Uredništvo in opraoništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vmrk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 108.
Maribor, dne 21. septembra 1910.
Mnina listu:
Celo leto	......	12	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno......... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik II.
Deželni zbor«
Gradec, 20. sept.
Začetkom seje dne 20, t. m. je bil položaj docela nejasen.
Že dan poprej so se zbrali vsi poslanci S,; K, Z. in imeli ob o. uri popoldne klubovo sejo, v kateri so se natanko posvetovali o zasedanju. Ob 6, url so prekinili sejo, ker sta bila zastopnika 'Slovenskega kluba poklicana k; namestniku.
Zvečer ob 548. uri se je posvetovanje nadaljevalo in odložilo se je sklepanje na torek dopoldne ob 10. uri pred sejo v zbornici, položaj je bil do tega časa neizpremenjen.
Ob 5412. uri dopoldne .otvori deželni glavar zasedanje. Navzoči so večinoma vsi poslanci, c. kr. namestnik in naučni minister grof Stiirgkh.
Ko se je javilo namestniku, da vsled neizpre-menjenega položaja vstrajajo poslanci S. K. Z, na obstrukciji, je pričel1 takoj nova pogajanja s Slovenskim klubom, veleposestniki, nemško večino in krščanskimi socialci.
Nemška večina je zlezla pod klop in določilo se je po dogovorili, da se sploh ne prične z dnevnim redom. Čitale so se razne interpelacije, \vloženi predlogi itd., nakar deželni glavar zaključi sejo in napove prihodnjo {v četrtek ob 10. uri dopoldne 1 z ' istim dnevnim redom.
Poslanci S, K. Z. so vsi na krovu in so imeli danes zopet posvetovanje, ker sta poklicana načelnik Muba dr, Korošec in odbornik Robič k namestniku.
V	sredo se vršijo nadaljna pogajanja. Toda kakor se sluti, neče nemška večina odjenjati; ,\zato so dnevi deželnozborskega zasedanja najbrže 'šteti.
V	seji dne 20. t. m. SO stavili poslanci S. K. Z. fe-le predloge:.
Poslanec Roškar je v prvi seji_ deželnega zbora vložil predlog za podporo po raznih ujmah prizadetim, |m sicer za vse v mariborskem ' in ljutomerskem okraju v teku tega leta povzročene elementarne poškodbe. Zahteval je hitre in izdatne pomoči za tiste ki so v bedi. Ižupanov nafloga je, delovati zato pri c. kr. okrajnih glavarstvih, da se podpore zahtevajo in pravično razdele.
Poslanec Roškar je nadalje vložil tudi predlog za zavarovanje proti vsem elementarnim poškodbam, v katerem zahteva od deželnega odbora, da deluje na to, da postane zavarovanje državna zadeva; ako bi
PODLISTEK.
Kako umirajo.
(Iz fr&nčoščine predela A M.)
Januar je bil oster. Nič dela, nič kruha, nič ognja y hiši. Ona je perica, on zidar, 'Stanujeta, v£ Batignolles, ulica Cardinet, v črni hiši, ki zastruplja predmestje. Njuna soba < v petem nastropju je tako razpadla,, da deži skozi Špranje stropa.
Vendar nikakor ne bi tožila, če njun mali Chariot, deček desetih let, ne bi rabil zdrave hrane, da postane mož.
Otrok je bolehav, malenkost ga položi na posteljo. Ko je hodil v šolo, se je hotel vsega naenkrat naučiti in je zbolel. Skratka, zelo bister in čeden dečko je, z neprimerno širokim obzorjem za svoja mlada leta.
Ob dneh, ko nimata kruha,, da hi mu ga dala, stara jokata kakor živali, zlasti ker, otroci v tisti hiši umirajo kakor muhe, tako nezdravo je vse.
V ulicah sekajo led. Tudi Morisseau se je dal najeti. !S sekiro dela na potokihj f in zvečer prinese Štirideset soldov. )Ni veliko, a vendar toliko, ( da ne umre gladu do pomladi, ko začno arhitekti na novo zidati.
Ko nekega večera pride domov, najde Charlota v postelji. Ona ne ve, kaj mu je.
Poslala ,ga je bila v Courcelles k teti, kložnjar-ki, gledat, ali ne najde mogoče pri njej kake gorkeje bluze, kot je njegova platnena, v kateri je zmrzoval.
Teta ni imela 'drugega, /kot stare moške suknje, ki so prevelike, r in 'deček se je vrnil,_ tresoč se od mraza in zabuhel V obrazu, kakor da je pil.
Sedaj leži rudeč v blazinah, blede brez prestanka, misleč, da igra s krogljami,, in poje.
pa bilo it,o v doglednem času neizpeljivo, tedaj se naj ustanovi z državno podporo deželno zavarovanje z primernim doplačilom za vse poljedelce obvezno.
Poslanec dr. Jankovič je vložil predlog, da bi se po toči, peronospori in oidiju poškodovanim občinam brežiškega okraja dovolila izdatna podpora od dežele in države.
Poslanec Pišek je stavil dne 20. L m. v dež. zboru nujni predlog za podporo po toči poškodovanim v občini Tolsti vrh, okraj Konjice.
Poslanec Pišek je stavil tudi nujni predlog za po toči poškodovane v občinah Modraže, Dežno, Štatenberg in druge, ter zahteval nujne pomoči od dežele in države.
Poslanec Ozmec ' je vložil predlog" za podporo haloškim' občinam, ki so bile letos meseca avgusta hudo poškodovane po toči.
Poslanec Ozmec je stavil nadalje interpelacijo v zadevi pristranskega iztirjevanja \ zamudnih kazni zaradi šolskega obiska od strani ptujskega okrajnega oziroma deželnega šolskega sveta.
Poslanec dr. Verstovšek je stavil predlog za podporo iz deželne blagajne po nevihti oškodovanim posestnikom v šoštanjskem in slovenjegraškem okraju, zlasti v občinah: (Šoštanj (okolica), 'Topolšica, Skale, Št. Vid nad Valdekom in Razbor. Ravnotako je zahteval podpore za po uimaH poškodovane občinske ceste v teh občinah.
Poslanec Pišek je stavil interpelacijo zaradi velike škode, katero dela Drava posestnikom med Mariborom in Ptujem.
Novi odloki sv. stolice.
(Konec.)
2.	Drugi odlok, o katerem se je zadnji čas tudi mnogo razpravljalo, zadeva starost prvoobhajan-cev. Tudi tukaj moramo najprej pribip hinavstvo in perlidnost nasprotnega časopisja, ki se je že tolikokrat, norčevalo iz najsvetejšega, sedaj si pa je v skrbi, da bi otroci ne bili dovolj pripravljeni za sveto obhajilo, ako se izvede rimski dekret. Včasih se pač duh iteme izpremeni v angelja luči, — ako mu prav hodi.
Glede starosti prvoobhajancev'' pravzaprav ni stalne norme, ne tradicije. Rimski katekizem pravi, naj se pripuste otroci h Gospodovi mizi, ( ko pridejo do pameti. Kanonično, pravo suponira, da je to z do-
Mati je zatrla okno s strgano cunjo, da zamaši strto šjpo; nad cunjo gleda skozi dvoje šipe svinčeno nebo. Beda je bila izpraznila predale, vse perilo je bilo v zastavnici. Prodali so še mizo in dva stola, tako da je Chariot ležal na tleh.
A odkar je bolan, ima posteljo. Kljub temu ni na boljšem. Dan za dnem nosijo volno iz odeje k klož-njarki, po pol funta, naenkrat,, za štiri do pet soldov. Sedaj ležita on in ona v kotu na slamnici, za katero Še psi ne bi marali,;
In oba zreta na Charlota, ki se premetuje po postelji. Kaj se je pripetilo dečku, ko se je klatil na deželi? Morda ga je ugriznila žival/ morda mu je kdo dal kaj Škodljivega piti.
Soseda, gospa Bonnet, je vstopila. Ko je ogledala malega, (trdi, da ima mrzlico. 'Ona se namreč spozna na take stvari, ker ji je umrl mož na prav taki bolezni,
Mati joka in objemlje dečka. On pa kakor blar zen pohiti po zdravnika.
Pripelje prvega, zelo velikega,, ošabnega,, ki prisluškuje na otrokov hrbet in trka na njegove prsi, ne da bi zinil besedo.
Gospa Bonnet mora iti v svoje stanovanje po papir in svinčnik, da more gospod zdravnik napisati svoj recept.
Ko odhaja, molčeč kakor poprej, ga mati praša z zadušenim glasom:
„Kaj je, gospod?“
„Vnetje prsne mrene!“ odgovori kratko, brez kakega pojasnila. Nato vpraša:
„Ali ste vpisani v bolniško blagajno?“
;„Ne, 'gospod zdravnik , . , Dobro se nam je godilo preteklo poletje. Zima nas je stisnila,“
„Tem slabše za vas, tem slabše za vas!“
In zdravnik obljubi, da zopet pride,
'Gospa Bonnet posodi dvajset soldov, da pošljejo v lekarno.
vršenim sedmim letom, in to suppositio iuris ima tudi novi dekret. Ali pa je to splošno veljavna norma, za vse kraje, za vsako podnebje? Znano je, da dozore prebivalci južnih krajev!' prej kot ljudje na severu. (Tako razlaga lavantinska sinoda iz leta 1903 besede rimskega katekizma za naše kraje, ip določa vobče, naj se pripuste otroci k prvemu svetemu obhajilu med 10. in 12, letom. Izjeme navzdol in navzgor niso izključene, listo določa ljubljanska sinoda iz leta 1903,. Strassburški škof je letos določil kot povprečno starost prvoobhajancev 12. leto proti nekaterim, ki so hoteli pripuščati otroke še le v 14. letu.
Kdaj naj se deli otrokom prvokrat sveto obhajilo, za,to ni odločilna fizična starost, ampak' zmožnost otrokova. Tu odločujejo versko-psihofloški in versko-pedagoški razlbgi. (Ti govore v naših razmerah , za določbe lavantinske in ljubljanske sinode: v tretjem ali najpozneje Šestem šolskem letu prvo sveto obhajilo. [Proti tem določbam nikakor ne govori novi dekret, čeprav bi se ga moglo na dveh ajli treh mestih v nasprotnem smislu razlagati. Gotovo pa bode končal novi odlok razvado, predolgo odlašati prvo sveto obhajilo brez pravega vzroka, C in to je brez dvoma dobro.
Dr. Lukman.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Štajerski deželni poslanci so zbrani v Gradcu, Poročilo o prvih dneh zasedanja prinašamo na drugem mestu. ’ Tukaj hočemo samo opozoriti na glasove, ki se čujejo o sedanji deželnozborski kampaniji. Slovenski liberalci so v hudih škripcih. '„Nar, Dnevnik“ od dne 19. t. m, ima dolgovezen in konfu-zen uvodnik o Štajerskem deželnem zboru, iz katerega se samo vidi, kako je liberalcem težko. Ne vedo, kaj bi storili. Sebična in hinavska narava jim narekuje, (la bi nastopili proti odločni taktiki naših poslancev in pomagali za nekoliko cukerčkov Nemcem iz mlakuže, a strah jih je pred javnim mnenjem. Zavedajo se, fda spodnještajerski Slovenci ne poznajo nobene popustljivosti nasproti oholi nemški večini in se boje za svoje maloštevilne pristaše. V mučnih dvomih žive in se pri tem ne upajo niti pošteno zabavljati. Pri vsenP njihovem besedičenju smatrajo za glavni argument proti nam dejstvo, da naši poslanci
Za Morisseaujevih štirideset soldov kupijo dva funta mesa, premog in svečo.
Prvo noč prebijejo srečno. Ogenj gori ves čas. Bolnik kakor omamljen od težke toplote ne govori nič več. Njegove male roke žarijo.
Stara se pomirita, ko ga vidita pobitega od te vročine; a drugi dan sta trda od strahu, ko zdravnik stopi k postelji in zmaje z glavo kakor človek, ki nima več upanja.
Pet dni se nič ne izpremeni. Chariot spi kakor mrtev na blazinah. V izbi se zdi, kakor da revščina piha z vetrom skozi špranje stropa in oken.
Drugi večer se je prodala njena zadnja srajca. Tretji večer so vzeli še nekaj peščic volne izpod bolnikovega zglavja, da poplačajo lekarnarja, Nato je vsega zmanjkalo, ničesar ni bilo več.
Morisseau neprestano lomi led, a njegovih štirideset soldov ne zadostuje. Ker rezki mraz lahko u-mori Charlota, si želi juga, čeprav se ga boji.
Kadar gre na delo, je srečen, če vidi ulice bele, a mora misliti na malega, ki umira tam gori in hrepeni po solnčnem žarku, ki bi stalil led in prinesel pomlad. Da so le vpisani v bolniško blagajno, bi imela zdravnika in zdravila zastonj!
Mati je Šla na magistrat, a odgovorilo se ji je, da so prošnje preštevilne in da naj počaka. Naposled je vendar dobila nekaj znamk za kruh; neka dobra ženska ji je dala pet frankov. Kmalu za tem se je revščina zopet začela . . .
Peti dan prinese Morisseau { zadnjih štirideset soldov. Zapihal je jug, a bili so mu hvaležni.
Sedaj je vsemu konec: peč je mrzla, kruha ni, nikdo ne gre več z recepti k lekarnarju. V mokrotni izbi, kjer teče od sten, se oče in mati treseta od samega mraza vpričo malega, ki hrope.
Gospa Bonnet jih ne poseča več, i ker je občutljiva in jo pretresljiva slika preveč prime. Sostanovalci hodijo hitro mimo njihovih vrat. (Konec pr.j
nočejo nikoli vprašati tir. Kukovca za svet, kako naj urede svojo taktiko.
Kako so smešni?
Kdaj ste pa že čuli, da bi večina hodila vprašat manjšino za nasvete, da bi se večina ravnala po manjšini, Ce je osamljenemu dr, Kukovcu dolg čas, naj si sam poskrbi družbe, naši poslanci se gotovo ne bodo pehali za njim. Mirnim srcem pa tudi lahko povemo liberalnim omahljivcem, ki odlašajo svoje pro-gramatične izjave od nedelje na nedeljo, da se Slovenski klub popolnoma zaveda, da je za sklepe, ki jih sam stori, tudi sam odgovoren, seveda ne kakim domišljavim liberalnim škricem, ampak svojim voflil-cem, Ravnotako pa tudi vemo, da tihe liberalne grožnje, ki izzvene v namigavanju, jda bodo liberalci nastopili proti boju naših poslancev, ter bodo s tem nastopili svojo nemško-vladno službo, pri Slovenskemu klubu ne bodo nič izdale, (Spodnještajersko slovensko ljudstvo pač že predobro pozna sebične liberalne ovinkarje.
Graški „Volksblatt“ od dne 18. t. m. ima uvodnik, ki se peča z zasedanjem deželnega zbora. Clan-kar dokazuje, da je med razdrapano ( nemško-naeio-nalno večino klika, ki onemogočuje vsak sporazum.
Slovenci imajo trdno zaslombo pri svojih volil-cih' in nimajo liberalni učitelji, ki so proti obstrukciji, nobenega vpliva. Slovensko ljudstvo si je postavilo geslo: rajši obstrukcija kakor zatiranje.
„Grazer Tagblatt“, glasilo večine, razpravlja v torek dne 20. t. m. ha I uvodnem mestu o deželnem zboru. List ne kaže posebnega bojevitega razpoloženja in samo dokazuje, da bi pomenil eventualni sporazum v Pragi, ako bi Slovenci vendar Še obdržali staro taktiko v Štajerskem deželnem zboru, popolen razdor v slovanskih vrstah. H koncu pravi:	Dve
možnosti so, ali delamožnost deželnega zbora ali pa razpust.
„Marburgerca“ od torka dne 20, t. m. je vsa divja. Strastno napada dr. Korošca in obžaluje, *ker je bila nemška večina v deželni hiši premalo nasilna. O kakem krivičnem režimu mariborski tetki seveda ni nič znanega1 in so vse naše zahteve pretirane.
„Pijeva korespondenca“ od dne 20. t. m. ima naslednje poročilo: V štajerskem deželnem zboru se bo najbrže nadaljevala slovenska obstrukcija. Večina je v popolnem razsulu, ter je v njej mnogo štreber-jevin intrigamtov, ki ne dopuste treznih sklepov. Vodilni možje te večine so veseli, da so dobili sredstvo, s katerim so prisilili slovensko manjšino k obstrukciji, ker se boje delamožnega deželnega zbora,, v katerem niso več absolutni gospodarji.
Nemški cesar na Dunaju.
Iz Dunaja se poroča dne 20. septembra: Nemški cesar Viljem f se je pripeljal danes dopoldne ob %1Q. uri na Dunaj |n je bil sprejet, od našega ce-oarja, fv čigar spremstvu so se nahajali vsi nadvojvodi.
Romunski trgovinski minister na Dunaju.
Dne 20, septembra dopoldne je obiskal rumun-ski trgovinski minister Constantinesco avstrijskega trgovinskega ministra dr. Weisskirchner j a f in konfe-riral z njim o vprašanju uvoza rumunske živine in mesa.
Poljski klub.
Predsednik Poljskega1 kluba prolesor Glombin-ski je sklical na soboto dne 24. t. m. popoldne plenarno sejo kluba v Lvov. Seje se udeleže vsi držar vni in deželni poslanci.
V	tej seji bo refčriral profesor Glombinski o splošnem političnem položaju I in posebej b razmerju tega položaja do zakona glede vodnih cest.
Kon|erenca bo le formalnega značaja in se tudi vsled tega ne bo na njej sklepalo ničesar odločilnega. Referati se, bodo potem y posameznih državno-in deželnozborskih klubih temeljito prerešetali,
Nato se vrši v drugi polovici oktobra f druga, odločilna seja, katere se udeležita tudi finančni minister Bitinski in gališki minister Dulemba. V tej seji pade še-le konečna' odločitev radi vprašanja galiških vodnih cest.
Sporazum med Cehi in Nemci v Budjevicah.
Hud boj se bije že od nekdaj med Nemci in .Cehi v Budjevicah.
Cehi tvorijo veliko večino mestnega prebivalstva, S pomočjo gesla „Svoji k svojim“ so si Cehi svoje stališče v mestu zelo utrdili. (Občinski zastop je bil dosedaj v nemških rokah, ker so si Nemci na u-meten način znali vzdržavati svojo posestvo,
Dne 19. t. m. se je vršilo pri ministrskem predsedniku na Dunaju posvetovanje voditelja budjeviš-kih Cehov dr. Zatka in tamošnjega župana Tasehe-ka, »Doseglo se je sporazumljenje.
Rusija.
V	Kijevu so dne 19. t. m. z velikimi slavnostmi odkrili spomenik carju Aleksandru III., ki je veljal za najbolj prepričanega Slovana na ruski carski stolici.
Crnogorski kralj v Petrogradu.
Črnogorski kralj Nikita pride v prvi polovici meseca decembra v Petrograd, da se osebno zahvali carju za podporo, katero je izkazal ruski car Crni-gori ob priliki proklamacije Crnegore za kraljestvo.
Dante Alighieri.
ZjgorajŠnji naslov nosi italijansko društvo, ki je v svojih ciljih in težnjah v marsičem podobno Sud-marki in Schulvereinu.
To društvo, ki je imel te dni svoj kongres v Perugiji, Šteje 55.000 članov, .'.med temi 8.000 v inozemstvu. Podružnic ima 285, od teh 78 v Inozemstvu.
Kake namene zasleduje, pripoveduje odkrito poročilo samo, Tam je rečeno:
„Ne bi bili iskreni, ako bi se kazali brezbrižne nasproti delu prodiranja pangermanizma \ s pomočjo bogatih društev v doline Trentina. Bdi moramo ' nadalje slediti z največjim interesom boju, ki se že leta bije za ustanovo učnega zavoda, do katerega imajo Italijani Avstrije pravico; ne moremo brezbrižno poročati o odporu proti ustanovi italijanskega gimnazija v Gorici; istotako o naporih meščanov tržaških, ki se hočejo ubraniti slovenske invazije, in o ostrem boju, ki ga morejo vojevati Italijani Istre, Reke in Dalmacije, ki morejo ^Številnemu pretežju sosednih Slovanov (hvala Bogu, torej vendar Številno pretiežje) postavljati nasproti le moč in ugled svoje kulture, in pa zaupanje na pomoč Italijanov .v sosednji monarhiji.“
Kakor vidimo, so Italijani ravno tako nesramni, kakor Nemci. Pri svojem prodiralnem delu ne poznajo nobenih državnih mej, r če se pa dva Slovana le lepo pogledata, že govori Ves Svet o „veleizdajalcih.“
Raznoterosti.
Iz dež. šolskega sveta. /Nadučitelju /(Francu Maglicu na Vranskem se o priliki njegovega umirovljenja izreče za njegovo dolgoletno zvesto službovanje priznanje. Za nadučitelje so imenovani: šolski vodja na Plešivcu Henrik Bregant za Kebelj; ' učitelj pri Sv. Križu nad Mariborom Janez Robnik , k Sv, Ju-rjiu na Pesnici; k Sv, Duhu pride za nadučitelja F. Kožuh, učitelj na okoliški šoli v Konjicah. Za definitivnega učitelja, oziroma šolskega voditelja, je imenovani na ljudski šoli! pri Sv. Roku ob Sotli Josip Cenčič, učitelj pri Sv. Barbari v Halozah, .(Kot definitivne učiteljice ' so imenovane:	ha ljudski šoli v
Zgornji Polskavi; f Marija Sveigler od !Sv. Barbare pri Vurbergu, Marija Klančnik v Braslovčah in Ana Suhač na Polzeli. IV stalni pokoj 'stopijo na lastno prošnjo: Martin Breznik, nadučitelj v Jarenini, učitelj Feliks Mahor v Makolah in Jakob Gorjup, učitelj v Celju,
Izgubljeno. V nedeljo dne 18. t. m. se je našla na potu v Lembah žepna ura z verižico. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri vratarju v bolnišnici v Mariboru, Tržaška cesta štev. 29.
Liberalna Zadružna zveze v Celju f ima jutri dne 22. t. m. zopet občni zbor. Na dnevnem redu so volitve, ker je razun načelnika dr. Rosina baje več članov načelstva in nadzorstva izjavilo, da odklanjajo dvomljivo čast sedeti v odboru organizacije, nad katero plava angelj smrti. Zanimiva točka dnevnega reda je: Centralizacija denarja, Denar je ona gonilna sila, ki vleče liberalne doktorje v Zadružno zvezo, dobiti denar za dnevnik', volilne agitacije itd, je želja „nesebičnih zadrugarjev“ a la dr. Kukovec, dr. Božič, dr. Kalan itd, i Ker je pa suša v blagajnah zveze, zato se bo prisililo stare posojilnice, da bodo morale ves denar pri zvezi nalagati,( katera r bo f z njim gospodarila v — prid liberalne stranke, , (Radovedni smo, kaj bodo ukrenile ( posojilnice f v Ptuju, Mozirju, 'Celju, [Mariboru, f Vojniku, Vranskem itd., ali bodo/mirno gledale, jko se bo z njihovim denarjem podpiralo / v njih lasijno škodo — liberalna podjetja.
Izstop iz liberalne Zadružne zveze ! v Gelju. Odkar sta zvezo vsled prevelike politike zapustila gospoda dr, Rosina in Jošt, fee v mnogih posojilnicah ukrepa o izstopu, oziroma pristopu pod državno revizijo. V kratkem bo več posojilnic izstopilo in pristopilo k Zadružni zvezi v Ljubljani, nekaj pa jih pojde pod državno revizijo. 'General dr. Kukovec ima že smolo. Kakor je v Narodni stranki general brez armade, tako bo tudi v kratkem v zvezi načelnik — brez posojilnic.
Zanimivosti o hofratu Ploju. „Slovenec“ od dne
19.	t. m. ima naslednjo nad vse značilno notico o hofratu: „(Mladini za Ploja. Dunajski gospod hofrat se o pravem času ni prav nič potrudil za Hribarjevo potrditev. Prevzel je le vladno agentstvo proti Hribarju. Zato so ga tudi mladini napadli. (To je bilo naravno. A sedaj se je hipoma slika spremenila. Mladini zagovarjajo Ploja, češ, da je postopal „pošteno.“ Zakaj ta hipni preobrat? To je [prava zagonetka, a dobili smo rešitev. Po svoji navadi se Ploj izgovarja, in sicer na dr, Tavčarja in dr. Trillerja! In mladinom je to seveda prav, kajti vtepli so si v glavo, da Tavčarja in Trillerja ponižajo, V to jim služi seveda zelo dobro Plojevo izgovarjanje na Tavčarja in na Trillerja. In zato jim je Ploj ^postal naenkrat „pošten.“ Ljubljana pričakuje z največjo napetostjo, kako se bo izmuzal iznadljivi vladni 'agent, ko bo moral pred sodnijo povedati resnico pod prisego. Ali bo o-pravičil nade mladinov in njihovega starinskega poglavarja in zvrnil vso krivdo, na (Tavčarja in Trillerja — ali pa bo povedal, s kakšnimi argumenti da je vplival na Tavčarja in Trillerja, da sta se koneč-no udala?!
Svarilo. Pred 14 dnevi je prišel mlad pisatelj iz Ljubljane k meni, in rekel, da pojde v Radgono h gospodu uredniku „Ljubljanskega Zvona“ mu pomagat dovršiti septembersko številko i„Ljubljanskega Zvona“ in me je potem vprašal, ali bi smel priti potem, da bi mu pomagal dovršiti povest „Plug in knji-
ga.“ Rekel sem mu., da imam svojega posla dovolj in da nisem leposlovec. Drugi dan si je za pot izprosil TO K posojila. Kratko nato se je vrnil in rekel, da po dr. Slebingerja nasvetu misli na našem Pohorju nabirati narodne pravljice in pripovedke. Peljal sem ga k sosedu gospodu profesorju Koprivniku, ki ima v svoji knjigi o Pohorju nekaj takega blaga zbranega, Peljal sem ga tudi v Fram h gospodu dr. Turnerju, ki se je poprej brigal za to stvar. Ta mu je nasvetoval, naj se napoti k ruškim učiteljem, ki so se pečali s tem. Drugi dan je res odšel v Ruše in nastopnega dne zopet prišel k meni, rekši, da se je z starši dijaka Janka Huterja pogodil za stanovanje in pa za hrano za 80 K na mesec, da pojde v Ljubljano v Narodno tiskarno po nakazani honorar v znesku 150 kron, in me je prosil za 20 K posojila. Dobil jih je. Izposodil si je tudi tri knjige. Ni bilo res, da bi ga bil gospod dr. Slebinger poslal za „Ljubljanski Zvon“ nabirat narodno blago, ni se pogodil v Rušah za stanovanje in mi mojega posojila tudi ni vrnil. Temu pisatelju — ime mu je Josip Premk — ki je sotrud-nik „Ljubljanskega Zvona“ in „Narodnega Dnevnika“, naj nihče nič ne veruje. Cvet modernizma! — Dr. Glaser,
Naši Nemci sč uče slovenščine! V Mariboru se prično meseca oktobra i slovenski jezikovni tečaji za gospode In dame. V dotičnem naznanilu se povda-rja, da je znanje drugega deželnega jezika na jezikovni meji skoro v vseh poklicih neobhodno potrebno. Res, to je ironija usode: po nemških tistih zaničujejo in zasmehujejo slovenski renegati „das windische Idiom“, f pristni Nemci pa se morajo celo učiti tega zaničevanega „Idioma“, ako nočejo od lakote končati,’ Kajti resnično je, da bi moral rmarsikak ’ zagrizen nemški trgovec in obrtnik < napovedati konkurz, jako ne bi znal slovenskih odjemalcev v slovenskem jeziku privabiti v svoje trgovine*
Igralec Kainz umrl. Dne 20. septembra zjutraj ob y26, uri je umrl najslovitejši nemški igralec Josip Kainz na Dunaju. Kainz je bolehal na Črevesnem raku. Bil je že lansko leto operiran. Že takrat so vsi zdravniki uvideli, da je izgubljen in da ga ne bode mogoče ohraniti in da bo operacija pravzaprav zaman. Letos je Kainz nanovo obolel in sedaj je tudi težki bolezni podlegel,
Razširjenje trtne uši na Štajerskem. Poljedelsko ministrstvo ' je izdalo pred kratkim poročilo f o „razširjenju trtne uši v Avstriji v letih 1907, 1908 in
1909.“ Iz tega poročila povzamemo sledeče podatke, ki se nanašajo na Štajersko. iTrtna uš napreduje zadnji čas posebno močno v okrajih: Slov. Bistrica, Maribor, [St. Lenart, Cmurek, Gornja Radgona in Lipnica. Na Štajerskem je 34.055 hektarjev vinogradov, od teh je bilo koncem leta 1909 od trtne uši okuženih 25.634 hektarjev, to je krog 75 odstotkov vseh štajerskih vinogradov. Popolnoma uničena je trta na
20.000	ha, 10.000 ha pa je že zasajenih z novo ame-rikansko trto. Davka se je do konca leta 1909 od o-kuženih vinogradov odpisalo v znesku K 355.929. In dasiravno je dano od države mnogo ugodnosti za odpis davkov od vinogradov, se vendar naši vinorejci še ne poslužujejo v pravi meri odpisa davka od okuženih in prenovljenih vinogradov.
Nov nemški list na (Spodnjem Štajerskem. S 1. oktobrom prične izhajati v Celju neodvisno nemško glasilo „Südsteirische .Volksstimme“ po dvakrat na teden. Kakor se čuje, bo list pisan v liberalnem duhu.
n.	poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo priredi Splošna zveza avstrijskih zadrug od začetka januarja do konca aprila leta 1911, Prijave za udeležbo je treba poslati do najkasneje konca oktobra t. 1, na Splošno zvezo avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaj, L, Schauflergasse 6. Pripomniti je predizob-razbo in dosedanje službe, spričevala, reference itd.
Desetletnica Vzajemne zavarovalnice. Dolgo vrsto let so nemške, f laške in druge tuje židovske zavarovalnice proti ognju nemoteno izžemale naše slovensko ljudstvo. Nalagale 1 so svojim ( udom velika vplačila; feajslabše je pa še bilo, če je koga zadela nesreča požara. Tedne in tedne, celo mesece je moral moledovati, da se mu je pregledala Škoda, Da se ta ni izplačevala v višini zavarovane svote, četudi je pogorelo poslopje do tal, je bilo že nekaj popolnoma naravnega. (Ni čuda torej, da fie ljudstvo,/ in to po vsej pravici, dobilo do zavarovalništva tako nezaupanje, da je zavarovalništvo med nami primeroma le slabo napredovalo. Krščanski možje, v prvi vrsti za vse dobro vneti milostljivi gospod knez in Škof ljubljanski so se trudili dolgo časa, da bi prišli temu v okom, in nazadnje so po dolgem trudu vendar ustanovili leta 1900 Vzajemno zavarovalnico proti požarnim škodami in poškodbo cerkvenih zvonov f v Ljubljani. Deset let torej imamo Vzajemno zavarovalnico. Sicer je to kratka doba, a reči moramo, da se je ta zavarovalnica v tem času čudovito povspela. Dasi so hoteli nasprotniki, 'posebno veliki „narodnjak’“ Ivan Hribar, že takoj v začetku onemogočiti to za nas Slovence tako važno podjetje, fetoji vendar danes Vzajemna zavarovalnica > v veliko jezo svojih neprijate-ljev čila pred nami in šteje že nad 60.000 zadružnikov f ter ie izplačala v času -svojega obstanka blizu
700.000	K odškodnine. Res, velik napredek! Žal, da moramo registrirati, da mi Štajerski Slovenci nismo vpoštevali pomena, ki ga. ima ta. zavod tudi za nas, in nismo v vrsti njegovih udov zastopani v toliki meri, kakor nam gre po svojem številu. Toda, kar še ni, se lahko zgodi. Nadomestimo v bodoče, kar smo zamudili v prvih letih in oklenimo se Vzajemne za-
varovalnice z vsem zaupanjem.. *Gorje narodu, ki se glede napredka na polju narodnega gospodarstva sne otrese tujega gospodstva in jerobstva!“ Tako je pisal ob početku Vzajemne zavarovalnice „Domoljub“, to velja še bolj dandanes in 'še v največji meri za nas štajerske Slovence, ki že itak neprimerno bridko občutimo jarem tujega kapitala.
Štajersko.
Maribor. V konkurz je prišel! krojač 'Alojz Kapun v Mariboru, Jožefova ulica 3. iZa konkurznega komisarja je imenovan gospod dr. Wokaun, za začasnega upravitelja konkurzne mase pa odvetnik dr. Vladimir Sernec.
Maribor. Ponesrečil se je f dne 20. septembra zjutraj 181e,tpi Franc Verlič, viničarski sin, |mi gospodu dr.. Turnerju v Karčovini pri streljanju proti tičem, ki so pikali grozdje. Puškina cev se je namreč pri sproženju razbila) in Verliču levo roko razmesarila. (Težko ranjenega je oče prepeljal takoj v bolnišnico.
St. Ilj v Slov. goricah. Gbčina Ciršak se je po svojem občinskem odboru pritožila na okrajni in deželni šolski svet proti rovanju učitelja Gordona, ki je povzročil, da se je z ustanovitvijo šulferajnske šole polastil občanov nemir ' in se je bati' še večjega razburjenja. 'Za to šolo agitira tudi jareninski nadučitelj Breznik v družbi Šentiljskega nadučitelja slovenske šole Fortunata Sadu. — Ko je prišel Gordon nadlegovati delavce r v cirberški tovarni za nemško Šolo, jo je moral takoj pobrisati. Ljudstvo ne mara šulferajnske šole, kljub temu, da se učitelji-agitatorji tako silno trudijo za njo.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Društvo za otroško in mladinsko skrb za sodni okraj Sv. Lenarti v Slov. goricah ima svoj redni občni zbor f v četrtek dne• 29. septembra t. L, ob 10.,' oziroma ob 11. uri dopoldne f v sodnijskih prostorih ( s sledečim vspore-dom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3, Predlogi. [K prav obilni udeležbi vabi odbor.
Celje. Izobraževalno društvo. V nedeljo dne 25. septembra popoldne ob ZA. uri bo v veliki dvorani hotela „Pri belem volu“ v Celju predavanje o letošnjem gospodinjskem tečaju na iTeharjih (poroča mladenka Antonija Pintar), in veseloigra „Jeza nad petelinom in kes,“ ’Cisti dobiček ( se porabi v pokritje stroškov za novi društveni oder.
V Celju sta kot suplenta na gimnaziji na novo nameščena gospoda Mravljak in Tribnik.
Celje. Višji orožarski mojster pri 87,: pešpolku Jožef Fon je bil v pondeljek dne 19. t, m, odlikovan, za svoje 431etno zvesto službovanje zlatim zaslužnim križcem. Pripel je odlikovancu zaslužni križec bataljonski poveljnik major Steiner, ki je v nagovoru opisal zasluge odlikovanega,
Celje, {sfeprevidno ravnanje z orožjem. V nedeljo dne 18. t. m, sta se v Celju igrala s puško 14-letni sin trgovca Viljem Putan in 161etni trgovski vajenec Rudolf Dvornik. Pri tem je Dvornik tako neprevidno ravnal s puško, da se mu je sprožila in je zadel strel dečka Putana v levo stran trebuha, 'Spravili so ga takoj v bolnišnico. Krogla je obtičala dečku v telesu.
Teharje. [Gospodinjska Šola. Začetek novega šolskega leta bo dne 3. novembra 1910, Gojenke se učijo teoretično in praktično vsega, [kar mora znati umna gospodinja, Prošnje za sprejem naj se pošljejo vodstvu gospodinjske šole na Peharjih. Priloži naj se šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, (oziroma varuhov, da bodo pustili gojenko celo leto v: šoli in plačali vse stroške. Deklice, ki hočejo biti sprejete, morajo biti že 16 let stare ter se morajo zavezati, da bodo natančno izvrševale vsa dela, ki se jim Naložijo, in se ravnale po hišnem redu v zavodu. Gojenke plačujejo ' za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in pouk po 30 K na mesec in sicer naprej. V začetku šolskega leta f je plačati 10 kron vpisnine. Vodstvo Šole naznani vsaki prošnjici posebej, koliko obleke mora s seboj prinesti.
Pišece. Ko je sedel neki večer pretečenega tedna logar barona Moscona Šlagil v svoji sobi blizu okna, počil je zunaj strel in kroglja je skoz okno zadela Slagla v glavo, da se je ranjen prevrnil po sobi. Njegova žena se je grozno prestrašila. Orožniki poizvedujejo po storilcu, (a dosedaj še brez vsakega vspeha.
Sv. Andraž v Slov. goricah. Samoumor. V občini SlavŠini se je dne 15. septembra f obesil Alojzij Vogrinec. Zadnje dni ni bil čisto pri pravi zdravi pameti.
Prepole. V soboto dne 17. t. m. so se pri vasovanju v Prepolah stepli fantje iz domače občine in pri tem lTletnega Antona Turka f z koso na f hrbtu znatno ranili.
Galicija. ‘Ali že veste, kam gremo v nedeljo dne 25, septembra? Me_Še! No, vam pa jaz povem: Na Pernovo k gospodu Francu Beherju, kjer priredi izobraževalno društvo gališko veliko ljudsko veselico ob desetletnici svojega obstanka. Vspored je res z,a-niipiv:	1. Petje; f nastopi domači ! in žalski pevski
zbor. 2. Pozdrav podpredsednika. S. Slavnostni govor; govori gospod nadrevizor Vlad, Pušenjak. 4, Deklamacija; deklamira mala osemletna deklica. 5. Igra „Crevljar“; to bo smeha! 6. Ako bo čas dopuščal, bode še amerikanski popotnik razlagal svoje do-
godke iz svojega pota, 7. (Prošta zabava z raznimi komičnimi; ! prizorii (Med posameznimi točkami svira godba, ir ore j v nedeljo vsi na Pernovo, kjer se bo videlo in slišalo toliko in tako lepih reči. Za oči in ušesa bode društvo poskrbelo vse, kar blaži srce. A za želodec bode pa gospod Reher vse potrebno preskrbel. Zatorej pričakujemo, da nas tudi naši sosedje iz Celja, Petrovč1 in Žalca i in Savinjske doline sploh počaste z obiskom na naši prireditvi,
Mala Nedelja. Lani in letos naša sosedna občina Berkovci ni bila noben večer varna pred ognjem, fletos se je pa rudeči petelin vrgel fha daše strehe. Zadnje mesece je pogorela že dolga vrsta poslopij, in Še vedno se širijo nove. grožnje, tako da večina župljanov živi v neprestanem strahu. Zadnje dni so zaprli nekega fanta-rekruta, ki je baje že priznal, da je on požigalec. Da bi Je sedaj enkrat prišel mir in se naselila zopet varnost k nam!
Kozje. Dne 18. kimovca se je vršil shod naše Slovenske, kmečke zveze v Kozjem, ki se je po izvajanjih dr. Fr. Jankoviča o vzrokih obstrukcije jednoglasno izjavil za obstrukcijo v deželnem zboru. Navzoči volilei — f med njimi tudi zelo mnogo obrtnikov — so izrekli ob splošnem navdušenju željo, da naj slovenski poslanci vstrajajo na dosedanji poti v boju za pravice slovenskega ljudstva.
Ptuj. Zadnjo nedeljo dne 18. septembra je zborovala v Ptuju Ištajerčijanska stranka. Bobnali so po vsem ptujskem 1 polju, ‘ posebej še v okolici ptujski, vlačilo se je nerazsodne backe z lažnjivimi pretvezami na shod, Pa kakor hira dan za dnevom „Stajerc“, tako izginjajo tudi njegovi redki pristaši. Ker kmetov ni bilo, zbobnali so v zadnjem momentu ves ptujski mob, komije in druge ljudi slične vrste v zboro-valno dvorano. Shodu je predsedoval Ornig. Urednik Linhart je na znan način skušal ubiti vsaj v duhu slovenskega, obstrukcijskega zmaja, a imel je nesrečo. Ko je napadal poslance Kmečke zveze, zmajalo fje še tistih par kmetov, ki je bilo na zborovanju, z glavami, češ, Kmečka zveza ima vsaj kmete za poslance, v Štajerčijanski stranki pa odločuje pek Ornig in ptujski trgovci. Linhart ni žel zaželjenega a-plavza, ampak navzoči kmetje so se muzali, češ, kdo bo pa verjel t,o kar Linhart govori, saj drugega ne -ve, kakor samo zabavljati, — Ob sklepu so sklenili ^ tudi neko resolucijo, ki bo gotovo (po Linhartovem in Ornigovem mnenju) libila obstrukcijo naših poslancev. (Tudi Ornig je govoril, a brez vspeha. Druge nesreče ni bilo,, kot da so po zavživanju šnopsa šli ljudje domov.
Berkovci pri Mali Nedeljk 'Nevaren požigalec prijet. Naše orožništvo je izcedilo povzročitelja tukajšnjih in okoliških: požarov v osebi 231etnega Jerneja Sek. Zločinec je v teku .petih let zažgal nič manj kot 30kra,t in je pogorelo vsled tega okoli 100 poslopij. Dela se neumnega in pravi, ( da je požigal radi veselja do požarov. Pri pravi pameti brezdvomno ni bil. Po vaseh, koder je požigaj, ga je gonilo 5 orožnikov, ki so komaj obranili razljučenemu ljudstvu, da jim ga ni izstrgalo iz rok. — Iz Male Nedelje se pa nam Še poroča: 'Sek je za požiganje poslopij imel pripravljeno f pri sebir vedno neko i posebno gorilno snov, katero je tekom dneva neopaženo nastavil v slamo ali drug prostor, kjer se je ogenj lažje razširil, Zategadelj ga tudi nikdo ni opazil, ko je izbruhnil požar, ker se je že poprej daleč proč odstranil. Seka je aretiral orožniški stražmojster od( Sv. (Jurija ob Ščavnici T, Sindelar s pomočjo orožnikov Cizer-la in Cančiča. Ljudstvo, ki je bilo v vednem strahu pred požarom, je sedaj pomirjeno.
Sv. Jurij ob Pesnici. Dne 18, t. ih. je slovesno blagoslovil krog 85 let stari svečinski rojak, mil. gospod kanonik Josip Dreisibner, f dekan v Wildonu, na svojem posestvu na Vršniku prenovljeni križ v navzočnosti treh gospodov župnikov, ki so prišli s procesijo od Sv. Križa, in velike že tam zbrane množice ljudstva. Častiti gospod župnik G. Zernko iz Puščave, kojega brat je na omenjenem posestvu oskrbnik, je pri tej priliki imel pretresljiv in ganljiv nagovor o božjem in človeškem križu, ki naj bo šola za vsakega. Krasno popoldansko Vreme in slikovit razgled po slovenski obmejni pokrajini je povišal Jo lepo slovesnost, in daleč na okoli je odmeval glas križan-skih pevk: „O sveti križ, življenja luč, o sveti križ, nebeški ključ, ponižno te častimo, zvestobo obljubimo.“
Gradec. Mestno občino Gradec hočejo povečati. Pritegnili bodo k mestu več okoliških občin.
Strašna železniška nesreča. jPri postaji Rot-tenmann na Zgornjem Štajerskem sta včeraj dne 20. t. m. zjutraj ob 2. uri trčila skupaj (dva brzovlaka, ki vozita na progi Dunaj—Pontabelj. Brzovlak, ki je vozil iz Poglablja, je zavozil z vso brzino v brzovlak Štev. 101, ki je stal na postaji Rdftenmann. Učinek nesreče je bil naravnost strašen. Oba stroja sta popolnoma razbita, tako tudi večina yozov, izpod raž-
in v pušicah. iOd 10.—12, ure: Praktično razkazovanje, rOd 2. do 4. ure popoldne: Naprava mezge in zdriza (zolzenj). Od 4.-5. ure: Praktično razkazovanje v Šolski kuhinji. — Sreda dne 28. 'septembra, od
8.	do 10, ure dopoldne: Konserviranje sadja v kozarcih. Naprava kompotov, Shranjevanje sadnih kon-serv. Od 10. do 12, ure: Praktično razkazovanje v Šolski kuhinji. fOd 2. do 4. ure popoldne: Naprava soka iz jagodičevja. Od 4. do 5, ure: Praktične vaje v Šolski kuhinji. — Četrtek dne 29. septembra, od 8. do 10. ure dopoldne: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušilnici, Od 2. do 4. ure popoldne: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode za kupčijo. Od 4. do 5, ure : praktične vaje v sadni kleti. — Petek dne BO. septembra, od 8. do 10. ure dopoldne: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. (Kipenje mošta. JOd 10, do 12. ure: Praktično razkazovanje v vinski kleti, (Od 12, do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja od 26. do 28. septembra so zlasti namenjena gospodinjam. Predavanje v četrtek i dne 29. t. m, je sicer tudi gospodinjam, posebno pa našim gospodarjem-sadjarjem namenjeno; v petek bo pa predavanje le bolj gospodarje zanimalo,;'(Tečaja se lahko udeleži vseh pet dni, ali pa tudi zadnja dva dneva (četrtek in petek) ločeno. Z ozirom na važnost porabe sadja vabimo naše gospodinje in dekleta, kakor tudi naše sadjarje k temu tečaju.
Ljubljana. Mestni Štatut, Vlada je te dni đopo-slala deželnemu odboru kranjskemu v zadnjem de-želnozborskem zasedanju sklenjene izpremembe občinskega reda in celotni novi volilni red z željo, da se napravi nekaj nebistvenih izprememb. Po znani že odobreni lex Lampe je deželni odbor upravičen te izpremembe sam urediti, vendar bo morda v eni al: dveh točkah sklepal deželni zbor. Na vsak način je pričakovati, da bo sklenjeni zakon v najkrajšem času dobil najvišje potrjenje. Spremeniti bo treba pri mestnem 'Statutu samo točko, pri kateri se finančni minister upira določbi, po kateri bi smela meštna občina diferencirati doklade.
Pasivna rezistenca na južni železnici.
valin se je glasilo kričanje [ in milo ječenje ponesrečencev, ki so bili zakopani ( v kupu razbitih vozov.
Služba na južni železnici i se je vršila J te dni Še vedno po predpisih.
Pogajanja med upravo južne železnice in koali -ranimi organizacijami se nadaljujejo. Koalicija apelira nujno, zlasti na uradništvo, naj vstraja v .pravičnem svojem boju in naj bo složno, (Vse grožnje, kakor ifudi sladke besede posameznih višjih organov ne spravijo nikogar iz ravnotežja,
Oficijelna poročila južne železnice, da se pri prometu — zlasti pri tovornem ►— ne pozna posebnih težkoč in zamud — niso resnična! Res je samo to, da so zlasti večje postaje, že sedaj tako prenapolnjene in zabite z raznimi tujimi vozmi, blagom itd., da se bode napravilo red komaj v 14 dneh, pa če to ko; — ta trenutek — zavlada mir! Da tovorni vlaki — na videz *— nimajo tako velikih zamud, izhaja iz tega, ker pridejo direktni vlaki vsled svojih zamud v raznih’ postajah v vozni (red drugih, pozneje odhajajočih vlakov, in se jih prekrščuje s številkami drugih vlakov, V resnici pa imajo tovorni vlaki ali blago z Dunaja, predno pride v Trst, po dva, tri in tudi več dni zamude!
Ker so posegli — vsled ukazov uprave v nekaterih postajah v dispozicije prometni kontrolorji, se skuša zmanjšali zamude vlakom na ta način, da vozijo vlaki neranžirano in s polovično težo iz postaj — vse proti predpisom!
Da trpi pri tem ekonomija, ako vozijo vlaki prazni, blago pa leži zabito po postajah, je lahko u-mevno.
Kar se tiče osobnih vlakov, vozijo ti v resnici z manjšimi zamudami, to pa vsled tega, ker nočejo delati rezistenti potujočemu občinstvu ne\prilik in pa težkoč, in ker si tudi hočejo ohraniti simpatije širše javnosti!
Pasivna rezistenca uradnikov južne železnice se sicer še nadaljuje, vendar pa so njene posledice od dne 19. t. m. sem manj občutne. Vzrok temu je to, da uradniki ne poslujejo veg [ popolnoma strogo po poslovniku, ker se vrše pogajanja in se nadejajo že sedaj vspehov.
Dne 19. t. m. dopoldne se je vršila pri generalni direkciji pogajanja. Dopoldne se je vršilo v ravnateljstvu južne železnice posvetovanje glede zahtev uradniŠtva.
Te zahteve 1 se predlože > dne 22. septembra u-pravnemu svetu in definitvna odločitev pade Še-le po preteku tega termina.
Nesreča je zahtevala ( sedem mrtvih, lahko ranjenih.
12 težko in 20
Kranjsko.
Tečaj za porabo sadja priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od dne 26. do dne 30. t. m. z naslednjim vsporedom: Pondeljek dne 26. septembra, od 2, do 4. ure popoldne : Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sadja. — Torek, dne 27. septembra, |'od 8. do 10. dopoldne: Kipenje. Kisanje zelenjadi, konserviranje zelenjadi v kozarcih
„Grazer Volksblatt“ poroča z Dunaja r dne 20. t. m. sledeče:
Ravnateljstvo južne železnice je v današnji (20. septembra) seji naznanilo koaliciji,, < da hgodi izrečenim zahtevam. V nato sledečem posvetovanju koalicije se je naznanilo ( ravnateljstva 1 z zadovoljstvom vzelo na znanje ter'se je ravnateljstvu naznanilo, da se bodo Še prihodnjo noč (21. septembra) odposlali na vse postaje brzojavi, da se naj ustavi pasivna rezistenca in se začne z normalnim delom, s,
Ne pozabite na „Slovensko Stražo“ \
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta udobno kegljišče. Vrtni paviljon f. Sobe za tujce.
Za obiM obisk se priporoča	37
Lcjzika Leon.
M. Zahukošek
krojaški mojster v Celju
.....— priporoča svoj	..
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Ringu.
6 belih
:::: rjuh zelo debele in :: :: po 2 m 14 K, po 2V4 m po 16 K, iz domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2‘/4 m 20 K, razpošilja franko narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki v
CecUjanec — organist cerkovnik, lahko tudi tajnik pri občini ali v posojilnici, želi službo sprejeti. Naslov pove uredništvo tega lista. 138
Krasna vila v bližini Maribora se radi bolehnosti posestnika pod ugodnimi pogoji takoj proda. Natančneje pove apravništvo „Straže“. 135
Proda se posestvo obstoječe iz hiše, hleva, 2 gozdov njiv in vinograda. Hiša ima dobro pitno vodo. 5 minut od žel. postaje v lepem trgu na Štajerskem. Vprašanja na Avgust Copf, posestnik v Šmarje pri Jelšah (Štajerko).	132
**********
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje: ter priporočajo nizkih cenah]
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Ziienice Moravsko.
Slovanska obrt.
Gostilno z dobrim prometom, ali kako večjo posestvo ob o-krajni cesti ali pri žapni cerkvi v okraju Rogatec ali Šmarje želim kopiti. Naslov pove upravnistvo „Straže“. 117
Trgovski pomočnik, dober prodajalec, zmožen nemškega in slovenskega jezika se sprejme. Vstopi se 1. oktobra. — Jožef Ul la ga, Tegetthoff str., Maribor.	129
XXXXXXXXXX
%
t
t
$
$
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih po- | trebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri |
Goričar & Leskovšek, Celje !
Graška ulica štev. 7.	|
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih pred- I piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.	♦
Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje sUkanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Načrte In proračune ne razpolago. =
Slovenska trgovina
J. N. Marič, Maribor
Za obmejne Slo
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-:. padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognjn pod najngednej-
išimi
pogoji.
42
Somišljeniki, po gostilnah, pri trgovcih in obrtnikih zahtevajte naš list.
XXXXX A
Restavracija XXXX¥
Narodni dom
samo Glavni trg štev.
priporoča p. n. občinstvu svojo velik; zalogo svakovrstnega ‘najnovejsega ia najmodnejšega ,blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -Postrežba točna in stroga soUdna. :: :: ::
Istrska crna vina!
•
Sloveči „Terrano del’ Istra“ je neoporekljivo najboljše in najbolj zdravo črno vino, posebno dobro pri prehlajenju, pomanjkanju krvi in za prebolevnike (rekonvalescente). Se ne da primerjati z dalmatinskimi in drugimi lahkimi črnimi kakor rodečimi vini. Samo vsled svojega zajamčeno pristnega črnega vina sem v stanu, ga prodajati tako po ceni v steklenicah in zavojih.	35
Marie ta Lorber,
Maribor, Tegetthoff-ova ulica 32.
ročne torbice, šolske torbice, denarne mošnjičke, denarnice za! natakarice
natakarje. — Bogato sortirano zalogo : :
fjaraitus*
M. debelo! ppipop0Ča se	■
edina narodna f rjovi na J
galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor h
tudi igrač.
Priča & Kramar v Celju B
. mm
na vesti In Graške- in SCražne ©este» “
kakor tudi konjske oprave, opravo za jaha itd. priporoča.
nenar in sedlar Grajski trg. Samo lastni izdelki.
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Mama sy. Cirila t Maribora,
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesienirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®U®
Poljska ulica šf. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi timetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraližnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brüqken-,wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v poprar Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
Zaiožaik in izdajat«!,; Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.