vseh stroškov, ki niso nujni za njih poslovanje: med te spadajo tudi stroški za razstavljanje na sejmih. Povedati je še treba, da se bo krog držav, ki bodo razstavljale, letos razširil. Poleg Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske sta letos napovedali svoje sodelovanje tudi Češkoslovaška in Romunija. Upajmo, da letos ne bo zaprek, ki so se pokazale v prejšnjih letih, ko bi bili morali sodelovati čehoslovaki, pa so sodelovanje odpovedali v zadnjem trenutku.
V	okviru letošnjega sejma Espomego, ki bo trajal do 9. maja, bodo priredili nekaj posebnih razstav. Prva bo posvečena tehnični pomoči avtoprevozništvu. Gorica je središče avtoprevozništva, tu je veliko avtoprevoznik podjetij, prevoz blaga po cestni poti čez obmejni prehod pri Rdeči hiši je zelo velik. Na razstavi bodo podjetja prikazala vse, kar je potrebno za brezhibno uporabo tovornjakov. Prikazali bodo tudi opremo za garaže, delavnice in podobno. Vzporedno z razstavo bodo priredili tudi seminar, posvečen tehničnim in operativnim vprašanjem avtoprevozništva v Furlaniji-Julijski krajini. Svoj prihod na ta seminar so napovedali tukajšnji in vsedržavni operaterji avtoprevozništva ter zastopniki evropske komisije za prevoz iz Bruslja. Pričakujejo tudi prihod strokovnjakov iz vzhodnoevropskih držav.
Druga posebna razstava bo posvečena turističnemu ladjevju, kam-pingu in caravanningu. Poleg razstavljenih objektov bodo priredili seminar o turističnem ladjevju na severnem Jadranu. Ob tej' priliki bodo tudi ustanovili Assonautica, združenje za turistično ladjevje goriške pokrajine. Pobudnik združenja je trgovinska zbornica.
Tretjo posenno razstavo bodo posvetili tipični goriški gospodarski panogi, t.j. vinu in likerjem. Že v prejšnjih letih smo videli razstave posameznih goriških tovarn likerjev in bogato razstavo naših vin na gradu, kjer so bili tudi simpoziji o belih vinih. Letos bodo skušali razstave združiti in povabili bodo v Gorico trgovce, da bi ob tej priliki lahko sklepali kupčije, ki bi bile koristne za naše gospodarstvo. Na letošnjem simpoziju bodo razpravljali o novi evropski zakonodaji za vina z zaščitenih področij. V tem sklopu bodo pregledali nove evropske zakone in jih primerjali z obstoječimi italijanskimi.
V	okviru sejma Espomego bodo pripravili tudi srečanje z zastopniki italijanskih zunanjetrgovinskih u-radov ICE v vzhodnoevropskih državah. Na tem srečanju se bodo lahko gospodarski operaterji iz vse dežele prepričali o možnostih za sodelovanje z državami vzhodne Evrope. Prav tako bodo priredili tudi dan živinoreje v naši deželi.
Jutri v Gorici seja občinskega sveta
Jutri se bo v Gorici sestal občinski svet. Seja se bo pričela ob
18.30.	Na dnevnem redu seje sta dve interpelaciji. Svetovalec PSD1 Žiberna zahteva rešitev nekaterih vprašanj cestnega značaja za stanovalce ljudskih hiš v Ulici Garza-roUi. Svetovalci KPI Chiarion, Pi-rella, Battello in Brajnik pa vključitev osemnajstletnikov v volivne sezname (sklep o tem je občinski odbor že sprejel).
Na dnevnem redu petkove razprave so tudi ratifikacije vrste sklepov, ki jih je ožji odbor sprejel na svojih sejah. Med drugimi točkami na dnevnem redu je tudi sklep o postopku za razlastitev zgradb na zemljišču v Ulici Campi, kjer je namenjen prostor za gradnjo slovenskega otroškega vrtca. Zamenjali bodo tudi člana komisije za slovenska vprašanja. Takoj po izvolitvi, vendarle pred uradnim imenovanjem, je zastopnica KD v tej komisiji, svetovalka Nora Di Gia-nantonio, dala ostavko. Zaradi te-
ga je sklicanje komisije onemogočeno. Sedaj bo preteklo spet več kot mesec dni, preden bo jutrišnji sklep postal polnoveljaven. Tako se zavlačujejo postopki za reševanje naših vprašanj.
Izmenjava mladincev med Gorico in Venlom
Tudi letos bo prišlo do izmenjave med mladinci iz Gorice in pobratenega mesta Venlo na Nizozemskem. Goriški mladinci, ki želijo na obisk v to nizozemsko mesto, morajo biti stari od 15 do 18 let. Ker bodo stanovali pri družinah, se morajo njih družine obvezati, da sprejmejo v zameno k sebi mladince iz Venia. Prednost imajo mladinci, ki poznajo, čeprav na šolski način, en tuj jezik. Nizozemski mladinci bodo prišli v Gorico od 6. do 19. julija, goriški pa bodo šli v Venlo od 21. julija do 3. avgusta.
Ker je število mest omejeno, naj se zainteresirani čimprej javijo na goriškem županstvu, urad za šport in mladino. Lahko tudi telefonirajo na županstvo, tel. 5251, notranja številka 77.
PREJŠNJI PONEDELJEK V SOVODNJAH
Gojenci Glasbene Šole so nastopili v Kulturnem domu
Pohvaljena prizadevnost profesorjev
Gojenci goriške Glasbene šole ter njene sovodenjske podružnice so prejšnji ponedeljek imeli vsakoletni nastop v Kulturnem domu v Sovod-njah. Na tem večeru so nastopili vsi gojenci iz Sovodenj, medtem ko so Goričani nastopili kot gostje.
Domače občinstvo, ki se je polnoštevilno udeležilo glasbenega večera, je pozdravila 10-letna gojenka šole Tanja Hmeljak. Mlada in prijamo deklica, ki je tudi napovedala celotni program, se je zahvalila vsem profesorjem Glasbene šole
PROSVETNO DRUŠTVO
»SOVODNJE»
vabi v soboto, 22. t.m., ob 20.30 v KULTURNI DOM, kjer bodo nastopili člani Amaterskega odra Prosek - Kontovel z veseloigro v štirih dejanjih
NEIL SIMON
ZARES
ČUDEN
PAR
Režija: Stane Raztresen.
Vabljeni!
lllliliiililllllllliililiilllllllli!liilillllimimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiliiilliiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii!iMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiii,iiti|ii|||||I||,„M,„||||„,i,,1„||||ii|,Hlinili,|
FINANČNE TEŽAVE TAREJO KRAJEVNE UPRAVE
Pomisleki pokrajinskega nadzornega odbora glede deficita konzorcija za avtobuse v Tržiču
Za kritje primanjkljaja bodo morale poskrbeti vse občine tržiskega okoliša - Župani se prativi jo restriktivnim ukrepom rimske vlade
Na sedežu pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici, so se, na povabilo predsednika dr. Eldera Bona, sestali župani občin tržiškega okoliša in zastopniki medobčinskega avtobusnega konzorcija. Predsednik nadzornega odbora je prikazal vedno večje stroške, ki jih predvidevajo za opravljanje medobčinske avtobusne službe. V drugi polovici leta 1973, ko so konzorcij ustanovili, je znašal njegov polletni proračun 104 milijone lir; lani je proračun za .e-lo leto znašal 277 milijonov, kar je bilo 32 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Proračun za letošnje leto 1975 pa predvideva kar 492 milijonov lir izdatkov, to pa je 77 odstotkov več kot lani.
Vedeti je treba dve stvari. Letos so avtobusne proge razširili na vsa področja tržiškega okoliša z uvedbo krožnih prog, ki zelo koristijo, tako je praksa pokazala, tako delavcem kot dijakom in ostalemu prebivalstvu. Druga stvar pa je v tem, da je vzdrževanje takega konzorcija pasivno zaradi nizkih prevoznin in deficit morajo kriti prizadete občinske uprave.
Dr. Bon je dejal, da bodo občine le s težavo krile primanjkljaj konzorcija, posebno še ker je notranje ministrstvo precej zmanjšalo sklade namenjene občinam za kritje proračunov. Ker zanimajo ti fondi prejšnja leta, ni videti možnosti, da bi krili primanjkljaj avtobusnega konzorcija za leto 1973, še huje pa bo v naslednjih letih. Predsednik nadzornega odbora je zato predlagal, da bi zvišali prevozne tarife.
Župani in predsednik avtobusnega konzorcija Semola pa so se taki rešitvi protivili, tudi ker bi ta ne dala kdovekaj ugodnih finančnih rezultatov. Prevoz z avtobusi je sociaini problem, za katerega mora skrbeti skupnost. Protestirali so tudi proti osrednjim vladnim organom, ki na eni strani dajejo deželam pristojnost nad sklepi občinskih svetov, na dru-
gi pa z rezanjem fondov in proračunov to pristojnost odvzemajo.
Predsednik pokrajinskega nadzornega odbora je dejal, da nima pristojnosti nad finančnimi skladi. Povabil pa je župane, naj se ne pustijo vabiti «od sterilne kontestacije», tako je rečeno v poročilu pokrajinskega nadzornega odbora.
Z naše strani pa smo izvedeli, da bo pokrajinski nadzorni odbor sko-ro gotovo odobril proračun tržiškega avtobusnega konzorcija. Vprašanje pa je, če bodo nato odobrili p» stavke v proračunih, ki se nanašajo na kritje primanjkljaja tega konzorcija.
Poseben urad ANPI na sedežu delavske zbornice
Kot smo že večkrat poročali, so januarja letos spet odprli rok za izpopolnjevanje pol za priznanje partizanstva. Pokrajinski odbor AN Pl je na zadnji seji sklenil, da bo priskočil na pomoč vsem tistim, ki niso teh pol še izpolnili. Dvakrat tedensko bodo člani borčevske organizacije na razpolago interesentom, katerim bodo pole izpopolnjevali in nudili vsa potrebna pojasnila.
Poseben urad, ki so ga namestili na sedežu delavske zbornice v Ulici 24. maja št. 1, bo začel delovati danes. Odprt pa bo vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure. ANPI vabi vse, ki jih vprašanje zanima, naj se oglasijo v omenjenem uradu ter naj s seboj prinesejo vso ustrezno dokumentacijo. v
• Na pobudo krožkov Rinascita in Salvemini bo drevi ob 18. uri v dvorani Palače hotela razprava o knjigi «L’immagine di Gorizia». Po-
ročali bodo odv. Nereo Battello, župan Pasquale De Simone in odv. Peter Sanzin.
SS za samostojni šolski okraj
Na prvi seji tajništva Slovenske skupnosti, ki jo je vodil politični tajnik dr. Damjan Paulin, so se odločno zavzeli za ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, kar je prišlo do izraza že na prvi seji sveta. Predstavniki SS bodo v ta namen storili potrebne korake za pozitivno rešitev problema.
V nadaljevanju razprave je pokrajinska svetovalka Marija Ferletič poročala o letošnjem pokrajinskem proračunu. Razprava se je še posebej razvijala ob dvojezičnih napisih, ob rabi jezika in ob problemih slovenske konzulte. Govor je bil tudi o zakonskem osnutku za ljudske knjižnice in muzeje; tajništvo je dalo k temu še nekaj dopolnilnih predlogov za večjo prisotnost slovenskih kulturnih ustanov.
Spremembe v vodstvu patronata INČA (CGIL)
Do spremembe je prišlo v pisarni INČA, patronata delavske zbornice, ki ima sedež v Gorici, Ul. 24. maja 1. Dolgoletni ravnatelj tega patronata Luciano Viola je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Na njegovo mesto je tajništvo delavske zbornice imenovalo sindikalistko Marijo Seličevo, ki je članica tajništva sindikata in ki je dolga leta bila tajnica sindikata tekstilcev. Tajništvo je za dolgoletno sindikalno delo Seličeve izreklo zahvalo, prav tako so se zahvalili Violi za večletno delo na dosedanjem delovnem mestu.
.....................Illlllllllllllllllllllllllllmillllll.Hlinili.Hlinili..................................................................................................
KROG ARETIRANCEV SE ŠIRI	OB VČERAJŠNJEM ŠPORTNEM SREČANJU
Dva mlada Goričana vpletena v preiskavi o razpečevanju mamil
Zdaj je v tržaškem zaporu že 13 ljudi
Večmesečna akcija, ki so jo vodili tržaški financarji in karabinjerji, je rodila prve sadove. Prejšnje dni so namreč v Trstu in Turinu aretirali skupino (11 ljudi) mladenk in mladeničev zaradi posestva in uživanja mamil. Nekatere so aretirali tudi pod obtožbo razpečavanja mamil. Tej skupini sta se prejšnji dan pridružila tudi dva Goričana, ki sta obtožena posestva in uživanja mamil. Gre za 23-letnega Rolanda Mas-saruttija iz Ulice Forte del Bosco 5 (pri pevmskem mostu) ter za Daria Simonettija, delavca v podgorski predilnici, bivajočega v U-lici Cotonificio 7.
Goričana so aretirali agenti goriške kvesture prejšnjo soboto. Mas-saruttija so aretirali na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, ko se je okoli 22. ure vračal iz Jugoslavije, medtem ko so Simonettija aretirali kar pred domom. Oba so nato odpeljali v tržaške zapore, kjer ju bodo zaslišali.
Tržaški karabinjerji in financarji so že več kot šest mesecev vodili akcijo, da bi prišli na sled nekaterim mladeničem, ki so uživali mamila. Zvedeti so hoteli tudi, odkod prihaja blago in kdo ga prodaja. Do razpleta preiskave je prišlo prve dni tega meseca, ko so v Turinu a-retirali Tržačana Marca Postogna
in Gennara Abrama, pri katerih so našli štiri kilograme hašiša v manjših ovojnicah. Od tod je sled peljala v Trst, kjer so prejšnji teden priprli večjo skupino, nato pa še v Gorico. Preiskovalci nadaljujejo z delom, kajti brez dvoma je še veliko takih, ki so vpleteni v to za devo.
• Jutri bodo v vsej pokrajini stavkali kmetijski delavci. Sindikalna federacija vabi vse stavkajoče, da se udeležijo zborovanja, ki bo v krožku ENAL v Turjaku ob 10. uri.
Na občini razpolagajo z vrečami za smeti
Občinski odbor v Gorici obvešča vse zainteresirane, da imajo na občini na razpolago najlonske vrečke za smeti. Zainteresirani si jih lahko nabavijo na ekonomatu na županstvu. Družinske vrečke stanejo 500 lir vsakih dvajset kosov, večje vrečke za stanovanjske bloke pa 1000 lir za vsakih dvajset kosov. Tu je mogoče dobiti tudi vozičke za najlonske vrečke. Občani si lahko vrečke proti plačilu nabavijo poleg redne dotacije, ki jo jim dostavljajo na dom občinski uslužbenci.
Goriški župan De Simone sprejel ljubljanskega župana inž. Kovka
Gost iz Ljubljane je poudaril pomen naše narodnostne skupnosti
za njihovo delo ter za veliko potrpežljivost, ki so jo imeli z dijaki. V tem šolskem letu uči v goriški in sovodenjski Glasbeni šoli sedem profesorjev: Silvan Križmančič, I-van Mignozzi, Jožica Lašič, Ramilo Komel, Helena Plesničar. Harmoniko pa. učita prof. Marvin iz Šempetra (v Gorici) ter Dorina Kante (v Sovodnjah).
Na ponedeljkovem večeru je nastopilo približno dvajset gojencev, ki so v poldrugo uro trajajočem sporedu prikazali vse znanje, ki so si ga pridobili v šoli. čeprav se nekateri učijo le malo časa razne inštrumente je bil kljub temu njihov nastop dober in končni aplavz občinstva je to najlepše dokazal.
Del Michaelove ulice bodo začasno zaprli
Županstvo v Gorici javlja, da bo spodnji del Mihaelove ulice v štan-drežu zaprt za promet od 24. marca, ker bodo postavljali kanalizacijo. Zaradi tega ne bo mogoč dostop do železniškega prehoda v Ulici Fermi. Promet proti Sovodnjam se bo odvijal po novi cesti med Ulico Natisene in štandreško javo.
9 Iz pisarne ERSA smo izvedeli, da
je podpredsednik deželne vlade De Carli sprejel predsednika deželne u-stanove za razvoj kmetijstva Lucco in ravnatelja Bellavita. Obrazložila sta mu načrte za razvoj kmetijstva v pordenonski pokrajini in v spodnji Furlaniji.
Sinoči je goriški župan De Simone, po prijateljski nogometni tekmi med ljubljansko Olimpijo in Pro Go-rizio, sprejel na županstvo obe ekipi z njunimi vodstvi. Obiska se je udeležil tudi župan iz Ljubljane inž. Anton Kovic. Zbrane je najprej pozdravil goriški župan, ki je dejal, da tudi športna srečanja so dokaz dobrih sosedskih odnosov med dvema narodoma. V imenu gostov se je zahvalil in izrekel nekaj pozdravnih besed inž. Kovic.
Na naše vprašanje, kakšen pomen ima to srečanje, nam je župan iz Ljubljane dejal, da je to dokaz prijateljskih stikov med Slovenijo in našo deželo. Povedal je, da je tokrat pobuda za to srečanja prišla z goriške strani, da pa v Ljubljani že več let vodijo akcijo zbliževanja in vzpostavljanja dobrih sosedskih odnosov. Še posebno zato, je dejal, ker živi v deželi velik del pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki so pravzaprav most med obema narodoma.
O včerajšnjem športnem srečanju je dejal, da je to način, da se vsa ostala vprašanja med Gorico in Ljubljano rešijo z večjim razumevanjem, in da je Slovenija, in v tem oziru Ljubljana, pripravljena sodelovati z vsakomer, ki priznava pravico do samoodločbe in razvoja sle-
hernega naroda.
Po sprejemu na županstvu je goriška občina priredila za goste v nekem lokalu večerjo.
Pokrajinske podpore društvom in vrtcem
Na seji pokrajinskega sveta, ki je bila v torek, so med drugim odobrili tudi denarne podpore društvom in ustanovam, ki se bavijo s podpornim delom in sicer na podlagi deželnega zakona, štev. 27 iz leta 1969. Porazdelili so 15.000.000 lir. Med društvi in ustanovami, ki so prejela po nekaj sredstev iz tega sklada, so tudi nekatega slovenska: Slovensko podporno društvo 200.000 lir, prosvetno društvo Hrast v Doberdobu 200.000, župnija v Sovodnjah 100.000, Dijaška matica v Gorici 400.000, Sirotišče 400.000, župnija Jamlje 100.000. Nekaj denarja je prejelo tudi pokrajinsko združenje ANPI in sicer 500.000 lir, zveza deportirancev v nacističnih taboriščih pa 100.000 lir.
Svetovalci so odobrili tudi porazdelitev 16.360.000 lir, prav tako iz deželnih fondov, 59 otroškim vrtcem, ki delujejo v goriški pokrajini.
V pripravi jubilejni občni zbor SPD
Odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici pripravlja vse potrebno za jubilejni občni zbor, ki bo letos 9. aprila v Prosvetni dvorani. Občni zbor bo jubilejni ker bo SPD v Gorici letos proslavljalo 30-letnico obnovitve svojega delovanja v letu 1945. Istočasno bodo goriški slovenski planinci praznovali trideseto obletnico osvoboditve in vse njih delovanje v tem letu bo usmerjeno v praznovanje teh dveh jubilejev. Občni zbor bo letos 28. po vrsti med rednimi. Poleg teh so namreč decembra 1945 imeli ustanovni občni zbor, zaradi znanih dogodkov pa občnega zbora v letu 1947 ni bilo. Tudi na letošnjem občnem zboru bodo izročili priznanja članom. ki so v društvu neprekinjeno 25 let.
• Ravnateljstvo državne knjižnice v Gorici obvešča, da bodo njeni prostori zaradi vsakoletnih popravil zaprti od 24. do 31. marca. Odprt bo le urad, kjer bodo občani lahko vračali izposojene knjige.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi jutri, 21. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. predavanje na temo «Slovenske Alpe v cvetju». Govoril bo planinec in botanik Peter Skoberne iz Celja. Predavanje bo ponazorjeno z barvnimi diapozitivu
Izleti
Smučarski odsek SPD priredi v nedeljo 23. marca izlet na Kanin (trening z učiteljem). Zbirališče ob 6.15 na avtobusni postaji v Novi Gorici. Prijave tudi telefonično do četrtka na sedežu SPD.
Kino
Gorica
VERDI 17.15-22.00 «American Graffiti». R. Drejfuss in R. Howard. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «5 matti vanno in guerra». Les Charlotes in M. Mer-lini. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.20 «L’età della paz». E. Hasseg, Wilson. Film v barvah
VITTORIA 17.00-22.00 «L’amore quotidiano». L. Love in M. Parenti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Non t’arrabbiare... questa volta ti faccio ricco» A. Sabato in R. McDavid. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Borsalino e C.». Alain Delon. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Porgi l'altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer.
IS'ova Gorica
SOČA «Skrivnost pariškega podzemlja» francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Tom Sawyer», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Skrivnostno življenje Wal-terja Mityja», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Rismondo, UL Toti, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Silvia Buzzinelli, Daria Contaldo, Nico Contaldo, Chiara Baz-zeu, Andrea Ulian, Mauro Battista, Emanuela Vidoz.
SMRTI: 72-letni upokojenec Mario Mo via.
Gradivo v zvezi s kongresom tržaških komunistov
Ostro polemičen poseg in kritike Laure Weiss
Teorija o dveh enako nevarnih nacionalizmih
Laura Weiss je imela pisan poseg z nekaterimi popravki, tako da besedilo ni povsem strogo dobesedno, vendar se dosledno drži smisla.
Nekaj besed o Atlantski zvezi (NATO), čeprav bi jih ta problem spričo svojega pomena zaslužil več. Nadvse upravičen je boj proti blokom, kakor tudi boj za miroljubno sožitje med sistemi, toda ne zdi se mi pravično trpeti blok NATO pri nas, doma v pričakovanju, da izgine, ali bolje v boju, da ga odžene-nemo. Kar povejmo, da ga tu nočemo in ga sploh ne maramo; bo že kaj takšnega, kar lahko storimo z minimalnim pritiskom proti temu zmaju. Dosedanji boj proti Atlantski zvezi je po mojem mnenju še vedno pravilen torej ne drži le, da «je bil pravilen»; menim, da je lahko še dalje koristno to, kar je v interesu drugih sredozemskih dežel, ki sta se pred kratkim rešili izpod fašističnega jarma (Grčija in Portugalska) ter imata še vedno opravka s to vojaško imperialistično organizacijo, ki jima jo hočejo vsiliti.
NATO ali ne, neobhodno potrebno je to, da ne šine nikomur izmed tovarišev v glavo misel, da bi bilo kakorkoli mogoče razumeti to imperialistično prisotnost, in to na račun še tako malenkostne ošibitve našega protiimperialističnega boja.
Zdaj pa naj v svojem morda preveč zaskrbljenem (nikakor ne pesimističnem) razglabljanju načnem vprašanje internacionalističnega duha komunistov. Zaradi boljšega razumevanja tega, kar bom povedala, moram pojasniti sledeče: za nekatere tovariše — mednje se tudi sama prištevam — je internaciona-lizem, ki od vselej navdihuje komunistično gibanje, pomenil in morda še pomeni temeljni razlog, zaradi katerega so se vključih v partijo, in to skupno s sprejemom komunističnega merila o družbeni analizi in o pravilnosti boja za emancipacijo delavstva v kapitalističnem sistemu. Internacionalizem je neločljivo povezan s tem pristopom (k partiji).
In kako se v vsakdanjosti izraža ta internacionalizem? Kak tovariš trdi, da internacionalizem presega meje solidarnosti z drugimi ljudstvi v boju, da namreč dosega ali mora doseči danes višjo, bolj politično raven. Bo že res, zdi pa se mi, da moramo biti previdni, ko omalovažujemo čustva, strast, ki nas prežema ali bi nas vsaj morala prežemati, ko izražamo solidarnost z ljudstvi v boju za skupno stvar od Vietnama do Čila, od Španije do vseh drugih dežel, kjer je borba ostrejša, kakor tudi tistih, kjer svobodo šele pridobivajo ter je ta še vedno v nevarnosti, pa tudi še tistih dežel, kjer socializem gradijo, kjer socializem napreduje
—	od Sovjetske zveze do Kube, Kitajske in socialističnih držav na splošno. Mučni občutki, ki navdajajo vsakega tovariša ob slehernem sporu med socialističnimi državami, bolečina, ki nas prevzema zaradi o strega boja med Sovjetsko zvezo in Kitajsko — ne glede na oceno u-streznih odgovornosti — niso malenkost, ampak so to hudo pomembna občutja. Kadar izražamo ta inter-nacionalistična čustva z bolj ah manj konkretno pomočjo (kolikor bolj je konkretna toliko bolje, seveda), z materialno solidarnostjo, z borbo, s finančno in moralno podporo, gre pri tem vselej za solidarnost, ki ni zgolj čustvena: vedno gre za borbo proti imperializmu, fašizmu in nacionalizmu.
Glede problema internacionalizma imamo mi, iz teh krajev, za seboj znano tradicijo, ki jo moramo braniti in še utrditi; zato nas mora še naprej vselej zaskrbeti vsaka ošibi-tev tega duha, vsako birokratsko obnašanje, vsaka lahkomiselnost, vsak trenutek neobčutljivosti, ki se utegne pojaviti med nami.
Danes — to ponavljamo pogosto
—	je svet postal majhen, razdalje v kilometrih so nepomembne, stališča posameznih dežel odražajo medsebojne podobnosti tudi na razdaljo, prav tako so na razdaljo močni tudi vplivi tega ali onega položaja; Vietnam, Čile, Argentina, manjše države v Afriki, ves socialistični svet zadevajo tudi nas — na tisočerih bojnih izkustvih se moramo učiti in te izkušnje, pozitivne in negativne, naj nam bodo v opomin. Napak in preveč drzno je reči: mi nismo Čile, pri nas ne more priti do tega ali onega; za vsakogar izmed nas je sramotno, če nas navidezno ne prizadene pokol v Indoneziji, če nas ne zanimajo velikanski problemi, s katerimi se morajo spoprijemati na Portugalskem in v Grčiji, če mislimo, da i-mamo čisto vest, ko smo v naglici prebrali, kako se nadaljuje boj vietnamskega ljudstva, ali če nas ne prevzame navdušenje spričo onega, kaj vse zmore čudovito špansko ljudstvo v teh tednih. Ker internacionalizem torej pomeni solidarnost z vsemi ljudstvi in boj za nacionalno neodvisnost proti imperializmu ter hkrati proti vsakemu nacionalizmu, je tu, v tej večnacionalni deželi vedno temeljnega pomena specifičen boj proti nasilju nacionalne večine nasproti manjšinam, kakor tudi spoštovanje in solidarnost med Italijani, Slovenci in Hrvati teh krajev — in to na podlagi naših načel proti vsakemu poizkusu podžiganja k narodnostni mržnji.
V tem smislu je bil sicer dosežen napredek in to je sad dolgega boja. Res je ta boj v internacionali-stičnem duhu zahteval visoko ceno, trd in oster je bil; mučence in junake je imel. Bilo pa bi hudo napak misliti, da pridobljene enotnosti ni treba vselej braniti. Pasti,
javljajo tudi med nami, da namreč dajemo zadoščenje drugim in birokratsko mislimo na svoje osebne skrbi, ne da bi se zanimali za partijska vprašanja kot celoto. Takšno ravnanje bi nas spremenilo v cinične politike — birokrate, vrglo bi nas v objem separatizma, skratka v «geto», kar ne bi škodovalo le partiji, ampak zlasti še posameznim tovarišem — tistim namreč, ki bi tako ravnali, saj bi ostali brez tistega idealnega navdušenja, na katerem slonita ponos in sreča posameznika, da se lahko čuti komunista; takšen čut daje tudi moč, da prepričaš druge, da se soočiš z drugimi, da se na kar najboljši način lotevaš politike, da se pripraviš tudi na trde boje, kakršni nas verjetno čakajo v najkrajšem času spričo težav na gospodarskem in političnem, nacionalističnem in mednarodnem torišču, katerih ne gre podcenjevati.
Villibossijeva «Ljubimca» v marmorju
[7™
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiii
DA BI Z ZDRUŽENIMI MOČMI DELO ŠE BOLJ POSODOBILI
V	Slavoniji in Baranji snujejo nadaljnje strnjevanje posesti
V	novo skupnost bi se združilo več kmetijskih kombinatov in delovnih organizacij s skupno 40 tisoč delovnimi ljudmi in 260 tisoč ha zemlje
ki jih nastavlja nacionalizem, so nevarne, pa naj bodo nastavljene s katerekoli strani; le z jasnimi besedami bomo lahko nadaljevali po poti do uspeha delavskega gibanja in partije. Kateri nacionalizem je najbolj nevaren? Tisti, proti kateremu se boj ne ustavi. V mishh imam dogodke, ki so se pripetili razmeroma pred kratkim, predvsem pa na sramoten («inqualificabile»)
«dokument», predložen na konferenci o narodnostnih manjšinah, ki je bila na pobudo naše pokrajine julija lani. Dokument je predložil predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race kot svoje pričevanje o zgodovini Slovencev v teh krajih. Prav malo občutljivi so po mojem tisti komunisti, ki so dokument prebrali (iz raznih razlogov smo mnogi izmed nas zanj zvedeli šele pred nekaj dnevi) in niso zaznamovali grobosti Racetovega napada na KPI ter absurdne in lažnji-ve razlage o tem, kar se je zgodilo tukaj leta 1948. Ravno tako absurden in neutemeljen je prostaški napad na tovariša Vidalija ter z njim na vse tovariše — v čast si štejem, da sem tudi sama bila z njimi — ki so se 1948. leta udeležili tistega boja; ta napad je bil objavljen v glasilu Zveze komunistov Jugoslavije v «recenziji» (v narekovaju) h knjigi «Dnevnik XX. kongresa». V recenziji je vsa pozornost posvečena posamičnim stavkom, povsem spregledani pa so bili drugi stavki o istem argumentu, dolžijo pa nas, da smo «zadali nož v hrbet povojnemu revolucionarnemu boju tržaškega delavskega razreda».
No, v zvezi s tem argumentom so že ustno in pismeno odgovorili drugi tovariši, kakor Tonel v reviji «Confronto» in jaz popolnoma soglašam z njihovim ogorčenjem in povabilom jugoslovanskim tovarišem, da bi obravnavali našo krajevno zgodovino v duhu zdrave kritike in samokritike; to bi bili morali storiti že pred časom, saj je ustrezna odločitev padla že koj po ponovni navezavi stikov med obema partijama. Po toliko letih bi pač lahko in tudi morali ocenjevati še tako žgoče probleme na jasen in odkrit način. To je seveda mogoče, kolikor obstaja za to volja, in sicer v interesu razvoja krajevnega delavskega gibanja in dobrih odnoša-jev med partijama; hkrati je to možno edinole na osnovi konkretne zgodovinske resnice, dejstev, nekdanjih razmer ter njihovega sedanjega razvoja.
Seznanjenje z zgodovino krajevnega delavskega gibanja je neobhodno potrebno zlasti mladini, ki tistega obdobja ni doživljala, čeprav ji ne pripisujejo vsi zadostnega pomena. Poznati to zgodovino pomeni upoštevati jo, pomeni pa tudi pravilno oceniti težave in zmote, da se prepreči povrnitev razmer, ki lahko škodujejo enotnosti delavskega gibanja. Poznati zgodovino pomeni nadalje tudi utrjevati internacionalizem v teh krajih. Dobrodošla naj bo torej vsaka umirjena in resna analiza.
Nikakor ne drži, da ni dobro zreti v preteklost. Želela bi predvsem podčrtati hude posledice, ki jih u-tegne imeti neobčutljivost tovarišev spričo površnih in žaljivih ocen boja, ki je bil sicer res trd, toda bistveno pravilen, če je prispeval k temu, kot tudi -je, da so se tržaški komunisti izvleidi iz zmešnjave iz-krivljenj; šele tedaj so se usmerili v pravo smer, tesno povezano s KPI (in ne proti njej, kot je bilo prej), in sicer prav zato, ker se njene značilnosti istovetijo z globokim in-ternacionalizmom in so torej značilnosti prave komunistične partije.
Seveda ni rečeno, da je bil ta problem rešen enkrat za vselej; kot nas uči zgodovina, se lahko nenehoma pojavljajo razni odmiki, odkloni (in teh je bilo nič koliko), če se ne zavedamo njihove nevarnosti, če nismo budni nasproti zunanjim zainteresiranim vplivom, ki so še dalje na pohodu nam pred nosom, če se ne pazimo varljivih gesel, ki nam jih lahko podtikajo največjo lahkoto, da nas z njimi spet spravijo v zmoto in v nevarno situacijo, katere smo se za vedno, toda le navidezno odkrižali. Kolikor dlje služimo partiji in kolikor bolj se bogatimo z izkustvi, toliko če-šče se znajdemo pred novimi pojavi nacionalizma in birokracije in tisočerimi možnostmi, da zapademo v zmoto, lahko tudi tragično. In vse to v samih naših vrstah.
Če smo ponosni na svojo zgodovino in na svoj boj, v tem ne smemo videti neke popolnosti, temveč se moramo nenehno učiti na dragocenih izkušnjah, pozitivnih ali negativnih. Le tako bomo napredovali. Prav zato ne gre zgolj za sentimentalizem, ko zatrjujemo, da smo ljubosumni, zelo ljubosumni na svoja temeljna ideološka načela (kot je na primer internacionalizem) in -- svoje notranje, odkrite in prisrčne partijske odnose v stalnem boju proti težnjam, ki se lahko po-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillUHUUIIHIUIIIIIIIIIMIlIllIlllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIllUllllllllllllllllllllllIllilllllIllllIlliiililllllIlIluiiIllllIlllllllllIliillliill«
Znani tržaški likovnik Villi Bossi, ki je pred nedavnim razstavljal v Trzaš ki občinski galeriji, je med obilen ducat večjih in manjših skulptur v marmorju in bronu, vključil tudi gornji kip iz marmorja z naslovom «Ljubimca»
zemljišč pred poplavami.
Nadaljnji načrt, ki ga predvideva gornje strnjevanje in združevanje kmetijskih posesti in kombinatov, je tudi daljnoročno programiranje dejavnosti za skupen nastop na domačem in tujem tržišču. Posebno ko je govor o nastopu na zunanjem trgu, prihaja do izraza strnjevanje sil, kajti manjši kombinati, manjša podjetja niso kos tuji konkurenci in le veliko podjetje se lahko loteva tujih konkurentov na enakopravni osnovi. Skratka, združene moči lahko privedejo do večje mehanizacije in novejše agrotehnike, s tem do nižjih proizvodnih stroškov in dosledno s tem do večje konkurenčnosti deloma doma, še predvsem pa na tujih tržiščih.

Na poljih v Vojvodini so pomladanska dela v teku. Sejanje sladkorne pese

Po večmesečnih pripravah je pobuda združevanja proizvajalno -predelovalnih, znanstvenih in drugih kmetijskih podjetij in ustanov Slavonije in Baranje dobila novo pomembno podporo. Na sestanku v Strmcu blizu Nove Gradiške so se pred dnevi sestah republiški in regionalni družbeno - politični ter kmetijski funkcionarji, ki so po-voljno ocenili načrt sporazuma o pogojih, pod katerimi naj bi se ustvaril pravi sistem za proizvodnjo hrane. Iniciativnemu odboru, ki ga je imenovala osiješka gos-
BERITE V NOVI ŠTEVILKI
TV-15
Str. 5 SPOMINI, SPOMINI
Str. 6 NACISTIČNE TOVARNE SMRTI
Str. 7 PESEM O BOJU
V JELENOVEM ŽLEBU
podarska zbornica, je uspelo, da se za združitev zainteresirajo skoraj no skupnost bi se vključilo nič vse kmetijske in od njih odvisne delovne organizacije v Slavoniji in Baranji, praktično torej podjetja in organizacije, ki so «gospodarji» velikanskega ravninskega in zelo plodnega področja. Tako so se v načrtu sporazuma oeležila i-mena vseh trinajstih kmetijsko -industrijskih kombinatov tega področja ter še dvanajst industrijsko -prehrambnih, znanstvenih in drugih organizacij, hkrati pa so ostala odprta vrata, da se sistemu pridružijo še druge kmetijske delovne organizacije in zadruge ne le iz Slavonije in Baranje, pač pa tudi iz drugih predelov dežele.
Kaj to pomeni in kakšen obseg bi moglo to zajeti, nam povedo lahko naslednji podatki: V novo za sedaj več ali manj že začrta-
manj kot 40.000 delavcev in tehnikov s skupno 260.000 ha plodnih površin, k čemur pa je treba dodati še neugotovljeno število kooperantov s prav tako neugotovljeno površino njihove zemlje. Skratka, to bi postal sistem, ki bi dejansko razpolagal z velikanskimi obdelovalnimi površinami in z več desettisoči delovnih moči.
Kot iz gornjega izhaja, ta velikanska skupnost še ni ustanovljena, pač pa je šele na poti k u-stanovitvi. Ob tem nastane vprašanje, čemu tolikšen kompleks, čemu nadaljnje združevanje že tako velikih podjetij oziroma kombinatov? Akcija, o kateri je govor, temelji na splošno znanem imperativu, ki zahteva veliko in čim bolj moderno in zato cenejšo proizvodnjo hrane. Tisti, ki so dali pobudo za to združevanje, izhajajo s stahšča, da je le z nadaljnjim združevanjem zemlje in delovnih sredstev, posebej še modernih a-grotehničnih pripomočkov možno nadaljevati po poti do sedaj doseženih rezultatov po poti še večje proizvodnje prehrambnega blaga.
Splošna proizvodna orientacija slavonsko - baranjskih poljedelcev ostane tudi za bodočnost v glavnem nespremenjena. Glavne kulture tega področja so pšenica, koruza, sladkorna pesa, sončnični nasadi in druge oljarice, hkrati pa nameravajo posvetiti večjo pozornost soji. Tu pride v poštev še «proizvodnja mesa», to se pravi vzreja govedi in svinj. Pri vzreji živine pa pride seveda v poštev tudi vzreja mlekaric. Skratka, Slavonija in Baranja nameravata še naprej nadaljevati po že doslej preverjeni in uveljavljeni poti, saj smo mogli lansko jesen ugotoviti, kolikšne rezultate so dosegli v zadnjih letih predvsem v žitu in koruzi, pa tudi v pridelovanju sladkorne pese, pa čeprav je hudo jesensko deževje pokvarilo nekatere načrte in račune, ko je obiranje in
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izpolnite kar najbolj natančno načrt, ki vam ga je zaupala vplivna o-seba. Zadovoljstvo v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) S podporo, ki jo imate, vam ne bo težko doseči uspeha. Najmlajši vam popolnoma zaupajo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V poslovnih odnosih bo prišlo do trenutne napetosti. Po napornem delu se boste odpočili.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uspeh je odvisen od vaših ukrepov. U-spelo vam bo rešiti delikatno dru-
■/' ’ ■. '•
*
žinsko vprašanje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Če nameravate na potovanje, se prej dobro pripravite. Vaša radodarnost gre preko meja.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sestavite natančen načrt svojega dela in ga dosledno izpolnjujte. Nekdo vam bo zaupal skrivnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Ne dovolite, da bi v vas prevladal pesimizem. Skušajte zadovoljiti osebo, ki vas ima rada.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Po doseženem uspehu bodo prišli
novi predlogi. Upoštevajte nekatere objektivne kritiko.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dobri uspehi v težavnem delu vas bodo še bolj vzpodbudili. Ne bodite suženj neke razvade.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Samoljubje vam bo naložilo dokajšnje stroške. Bodite oprezni z ljudmi, ki jih ne poznate.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Stališče vašega tekmeca vam bo o-lajšalo načrte. Ogibajte se oseb, ki preveč govore.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte doseči, da vam prijatelj vrne, kar ste mu posodili. Dobri izgledi za zabaven večer.
pobiranje pridelka odneslo precejšen Jel zaslužka.
Pravkar ugotovljeni rezultati zadnjih let pa se po mnenju strokovnjakov lahko še povečajo. Večje možnosti v tem smislu vidijo pobudniki te akcije v še širših skupnostih, v združevanju velikih kompleksov v enoten kmetijsko -prehrambni sistem. Zaradi tega se smatra kot osnovni cilj te akcije uskladitev razvojne in investicijske politike, ki je pogojena s tehnološkimi zahtevami naše dobe.
Ves čas se govori o velikem pridelku in o še večjih možnostih. Toda novi sistem ni usmerjen le v to smer, pač pa je njegov cilj tudi pridobivanje novih kmetijskih površin. Pobudniki načrta i-majo v mislih nadaljnje razširje-vanje kmetijskih površin, v mislih imajo nakup nove obdelovalne zemlje in izboljšanje zemljišč. V hrvaški Posavini n. pr. je nad
300.000	ha sicer dobre zemlje, ki pa je stalno v nevarnosti pred poplavami. Polovica te površine, to se pravi obilnih 150.000 ha zemlje bi bilo vključeno v to skupnost. S tem bi se mogle združene sile lotiti tudi sanacije tega problema, to se pravi, da bi se nekega dne mogli lotiti zavarovanja teh
Vnaprejšnje napovedi raka
NEW YORK, 14. — Ameriški strokovnjak dr. John Wolfe, ki dela v bolnišnici «Hutzel» v Detroitu, je izdelal sistem, kako z dokajšnjo točnostjo ugotoviti vnaprej raka na dojki. Strokovnjak ni dal podrobnejših podatkov o svoji metodi, pač pa je na nek. konferenci v San Juanu v Portoriku, kjer so se zbrali na posvet zdravniki - strokovnjaki, prvič v javnosti spregovoril o svojem sistemu in povedal, da njegov sistem temelji na temeljiti analizi tkiva ter na razdelitvi «vodov» na dojki, kar je vidno na rentgenskih žarkih. Ta analiza oziroma ta sistem pride v poštev le pri ženskah, ki so prekoračile trideseto leto starosti.
Svoj sistem je ameriški specialist preveril tudi v bolnišnici «Detroit Medicai Center Hospital». Na osnovi temeljite analize tkiva in že o-menjenih «vodov» moremo ženske razdeliti v štiri «kategorije» — meni dr. Wolfe. V prvo kategorijo spadajo «normalne» ženske, v ostale tri kategorije pa spadajo tiste ženske, ki jim grozi neposrednejša nevarnost, da zbolijo za rakom na dojkah. Seveda ne gre za kategorizacijo na štiri enake dele, pač pa spada v prvo kategorijo zelo veliko, pretežni del žensk, preostale, potencialne bolnice pa se delijo v tri dele, v tri kategorije, o čemer pa dr. Wolfe ni dal podrobnejših podatkov, kar je tudi logično,
10.30,
12.30 12.55
13.30
16.00
17.00
17.15
17.45
18.45
20.00 20.40
21.55
22.45
10.00
17.00
18.15
18.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.15
8.10
15.35
16.35
17.35
18.05 18.25
19.15
19.30
20.05
21.20
21.30
22.00
22.15
11.30
20.15
20.30
22.00
ČETRTEK, 20. MARCA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.50 Šola
Poljudna znanost: Obisk v muzeju Sever kliče Jug — Jug kliče Sever DNEVNIK in Danes v parlamentu
-	17.00 Šola DNEVNIK
Program za najmlajše: PRINC IN SIROMAK Program za mladino
Poljudna znanost: JUBILEJ 75, šesto nadaljevanje Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK
UN UOMO ALLA DERIVA, film
Lonniea McAfeeja obsodijo na štiri leta ječe, ker je skušal umoriti Harolda Duncana, ker je ta dvoril njegovi ženi in pri nekem avtomobilskem incidentu povzročil njeno smrt. Ko pride Lonnie iz zapora, se vrne v Blue Point v Arkansasu, kjer je bil pustil svoja dva otroka pri babici svoje žene. Paralizirana starka pa je morala otroka prepustiti neki daljni sorodnici, ki pa je odpotovala proti Zahodu in zato Lonnie mora komaj iskati svoja fanta. Za to pa potrebuje denarja, ki ga pa ne more prislužiti. Kljub temu odpotuje proti Zahodu. Ke pa se sreča z žensko, ki je prevzela njegova otroka, mu ta pove, da je bila primorana izročiti otroka neki kmečki družini, ki je odpotovala v Kalifornijo. Lonnie prispe tudi v Kalifornijo, tu pa zve, da sta njegova otroka odpotovala dalje, tokrat sama. S tem pa se njegovo tavanje še ne zaključi,
KO OTROK ZBOLI DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
-	11.30 in 12.00 do 13.30 ŽENSKI SLALOM Svetovno prvenstvo v smučanju
Prenos iz Val Gardene v Evroviziji Protestantizem
Tedenska oddaja o judovskem kulturnem in družbenem življenju
Športni dnevnik
ATLAS: PAŠNIKI V SAHARI
Franco Montaldo je pripravil dokumentarec z naslovom Pašniki v Sahari, ki ga je posnel na trak Ferdinando Armati Sahara je naj večja puščava na svetu, pa čeprav ima tudi azijska celina svojo velikansko puščavo, in čeprav imamo veliko puščavo v Severni Ameriki in v Avstraliji. In ta največja puščava na svetu se vsakomur, poučenemu m nepoučenemu, zdi kot znak smrti, kajti od Atlantika do Rdečega morja se razteza puščavska «praznina», ki je dolga 5.000 km. Sahara obsega nič manj kot četrtino vse afriške celine. In če =i človek ustvarja podobo neskončnega peščenega področja, je ta podoba nekoliko zgrešena, kajti Sahara, ki je znak suše, ima tudi svoja močvirja; Sahara, ki je znak neznosne vročine, ko termometer kaže tudi 50 in več stopinj Celzija, pozna sredi noči tudi temperature izpod ničle, ko voda zmrzuje. Skratka, Sahara *11 to, kar poprečen človek o njej misli, kajti sicer bi ne moglo v Sahari živeti najmanj 700.000 Berberov Ob dvajseti uri DNEVNIK
Spaccaquindici, TV nagradna igra, ki jo vodi Pippo Baudo Neposreden stik z umetnino
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 9.35 in 14.10 TV ŠOLA:
Francoščina
Slalom za ženske, posnetek iz Val Gardene J. Bevc: Pazi na otroka, serijska zgodba Obzornik
Vojna insektov, film
Risanka
DNEVNIK
J. Semjonov: SEDEMNAJST TRENUTKOV POMLADI Kam in kako na oddih?
Četrtkovi razgledi DNEVNIK
Košarka: Real — Zadar, posnetek iz Madrida
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
TV Dnevnik”1 20 Ženske’ prenos in Posnetek iz Val Gardena
DAVID IN LIZA, celovečerni film Košarka: Real — Zadar, posnetek iz Madrida
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve;
18.30	Skladatelji in njih korespondenca; 10.10 Verska gibanja v I-taliji; 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Kalidasa: «šakunda-la», radijska priredba.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30, Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija; 10.10 Oddaja za otroke; 10.45 Glasba in nasvet; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Turistične beležke; 15.30 Oddaja za mladino; 16.45 Poje Vladimir Savčič; 17.00 Mladinski klub;
18.00	Popevke; 18.30 Čarobna godala; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 21.00 Radijski oder: «Na Drini most»; 22.35 Solist Jože Falout.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,' 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Na sporedu so kitare; 15.10 Program za mladino;
17.05	Operna in komorna glasba;
18.00	Pisan glasbeni spored; 19.30 Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno
22.15
na sporedu z Merchesijem; Operni koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester;
9.05	Pred nakupi; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.04 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Po; sebna reportaža, 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.30 Po-poff; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol: Glasbena šola Kranj; 10.15 Po Talijinih poteh; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . .. ; 14.10 Zbor RTV Beograd; 14.40 Enajsta šola;
15.45	«Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori: prof. Franc Jakopin; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz domačega o-pernega arhiva; 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Produkcija kaset;
18.35	Zabavni orkester; 19.40 Ansambel Latinos; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer: Humor z vsega sveta; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Skladbe Igorja štuheca;
23.00	Radio Hamburg; 23.30 Naš nocojšnji gost.

ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RIŠE MIKI MUSTER
Na nadaljnjem popotovanju po reki sta pri neki skupini nabiralcev kavčuka izvedela, da bi utegnil biti njun oče le dan vožnje dalje navzdol. Slišali so, da sta prav tam dva belca s skupino Indijancev iz Peruja. Dečka bi bila najrajši zavriskala od veselja in nabiralci so ju komaj pregovorili, da nista kar ponoči krenila dalje, čeprav sta bila utrujena od dnevnega veslanja.
Domneva je bila pravilna. Ko sta dečka dan nato proti večeru dospela do večjega čolna, ki je bil privezan k bregu, in pristala, sta že od daleč spoznala Pavleta. Stal je pri skladišču nabranega kavčuka in ju zamišljen v svoje delo ni niti opazil. Ozrl se je šele, ko sta bila že blizu njega in sta mu voščila dober večer. Ozrl se je, obrnil in se neznansko začudil.
«Ali očeta ni?» sta skoraj hkrati vprašal* Bojan in Zoran. «Odšel je z Indijanci globlj* v pragozd in se danes ne bo vrnil k reki,» J* povedal Pavle. «Ali ne bi mogla k njemu?» je dejal Zoran. «Ponoči skozi pragozd,» se j* začudil Pavle. «Saj vendar nista danes prvič v tej divjini. Če sta prestala v iskanju toliko tednov, bosta počakala tudi še do jutri zjU' traj.»
kolesarstvo
«MILAN-SANREMO»
Merckx z včerajšnjo zmago izenačil Girardengov rekord
Zaman so bili vsi napori mladega Italijana Francesca Maserja da bi v končnem sprintu premagal belgijskega asa - Conti četrti
SANREMO, 19. — Eddy Merckx, svetovni prvak, zmagovalec vseh Mogočih dirk in etap, je svoji se-rili uspehov dodal še eno veliko zmago: včeraj je namreč prvi privozil 00 cilj na dirki Milan — Sanremo. j-0 je že šesta zmaga na tej dirki oolgijskega asa (prejšnje zmage: le-^ 1966, 1967, 1969, 1971 in 1972). Eddy Merckx je torej izenačil slavni Gi-fardengov rekord šest zmag na tej o^ki, ki je prva največja klasična Prireditev vsake kolesarske sezone.
Kaj bi lahko še povedali o tem šampionu, ki zmaguje vsepovsod in 1® morda najboljši kolesar vseh ča-^.Tudi včeraj je Merckx pokazal tii-. talent in še posebno veliko aktično zrelost. Še nekaj kilometrov Pred ciljem bi le malokdo verjel, da j™ Merckx tako zanesljivo zmagal.
va km pred koncem se je Merckx .ovito spustil za vodečo trojico in •e v končnem sprintu premagal vse asprotnike, med katerimi je ral e posebno nevaren mladi Italijan rancesco Moser. Dobro se je ob-esel tudi drugi Italijan Conti, ki Je dospel na cilj kot četrti.
Uveljavili so se torej tudi nekateri raladi kolesarji, ki pa niso mogli tekmovati z nedosegljivim Merckxom. se kaže pa, da bo imel belgijski s Prav kmalu enakovredne tekmece.
Vrstni red:
K Eddy Merckx (Belgija), ki je Prevozil 288 km v 7.40’26”, s po-Prečno hitrostjo 37,50 km na uro • r rancesco Moser (It.)
3- Sibille (Fr.)
Conti (It.)
“• Bruyere (Bel.)
D- Danguillaume (Fr.)
7 ^vsi v zmagovalčevem času)
'• Lanoo (Bel.)	zaost. 6”
o' girali (It.)
10 Saertens
u- Blanckaert (Bel.) itd.
yOKEj NA LEDU
SP V SAPPORU
Visok poraz Italije
J^PORO, 19. — v nadaljevanju Kovnega prvenstva B skupine v biiko0111 v^erai Kalija visoko iz-«PPua proti NDR. Vzhodni Nemci namreč odpravili italijansko Prewntanco s kar 9:2
srečanju pa je Švica premagala. Nizozemsko s 4:3.
Lestvica po 6. kolu: ca n ZRN 6- Japonska 5, Svisi», .. kja in Romunija 4, Jugova 3. Nizozemska 0.
re-
ail, 1:1,
19VlLL^RS SUR OLLON (Švica), mèsto švicar Tresch je osvojil 1. Pokal j veleslalomu za evropski Amnl »t drU,g‘ ìe bil Italijan Diego stVo atz’ M je tudi prevzel vod-sid nf Posebni lestvici za evrop-točka °- ' Amplatz je prvi z 88 « 3-
»”SGSsnF'rrTciia>. f ~ Z"
va ip	Dagmar Kusmano-
skern °^Vo-iBa prvo mesto v žen-Iral n,, j Nalomu za evropski po-N pr«i Italijanko Hoferjevo.
Prvih p?Sekn> lestvici za EP so na Eltnpriorep mestih tri Avstrijke: ih gaJu Va Ul točk, Mathisova 114
Eddy Merckx je tudi včeraj prema gai vse svoje nasprotnike. Na dirki Milan - Sanremo je osvojil prvo mesto in izenačil Girardengov rekord šest ih zmag
NOGOMET.

EVROPSKA POKALNA TEKMOVANJA
Velik uspeh Crvene zvezde Tudi Juventus kvalificiran
Beograjčani so šele po streljanju enajstmetrovk izločili Real Madrid
POKAL
POKALNIH PRVAKOV Crvena zvezda — Real 8:5
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Crvena zvezda je danes po dramatični 120-rm-nutni borbi, ki se je končala z 2:0 (1:0) v njeno korist in z večjo srečo pri streljanju enajstmetrovk, premagala Real iz Madrida z 8:5 in se kvalificirala za polfinale v tekmovanju za pokal pokalov. Crvena zvezda je prišla v vodstvo z lepim golom Džajiča v 35. minuti. V 55. min. je branilec Rubinan v 16-metrskem prostoru favliral Jankoviča. Vratar Crvene zvezde je z U-metrovko povečal vodstvo na 2:0. S tem je bil izenačen rezultat tekme v Madridu, ki se je končala z 2:0 v korist Reala. Šele zatem so španski igralci pričeli z ostrimi napadi. V tem delu igre in v nadaljevanju tekme dvakrat po 15 minut se je izkazal vratar Olja Petrovič. On ima tudi največ zasluge, da se je tekma končala z zmago Crvene zvezde, saj je v odio-
(vniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufuiiiiiiiiiiiiiiiiii
V VČERAJŠNJI PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI V GORICI
Pet golov ljubljanske Olimpije požrtvovalnim goriškim igralcem
Zaradi slabega vremena je srečanju prisostvovalo 1.500 gledalcev
0dbojka
y g
ftaliiancu u Povratnega dela prve 50 sini6 i00®*56 odbojkarske lige Ariecip1	naslednje izide’
Cr to Jla ' Pneus
éi-ùìiS
pXc, “S
Uemcotin
CUS Catania CUS Siena
3:1
3:0
3:1
3:0
3:2
3:0
3:1
Pro Gorizia - Olimpija LJ 0:5 (0:3)
^ PRO GORIZIA: (postava 1. polčasa): Siricano, Furlani, Domene-ghetti, Zoratti, Dominosi, Ghermi, Ridolfi, Barile, Omizzolo, Donda, Zuttion; (postava 2. polčasa): Plesničar, Furlani, Gazzola, Clementi
1.,	Torninovi, Clementi II., Ridolfi, Michelut, Gardenal, Donda in Trevisan.
OLIMPIJA LJ: (postava 1. polčasa): Sarap, Dogadžič, Bracano-vič, Iskra, Klampfer, Samatovič, Popivoda, Šafarič, Lalovič, Profe-na, Grubor; (postava 2. polčasa); Sarap, Iskra, Dogančič, Hristov-ski, Klampfer, Samatovič, Popivoda, Vugrinič, Lalovič, Jurišič in Grubor.
SODNIK: Poles iz Cordenonsa.
STRELCI: v 24. min. p.p. Popivoda, v 37. in 41. min. Lalovič, v 30. min. d.p. Vugrinič (11-metrov-ka), v 43. min. Dogančič.
V prijateljski tekmi je včeraj popoldne na nogometnem igrišču na Rojcah v Gorici ljubljanska Olimpija brez težave premagala domačo Pro Gorizio. Tekma se je odvijala v dežju in na blatnem igrišču, tako da je bilo skoraj nemogoče voditi žoge. In prav zaradi slabega vremena se ni občinstvo polnoštevilno udeležilo tekme, saj je bilo prisotnih 1.500 ljudi.
Tekmo je od začetka do konca vodila ljubljanska ekipa, ki je pokazala znatno boljšo igro, še posebno na sredini igrišča, kjer niso Goričani uspeli držati žoge. Na splošno pa lahko rečemo, da je bila tekma nezanimiva, saj je blatno igrišče onemogočilo vsakršno napadalno akcijo.. V prvem polčasu je bila igra še kar zadovoljiva, v drugem delu srečanja pa je bila precej dolgočasna in tudi malo napadalnih akcij je bilo. Igrišče se je v drugem polčasu še bolj namočilo in žoga se je stalno ustavljala.
Prva priložnost za Olimpijo se v prvem polčasu ponudi v 2. minuti, ko po lepem predložku Pro-fena za las pošlje žogo ven. V 9. min. dobi žogo Omizzolo in jo vodi do kazenskega prostora gostov, kjer sam pred vratarjem zgreši strel. Izredno priložnost imajo Ljubljančani minuto kasneje, ko Bra-canovič, potem ko iz sredine igri-
šča privede žogo do kazenskega prostora, strelja za las previsoko. Prvi Popivodov nevarni strel zabeležimo v 17. min., ko iz prostega strela slabo usmeri žogo. Desno krilo doseže prvi zadetek za svoje v 24. min., ko v osebni akciji preigra še vratarja in potisne žogo v mrežo. Olimpija pride do drugega gola z Lalovičem, ki 4 minute kasneje po Popivodovem predložku doseže še tretji gol.
V drugem polčasu se Pro Gorizia predstavi v obnovljeni postavi, saj zamenja kar 7 igralcev. Tudi v ljubljanskem moštvu pride do več zamenjav. V tem delu srečanja je igra raztrgana in nezanimiva. Treba je namreč čakati do 25. min., da zabeležimo prvo nevarno akcijo: Gardenal strelja močno proti vratom, žoga pa je slabo usmeri jena. Verjetno najlepša priložnost za Pro Gorizio se ponudi v 27. minuti, ko Ridolfi ne zna z glavo izkoristiti dobrega predložka. Tri min. kasneje dosežejo gosti četrti gol iz 11-metrovke. Clemente I. se je namreč z roko dotaknil žoge v kazenskem prostoru. Strelja in realizira Vugrinič. Najlepši gol tekme je brez dvoma zadnji: Grubor z leve strani poda na sredino, kjer Dogančič v voleju premaga Plesničarja. V zadnji minuti igre (iz prostega strela) Furlani zadene vratnico.
P. R.
mestu, kjer živijo tudi Slovenci. Ima poseben pomen zate ta dogodek?
«Brez dvoma moram izreči svoje zadovoljstvo, da sem igral v mestu, v katerem živijo tudi Slovenci. Mislim, da je to dokaz prijateljskih vezi med matično domovino in narodnostno skupnostjo. Povem ti lahko, da mislimo v bodoče nastopiti v Sovodnjah in Stan-drežu z vašima enajstericama. To ja le še v programu, kajti organizacijo si bo prevzelo društvo prijateljev Olimpije iz Škofij, ki je bilo eden glavnih pobudnikov za današnje srečanje.»
čilnem trenutku pri stanju 6:5 v strelih iz 11 metrov ubranil 11-me-trovko najboljšega strelca Španije Santillane. Tekme se je udeležilo rekordno število gledalcev, okrog
100.000.	Sodil je odlični Anglež Burns.
Postavi
CRVENA ZVEZDA: O. Petrovič, Djordjevič, Nikitovič, Barolič, Ke-ri, Radovič, Jankovič, V. Petrovič, Savič, šušič (Ratkovič) od 70. minute Džajič (Filipovič od 85. min.').
REAL: Angel, Camcho, Rubinan, Deibosque, Benito, Velascez, Agitar, Breitner, Santillana, Netzer, Macanas (Marines od 65. min.).
B. B.
# * *
Ferencvaros (Madž.) - Malmoe (šve.) 1:1 (0:1). Kvalificiran: Ferencvaros (3:1).
Dinamo (SZ) - Borsapor (Turčija) 2:0 (0:0). Kvalificiran: Dinamo (1:0).
POKAL UEFA
Hamburger — Juventus 0:0
HAMBURGER:	Kargus, Kaltz,
Nogly, Bjoernmose, Hidien, Wink-ler, Sperlich, Zaczky, Reiman, Berti, Volkert.
JUVENTUS: Zoff, Spinosi, Gentile, Furino, Morini, Scirea, Viola, Causio, Anastasi (Altafini), Capello, Bettega (Damiani).
SODNIK: Loraux.
GLEDALCEV: 60.000.
Z obrambno igro si je Juventus priboril pravico nastopa v nadaljevanju tega tekmovanja, saj je v Hamburgu igral neodločeno brez gola proti domači enajsterici, ki je sicer stalno napadala, ni pa znala izkoristiti več ugodnih priložnosti.
Izid prvega srečanja: Juventus -Hamburger 2:0.
Twente — Velež	2:0
Jugoslovanski enajsterici Velež iz Mostarja ni uspelo ohraniti gola prednosti iz prve tekme. Twente Enschede (Nizozemska) si je namreč včeraj z zmago z dvema goloma prednosti zagotovil vstop v nadaljnji del tega tekmovanja.
Naj omenimo, da so Nizozemci dosegli svoj drugi gol tik pred koncem tekme in da so jugoslovanski nogometaši zamudili nekaj res u-godnih priložnosti za gol.
PO VČERAJŠNJI TEKMI
Popivoda: «Kmalu v Sovodnjah in Štandrežu»
Na včerajšnjem sprejemu na go-riškem županstvu, ki je bilo po nogometni tekmi, smo vprašali državnega reprezentanta in desnega krilca Olimpije Danila Popivodo, kaj meni o tekmi.
«Mislim,» je dejal, «da je bilo srečanje, kljub slabemu vremenu in razmočenemu igriču, zanimivo. Moje moštvo je pokazalo, da se znajde tudi na takem terenu in da kljub skoraj nemogočim pogojem smo predvajali lep nogomet. Isto mislim tudi o Pro Gorizii ki, čeprav igra v četrti ligi, nam je bila enakovreden nasprotnik.»
Danes ste nastopili v Gorici, v
PÓKAL PRVAKOV
Včeraj so v okviru tega tekmovanja igrali povratne tekme.
IZIDI
Ararat (SZ) - Bayem Munchen 1:0 (1:0). Kvalificiran: Bayern, ker je v prvem srečanju premagal Ararat z 2:0.
MITROPA CUP
FIRENCE, 19. — V povratnem srečanju druge skupine za Mitro-pa Cup je Fiorentina včeraj igrala doma izenačeno brez golov z madžarsko enajsterico Honved. V prvem srečanju je zmagal Honved z 2:0.
KUVAJT, 19. — Jugoslovansko olimpijsko moštvo je danes v prijateljski tekmi premagalo v Kuvajtu mlado moštvo Kuvajta z 2:1. Gole za Jugoslavijo sta dala Jeftič v 26. min. in Lukačevič v 60. min. Edini gol za Kuvajt je dal Fethij v 23. minuti.
B. B.
TEDENSKI KOMENTAR 3. NOGOMETNE AL
V nedeljo odločilen boj Primorec ■ De Macori
Trenutno loči obe ekipi le bora točka
3. AMATERSKA LIGA
Prvenstvo se bliža koncu, čez tri nedelje bo namreč padel zastor nad tem prvenstvom. Nekatere e-kipe so že popustile in začenjajo vključevati mlade sile.
Na Goriškem v nedeljskem za-vrtljaju nismo zabeležili presenetljivih izidov. Vodeča ekipa Fogliano je z gladko zmago nad Mladostjo potrdila, da je v odlični formi in da za drugouvrščeni Viilesse skoraj ni več upanja, da ga dohiti. Sovodenjci so kljub zmagi ostali praznih rok, saj enajsterica Torria-ne B igra izven konkurence.
Na Tržaškem smo v nedeljo zabeležili uspešen dan napadalcev V 16 tekmah treh skupin je padlo rekordno število golov 65 (prejšnji rekord 58, v 1. kolu, 13. oktobra lani).
V skupini O je vodeča Aurisina prebila še eno oviro (Baxter) in s tem obdržala vodstvo, vendar drugouvrščeni Domio (s tekmo manj) ne popušča in za končnega zmagovalca bo verjetno odločilen neposredni dvoboj v zadnjem kolu. Po
KOŠARKA
Evropska pokalna tekmovanja
Forst Canta že prvak Danes: Real-Zmlar
Ignis bo gostoval v Franciji - Barcelona k. o.
Ingemar Stenmark pred zadnjo preizkušnjo v Val Gardeni. Nikdar prej ni bila borba za SP tako ogorčena. Kdo bo boljši Thiini, Stenmark (na sliki) ali Klammer?
KORAČEV POKAL
BARCELONA — FORST 69:71
(34:42)
BARCELONA: Iradier 21, McCrav 16, Flores 10, Carmichael 10, Know-les 6, Lopez Abril 4, San Epifanio 22.
FORST CANTU’: Lienhcrd 20, Della Fiori 18, Marzorati 16, Farina 10, Recalcati 4, Meneghe! 3.
Forst iz Cantuja je v prvi finalni tekmi za Koračev pokal premagal Barcelono kar v gosteh. Po tej zmagi imajo italijanski košarkarji vse možnosti, da osvojijo ta prestižni pokal. Povratno tekmo z Barcelono bodo namreč igrali prihodnji torek, 25. marca, v Cantuju.
Forst je v Earceloni zmagal predvsem zaradi boljše skupne igre, medtem ko je moral trener Barcelone Jugoslovan Ranko Žeravica predvsem računati na posamezne igralce, med katerimi so kar štirje A-meričani.
POKAL PRVAKOV
Danes bosta na sporedu prvi polfinalni tekmi za pokal prvakov. Ignis bo gostoval v Franciji, kjer bo igral proti ekipi Berck. V dvojnem srečanju so seveda favoriti varovanci trenerja Gambe, ki so trenutno v veliki formi. Ignis je tudi glavni favorit za končno zmago v tem tekmovanju.
Težjo nalogo pa bodo imeli košarkarji Zadra, ki bodo igrali proti lanskemu prvaku, ekipi Real Madrid. Prvo tekmo bodo Zadrčani igrali v Španiji. Doslej sta se ekipi pomerili štirikrat. Trikrat so bili uspešni Španci, samo enkrat Zadrčani. Oglejmo si ta srečanja: Madrid, 28. 3. 68: Real - Zadar 76:62 (41:24), najboljši strelec Luyk (23). Zadar, 4. 4. 68: Zadar - Real 65:68 (16:30), čosič (22), Braebender (24). Zadar, 6. 3. 69: Zadar — Real 70:60 (39:31), Stio-čevič 19, .Luyk in Aiken (22). Madrid, 13. 3. 69: Real — Zadar 80:68 (39:31), Braebender (25), čosič (19).
Zadar bo danes proti Realu igral z naslednjo postavo: Perinčič, Fa-bijančič, Marcelič, Riehards, Djer-dja, čosič, Jerak, Ostarčevič, Ma-tulovič, Skroče in Bakija.
V MLADINSKIH LIGAH
Tokrat le porazi
FINALE NARAŠČAJNIKOV
R. ARTE — KONTO VEL	66:61
(33:22)
KONTOVEL: Regent 2, Klavdij
Starc 21, Ivančič, Perini 2, Ivo Starc 7, Čuk 7, Ban 18, Kosovel, Nabergoj 4.
PROSTI METI: 3:18.
V prvem povratnem kolu finalnega turnirja naraščajnikov so včeraj Kontovelci gostovali v Gorici, kjer so, žal, izgubili proti solidni peterki Radici Arte.
Kontovelcem je bil usoden predvsem začetek drugega polčasa, saj so domačini v 13. minuti vodili že s 60:32. Kazalo je, da bodo naši naraščajniki doživeli pravo katastrofo. Na srečo pa so tedaj močno odgovorili, zaigrali so končno odločno in samozavestno v obrambi, v napadu pa sta Klavdij Starc in Ban polnila koš domačinov. V šestih minutah je Kontovel znižal razliko na samih šest točk (58:64). Žal, pa je takrat našim požrtvovalnim fantom zmanjkalo moči in Radici Arte je tako lahko osvojil dragoceno zmago.
I.	S.
DEČKI
LLOYD — BOR 107:74 (53:33)
BOR: Koren 4, Canciani 6, Pegan
2.	Mazzucca 20, Mesesnel 14, Dovgan 20,Gruden 2, Gombač 6.
SODNIKA: Marchesan in Desco
(Trst).
PROSTI METI: Bor 12:24.
PET OSEBNIH NAPAK: Koren.
Lloyd Adriatico, ki je favorit za končno zmago v tej skupini, je po predvidevanju premagal okrnjeno postavo Bora. Kljub temu so se naši košarkarji dobro upirali gostom. Med posamezniki pa sta se izkazala Mazzucca in Dovgan.
(Cancia)
« * «
DON BOSCO — BOR B 87:23
(36:11)
BOR B: Brana ", Ambrožič 5, Šta-var, Jančar 1, Kerpan 4, Zubalič 2, Simčič 2, Andlovič 2. Husu.
PROSTI METI: Bor 5:12, Don Bosco 12:50 (!).
Bor B je po predvidevanju izgubil proti Don Boscu. Naši fan'.je pa so tokrat boljše igrali in so pokazali lep napredek. Ponovno se je pod košema izkazal Brana.
• * •
FLAMINIO — POLET	n.o.
Zaradi dežja niso igrali tekme med Flaminiom in Poletom.
KADETI
Tudi v prvenstvu kadetov niso zaradi dežja odigrali tekem med Dor, Boscom in Borom ter med Poletom in Italsidrom.
štirih mesecih suše je do zmage prišel Union, ki je prepričljivo odpravil šibki Bar Veneto.
V	skupini P ima Edile Adriatica matematično zagotovljen prestop v višjo ligo. Le v primeru, da v preostalih treh nastopih doživi tri poraze in Op. Supercaffè osvoji štiri točke v dveh tekmah, bo potrebno odločilno srečanje, kar se nam zdi skoraj nemogoče.
V	skupini Q se nadaljuje ostra borba na vrhu lestvice med Primorcem (v nedeljo je počival) in De Macori jem, ki. je izkoristil to in z gladko zmago nad Lib. Prosek so Tržačani prevzeli vodstvo s točko prednosti nad Primorcem V nedeljo bo na Padričah direktni dvoboj Primorec - De Macori, ki bo odločilen za končni naslov.
Do pomembne zmage je prišla Gaja, ki je z dvema zadetkoma spravila na kolena Roianese in s tem so gajevci obdržali tretje mesto na lestvici. Nadaljuje pa se negativna serija Olimpije. V nedeljo so «medro-beli», kljub dobri igri, klonili Barcoli.
Skupina N IZIDI
Fogliano - Mladost 5:0, Falco -Poggio 0:4, Romana - Vermeg’ia-no 1:3, Sovodnje - Tomana B 1:0, Viilesse - Lib. Tržič 5:2.
LESTVICA
Fogliano 28, Villesse 27, Staran-zano 21, Poggio 19, Vermegliano 13, Fossalon in Sovodnje 16, Falco in Mladost 13, Romana 9, Lib. Tržič 8, Torriana B izven konkurence.
PRIHODNJE KOLO (23. 3.)
Staranzano - Falco, Poggio - Fogliano, Villesse - Sovodnje, Lib. Tržič - Romana, Vermegliano - Torriana B, Fossalon - Mladost.
Skupina O IZIDI
Lib. Sv. Marko - CGS 5:1, Lib. Rocol - Acconciatori 3:1, Bar Veneto - Union 2:4, Domio - Esperia SL 3:0, Aurisina - Baxter 1:0.
LESTVICA
Aurisina 29, Domio 26. Lib. Sv. Marko 24, Breg in CGS 2, Baxter IS, Lib. Rocol 13, Union 12. Bar Veneto 8, Esperia SL 7, Acconciatori 3.
PRIHODNJE KOI O (23. 3.)
Breg - Aurisina, Baxter - Domio, Esperia SL - Bar Veneto, Union -Lib. Rocol, Acconciatori - Lib. Sv. Marko.
Skupina P
IZIDI
Edilcolor - Don Bosco 1:2, San Vito - Lib. Opčine 1:2, Edile Adriatica - Fiamma 8:0, Op. Supere affo - Ginnastica 4:1, Zaule - Campi Elisi 4:0, Inter SS - GMT 2:3.
LESTVICA
Edile Adriatica 34, Op. Supercaf-fe 31, GMT 27, Zaule 26, Inter SS 23, Lib. Opčine 20, Don Bosco 17, S. Vito 16, Campi Elisi in Ginnastica 13, ErU’color 12. Fiamma 2.
Skupina Q
IZIDI
Roianese - Gaja 0:2, Lib. Prosek - De Macori 1:4, Virtus - Pelikana 3:1, Barcola - Olimpija 3:1, Lib. S. Sergio - Sampvito 1:1.
LESTVICA
De Macori 30, Primorec 29, Gaia 22. Barcola 21, Virtus 20, Lib Prosek 17, Olimpija 15, Roianese 12. Lib. S. Sergio 11, Pellicana 8 in Sampvito 6.
PRIHODNJE KOLO (23. 3.)
Zaostale tekme
Virtus - Lib. Prosek, Primorec De Macori, Sampvito - Pellicana.
B. R.
LODI, 19. — V odgodeni tekmi tretje italijanske nogometne lige C skupine je Cremonese v Lodiju premagal S. A. Lodigiano z 1:0 (1:0).
Včeraj so odigrali več prijateljskih nogometnih tekem.
Izidi
Treviso — Inter	0:2	(0:1)
Padova — Milan	0:1	(0:1)
Lecco — Chiasso	3:2	(2:2)
ohvf.s'ulo
ŠD Polet vabi na prostovljno delo, ki bo v soboto, 22. t.m. od 14. ure dalje v novem športnem krožku, v Konkonelski ulici 1.
NANCI STRLE:
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
IZVRŠEVALEC ZAUPNIH NALOG
komunisti so že v dneh pred začetkom torno k iV(Une veUko računali na Viktorja in njegovo mo-pri vzdr*’ Sem in tj3 jim je že storil po kakšno uslugo s° razrrV'J’3?-'*11- Zvez’ dobival je tudi druge naloge. O njem Andriia r k *.n razpravljali celo na okrajnem komiteju, leja IčPu	organizacijski sekretar okrajnega komi-
p° orodi Delnjce> ki se je 1937 vrnil iz zapora in prišel mnenie p na ?a®° v Mrkopalj, je imel o njem najboljše vinski piol,C?Z^eie se je Bubanj srečeval z njim kot bano-P°goje za ri'kar’ si je s t° zaposlitvijo ustvaril odlične ganizaoii v -e z Iiedmi in za povezovanje partijskih or-ju motor ' ^ .^nc,r'ja zvedel, da so Italijani zveii Viktor-Ve§a, da m6	k njemu s ponudbo, češ naj kupi no-
°n pa bo U| °0 Partija zanj prispevala polovico denarja, ciji Vikir,^0-Cm 2 metorjem naredil kako uslugo organiza-
Res je JvV° P°nudbo sPrejeL zacije naiti . orJu uspelo s pomočjo partijske organici je zani ,Pu!meren str°j’ Kupil ga je od nekega Mance, opevala nart” uVa^ 6.000 dinarjev. Polovico denarja je pri-in treba ga V* k-i orSanizacija. Motor je bil znamke BMW Prehudih	P°Praviti. kar pa Viktorju ni delalo
težav. Ze v začetku junija 1941 je vozilo služilo
za prevoz komunističnega tiska, šofiral in nevarne prevoze pa je opravljal Viktor Kraševec sam.
Na dan napada Nemčije na Sovjetsko zvezo, dne 22. junija 1941, je bil v Delnicah sestanek komunistov iz Gorskega kotarja, ki gaje vodil Marko Oreškovič. Na njem so razpravljali o pripravah na oboroženo vstajo. Za ta sestanek je Viktor vedel, ni pa se ga mogel udeležiti, ker bi utegnilo postati sumljivo, zakaj tudi on, Slovenec, odhaja v Delnice. Istočasno so v Delnicah ustaši organizirali nekakšno zborovanje, ki ga je vodil zloglasni Ruda šušič, to pa je bilo za komuniste odlična kamuflaža. Nihče ni posumil, zakaj odhajajo v Delnice.
Iz Mrkoplja so se sestanka v Delnicah udeležili Ivan Tijan, Karlo Butorac, Ivica Črnič in Božo Budiselič, vsebino pa sta Viktorju prenesla Butorac in Cmič. Viktor jo je odlično, navdušeno sprejel, saj je vedel, da se poslej ne bo več vojskoval čisto sam. Laže bo, pa tudi zmagati je mogoče le, če se za boj opredeli vse ljudstvo.
Tri dni po sestanku v Delnicah je k Viktorju v Mrkopalj prišla Ankica Bubanj iz Fužin, Andrijina Hčerka. Zahtevala je, naj z motorjem še isti dan pride v Fužine. Viktor je bil točen kakor ura. Dobil je nalogo, da prepelje v Liko' velikega organizatorja vstaje Marka Oreškoviča-Krntijo. Iz Fužin ga je peljal prek Mrkoplja, Drežnice, Brinja do Kompolj a in do Otočca.
Med potjo se je Marko Oreškovič veliko pogovarjal z molčečim Slovencem, ki je dajal videz zelo inteligentnega človeka. Razlagal mu je politiko partije in priprave na o-boroženo vstajo. Tako je bilo Viktorju jasno, da vozi eno izmed vodilnih osebnosti osvobodilnega gibanja, vedel pa je tudi, da mu komunisti že popolnoma zaupajo, sicer mu bi ne dali tako važne naloge. Med potjo sta z Markom postala pravcata bojna tovariša in slovo v Liki je bilo zelo prisrčno.
Andrija Bubanj se je z Viktorjem Kraševcem sestal v
začetku julija 1941 v apoteki Jelinek, kjer je bila tajna partijska javka. Saznanil ga je z najvažnejšimi nalogami za pripravo oboroženega boja. Skušal ga je duševno pripraviti na velike napore, tveganja in žrtve, ki jih bo zahteval ta boj.
«Z vsem se strinjam,» je dejal Viktor. «Meni je vse to povedal že Marko med potjo v Liko. Bodi brez skrbi. Name se lahko popolnoma zanesete... »
S temi besedami je Viktor potrdil Andrijino prepričanje, da je že zrel za sprejem v komunistično partijo. Andrija je to takoj predlagal celici v Mrkoplju. Ko je potem v avgustu leta 1941 vprašal Ivana Tijana in Veljka Sinka, če so Viktorja sprejeli v partijo, sta mu oba prikimala. Viktor je bil v vrste komunistov sprejet v mrko-paljski celici julija meseca 1941, potem ko je uspešno prestal skoraj triletni kandidatski staž.
Po več kot tridesetih letih je težko ugotoviti vse majhne in velike naloge, ki jih je Viktor opravil pri vzdrževanju partijskih zvez, pri prevažanju tajnega tiska in partijskih kadrov. Ljudje vedo povedati samo še to, da je bil Viktor na razpolago vsekdar. To pa ni bila njegova edina nalogo, zakaj bil je vsestransko uporaben.
Mnoge uspehe je dosegel na obveščevalnem področju. Ustvaril si je dobro obveščevalno mrežo. Svoje obveščevalce je imel po vseh večjih krajih od Skrada do Delnic in Gerova. Podatki, ki jih je posredoval dalje, so bili natančni in preverjeni. Posebno važno vlogo v tej obveščevalni mreži je igral brat Jaša. Ta je bil vešč stikov z žandarji že iz Milanovega vrha. Znal se jim je nevsiljivo prikupiti, zbuditi pri njih zaupanje in izvleči iz njih, kar ga je zanimalo. Tako mu je tudi v Mrkoplju uspelo dobiti na svojo stran žandarmerijskega komandirja Marka Vukošiča. Ta je hodil k Jaši na stanovanje poslušat radio. Videlo se je, da je razdvojen, da ustašem ni naklonjen in da se nagiba na partizansko stran, čeprav še veliko cinca. To je bilo
dovolj, da je Jaša od njega izvedel vse, kar je le-ta vedel o namerah ustašev in Italijanov.
Tako zbrane podatke je spočetka Viktor uporabljal le za akcije, ki jih je izvajal samostojno. Kadar je šel na progo, je v eni noči naredil po več sabotaž. Nekaj sledov o Viktorjevih napadih na prometne zveze je tudi v prvi -k-frjigi Zbornika dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del peti. Tako je na strani 33 zapisano, da so bile 6. julija 1941 prerezane telefonske in brzojavne žice na progi Karlovac-Sušak. Medkrajevnih in medpostajnih zvez ni bilo 14 ur. Pri Srbskih Moravicah pa je bila 13. julija 1941 proga razstreljena na petih krajih. Promet je zastal pet ur.
Od začetka julija 1941 dalje se je Viktor udeleževal tudi skupina diverzantskih akcij. Ko so šli mrkopaljski komunisti rušit drogove telefonske napeljave med Sun-gerom in Lokvami, bilo je to prve dni julija, ko je bil krompir že v cimi, je Viktor akcijo zavaroval oborožen s puško. Spodžagali so kakšnih pet drogov.
«To še ni gotovo,» je Viktor pristopil k njim, ko so pospravljali orodje, da bodo šli. «Treba je vso žico razrezati in jo odnesti v gozd... »
Tako so tudi naredili. Sabotaža je bila tako popolna.
Skupne akcije so bile tudi za nabavo orožja. Med drugim so mrkopaljski komunisti zvedeli, da je v sungerski cerkvi skritih 6 pušk in puškomitraljez. Cerkev je stala čisto blizu italijanske postojanke, zato je bilo zelo tvegano priti vanjo in jo preiskati. Viktor je v ta namen naredil primeren odpirač, potem pa so ponoči šli tja. Odpreti vrata pa je bila zahtevna naloga, zato si je Viktor kljub bližini Italijanov pomagal z žepno svetilko. Tovariši so se mu čudili, da ne kaže nobenega strahu. Znal pa je Viktor tudi tako svetiti, da prameni svetlobe niso uhajali stran od ključavnice. Tako z Italijani v Sungeru ni prišlo do spopada.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, ^,nan<fn^j#
upravni 500, legalni 500, osmrtnice m sožalja 250 lir «Mali og a 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokraimc se naro^0-n j oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije Pr*
Stran 6
20. marca 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
^ ZTT - Trst
SILOVITA OFENZIVA OSVOBODILNIH SIL V KAMBODŽI IN JCŽNEM VIETNAMU
Toča raket na Lan No lo va oporišča Reka beguncev z Osrednjih planot
Hudi boji okoli Phnom Penha - Napovedujejo tudi evakuacijo Hueja in Da Nanga ob meji s Severnim Vietnamom
PHNOM PENH, 19. — Lon Nolove oborožene sile skušajo v tem trenutku «očistiti» področje okoli važne strateške točke, ki jo na zahodni fronti predstavlja mestece Tuoi Leap. Istočasno pa se nadaljujejo boji okoli rečnega oporišča šrui Šangvar, ki leži na majhnem polo-točku med rekama Mekong in Tom-le Sap.
Tuoi Leap je zelo pomemben za Lon Noia, ker so od tu osvobodilne sile bombardirale v zadnjih dneh letališče pri Pošetongu. Vladne čete so izvedle na tem področju dve operaciji, ki sta se po njihovem mnenju uspešno zaključili.
Rečno oporišče šrui šangvar pa je še vedno pod silovitim ognjem osvobodilnih sil, ki so vso noč bombardirale vladne postojanke z raketami. Osvobodilnim silam se je tudi posrečilo, da so se prebile do vzhodnega obrežja reke Mekonga.
Osvobodilne sile so tudi nadaljevale bombardiranje letališča Poše-tonga, a nekaj raket je padlo tudi v samo središče Phnom Penha. libiti sta bili dve osebi, pet pa jih je bilo ranjenih. Tudi posameznim komandosom osvobodilnih sil se je posrečilo prodreti v bližino letališča pri Pošetongu, toda Lon Nolove oblasti menijo, da taki izpadi niso nevarni.
Amerikanci nadaljujejo polete prevoznih letal s katerimi oskrbujejo Phnom Penh. Včeraj so izvedli 56 poletov, kar predstavlja največje število prevozov, odkar obstaja a-meriški letalski most.
Politični položaj v kamboški prestolnici je še vedno nejasen. Do sedaj se ministrskemu predsedniku Long Boretu še ni posrečilo, da bi preosnoval svojo vlado, čeprav je to napovedal že pred tednom dni. Zdi se, da preosnovi nasprotujejo nekatere osebnosti, ki so blizu Lon Noia.
Medtem se položaj saigonskih čet v Južnem Vietnamu hitro slabša. Stanje je zaskrbljujoče posebno na Osrednjih planotah. Po zadnjih vesteh se iz teh pokrajin pomika proti jugu kolona vojakov in civilistov, ki je dolga sto kilometrov. Večina prihaja iz Plejkuja, drugi pa iz pokrajin Darlak in Kontum. Ti so namenjeni na obalne pokrajine. Vsi zdravniki so zapustili bolnišnice v Plejkuju in sedaj so bolniki prepuščeni sami sebi.
Evakuacija vojakov in civilistov iz teh treh pokrajin je mogoča, ker je baje sam predsednik Van Thieu
poskrbel za ustrezna dovoljenja oziroma prepustnice. Evakuacija se torej odvija sporazumno z osvobodilnimi silami, ki obkoljujejo vsa ta področja. Prepustnice veljajo tri dni.
Sporočajo tudi. da je blizu tudi evakuacija iz mest Hue in Danang v severnem delu Južnega Vietnama. Po nekaterih vesteh naj bi že več tisoč beguncev zapustilo bivšo cesarsko prestolnico. Saigonska vlada pa še ni potrdila, da bi nameravala zapustiti tudi ti dve postojanki na robu države.
Najhujši udarec za saigonske o-blasti pa je seveda evakuacija O-srednjih planot. Prav tu so se leta 1961 prvič spoprijeli Amerikanci z osvobodilnim gibanjem. Gre za področje, ki meri kakih 170.000 kv. km.
Amerikanci trdijo, da je Van Thieujeva poteza premišljena, ker bi njegove oborožene sile na vsak
način ne mogle več nadzorovati tega področja. Res pa je, da bodo sedaj saigonske oblasti prisiljene, da vodijo bolj obrambno kot ofenzivno politiko. Po mnenju Amerikan-cev pa prodor osvobodilnih sil do morja ne bo pomenil propada saigonskih oboroženih sil na severu, ker Van Thieu razpolaga z velikim številom letal in ladij za dobavo municije in hrane tamkajšnjim postojankam.
Iz Washingtona sporočajo, da je glasnik Bele hiše Ron Nessen izjavil danes, da je predsednik Ford zelo zaskrbljen zaradi razvoja dogodkov v Indokini. Ameriška administracija pa še vedno upa, da bo parlament odobril dodatno vojaško pomoč 300 milijonov dolarjev. Kot je znano se ameriški kongres otepa teh obveznosti in naj bi po njegovem mnenju vsaka pomoč morala prenehati s 30. junijem letos.
Zadeva De Vincenzo v parlamentu
MILAN, 19. — Socialistični podtajnik Mosca in načelnik komisije za državljanske pravice posl. Bal-zamo sta danes poslala pravosodnemu ministru pismeno vlogo, v kateri ga vprašujeta za pojasnila o zadevi De Vincenzo. Poslanca zahtevata, naj vlada pojasni, na kakšni osnovi sta turinski generalni pravdnik Re-viglio Della Veneria in karabinjerski general Della Chiesa osumila preiskovalnega sodnika sodelovanja s samozvanimi «rdečimi brigadami». Sprašujeta nadalje, če je res, da sta sodni postopek pospešila s svojim pritiskom tudi podpredsednik višjega sodnega sveta demokristjan Giacinto Bosco in generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču Giovanni Colli. Poslanca izrekata ob koncu svojo zaskrbljenost, ker se vse te nezaslišane pobude vključujejo v manevre sodno - političnega značaja, katerih cilj je povzročiti frontalni spopad zaradi vprašanj javnega reda in obrambe demokratičnih ustanov pred upravnimi volitvami.
WASHINGTON, 19. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Battaglia se je na poti iz Lime, kjer se je udeležil generalne konference UNI DO, ustavil v Washingtonu, kjer je imel na državnem departmaju razgovore s podtajnikom Ingersollom in drugimi visokimi funkcionarji o vprašanjih skupnega interesa.
milim iiii||i|||niin|||B|||,*BiB|BBii|i|iMmn||||||||nin|i|mm|n||m|||<||Hi||m|||iii|i|i
PO KRVAVIH IZGREDIH V ULICI OTTAVIANO V RIMU
Fašist Fagnani formalno osumljen umora grškega študenta Mandakasa
Pretepač je obtožen tudi posesti in uporabe orožja ter ponarejevanja čekov
RIM, 19. — Preiskovalni sodnik dr. Pavone, ki vodi preiskavo o izgredih v Ulici Ottaviano v Rimu, v katerih je bil ubit grški desničarski študent Mikis Mandakas, je o-sumil zločina fašističnega pretepača Marca Fagnanija. Ta je že v zaporu zaradi vrste kaznivih dejanj. Sodnik ga je osumil umora po zasliševanju lastnice gostišča «Ancora», kjer je Fagnani stanoval. Ženska naj bi potrdila, da ji je občasna fantova družica povedala, kako naj bi pretepač priznal, da se je udeležil streljanja v Ulici Ottaviano pred sedežem MSI.
Kot je znano je sodnik Pavone v okviru preiskave že podpisal dva zaporna naloga za pripadnika samozvane levičarske izvenparlamen-tame skupine «kolektiv iz Ulice Volsci». Od teh je eden v zaporu, drugi pa je pobegnil. Nekaj dni po umoru Mandakasa je policija pri-
prla tudi Fagnanija in ga nekaj dni tajno zasliševala, dokler ni a-nonimno telefonsko obvestilo rimskemu listu «Paese Sera» prebilo molk preiskovalcev. Fagnanija je pogubila njegova vdanost pijači: dan po krvavih izgredih v Ulici Ottaviano, ki so jih fašisti izkoristili kot pretvezo za nekaznovano divjanje po Rimu, se je v vinjenosti pobahal z občasno družico, da je sodeloval pri provokaciji in da je tudi streljal, čeprav naj ne bi neposredno vpleten v umor Mandakasa.
Fagnani je v Rimu znan kot razvpit pretepač, ki se je večkrat «izkazal» s surovimi napadi na politične nasprotnike, čeprav ni bil zaposlen, se je vozil z razkošnimi avtomobili in lastnica gostišča «Ancora», kjer je stanoval, je povedala, da je večkrat dobival čeke za znatne vsote. Vsekakor pa je mladi
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiimiiiiiiiiimiimimiiiHimimmiHimiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiimmiiiHiiiimiiiiiiiimiiimmiiiiiiimiiiiHimmiiiiiimiiii»
Sneg na poti za «spomladanski vrt»
Redkokdaj smo bili priča tako muhavemu vremenu kot letos. Pozimi ni hotelo biti snega od nikoder, se«aj pa, ko se vsi nadejamo pomladi, ga je skoraj povsod namelo za nekaj decimetrov. Zato ni čudno, da so se vrtnarji miinchenskega parka ušteli, ko so pred dnevi namestili tablo, ki kaže pot za... spomladanski vrt
pretepač neposredna vez med rimskimi skrajnodesničarskimi krogi in navadnim kriminalom. Na njegovem domu so preiskovalci našli nekaj u-kradenega blaga in šop matric ponarejenih čekov, zaradi česar je bil obtožen goljufije, ponarejanja in razpečavanja čekov, poleg seveda protizakonite posesti in uporabe o-rožja.
Aretirani skrajnež je imel tesne stike z grškimi fašisti, ki so po padcu fašistične hunte v Grčiji pribežali v Italijo in prosili za pomoč «tukajšnje» kamerade. Med te je spadal tudi Mandakas, čeprav je bil uradno študent, vpisan na fakulteti za medicino. Kaže, da je med zasliševanjem Fagnani priznal, da so pri provokaciji in podpihovanju izgredov v Ul. Ottaviano sodelovali tudi nekateri Grki, kar potrjuje domnevo, da je bil uboj Mikisa Mandakasa nameren, pretveza, ki so jo iskali fašisti, da uprizorijo ob nerazumljivi pasivnosti policije in karabinjerjev nesramne nasilne izpade. S tem v zvezi se je zvedelo, da so italijanski preiskovalci zahtevali od Interpola, naj začne preiskavo o grških državljanih, ki so bili še do pred kratkim v Italiji in ki so imeli stike s Fagnanijiem.
Ta se je med drugim pobahal s preiskovalci, da ve marsikaj o pokolu na brzcu «Italicus» in da je za molk dobival mastno plačilo. Kaj več v tem pogledu ni bilo mogoče zvedeti, vsekakor pa so rimski preiskovalci poslali prepis Fagnani-jevih izjav kolegom iz Bologne, ki vodijo zadevno preiskavo. S tem v zvezi ne gre prezreti vrste naključij, ki jih je doslej le malokdo vzel v poštev. Atentat na vrzec «Italicus» časovno sovpada s prihodom grških desničarjev v Italijo po razsulu fašistične hunte. Na dan atentata, 4. avgusta je zginil z doma na mostišču Lanciano v Rimu — glej naključje — neki Mikis Mandakas in «4. avgust» — že spet naključje — je naziv gibanja, ki ga je ustanovil nekdanji agent polkovnikov Kostas Plevris, ki je bil zadolžen za stike z italijanskimi fašisti.
Preuranjeno je še ugibati, če gre za gola naključja, ali pa dejstva, ki se vključujejo v mozaik strategije napetosti. Dejstvo pa je vsekakor, da bo preiskava o smrti Mikisa Mandakasa privedla dlje kot je kazalo na prvi pogled in tudi dlje, kot bi marsikdo želel. Umor grškega študenta je dvignil velik oblak prahu, ki je začel šele sedaj polagoma upadati: in v zaporu, o-sumljen umora, sedi fašist.
SPOR MED ŠPANSKIMI OBLASTMI IN CERKVIJO
Kardinal Tarancon obsoja nastop policijskih oblasti
Policija je pred dnevi prepovedala zborovanje delavcev pod predsedstvom madridskega primasa - Oproščeni sindikalisti SEAT
MADRID, 19. — Madridski nadškof kard. Tarancon je v današnji homiliji, ki so jo duhovniki prebrali v vseh madridskih cerkvah ostro protestiral proti prepovedi španskih policijskih oblasti zborovanja vernikov prejšnjo soboto in nedeljo v madridskih delavskih četrtih Valle-cas in Pacifico. V homiliji je med drugim rečeno: «Zavest vseh je globoko pres«nila prepoved javnih oblasti, da bi prišlo do krščanskega shoda, česar ne moremo razumeti, saj se je zgodilo v deželi, ki se diči s spoštovanjem božjega zakona po nauku katoliške cerkve».
Sobotna in nedeljska shoda bi morala biti v omenjenima četrtima pod vodstvom kard. Tarancona ter naj bi se ju udeležilo okoli 1.500 ljudi, v večini delavci. Na srečanjih naj bi razpravljali o raznih družbenih vprašanjih kot stanovanjska problematika, delo, mezde, pouk, mladina in evangelizacija. Policija je prepovedala zborovanji pod pretvezo, da bi utegnili motiti javni red.
V	nadškofovi homiliji je še rečeno: «Energično zavračamo kakršnokoli sodbo tistih, ki nas obtožujejo, da smo hoteli z zborovanjema škodovati skupnemu življenju državljanov, ali pa preskočiti okvir poslanstva evangelizacije, ki ga je Kristus zaupal svoji cerkvi.»
V	svojem govoru pa je Tarancon poudaril vseeno, da ta dogodek ne sme vplivati na čut spoštovanja, ki ga verniki morajo imeti do vladnih oblasti. Kardinal se tudi ni strinjal s tistimi duhovniki, ki prejšnjo nedeljo niso brali maš v znak protesta.
Prepoved shoda je zelo razburila politične duhove v Španiji. Že v ponedeljek je katoliški list «Ya» obsodil policijski ukrep. Po pisanju lista je policija prepovedala zborovanje pod pretvezo, da bi se utegnilo zgoditi, da bi na njem nastopali komunisti. V resnici pa so zborovanje obsojali že več mesecev izključno desničarski krogi. List «Ya» je tudi danes obsodil prepoved, medtem ko falangistično glasilo «Ar-riba» zagovarja ukrep, češ, da na zborovanju niso nameravali obravnavati sedanjega položaja vere v Španiji, temveč vnašati razprtije v državo.
Monarhistični «ABC» izraža željo, da bi se našla primerna pot za rešitev iz stanja za katerega je značilen konflikt med cerkvijo in državo, obsoja pa «mašno stavko».
«Nuovo diario» pravtako obsoja stavko ter pravi, da bi škofje in duhovniki, ki ne odobravajo vladne politike bolje ravnali, še bi se o-drekli vsakršnemu prispevku iz državnih blagajn.
VOJSKA NAD SMETI
Včeraj je bilo v škotskem glavnem mestu Glasgow zelo napeto vzdušje, ker so mestne in deželne oblasti sklenile poslati vojake v «napad» na goro smeti, ki se je nagrmadila na mestnih ulicah in dvoriščih zaradi dvomesečne stavke Sojerjev občinske smetarske službe.
Med stavkajočimi šoferji in smetarji, ki so pomagali vojakom se je vnel marsikateri spor in čestokrat so namesto besed spregovorile pesti.
Kljub odporu stavkajočih pa je vojaška akcija stekla in nekaj minut pred 7. uro je preko 500 vojakov, oboroženih z metlami in lopatami hajkalo na mestne ulice. Prav tu pa so vojaki — pometači naleteli na oster in nepredviden odpor: krdelo pobesnelih miši je brez pomisleka napadlo vojake, ki so odstranjevali njim tako primeren habitat: 75 tisoč ton smeti, ki se je nagrmadilo v dveh mesecih na mestnih ulicah. Kaže, da so vojaki kljub vsem težavam vztrajali, čeprav po prvem dnevu ni predvidljivo, če je bitka proti mišim in podganam dobljena ali ne.
..............................................................................itimi................................iiiiiihiimiiii...»uh
USPEŠEN POSEČ Ali LE NENAČRTNO TRATENJE DENARJA?	KSSffi&'&WlF:
—--------------------------------------------- zameno za ukradeno tajno gradivo
1#1	Jl*	•	. -n	1	I	zahteval milijon dolarjev, ki mu pa
CIA «ugrabila» oceanu potopljeno sovjetsko podmornico aSHBSSS
J.	i W	njca je (.ajna) ka£e p3i (Ja je v
Za iskanje in dviganje podmornice na površje naj bi potrošili okrog	okrldeno0tožbo!klh med tatom n
20 milijard lir, informacije, do katerih so prišli, pa so bile zelo skope	JhVtaMma “arjib“
kljub neprodimemu molku oblasti in strogi tajnosti, v kateri je potekala operacija, čemu tajnost? U-gledni «New York Times» piše v svoji današnji številki, da je bil načrt za «reševanje» sovjetske podmornice sporen tudi med oblastniki obveščevalne službe: marsikdo je menil, da gre za nepotrebno tratenje denarja — za operacijo so potrošili od 250 do 350 milijonov dolarjev (od 17 do 23 milijard lir) — sai bi kvečjemu našli le neuporabne šifre in zastarele rakete.
List trdi nadalie, da so nekateri pomorščaki izjavili, da s pregledom podmornice niso dobili nobene res nomembne informacije. Zaradi tega naj bi ameriška obveščevalna služba s pretvezo državne tainosti prikrivala le zelo drag spodrsljaj.
WASHINGTON, 19. - V krogih a-meriške obveščevalne službe so danes potrdili, da je ameriška mornarica lani dvignila z dna del sovjetske podmornice oborožene z jiedrški-mi raketami, ki se je leta 1968 potopila na Tihem oceanu. Kaže, da je podmornico «ugrabila» oceanu po naročilu mornarice in obveščevalne službe družba, specializirana v iskanju potopljenih ladij, ki je last milijarderja Howarda Hugesa.
Kaže, da se je podvig posrečil le delno, saj naj bi dvignili na površje le tretjino podmomiškega trupa in sicer premec, kjer so našli posmrtne ostanke 70 mornarjev. V skladu s sovjetskim običajem so brodolomce «pokopali» v morju. Govori se sicer, da le je tehnikom posrečila zajeti
vso podmornico, med dviganjem pa se je trup razčesnil na dvoje in dve tretjini trupa sta se znova pogreznili v globino. V zgubljenem delu so cevi za raketne izstrelke, poveljniški most (s tajnimi dokumenti) in radijski kabinet s šiframi. Kaže, da je CIA že zaprosila dovoljenje za organizacijo podobne odprave, ki naj bi «ugrabila» oceanu preostali del sovjetske podmornice.
Premec ladje so zavlekli v tajno oporišče, kjer so ga podrobno pregledovali leto dni. O rezultatih teh pregledov ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Vse kar je znano je le, da je bil namen odprave polastiti se tajnih sovjetskih dokumentov, šifer in raket ter zbrati podatke o sovjetski brodarski tehnologiji.
Podmornica naj bi (po zahodni nomenklaturi) spadala v razred «G»: gre za enote z 2.300 do 2.800 ton nosilnosti, ki so jih začeli graditi okrog leta 1960, s tradicionalnim pogonom, oborožene z vodikovimi raketnimi izstrelki. Ameriška obveščevalna služba domneva, da je podmornica imela oporišče na skrajnem vzhodu sovjetskega ozemlja. Med plovbo sredi Tihega oceana o-krog 750 milj od Havajskih otokov se je podmornica potopila zaradi skrivnostne eksplozije na krovu. Kaže, da je prebit trup ležal 5.700 metrov globoko. Takoj po nesreči so na kraj tragedije priplule sovjetske pomožne ladje, ki so po nekaj dneh neuspešnega iskanja opustile reševalno akcijo.
CIA je takoj naročila družbi «Sum-ma Corp.», naj stakne in privleče na površje razbitine sovjetske podmornice. V ta namen so se poslu-žili posebej opremljene oceanografske ladje «domar Explorer», o raziskovalnih napravah katere pravijo, da so bile naravnost revolucionarne. Kljub umetno razširjenim glasovom o iskanju naftnih in rudninskih ležišč, so se čedalje bolj širili glasovi o tem, kaj imajo ZDA za bregom. Govorice so postale še vztrajnejše po skrivnostni tatvini na sedežu «Summa Corp.». Kaže, da se je tat, baje prodajalec rabljenih avtomobilov Donald Woolbright, polastil tudi tajnih dokumentov, ki naj bi zadevali iskanje sovjetske podmornice in načrtov elektronskih na-
Morda je jjrav zaostritev v španskih družbenih odnosih ter posebno v odnosih med cerkvijo in vlado botrovalo sklepu madridskega sodišča za javni red, da oprosti vseh deset obtožencev zaradi znanih dogodkov leta 1971 v tovarnah SEAT (španska Fiat). Pred štirimi leti so delavci zasedli podjetje, nakar je prišlo do spopada s policijo pri katerem je bil ubit en delavec. Oblasti so postavile pred sodišče osem delavcev in dva odvetnika, ki sta zastopala njihove interese.
Javni tožilec je zahteval štiri leta zapora za Antonia Barrocala, pet let za Joseja Marina, tri leta za Armanda Gameza, dve leti za Flo-rencia Santosa, štiri leta za Isabelo Lopez, tri leta za Adriana Massedo in štiri leta za Joseja Carlosa Val-leja. Gre za delavce in tehnike, ki so bili v teh zadnjih letih preganjani zaradi svoje sindikalne dejavnosti. Zelo stroge so bile zahteve javnega tožilca glede odvetnice Marie Monserrat Aviles Avile: pet let zapora ter za odvetnika Alberta Fino Sanglasa: osem let zepora. Policija je svoj čas napravila preiskavo v njunem uradu ter ju obtožila, da sta se ilegalno sestajala z obtoženci.
Razsodba sodišča za javni red je zelo pomembna, ker je pometla z najbolj fašističnimi metodami zatiranja gibanja delavskega razreda.
saj se sindikalisti niso smeli sestajali niti s svojimi zagovorniki.
Na obravnavi v Madridu so bili tudi opazovalci mednarodne komisije pravnikov.
Medtem sporočajo, da so policijske oblasti v Pamploni naložile duhovniku Azkueju denarno kazen v višini 10.000 pezet, ker se je udeležil zborovanja v jezuitskem kolegiju na katerem so bili tudi delavci in študentje.
Na Kitajskfim amnestija za vojne zločine«
PEKING, 19. — Na svojih dveh sejah 17. in 18. marca je stalni odbor IV. kitajske vsedržavne ljudske skupščine sprejel na pobudo predsednika Maocetunga in Čuenla-ja sklep o amnestiji v korist vojnim zločincem. Pravijo, da ta pobuda velja tudi za ljudi, ki so se zatekli na Tajvan.
Amnestija bo zadevala 293 vojnih zločincev. Od teh je 219 častnikov oboroženih sil, 21 partijskih funkcionarjev, 50 agentov obveščevalnih organizacij, dve osebi iz «Mančukua» ter ena iz Notranje Mongolske.
Osebe, ki bodo izpuščene na svobodo, se bodo zbrale v Pekingu, kjer jim bodo oblasti priredile svečano kosilo. Prizadeti, ki bi se hoteli izseliti na Tajvan, bodo lahko to storili.
S prifiudniim letom ukijerj popravni izpiti v obvezni šoli
RIM, 19. - Minister za šolstvo bo v kratkem predložil ministrske mu svetu zakonski osnutek za uki nitev popravnih izpitov na osnovo^ in nižji srednji šoli. Vest so sP0,r'?' čili funkcionarji ministrstva za Sj" stvo, ki so tudi pojasnili, da boa za letos popravni izpiti še v vel javi-
Včeraj sta drugi in tretji odse višjega šolskega sveta dokončno dobrila predlog za ukinitev popra ' nih izpitov, za ustanovitev tako ime' novanih podpornih tečajev in za na^ domestitev dosedanjega sistema ocenjevanja z izražanjem sodb o diJ kovi zrelosti in marljivosti. S te. f je bil dokončno rešen problem, o katerem se je začelo razpravljati z pred leti. Za dokončno uveljavite pomembne preosnove bo v56^3,^: še potrebno, da parlament potrdi vladne predloge.
Odprava popravnih izpitov bo tudi omogočila rednejši pouk ob za^e ” ku šolskega leta, ker bodo . L pravočasno rešena vsa vprašanj birokratsko - organizacijskega zn ' čaja kot so umestitve profesorjevi pripravljanje urnika itd.
Švica bo izročila italijanskim oblastem fašistična terorista
ŽENEVA, 19. — švicarsko zvezno sodišče je sklenilo izročiti italijanskim oblastem fašistična terorist Marca in Eura Castorija. Oba st obtožena, da sta lani sodelovala Pr organizaciji treh bombnih atentatov, v katerih je bilo nekaj ljudi huj^ r»njenih. Poleg tega pa sta bila bra ta Castori pred dobrim letom na zatožni klopi skupaj z Massagrande-jem, Francio, Grazianijem in.3.’ gimi fašisti, obtoženimi obnavljanj fašistične stranke.
ponisi
polica avto"4R", se v ekonomskem smislu najbolj izplača, razen tega daje zanesljiva jamstva: bodisi zaradi res občutnega obsega maksimalov (100 milijonov!) bodisi, ker zavaruje tudi sopotnike v avtu.
traagonaha polica avto
stane 50%
več, kakor 4R
Lloyd Adriatico
ASSICURAZIONI
agencije Lloyd Adriatico, ki poslujejo v naših krajih
MILJE ul. Battisti, 8 - tel. 272.657 OPČINE ul. Proseška, 3 - tel. 212.753 SESLJAM ul. Nazionale, 52 - tel. 209.84^
TRST ■ GLAVNO RAVNATELJSTVO
ul. dei Burlo, 2 - tel. 73.53
TRST 1 ul. Dante, 7 - tel. 64.495 TRST 2 trg Unità d’Italia, 3 - tel. 29.565 TRST 3 trg Sansovino, 2 - tel. 773.031 TRST 5 ul. Giulia, 1 - tel. 766.313 TRST 6 trg Ospedale, 2 - tel. 794.066 TRST 7 ul. Baiamonti, 48 - tel. 813.362.
GORICA ul. Duca D’Aosta, 50 - tel. 83.371
KRMIN (Cormons)
ul. Udine, 42 - tei. 63.49
GRADEŽ (Grado)
trg S. Marco, 11 - tel. 81.717
TRŽIČ (Monfalcone)
ul. Duca D’Aosta, 11 - tel. 72.796