8554	60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
P.P.126 66001 KOPER
Poštnina plačana v gotovini	i*
Abb. postale 1 gruppo Lieilžl Z\)\J lir
Primorski
i|S
■Se

Lelo XXXIII. Št. 223 (9831)
TRST, nedelja. 25. septembra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je liska) v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VEČTISOČGLAVA MNOŽICA NA MOGOČNI PROTESTNI MANIFESTACIJI
Klic izpred oskrunjenega spomenika v Bazovici: boj fašizmu za prijateljstvo in pravice Slovencev
Poziv k budnosti pred prevratniškimi nakanami v državi in pri nas; poziv oblastem, naj odločno ukrepajo proti fašističnim atentatorjem; poziv političnim silam na oblasti, naj prenehajo z oportunističnim popuščanjem desnici in začno dejansko reševati slovenska narodnostna vprašanja v duhu ustave in osimskega sporazuma
BAZOVICA — «Kot izraz vse demokratične javnosti, vseh stmk 'n organizacij, ki sc sklicujejo na »vetle ideale osvobodilnega boja,
> pristopom najpristnejših komponent družbenega življenja, na kraki, kjer se stekajo različni narodnostni svetovi, kjer se začenjajo razpleti plemeniti nagibi helsinške konference in se urejajo odnosi med Italijo in Jugoslavijo, koče biti današnja svečanost naj-Vernejši pokazatelj stremljenj in v«ljc za odločen korak v smeri reševanja težkih vprašanj, zareva-Jočih sedanji zgodovinski trenutek V državi, še posebej slovensko narodnostno skupnost.*
Tako je v uvodu v imenu prirediteljev označil namen in pomembnost mogočne včerajšnje protestne manifestacije v Bazovici 'Hibert Benedetič, predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev.
Na tisoče ljudi se je zgrnilo o-*oli oskrunjenega spomenika ba-roviškim junakom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču na “azoviški gmajni, da bi izrazilo Ivo je ogorčenje nad vandalskim Jočetjem, ki se je v isti noči znesle tudi nad obeležjem 71 talcem Ja Opčinah ter se obenem še en-L'at poklonilo spominu tistih, ki •e antifašističnemu prepričanju in •vobodoljubnim idealom darovali •mjdražje — svoje življenje.
V venci in šopki cvetja, tran-*t>arenti, predvsem pa z obsodbo rrad podlim dejanjem so se številne organizacije in posamezniki dzvali pozivu pripravljalnega odbora iz Bazovice in z Opčin, druženja partizanov VZPT ANPT, {druženja bivših političnih depor 'irancev ANED, združenja pobočnih preganjancev ANPPIA ter Jdbora za proslavo bazoviških *riev, da z množičnim shodom tr-mška-slovenska in italijanska demokratična javnost glasno in o-močno izrazi svoj protest zaradi ''trige fašističnih izzivanj, katere razbitje plošč na dveh obe-,eijih — bazoviškem in openskem žrtev fašističnega terorja sa-mo eden izmed tolikih členov. Protestni shod se je pričel že J Bazovici (v tej vasi in na Op-■'tiah so bile v znak protesta in !i*lovanja obenem, trgovine in gomilne zaprte za dve uri), kjer so m pred vaškim spomenikom parim za svobodo zbrali mladinci — okrog 100 jih je prišlo tudi J Goriškega — ter domačini in Jradni predstavniki krenili pro-J obeležju sredi bazovske gmaj-J*. kjer sta jih sprejela borbena ^sem in odločna beseda. Mladin-J’ ki so nosili zastave in tran-Went.e so se postrojih okrog skrunjenega spomenika, pred *i'm pa so se postavili številni i^dstavniki javnih uprav in raz-'h organizacij, ki so bazoviškim foakom, toda v počastitev vseh ^dlih za svobodo, prinesh vence. Jed zbranim občinstvom so bili Jdi senatorka Jelka Gerbec, red sed n ik deželnega sveta Pit-jti, predsednik tržaške pokrajine ’• Ghersi, tržaški podžupan Ce-kfe, predsednik SKGZ Race, {edstavniki političnih strank, ki Jljučujejo Slovence, KPI, PSI in ^k, zastopnika matične domovi-v generalni konzul SFRJ v Tr-Renko in konzul, Plečaš, zaupniki okoliških občin ter sionskih prosvetnih Nstev.
Ks3jj|pg
SREČANJE DEŽELNIH IN JUGOSLOVANSKIH BORČEVSKIH ORGANIZACIJ V VIDMU
Bivši borci v prvih vrstah boja za prijateljstvo in sodelovanje
F. Vincenti in J. Rudolf obsodila skrunitev spomenikov antifašističnih žrtev in poudarila nujnost popolne enakopravnosti narodnostnih manjšin - Podeljene plakete ZZB SFRJ štirim slovenskim in trem furlanskim borcem NOB in za utrjevanje prijateljstva med našimi narodi
Večtisočglava množica se je včeraj popoldne zbrala na protestnem shodu pred oskrunjenim spomenikom bazoviškim junakom ....................................................................n"1«*"«
DANES ZAKLJUČEK TRIDNEVNEGA SREČANJA «PROTI REPRESIJI*
Soočenje med zmernim in skrajnim krilom avtonomistov osrednja tema shoda v Bologni
Doslej je prevladala treznost in nasilneži so bili osamljeni - Bo možen dialog z zgodovinsko levico?
VIDEM — V dneh, ko se demokratična javnost vse dežele z zaskrbljenostjo seznanja z napadi proti spomenikom antifašističnega boja in odločno manifestira proti vsakršnemu oživljanju fašizma, je dobilo včerajšnje srečanje med delegacijo deželne zveze partizanov VZPI-ANP1 in delegacijama republiških odborov ZZB NOV Slovenije in Hrvatskc še poseben pomen, saj je srečanje, ki se je odvijalo v dvorani pokrajinskega sveta v Vidmu, potrdilo voljo borčevskih organizacij in vseli demokratov z obeh strani meje, da se kot pred tridesetimi in več leti še naprej borijo proti vsakršnemu pojavljanju nacifašizma, za pravičnejšo družbo in za mirno sožitje med narodi.
Srečanja sta se poleg obeh de-
BOLOGNA , —, čeprav , je u-radni naziv velikega mladinskega shoda v Bologni «mednarodno srečanje proti represiji*, razprava, ki se razvija na množičnih srečanjih kot tudi v razgovoru v številčno omejenih skupinicah, ali vj težavnem dialogu med mladimi demonstranti in krajevnim ' prebivalstvom, poteka le po dveh tematskih smernicah: konfrontacija med večino, ki noče .presto piti' meja zakonitosti in demokratičnega soočanja, ter manjšino nasilnežev, pretežno pripadnikov avtonomističnih skupinic z .juga, častilcev samokresa P-38. ki so za takojšnjo akcijo, na čeprav to pomeni snopad, tudi na življenje in smrt, z državo in njenimi ustanovami; proces i-
lalijanski komunistični partiji in sindikatom ter njihovi politiki.
Kakršen koli je sestanek, katera koli je tema - v razpravi vselej je KPI“ na zatožni klopi. Mladi izvenparlamentarci se zaganjajo v to stranko z žolčno ihto, krivijo jo vseh nedoslednosti in slabosti italijanske družbe, dolžijo jo zaradi lastne e-marginacije in. kar je v njihovem žargonu najhujša krivda, obtožujejo jo socialdemokratskega nastopa, približevanja buržujskim vrednotam in reformizmu. Pri vsem tem pa ne znajo premostiti {osnovnega, protislovja, ki je prisotno v skoraj vseh izvenparla-mentarnih levičarskih skupinicah: buržujsko državo in vse tiste, ki delujejo v okviru njenih za-
ROKA, KI NE PRETI
uporno pesmijo, ki nas dru-* v istem simbolu, smo se dg-tu zbrali v opomin, nezadr-J in neprizanesljiv, kot v prebosti,* je še uvodoma poudaril I hedetič predno je podal besedo ^mostnim govornikom, i' imenu openskih in bazoviških jjhiačinov in organizacij sta Izgovorila Darko Metlika iz Joviče in Rudi Vremec z Op-A vendar so bile njune misli Ahne vsem resničnim demokra-A in antifašistom. Dolžnemu Ahlinu bazoviškim junakom in Anskim talcem so se oridružile Afe obsodbe nad oskrunjenjem Aninega, a vsem Slovencem Zagovornikom svobode ih pra-JA dragega obeležja. «To ni ipio spomenik štirim fantom. C>hi junakom, to je simbol Slo L7eev, .simbol antifašističnega tako danes kot pred 50 C S sobotno brutalno akcijo tA hoteli samo oskruniti spojka. spomina na štiri žrtve, tfAak hočejo ustvarjati nanetost rušiti sožitje med tu živeči-
C narodoma s celo vrsto aten-k°.* * * * v in podlih zločinov.* je med L°jim posegom naglasil Metli-v^*Vendar pa jasne ni neizpod-
1Nadaljevanje na 2. strani)
(Od našega posebnega dopisnika)
BOLOGNA — Velika plava roka pokriva mesto. Zgoraj napis: mednarodno srečanje proti represiji za nov način boja. To je simbol kongresa, ki poteka te dni v Bologni. Roka je narisana s tanko črto in je odprta. Nikomur ne preti, ne tlači mesta, ga ne duši, noče ga nadkriliti, če-in športnih j prav se je tega marsikdo bal in se še danes boji. Po mestnih ulicah se vije procesija mladih ekstraparlamentarcev, medtem ko je univerzitetno središče postalo velikanski oder njihovega praznika. Na tem odru plešejo, pojejo, uprizarjajo scene, v katerih imajo nosilno vlogo tisti, ki so danes v Italiji na oblasti, proti kateri je uperjen njihov boj.
Govorijo, razpravljajo na ulicah. trgih, na tisoče in tisoče, s pobarvanimi obrazi, v pisanih o-blekah. Tudi od njih je odvisno, kako bo jutri potekal zadnji dan kongresa. Bo prevladala linija večine, ki si želi in pričakuje od tega kongresa odprto razpravo in mirno soočanje med njimi samimi med razrfimi strujami v njihovi sredini, soočanje s prebivalstvom Bologne in s celo Italijo? Bo prevladala ostra politika organizirane avtonomije, častilcev samokresa P. 3S, ki so bili do sedaj osamljeni?
Bologna in njeni prebivalci te mlade ljudi sprejemajo mirno, čeprav so ustanove in sedeži demokratičnih strank zastraženi. Starejša gospa nam je rekla: *TurH ti so naši otroci, le fašiste, 'ki jih imajo v svoji sredi, morajo odstranikh.
V tem pisanem vrvežu, pa je težko imeti jasne pojme. Sam Felix Guattari, francoski ideolog
avtonomije, ki je tudi sodeloval pri organizaciji tega kongresa, se danes nekako čudno o-zi ra po Bologni in sprašuje: «Razložite mi, kaj se prav za prav tu dogaja?».
ANI PERTOT
RIO DE JANEIRO - Brazilski generalni pravdnik Henrique Fon-seca De Araujo se je izrazil proti izročitvi odvetnika Ovidia Lefe-bvra D'Ovidia Italiji. Svoje mnenje je izroči tajništvu vrhovnega brazilskega sodišča in v dokumentu ugotavlja, da so Lefebvra prijavili ustavnemu sodišču, ki ni sestavni del italijanskega sodstva in brazilski zakonik izrecno prepoveduje izročitev v primerih, ko bi se obtoženi moral zagovarjati pred posebnimi sodišči.
Jugoslovani evropski prvaki
Jugoslovanska državna košarkarska reprezentanca je sinoči v Licgeu premagala v finalni tekmi Sovjetsko zvezo s 74:61 in je tako že tretjič zaporedoma osvojila naslov celinskega prvaka.
MLADINSKE IGRE V GORICI
Na mladinskih-igrah treh dežel, ki so bile včeraj v Gorici, je zmagala reprezentanca Slovenije, pred Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško.
O obeh športnih dogodkih poročamo podrobnejše na zadnji strnili.
konov, obtožujejo brutalne represije, obenem na ji napovedujejo vojno. Z razliko jakobincev ali boljševikov. bi se mladi italijanski izvenparlamentarci radi šli revolucije, vendar ped varnostnim in paternalističnim okriljem prefektov.
. Osrednja tema, okoli katere se vse vrti in kateri vsa občila ter vsa italijanska javnost namenjajo največjo pozornost,, pa je vsekakor konfrontacija med dvema kriloma in dvema dušama avtonomističnega gibanja, ki se bojujeta za politično prvenstvo v tem pi- ’ sanem svetu najrazličnejših skupin in skupinic. Večina je zaenkrat ’ na strani organizatorjev shoda, na strani študentovskega gibanja in. «lotta continua*. medtem so nasilneži tako imenovane prave avtonomije, avtonomije z veliko za-. četnico, dokaj osamljeni. To je prišlo do izraza tudi v dejstvu, da je shod potekal v vzdušju demokratičnega soočanja in sožitja z mestno stvarnostjo, pa čepruv stvarnih rezultatov ni bilo, ker je prazna in psevdorevolucionarna frazeologija prevladala nad konkretnostjo. Vprašanje pa je, če bo to vzdušje prevladalo tudi danes, ko bi morali mladi .predvidoma v sprevodu po mestnem središču, ko bo policija zastražMa središčni Trg Maggiore, da bo lahko nemoteno potekal zaključni del evharističnega shoda. Osrednji predmet v razpravi v športni palači je bila snoči ravno demonstracija, besedna bitka, ki se je občasno izrodila v fizično obračunavanje, pa je po pomenu preraščala kontin-gentni problem današnjega zborovanja: dejansko so mladi zborovalci odločali, če naj v prihodnje v svojem političnem boju ostajajo v včasih utesnjujočih mejah zako nitosti, ali naj jih brutalno prestopijo. češ nezakonitost, ko je masovni pojav, ni več nezakonitost pač pa zakonitost, kot trdijo skrajneži. Simbol shoda v Bologni je velika, razprta plava roka. Do snoči ta roka, ni pretila, ni tlačila mesta. Upati, je, da tudi danes ne bo in da bodo v gibanju prevladale zmerne in trezne sile.
Spričo kaotičnosti shoda, ki se cefra v desetine skupščin in komisij, ki se cepi v desetine potočkov, je zaenkrat tvegano poskusiti vsaj približen obračun prvih dveh dni srečanja. Vendar kot poudarja v današnjem uvodniku odgovorni urednik socialističnega glasila »Avanti* Vittorelli, je shod vendarle dokaz, da mladi iščejo svoj idealni in socio - gospodarski prostor v družbi, ki se spreminja. Večina gibanja je tudi pripravlje na na dialog z zgodovinsko levico, pa čeprav bo ta dialog zelo težaven
in celo dramatičen. Vendar tudi demokratične sile se morajo odpreti. morajo pokazati pripravljenost na razgovor in na komuniciranje. Tudi od pripravljenosti teh sil, da naredijo prvi korak bo odvisno, če bo gibanje po prvem zrelostnem izpitu lahko nad jva*u po razvojni poti naprej, (vt)
BEOGRAD - Madžarski partijski voditelj Janoš Kadar je včeraj končal tridnevni prijateljski obisk v Jugoslaviji in odpotoval iz Belega Manastirja v domovino. V okolici Belega Manastirja, v vili Tikveš je imel izčrpne pogovore z jugoslovanskim predsednikom Titom.
legacij iz Jugoslavije, ki ju je vodil podpredsednik SUBNOR Janko Rudolf in v katerih so bili vključeni predstavniki Zveze borcev iz Ljubljane, Tolmina, Nove Gorice, Sežane, Idrije, Metlike, Kopra, Izole, Pirana, Vrhnike, Zagreba, Reke in Pulja ter delegacije deželnega VZPI-ANPI, ki jo je vodil Federico Vincenti, udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko ter predstavnik videmske pokrajinske uprave odbornik Listuzzi. Z brzojavko je srečanje pozdravil tudi vsedržavni predsednik ANPI Boldrini.
Po kratkem pozdravu pokrajinskega odbornika Iistuzzija je pred-1 sedraik videmskega ANPI Vincenti, poudaril, da taka srečanja pomenijo nadaljnje zbližanje med narodi in državama ter zoperstavljanje oboroževanju in blokovski delitvi sveta, predvsem pa potrjujejo voljo, da se prepreči vsako obu janje nacifašizma. S tem v zvezi je poudaril dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo ter pomen osimskih sporazumov, številna vprašanja ostajajo seveda še nerešena — je dejal — tako zlasti vprašanje narodnih manjšin, kar dokazujejo tako dogodki na Koroškem, kot tudi dogodki na Tržaškem. Prav zato VZPT -ANPI predlaga srečanje med borci in demokrati vseh treh dežel, kjer naj bi se pogovorili o odpor ništvu in o današnjih nalogah v zvezi z zaščito manjšin.
Vincenti se je zahvalil beograjski vladi za priznanja, ki jih je doslej dala italijanskim borcem, ler omenil nujnost, da se italijanskim padlim postavi na jugoslovanskem ozemlju primeren spomenik. Omenil je nato posamezne pobuda obeh organizac:j za postavitev spomenikov v Beneški Slovenili. Med bodočimi nalogami pa je Vir centi omenil tudi postavitev še nekate ih spomenikov, izročitev odlikovan ja, ki ga je predsednik Tito dodelil zastavi brigade Garibaldi - Trieste. Svoje poročilo je Vincenti sklenil z obvezo, da se bo VZPI ANPI še v naprej trudila za krepitev prijateljskih odno ov med državama in za po'no zaščito slovenske- manjšine.
V imenu jugoslovanskih delegacij je nate spregovori! podpredsednik SUBNOR Janko Rudolf. Izrazil je zadovoljstvo vseh borcev ob sklenitvi osimskih spo-
razumov in nato orisal ustroj večnacionalne Jugoslavije, kjer danes vlada bratstvo med narodi in narodnostmi, države, ki se je s samoupravno ureditvijo odločila za samostojno pot v socializem v prepričanju, da je ta za delovnega človeka najboljša pot.
Dober del svojega govora je Rudolf posvetil vprašanju manjšin. Posebej se je dotaknil vprašanja slovenske manjšine v Avstriji ter napadov na antifašistične spomenike, glede katerih je dejal, da niso le napad na pravice manjšin, temveč izraz povampirjenega nacionalizma, nacizma. Zato morajo borčevske organizaci.je enotno gledati na ta dejstva, ki so grobi napadi na demokracijo in napredek in skušajo skaliti bratstvo in enakopravnost med narodi.
V razpravo, ki je sledila so nato posegli številni člani delega-
cij: predstavnik republiškega odbora ZZB Slovenije Drago Švab, predstavnik ZZB z Reke, predstavnik VZPI-ANPI Arturo Cala-bria, poslanec Mario Lizzero, ki se je zahvalil Sloveniji in Jugoslaviji za pomoč po potresu in podčrtal važnost zgodovinske o-svetlitve skupnega boja italijanskih in jugoslovanskih partizanov ter nujnost, da se v izvajanje o-simskih sporazumov vključi zlasti obmejno prebivalstvo, predstavnik pokrajinskega VZPI-ANPI iz Gorice Lado Dornik, pa je pri nesel pozdrav vseh slovenskih članov VZPI-ANPI.
Ob koncu delovnega srečanja sn prisotni soglasno sprejeli portest-no resolucijo o oskrunitvah spomenikov, ki jo bodo odposlali notranjemu ministrstvu.
Srečanju je sledila kratka slovesnost, v okviru katere je podpredsednik SUBNOR Janko Rudolf podelil plakete ,za poseben doprinos k delu in razvoju organizacije SUBNOR in k uresničevanju ciljev, za katere se organizacija zavzema. Plakete so prejeli trije bivši furlanski borci: Mario Lizzero — Andrea, Silvano Bacicchi in Mario Fantini — Sas-so ter štirje Slovenci — Lado Dornik, Andrej Rener, Armido Ukmar in Rudi Jančar, (ž. g.)
NA PRAZNIKU PRIJATELJSTVA V GORICI -
Fanfani o skorajšnjih evropskih volitvah
Krščanska demokracija naj bi se zavzela za razširitev EGS
GORICA —■ Na prazniku prijateljstva, ki je te dni v naši deželi so si vidni demokristjanski prvaki porazdelili funkcije. Moro je
v četrtek v Vidmu zagovarjal sporazum šestih strank ustavnega loka, Andreotti je v petek v Palmanovi govoril o delovanju vlade in o gospodarski krizi, Fanfani pa se je. sinoči v Gorici oprijel zunanje politike ko je zaključil sestanek demokristjanskih parlamentarcev. ki je bil posvečen bližnjim volitvam v evropski parlament. Fanfani se je skrbno izognil poseganju v današnjo italijansko politiko. Ta njegova previdnost lahko pomeni dve stvari: da je koalicija, ki se je zbrala okrog tajnika Zaccagninija in v kateri sta kot druga člana trojice Moro in
•(nilllllllllllllllUIIMIIIIIIIIMIIMIHIIIIIIIIIIIIUlimillllHIIMimillllllllllljMIIIIIIMMIIIinillllirllllllllllllltlllllllllllllllimilllMfinilllllllllllUIHIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIUIIN
NA 25. KONGRESU FUENS V ŽELEZNI KAPLI
A vstrijska vlada na zatožni klopi zaradi politike zatiranja manjšin
Predsednika osrednjih organizacij koroških Slovencev Zvvitter in Grilc prikazala dejanski položaj manjšine - Navlaka preteklosti v referatu o avtonomizaciji • Južnotirolski predstavnik Mitterdorfer novi predsednik unije
(Od našega sodelavca)
CELOVEC — Govorniški oder 25. kongresa federalistične unije evropskih narodnih skupnosti je bil tudi včeraj — tako kot v petek — prizorišče, ki ga je obvladovala koroška in gradiščanska manjšinska problematika.
Popoldanska razprava je bila namreč v celoti posvečena prikazu položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Od slovenskih predstavnikov, sta spregovorila predsednika obeh osrednjih organizacij, pri čemer je predsednik Zveze slovenskih organizacij Franci Zwitter primerjal sedmo-julijsko zakonodajo z načeli so dobne manjšinske zaščite, predsed nik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc pa je to zakonodajo primerjal z obveznostmi, ki jih je avstrijska druga republika prevzela do manjšin, ko je leta 1955 podpisovala državno pogodbo. Obe primerjavi sta pripeljali do enakega zaključka — da namreč sedmojulijski zakoni ne u strezajo načelom manjšinske za ščite in da po drugi plati kršijo obveznosti, ki jih je Avstrija ffpre jela z državno pogodbo.
Analiza obeh slovenskih pred stavnikov je izzvala ugovore s
strani predstavnikov deželne in zvezne vlade, koroških strank in koroškega tiska, vendar pa le ti niso mogli odstraniti vtisa, ki ga je ustvaril prikaz realnega položaja slovenske manjšine. Pri vsem tem je komajda moč razumeti ta ko množčno navzočnost predstav nikov avstrijskih oblasti in tiska: za razumevanje velja povedati, da se je kongres federalistične unije evropskih narodnih skupin — kon čal se je snoči s sprejetjem vrste resolucij, od katerih je ena posvečena položaju slovenske in hr vaške manjšine v Avstriji, druga pa bo udeleženke beograjske kon ference pozvala, naj uresničijo v Helsinkih sprejete • obveznosti — spremenil v tribuno, ki je bremenila avstrijsko vlado, zaradi česar so njeni predstavniki branili, kar se je pač braniti dalo.
Od drugih pomembnejših dogod kov drugega dne kongresa federalistične unije evropskih narodnih skupnosti bi bilo treba omeniti referat o reševanju manjšinskih vprašanj s tako imenovano avtono-mizacijo. Referat, ki so ga udeleženci pričakovali z velikim zanimanjem, je zapeljal v povsem nepričakovane vode, saj je pod ime-
nom avtonomizacija predlagal razbijanje* držav, vendar pa le nekaterih, to je socialističnih.
Referat se je tako znašel v vodah, ki so povsem podobne tistim, v katerih se bijejo blokovski spopadi, ki pa evropskim manjšinam doslej niso prinesli nikakršne rešitve, vsekakor pa ne rešitve na načelih dolgoročno zasnovanega miroljubnega sožitja med narodi. Prav ta referat je pokazal, da federalistična u-nija evropskih narodnih skupnosti še vedno boleha za nekaterimi starimi boleznimi iz časov hladne vojne. Druga podobna recidiva, ki priča o preteklosti, pa je bila navzočnost predstavnikov desničarskega emigrantskega albanskega gibanja, ki pa — resnici na ljubo — niso vzbudili nikakršne pozornosti. Kongres je dobil tudi novo vodstvo: izbiral .je med slovenskim kandidatom Regina Idom Vospernikom in predstavnikom Južne Tirotske Proti slovenskemu kandidatu se je postavil strnjen blok nemških manjšinskih organizacij in za novega predsednika organizacije je bil izvoljen južnotirolski pred stavnik Mitterdorfer.
MARJAN SEDMAK
Andreotti tako močna v stranki, da je ni moč izpodkopati ali pa da se Fanfani s svojimi somišljeniki na tihem pripravlja na spopad na skorajšnjem zasedanju vsedržavnega sveta stranke. Praznik prijateljstva poteka 'namreč ob precej številni prisotnosti mlajšega demo-kristjanskega rodu, ki se navdušuje za Zaccagninija.
Dokaz za to. je bil tudi včeraj, ko je v dvorano deželnega avditorija v Gorici dospel tajnik Benigno Zaccagnini in so ga prisotni navdušeno pozdravili. Tako navdušenje so pokazali tudi pozneje ko je tajnik KD na kratko posegel v diskusijo rekoč, da mora evropska ideja seči do src najširših plasti prebivalstva.
Predsednik senata Amintore Fanfani je zaključil več ur trajajočo debato o stališču krščanske demokracije do evropskih volitev. Uvod je imel predsednik evropskega parlamenta Emilio Colombo, za njim so govorih številni parlamentarci med temj Piccoli, Natali. Granelli. Slednji je bil mestoma precej polemičen do starejših pr-vakov stranke in do njihove politike. Govorila sta tudi goriški tajnik krščanske demokracije Longo in goriški župan De Simone. Ta je spomnil demokristjanske parlamentarce, da se Gorica nahaja v hudi gospodarski krizi.
Fanfani je spomnil prisotne na evropsko zavest krščanske demokracije. ki jo je takoj po vojno nakazal De Gasperi in kritiziral tiste (beri komuniste) ki so bili takrat proti evropski gospodarski skupnosti.
Dejal je. da je danes ta skupnost dosegla uspeh in da jo jemljejo za vzgled v drugih krajih sveta.
Ponosni moramo biti na to, kar smo dosegli, je dejal Fanfani in nadaljeval, da se bo morala krščanska demokracija zavzemati za razširitev EGS še na Španijo, Portugalsko in Grčijo, EGS mora sodelovati s podobnimi organizmi tudi preko evropskih meja, da morajo biti članice EGS dejansko enakopravne in da je treba odpraviti razlike, ki še obstajajo med posameznimi državami, ki so članice Evropske gospodarske skupnosti.
Osrednja tema njegovega posega so bile bližnje volitve v evropski parlament. Ko se je navezal na to kar so rekli diskutanti j« Fanfani dejal, da morajo v volitvah sodelovati vsi državljani in da ne smejo biti to volitve druge stopnje. Vlada in parlament morata takoj pripraviti ustrezne volilne zakone, državo je treba razdeliti v več volilnih okrožij. Primerna naloga novega evropskega parlamenta po utrditi izvajanj* rimskih sporazumov.
M. W.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Mogočna manifestacija v Bazovici

(Nadaljevanje s 1. strani)
bitne ugotovitve ne zadoščajo, treba je dejanj!*.
Rudi Vremec je takole pribil: «Naše ogorčenje nad podlim in vandalskim dejanjem fašistične golazni zahteva, da oblasti izsledijo in kaznujejo krivce in da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se taka podla dejanja ne bodo več ponovila. Vemo pa. da bo to odvisno tudi od naše budnosti in najširše enotnosti slovenskih in italijanskih naprednih sil v Italiji.*
«Čas je, da zaprejo mandatarje in izvrševalce,* je v svojem govoru poudaril pokrajinski pred sednik združenja partizanov VZ Pl - ANPI Calabria in se pri tern nanašal na grozljivo serijo napadov .izzivanj, podlih dejanj, ki jih izvaja,jo iste prevratniške in mračne sile, ki so zahtevale že toliko žrtev in se kljub porazu izpred trideset let še niso unesle. Premagamo pa jih lahko samo, je še naglasil Calabria, z enotnim nastopanjem in s sporazumevanjem med demokratičnimi silami. Pravilna pot je bila u-brana z osimskim sporazumom, vendar se moramo zdaj prizadevati, da bodo njegove postavke postale stvarnost.
Obnavljanju fašistične dejavnosti v državi, še bolj pa neustreznemu posegu pristojnih oblasti, da bi »enkrat za vselej izkoreninile ta plevel in iztrebile zarodke, ki nam strežejo po svobodi in pravici,* je del svojega govora namenil Dušan Košuta, pokrajinski tajnik združenja partizanov VZPI - ANPI. Poseči bi bilo treba korenito brez omahovanj in lažnih izgovorov, kajti »oportunizem pomeni dejansko popuščanje izsiljevanju desnice... Ta oportunizem se odraža tudi v pomislekih, ki jih sile, ki i-majo politično odgovornost, imajo v odnosu do konkretnega reševanja slovenskih narodnih vprašanj. Po eni strani v besedah odobravajo osimski sporazum in priznavajo potrebo da se slovenski manjšini priznajo narodnostne pravice, po drugi strani pa moramo tudi tukaj in zlasti še tukaj, ker je to v neposredni zvezi s tem, kar danes obsojamo, ugotavljati, da ni bilo doslej storjenega nič, da bi se stvari premaknile naprej.* Po dveh letih od ratifikacije jugoslovansko - italijanskega sporazuma v Osimu, je še poudaril Košuta smo še vedno priča zavlače-
Polaganjc vencev k oskrunjenemu spomeniku — predstavniki političnih sil ter Drosvetnih in športnih organizacij so jih. ponesli do slavnostnih govorih in spremljavi Tržaškega partizanskega pevskega zbora — pa mora biti obenem tudi obveza, da sp ideali antifašizma in osvobodilnega boja še vedno živi v besedah in
dejanjih. Če
:ez kraško gmajno, kjer so pod fašističnimi streli septembra 1930 padli mladi Slovenci in antifašisti Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, med prvimi žrtvami, ki jih je v svoji dolgi strahovladi šircm po svetu zahtevala nacifašistična zver, je po enominutni zbranosti zavela borbena pesem v izvedbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora, pesem polna vere v pravičnejše življenje. Z včerajšnjo množično prisotnostjo, še zlasti mladine je tržaško slovensko in italijansko antifašistično prebivalstvo ponovno zagotovilo, da bo ohranilo dragoceno zapuščino antifašističnih borcev in se še nadalje borilo za enakopravnost, za prijateljstvo med tu živečima narodoma, za plodne odnose med sosednima državama in za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji, (bp)
Ob včerajšnji manifestaciji naj zabeležimo še, da sta deželni odbor VZPI - ANPI za Furlanijo - Ju-
l:jsko krajino in delegacija republiških odbo-ov ZZB NOV SR Hr-vatske in ZZB NOV SR Slovenije, zbrani na delovnem pogovoru v Vidmu, v imenu vseh borcev in antifašistov z ogorčenjem obsodili fašistično - teroristični vandalizem nad spomenikom bazoviškim žrtvam in openskim talcem. Svoje ogorčenje in protest sta v posebnih notah izrazila tudi Slovenski kulturni klub v Trstu in enotni antifašistični odbor v Križu.
Protest
Slovanske skupnosti
Pokrajinsko tajništvo tržaške Slovenske skupnosti obžaluje, da orga nizatorji protestne marvfestacije v Bazovici proti podli oskrunitvi spomenika primorskim narodnim junakom Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, ki so oadli kot prve žrtve akt vnega odpora proti fašizmu v Italiji in v Evropi sploh, niso o-mogočili, da bi na tej manifestaciji spregovoril tudi p-ipadnik Slovenske skupnosti in s tem dali protestni manifestaciji pečat tiste enotnosti, ki jo zahteva boj slovenske narodne manjšine za konkretno uveljavljanje njenih pravic ter za zagotovitev mirnega sožitja med obmejnim prebivalstvom in med sosednima državama Italijo in Jugoslavijo.
5?.
včera/ zaključek v grljanu
Tečaj o kirurgiji ožilja požel zelo dober uspeh
Na dopolnjevalnem tečaju je sodelovalo 54 zdrav, nikov iz Italije, Jugoslavije, Egipta in Francije
V Grljanu se je včeraj zvečer končal praktični dopolnjevalni tečaj o kirurgiji ožilja. Tečaja, ki mu je predsedoval prof. Stefanini in ga vodil p-of. Pietri, se je udeležilo veliko število znanstvenikov iz Italije, Jugoslavije, Egipt? in Francije ter je požel velik uspeh tako glede u-deležbe kot novih znanstvenih ugotovitev.
Od osmih okroglih miz gre poudariti predvsem tisto, na kateri je sodeliSval prof. J. Natali. docent za k'rUigijo ožilja na pariški univerzi. Prof. Natali je govoril o novih postopkih pri čiščenju žil, ki prizadevajo p-edvsem noge. Posredoval je nove metode zdravljenja in čiščenja ožilja, ki so bile za prisotne zdravnike popolna novost.
Pr^v tako zanimiv je bil poseg očeta italijanske kirurgije ožilja
prof. Malana, ki je govoril o zopetnem dotoku krvi v žile, ki dalj ča sa je niso prejemale.
Omeniti je še posege dr. Alagni-ja, ki je govoril o Sparksovi prote-zi, prof. Mocavera, ki se je zaustavil ob tehničnih postopkih kirurgije ožilja in še poseg dr. Domeni-conija, ki je govoril o infekcijah perifernega ožilja.
Dopolnjevalni tečaj o kirurgiji 0-žilja je bil s tem zaključen in lahko ugotovimo, da si mlada veda v svetu vedno bolj utira pot, kar je brez dvoma hvalevredno, saj odkriva prenekatere nove metode zdravljena, ki so bile še pred kratkim nepoznane.
Gledališča
Mali oglasi
Razna obvestila
VERDI
V torek, 27. septembra bo v gleda lišču- Verdi koncert argentinskega pia nista Daniela Rivere, ki bo izvajal Beethovnove skladbe. Začetek koncerta je ob 21. uri. Vstopnice so naprodaj pri osrednji blagajni gledališča. To je prvi koncert in uvod v glasbeno sezono gledališča Verdi, ki se bo uradno začela 27. oktobra.
TKATRO STAB1LE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 pred stav v abonmaju. Vpisovanje abon majev pri krožkih podjetij, združenj sindikalnih organizacij in šol. Potrdi tev fiksnih abonmajev do 30. sep tembra pri osrednji blagajni v Pa saži Protti 2.
Kino
MLADICE, 20 tednov stare jugoslo vanske ovčarje «SaVplanince» prodam z rodovnikom:	samec 100.000 lir,
samica 50.000 lir. Telefon 727843.
ŽELITE se poročiti? Informacije a gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6. Videm - odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah do poldan. Tel. 295923.
»CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtpmobilov Ul.
Rittmayer 4/a.
TPPZ čestita starešini MIRU PRESLU in soprogi ob zlati poroki in mu želi čim prejšnje okrevanje.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiififHfitHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHtiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiHimm*
OKROGLA MIZA NA SEDEŽU KPS
Težnja po zadružnih oblikah pri mladinskem zaposlovanju
Jutri, 26, septembra se bodo umiki trgovin zaradi ponovne vzpostavitve sončne ure znatno spremenili. Zveza trgovcev sporoča naslednje spremembe: tekstilne trgovine bodo delovale od 8.30 d0 12.30 in od 15.30 do 19.30: trgovine z jestvinami, drogerije in cvetličarne od 8. do 13. in od 16.30 do 19. ure; pekarne in nilckarne od 7.40 do 13. in od 17- do 19. ure; trgovine z zelenjavo in sadjem od 7.40 do 14., v predprazničnih dneh pa od 7.40 do 13. in od 16.30 do 19. ure; urnik ribarnic bo ostal nespremenjen, in sicer od 8. do 14. ure; trgovine z različnim blagom (razni stroji, pohištvo, les itd.) pa bodo delovale od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Le tako bomo smotrno reševali probleme mladinske brezposelnosti
vanju njegovega izvajanja, kar lahko tolmačimo le kot oportuni-
stično popuščanje desničarskim silam.
Nikakršnih odstopanj pa ne smejo zakriviti napredne sile, če hočejo, da je njihov poklon vsem padlim za svobodo, v tem trenutku pa še zlasti openskim talcem ih bazoviškim junakom, ki so jih prejšnji teden še enkrat zahrbtno prizadeli, kaj več kot formalnost.
Včeraj je tržaška federacija KPI in ZKMI priredila v dvorani v Ul. Madonnina zanimivo dkroglo mizo na temo: »Katero zaposlitev lahko nudimo mladini, ki je vpisana v posebne sezname brezposelnih?* U-vodna poročila so imeli Iginio A-riemma, namestnik odgovornega pri vsedržavnem odseku KPI za probleme dela, podpredsednik tržaške pokrajine Ezio Martone in miljski ob-čilski odbornik Diego Apostoli.
Iz poročil in debate je bila razvidna skrb, ki jo komunisti posvečajo temu problemu. Nasprotujejo pa vsaki miloščini, delo mora postati pravica in dolžnost .začasne zaposlitve v obliki nekakih podpor bi še bolj zapletle problem vključevanja mladih v delovno stvarnost. Glavni ventil pa mora biti zaposlitev v produktivnih dejavnostih, najboljša oblika pa bi bila zadružništvo mladih, ki bi ga vsaj v začetku vo-
dile in nadzorovale krajevne uprave. V vsakem primeru pa je treba dati mladini konkretne predloge in nasvete, ker obstaja nevarnost, da bi se v nasprotnem primeru mladina obrnila proti demokratičnim 0-blikam delavskega boja.
V torek stavka gradbenih delavcev
Za torek, 27. septembra, je sin-diktat FLO. oklical 24-umo stavko, ki bo zajela delavce gradbene stroke v naši deželi. Sindikat zahteva obnovitev pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe, ki je zapadla že pred časom. Pretekli teden je imel sindikat v Gradežu važno zasedanje, na katerem je obravnaval zakon Bu-calossi in obnovo Furlanije. Govor je bil tudi o iVibžttbsti zaposlitve mladih brezposelnih.

V PRVIH OSMIH MESECIH LETA
Promet v tržaški luki presegel 25,5 milijona ton
Več nafte, rude in lesa ■ Manjši promet z ii-Nadaljnji razvoj -kontejnerskega prometa
tom
Stat stični urad neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je objavil podatke o razvoju prometa v luki v preteklem avgustu. V tem mesecu je blagovni promet dosegel skupno 2.934.090 to l, od tega 2.670.786 ton v dovozu in 263.304 ton v odvozu. Promet v prvih osmih mesecih leta se je tako dvignil na 25.558.840 ton ter je bil za 2.682.315 ton večji od lanskega. Sam dovoz surove nafte za Čezalpski naftovod je do konca avgusta znašal 19.529.206 ton ter je bil za 13,6 odst. večji, od lanskega.
Blagovni promet čez proste luke je do-egel v avgustu 199.548'ton ter je bil za 16.749 ton ali za 9,2 odst. večji od prometa v avgustu 1976. V prvih osmih mesecih pa je ta pro met dosegel 1.800.035 ton ter je bil za 362.818 t>n ali za 25,2 odst. večji od prometa, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta. Kosovne pošiljke so se letos povečale za 270.862 ton ter dosegle 1.366.905 ton. Letos se je povečal tudi promet z rudami (za 65.327 ton) in z lesom (za 33.433 ton), promet z ži ta-icami pa je nazadoval (za 7.253 ton). V prvih osmih mesecih so v tržašk- luki manipulirali 46.309 kontejnerjev, to je 14.387 kontejnerjev več kakor v ustreznem razdobju lani (+45,1 odst.).
Udarnost tiskarjem in časnikarjem italijanskega dnevnika. To je za
pokrajino ponoven dokaz teženj po združevanju sredstev javnega obveščanja. Tajništvo enotne sindikalne federacije tiskarjev pa ob tej zadevi izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja ustrezne zako nodaje, ki bi taka združevanja preprečila.
Deželni odbor je odobril za letos tri knjižničarske tečaje, lb sicer dva v italijanščini v Vidmu in Gorici ter enega v slovenščini v Tr stu. Vodstvo in organizacijo tečaja v slovenščini je prevzela Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Tečaj se bo začel predvidoma 17. ok tobra in bo trajal od deset do šti rinajst dni. Predavali bodo stro kovnjaki tz Narodne univerzitetne knjižnice iz Ljubljane, po dve predavanji o italijanski bibliotekarski zakonodaji in bibliografiji bosta pa imela v italijanščini dv^ deželna funkcionarja. Ob zaključku te
Seja sindikata slovenske šole
Jutri, ob 18. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o diskriminaciji ob razdelitvi dežele v šolske okraje v škodo slovenski šoli, o akcijah proti novi diskriminaciji, med temi tudi razprava o morebitni protestni stavki ter o usodi slovenskih otro škili vrtcev, ki jih je upravljala u-stanova ONAIRC. Zaradi važnosti problemov na dnevnem redu vabi tajništvo odbornike, da se seje točno in zanesljivo udeležijo.
NA POBUDO SUNIA
Danes v Trstu srečanje predstavnikov Evropske ljudske stranke
Okrogla miza o zamrznitvi najemnin
V Okviru »praznika prijateljstva*, ki ga prireja v teh dneh krščanska demokracija, bo danes ob 11. uri v Avditoriju srečanje predstavnikov demokristjanskih strank raznih evropskih držav, ki tvorijo Evropsko ljudsko stranko, to je stranko, s katero se bodo demokristjanska gibanja Evrope predstavila na volitve v evropski parlament. Srečanju bo predsedoval Emilio Colombo, prisotni pa bodo nekateri vidni predstavniki KD. Dopoldanski del programa predvideva tudi obisk v Rižarni. «Praznik prijateljstva* se bo popoldne nadaljeval v Palmanovi.
Jutri zvečer ob 18. uri bo v dvora ni trgovinske zbornice, Ul. Nicolo 5, okrogla miza na aktualno temo: »Zamrznitev najemnin*. Srečanje je organiziral sindikat SUNIA, ki se mu je zaradi skorajšnje parlamen tarne razprave o pravičnih stanarinah, zdelo nujno, da seznani 5Lano vanjske upravičence s tem vprašanjem. Ob okrogli mizi bodo sodelovali tudi predstavniki sindikalne fe deracije CGIL, CISL in UIL.
Odmevi na spremembe pri Piccolu
V zvezi z zadevo Piccola je od bor tržaške pokrajine izrazil so-
• Notranje ministrstvo bo letos za poslilo 5.400 gojencev v šolah za a-gente javne varnosti, od tega 1.500 v Piemontu, Liguriji, Venetu. Lombardiji, Tridentinski - Južni Tirolski Emiliji - Romagni. Zainteresirani lahko prejmejo vse informacije na prefekturah, na občinah in na pokrajin skih poveljstvih agentov javne varnosti.
Včeraj sta se poročila MATILDA in DUŠAN GULIČ Vso srečo jima želi PD Slavec.
Knjižničarski tečaj v slovenščini
Pred dnevi je diplomirala na tržaškem konservatoriju «G. Tartini» violinistka
prof. KATJA KRALJ
Prisrčno ji čestitdta teti Roža in Dora z družinama.
čaja bodo obiskovalci dobili potrdilo, če pa bodo opravili tudi izpit, bodo prejeli posebno spričevalo, ki ga bo podpisal deželni odbornik za poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti. Tečaj bo tako po eni strani izpolnil strokovno znanje knjižničarskega osebja, po drugi strani pa omogočil drugim, ki jih veseli knjižničarstvo, da dobijo zaposlitev. Vse potrebne informacije o vpisu dobijo interesenti pri NŠK
v Ul. sv. Frančiška 20.
Začetek nove razstavne sezone
Nova razstavna sezona se je začela. Sinoči sta odprli vrata občinstvu dve tržaški galeriji, ki spadata med visoko kvotirana razstavišča, kar je razvidno tudi iz tega. rfff	n»h sedaj,L di)a tr-
žaška umetnika, ki spadata med najpomembnejša domača imena. V ga leriji «fl Tribbiov na Piazza Vecchia je znani tržaški mojster Marbello Mascherini dal na ogled nekaj svojih majhni/l in srednje velikih bronastih odlitkov ter kaka dva ducata risb v črno-belem ali pastelov. Mascherinijeva razstava bo trajala do 7. oktobra.
V galeriji «Cartesius» v Ul. Marconi pa se je sinoči predstavil zelo številnemu občinstvu Livio Rosigna-no, ki je razobesil dobra dva duca ta svojih najnovejših jedkanic, ki tudi tokrat odražajo Rosignanov svet, ki je svet tako imenovanegd malega človeka. Sicer pa tako Mascherinijeva ,knt tudi Rosignanova razstava zaslužita večjo pozornost in se bomo torej k stvari' povrnili.
Tečaji slovenskega jezika
Te dni se vršijo vpisovanja v te čaje slovenskega jezika (štirimeseč ni in letni, na različnih težavnostnih stopnjah, za odrasle in otroke), ki se bodo začeli v oktobru. Vse informacije nudi tajništvo »Ente ita liano per la conoscenza della lingua slovena* Ul. Valdirivo 30, tel. 64459

DOLOČEN DNEVNI RED JESENSKEGA ZASEDANJA
«1
ČRN J SEPTEMBER ŠE LETOS PRED POROTNIM SODIŠČEM
Proces proti obtožencem sabotaže dolinskega naftovoda bo po vsej verjetnosti 30. novembra
Proces proti obtožencem sabota že dolinskega naftovoda v noči med 3. in 4. avgustom 1972 bo po vsej verjetnosti 30. novembra letos. Po rotno sodišče bo namreč verjetno začelo svoje jesensko zasedanje 21. novembra, ko bo na vrsti' proces proti Tržičanki Luisi Doria vd. Pun-tin, ki je obtoženo detomora. Na dnevnem redu sta samo ta dva procesa. Dosedanji predsednik porotnega sodišča dr. Domeneo Maltese je bil na lastno željo premeščen za svetnika kasacijskega sodišča v Rim in sodnemu zbora bo tako verjetno predsedoval dosedanji namestnik predsednika porotnega sodišča dr. Italo Visalli, ki načeluje tudi kazenski sekciji tržaškega sodišča.
Kot je znano, so za sabotažo dolinskega naftovoda obtožene štiri o-sebe: Francozinji Therese Marie Paule Lefebvre in Dominique Iu-rillj, Alžirec Kadem Chaban, znan pod vzdevkom »Christian* in Rimljan Ludovico Codella. Verjetno se bo samo Codella predstavil sodnikom, kajti ostali trije obtoženci živijo v tujini. Vsi štirje obtoženci so zanikali kakršnokoli sodelovanje pri atentatu, vendar pa je preiskovalni sodnik dr. Biagio Giancotti menil, da obstajajo zadostni dokazi, da vse štiri obtoži sabotaže. In obtožba je res težka, saj so obtoženi
atentata na državno varnost, ustanovitve oborožene tolpe in posesti eksploziva. Italijanski kazenski za korTk predvideva za ta dejanja ob sodbo la dosmrtno ječo.
ZAHVALA
Sprem«mbc v urniku trgovin
TRŽAŠKA KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bodo zaradi šolske sezone njeni prostori odprti tudi ob ponedeljkih do vključno 3. oktobra.
Izleti
/druženje UNION prireja v nedeljo, 9.10.77 izlet v Kostanjevico. Informacije in prijave pri združenju UNION Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan razen srede od 17.30 do 19.30.
Arlston 15.30 «Tre ddnne*. Roberta Altmana, S. Duval, S. Spaček. Barvni film.
Minnon 15.15 «Blow-up». Vanessa Red-grave Barvni film.
Nazionale 16.00 «11 poliziotto sprint*. Maurizio Merli. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Wagon-lits con o-micidi*. Gene Wilder, Jill Clayburgh. Barvni film.
Excelsior 15.30 «11 principe e il po vero*. Raquel Welch, Oliver Reed.
Fenice 16.00 «Airport 77». Barvni film.
Eden 16.00 «Tre tigri contro tre tigri*. R. Pozzetto. C. Ponzoni, E. Monte-sano. D. Di Lazzaro, P. Villaggio.
Ritz 15.30' «La spia che mi amava*. Roger Moore, Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film.
Eilodranimatico 15.15 »La moglie ero-tica*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.00 «11 viaggio dei dan-nati*. Orson Welles, James Mason.
Aurora 15.00 »Califomia*. Giuliano Gemma. Barvni film.
Capitol 15.00 «11 gatto dagli occhi di giada*. Corrado Pani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 «Salo o le 120 giomate di Sodoma*. Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 15.00 «Gli esecutori*. Roger Morre in Stacy Keach. Barvni film.
Impero 15.30 «Questione d’onore». Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Vittorio Vem.o 15.00 «La battaglia di Midway». Charlton Heston, Henry Fonda. Barvni film.
Astra 15.00 »King Kong*. Barvni film.
Radio 16.00 «Novecento». Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «La divina creatu-ra», I-aura Antonelli, T. Stamp in M Maritnir.nni. Barvni film
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102.
PRIVATNIK prodaja mansardo v Nabrežini center tel. 200549.
PD Kraški dom 7. Kcpcnlubra vabi, starše osnovnošolskih otrok na sestanek, ki bo v sredo, 28. t.m., ob 20. uri, v občinski kopalnici v Rep-nu. Društvo ima namen prirediti tečaj glasbene vzgoje. Otroke bo vzgajala domačinka Vesna Guštin - Gri-Idnc. Naprošamo starše, da se sestanka gotovo udeležijo. Sledil bo razgovor o šolskih problemih.
PD Ivan Grbec v Skednju izreka globoko sožalje bratom Darku, Branku in Mladenu ter sestri Nadi ob težki izgubi njihove drage Danice Flego.
Pevski zbor Vesna iz Krlža izreka globoka sožalje svojemu članu Mariu Sedmaku ob izgubi dragega očeta Henrika.
IŠČEMO vajenca za trgovino z barvili. Opčine, telefon 212168.
G. B. di Pietro Bachdiar — kirurški inštrumenti in sanitarni material, 40 let delovanja, na prodaj zaradi starosti. Telefon 60535.
PRODAM enosobno komfortno stanovanje — 44 m2 — z razgledom na morje — Semedela - Koper. Ponudbe na telefon 061 - 56335 zvečer.
pam železnina
|y|	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
Potovalni urad Aurora
priredi od 2. do 9. novembra
potovanje v Leningrad Kijev in Moskvo
Potovanje sovpada s proslavami
60-letnice Oktobrske revolucije in predvideva ogled velike vojaške parade v Moskvi.
Lena 340.000 lir
Od 2. do 6. novembTa avtobusni izlet v
Budimpešto
Cena 120.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem Uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, telefon 60261.
Razstave
Slikarska razstava Vinke Zakrajško-ve v NŠK bo odprta do 29. t.m. v uradnih urah knjižnice. Slike so tudi na prodaj — informacije v knjižnici.
Danes, 25. septembra
se nadaljuje
PRAZNIK GROZDJA
v Zgoniku
ob 13. uri otvoritev kioskov ob 15. uri kulturni program
Pevski zbori iz Doberdoba, Divače in Rupe -Peči
Nagrajevanje najtežjega grozda, bogat srečolov, od 19. ure dalje ples z ansamblom «Lojze Furlan* Dobro založen bife
Vljudno vabljeni
Mladinski krožek Zgonik
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
RAZPISUJE
ABONMA
za sezono 1977-78
Vrsta abonmajev v Trstu
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski)
Red I (mladinski) Red J (mladinski)
Cene za abonente
Parter I. (sredinski sedeži) Parter II. (ostali sedeži) Balkon
premiera 17.009 lir 14.000 lir 5.000 lir
ponovitve 9.000 lir
5.000 lir
Sekcija VZPI - ANPI iz Križa se toplo zahvaljuje Združenju zveze borcev Slovenije za izreden sprejem in organiziranje obiska, posebej tov. Turnherju, tov. Žvabu ter tov. Danilu, ki nas je spremljal na našem obisku k Urhu, v Velenju, Rogaški Slatini, Kumrovcu in Jasenovcu.
Posebna zahvala občini Velenje in krajevnim zvezam borcev za prelep in tovariški sprejem.
Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Abonma red G (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz pkolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. januarja 1978.
VPISOVANJE ABONENTOV OD 22. DO 30. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734-265 TER OD 1. DO 8. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732-487. DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO V ČASU OD 22. DO 27. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE V KULTURNEM DOMU.
TUTTOZOO 77
17./27, septembra
URNIK: 9.-13. / 14.-20.
PRODAJNA AZSTAVA IVALI ZA DRUŽBO
VSTOPNINA: T000 LIR (ZNIŽANA 800) VHOD TRG DE GASPERI 1
Tržaški velesejem
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
Naše drage
Danice Flego
ni več.
Pogreb drage pokojnice bo Jutri, ob 12.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sestra, bratje, svakinja, svak, nečak* ter drugi sorodniki
TRST (Industrijska cona) DO M JO, 132 - Tel. 82*979
Trst, 25. septembra 1977 Občinsko pogrebno podjetje.
Včeraj, 24. septembra, je umrl v 57. letu starosti
ALOJZ MAH0RCIC
(GIGI)
Pogreb bo v torek, 27. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na bazoviško pokopališče.
Žalostno vest sporoča sin Vinko z družino Trst, 25. septembra 1977 Pogrebno podjetje Zimolo
Zapustila nas je naša draga
TETA MILA
ŠIRCELJ VD. BAVCER
Srčna hvala dr. Sonji Mašerovi za dolgotrajno ljubezni polno pomoč in vsem dragim osebam, ki so jo tako požrtvovalno obiskovale.	,
'Pospremili jo bomo na zadnji poti jutri, 26. t.m., ob 11. uri iz' iBftVSSnice-	'to6MiiS4»cfe. _; ,
Žalostno vest sporočajo vsi njeni dragi
Trst, 25 septembra 1977 I
m ii IpJi /fi Ki
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi dragega
ALEKSIJA GREGORIČA
Posebna zahvala TPPZ, pevskemu zboru iz Sv. Križa, sekciji KPI iz Barkovelj, sorodnikom, prijateljem in darovalcem cvetja.	s
Sestra z družino
Trst, 25. septembra 1977

5
ZAHVALA
-Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage (
AMALIJE SIM0NETA vd. PERT0T
se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku Župančiču, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Nečaki
Trst, 25. septembra 1977
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, nonota, brata, tasta in strica
HENRIKA SEDMAKA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Vesna, zdravniku dr. Settimu, župniku, gospe Cilki ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena Kristina, sin Marjo in hčerka Bruna z družinama
Sv. Križ, 25. septembra 1977
27. 9.1972
27. 9. 1977
Ob 5. obletnici smrti naše drage
mame, none in pranone
ANE KRAŠOVEC vd. ŠTURMAN
se je spominjajo
hčere Lucija, Lidija in Vivijana sin Pepl z družinami in 14 vnukov 1* 14 pravnukov.
J
V ZVEZI l GRADNJO HITRE CESTE IN BENČINO VOD A
Razlaščena zemlja mora biti pravično in pošteno plačana
Ta zahteva je izšla z javnega sestanka v Ricmanjih - Občinski upravitelji poročali o gradbenih načrtih ter svojih dosedanjih ukrepih
V petek ie bi! v Ricmanjih jav-, Visco pri Palmanovi. Župan Švab i za gradnjo hitre ceste, oziroma ben-
pvvv“	v	Jav- i *	p. i s. aim
ni sestanek, na katerem so občin-1 je pojasnil, da
ski upravitelji predočili problem gradnje nitre efeste za Trst m ben-cinovoda rafinerije »Aquila».
župan Švab je v začetku omenil, da se o hitri cesti govori že pre cej let. Iz prvotnega načrta, ki je predvideval tri ceste, so odpravili dva odseka, in sicer tista, ki bi šla skozi Barkovlje in pri Magdaleni. Odpravili so ta dva, ker bi morali tam rušiti precej stanovanj skih hiš, pustih pa so tretjo cesto, ki bo peljala mimo obstoječih poslopij. Ta cesta bo šla od industrijskega' pristanišča mimo industrijske cone do tovarne Velikih motorjev in ob Ricmanjih do Pa-drič, kjer naj bi se priključila državni cesti 202. Načrt, ki ga je po nalogu tržaške občine izdelal inž. Malaspina iz Rima, je vsebo val nekatere nerodnosti, ki prizadevajo predvsem dolinsko občino! Tržaški občinski svet ga je odobril še preden so ga prikazali dolinskim upraviteljem. Ti so na sestanku s tržaškim županom Spac cinijem izrazili zahtevo, da se u-poštevajo tudi zahteve in interesi dolinskih prebivalcev ter da se ne odloča, kot doslej, mimo volje in vednosti te občine. Tako je tržaška občina poslala kopijo načrta v pregled. Ta je pri Ricmanjih 1 predvideval cesto izven trase za,-| črtane na Regulacijskem načrtu,
| tako da bi šla cesta tik ob šoli jj in bi morali porušiti novo hišo in f občinski vodni rezervoar. Dolinska - uprava je zahtevala dva načelna pogoja: da se cesta zgradi v pred-t videni trasi in da se nudi vsem pravična odškodnina, tudi tistim, ki ne bodo neposredno prizadeti, i a jim bo nova cesta s svojo bližino razvrednotila nepremičnino.
: Tržaška občina je sprejela varianto in je cesto v Ricmanjih premaknila nazaj v traso in odpravi Vila dovozne in odvozne ceste pri J Vasi. Na ponovnih sestankih med dolinsko in tržaško upravo so dolinski odborniki zahtevali še. da se cesta, po tovarni Velikih motorjev pomakne čim bolj v hrib. da ne bi oškodovali boljunskih in j borštanskih njiv in da se pri La-koščah premakne cesta na desno stran od obstoječega nadvoza za tovarno. Za te variante obstajajo tehnične ovire, projektant na je zagotovil, da bo do 7. oktobra, ko se bo v Dolini sestal občinski svet. preveril vse možnosti za. to novo varianto. Obenem so upravitelji izrazili željo, da bi imeli že sedaj pregled nad bodočim načrtom za odcepno cesto, ki naj bi šla pro-\ ti škofijam, da bi se takoj, odpravile morebitne bodoče nevšečnosti.
Razvila se je diskusija, v katero' so posegli številni občani; ugotovili so, da mora dolinska občina Plačevati prevelik davek za razvoj mesta. Na korfcu so občinski Upravitelji pozvali vse, da bi bili pri teh problemih čim bolj enot ni, predvsem glede odškodnine. O predlogu nekaterih, da bi se odločno uprli gradnji pa je jasno, da bi v tem primeru zgradili cesto mimo volje občine in občanov ter bi bili v tem primeru prebivalci znatno več oškodovani.
Druga točka javnega sestanka je bila gradnja bencinovoda iz čistilnice «Aquila» v hranilnike v kraju
se je uprava
svaD i pred l
petimi leti temu uprla, ker ni hotela da se Trst spremeni v petrolejsko pristanišče in ker ni bilo garancije, da se bo končni proizvod uporabil v deželi, oz. državi. Pred kratkim je minister izdal dekret, ki dovoljuje začetek gradnje mimo volje občinske uprave. Dolinski odborniki so šli na pogajanja z družbo «Aquila» in zahtevali: da se takoj povrne predvidena in nepredvidena škoda; da se proizvod uporabi v deželi; da se ohrani sedanja stopnja zaposlitve; da se nakaže prispevek v korist celotni občinski skupnosti in da se zaposlijo dolinski občani. Družba je sprejela zahtevane pogoje, nakazala prispevek za skupnost, s katerim naj bi zgradili občinsko hišo v Ric manjih in popravili trsti v Mačko-ljah in Prebenegu. Na zahtevo u-prave je tudi spremenila začrtano pot cevi, ki je prej rezala premno ge njive in dvorišča; sedaj bo šla cesta, čeprav s precejšnjimi ovinki, ob obstoječi naftni cevi pri Domju, nato ob meji parcel, ob občinski' cesti cv! hranilnika za metan nad Ric-manji in naprej. Tako bo beocinc-vod povzročil- najmanjšo možno škodo.
V razpravi so se nekateri pritožili, da ob obstoječi naftovodni cevj SIOT lastnikom zelo otežujejo obdelavo zemlje in izrekli zaskrbljenost, da bo tudi družba «Aquila» ravnala tako.
Ob zaključku sestanka so občinski upravitelji agotovili. da bodo sklidali nov sestanek, čim bodo znana imena oškodovanih lastnikov
cinovo^a.
V. L.
V Podloiijcrju praznik trgatve
Kulturni krožek «Zvezda» iz Pod-lonjerja prireja danes ob 16. uri tradicionalni praznik trgatve. Krožek vabi vinogradnike, naj razstavijo svoj pridelek: posebna žirija bo nagradila najlepše grozde. Za zabavo bo poskrbel od 19. ure dalje glasbeno - zabavni ansambel »Bogateč*.
Seja občinskega sveta v Zgoniku
Protest zaradi odloka o razmejitvi šolskih okrajev
Občinski svet zgoniške občine- je na svoji zadnji seji sprejel dve resoluciji: resolucijo v zvezi z oskrumbo spomenika bazoviškim žrl vam so. že objavili, občinski svet pa je sprejel tudi protestno resolucijo v zvezi z ministrskim odlokom o razmejitvi šolskih okrajev, ki ne priznava samostojnega slovenskega šolskega okraja, kar je v protislovju z določili osimskih sporazumov.
Ob začetku seje je župan J. Guštin predstavil svetovalcem novega občinskega tajnika dr. Kazimira Cibica in mu zaželel uspešno delo. Župan je v svojem poročilu nagla sil, da se je uspešno začel pouk v vseh otroških vrtcih in osnovnih šolah v občini ter da so uredili nove prostore za italijansko osnovno šolo v Zgoniku, ki se je letos vselila v bivšo vojašnico. Strpški za preureditev poslopja presegajo 15 milijonov lir. Ob začetku šolskega leta je občinska uprava tudi letos brezplačno razdelila učbenike srednješolcem.
— bs —
Darovi in prispevki
OBČINA DOLINA
vabi na
22. PRAZNIK GROZDJA
v Boljuncu danes, 25. t.m.
ob 15.30 Godba iz Doline ob 17.00 kulturni spored: folk. skupini «Sava» iz Kranja in «I.a Caprivese« iz Caprive: zbor »Prešeren« iz Boljunca in otroški zbor »Šopek« iz Mačkolj.
Zvečer igra ansambel »Pomlad« Dobro založeni kioski!
V primeru slabega vremena bo kulturni spored v boljuuskeni gledališču.
Ob 10. obletnici smrti brata Iva na Regenta daruje sestra Ivanka 20.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu.
Ob 6. obletnici smrti Egona Puntarja darujejo Romano Daneu 20.000, Nini' Frankič 5.000, Josip Bukavec 8.000, in Pepi Daneu 5.000 lir sa ŠD Primorje,
Ob smrti Marije Foraus por. Strajn darujejo mož Ivan, sinova Stanko in Darjo ter hči Milka z družinami 130.000 lir za PD F. Ven lurini od Domja.
V	počastitev spomina Marije Daneu ip Egona Puntarja daruje Marija Šegina 5.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen daiujeta Guerri-na in Milko 5.000 lir za ŠD Primorje.
Ob 2. obletnici smrti Emila Regenta darujeta žena Dragica in hčerka Nadja 10.000 za Kulturni dom Prosek Kontovel, 10.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na teto Amalijo Simorre-ta darujeta Janko in Ivanka Simo-neta 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danice
ŽIVAHNA RAZPRAVA NA SEJI KONZULTE ZA ZAHODNI KRAS
Pomanjkanje objektov onemogoča angažiranje mladine v prostem času
Posegi predstavnikov športnih in kulturnih organizacij iz vsehi zahodnokraških vasi
V četrtek zvečer se je na Proseku sestala rajonska konzulta za Zahodni Kras, ki je imela na dnevnepi redu posvete s predstavniki vseh športnih in kulturnih organizacij Križa, Proseka, Kontovela in Naselja San Nazario o mladinski problematiki. Prisotni sta bili tudi dve socialni delavki, psihologije ter skupina mladih. Uvodoma je predsednik Italo Faggin predlagal, da bi vsak predstavnik v kratkih obrisih spregovoril o problemih, ki tarejo mlade v vsaki vasi. Prva je spregovorila socialna delavka Anamarija Kalc, ki je navedla številne probleme, ki jih povzročajo »problematični*, handikapirani in tudi normalni mladoletniki na širokem področju Sv. Ivana, Rojana. Barkovelj in celotnega Krasa, torej tam kjer ona deluje. Psihologinja in animatorka poletnega centra v Mavhinjah je govorila o izkušnjah, ki si jih je nabrala v mesecu bivanja med o-troci in mladeniči, handikapiranci in normalnimi, Slovenci in Italijani. «Srečali so se tudi z drugim licem Krasa, ne le z »nedeljskim«, ampak s kulturnim, ki so ga sami
Milinimi!   n ii m m mi mi m imii m milil ih
SMRTNA KOSA V KRIŽU
IIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
ZADNJA POT HENRIKA SEDMAKA
V sredo je v Križu ogromna množica vaščanov in znancev pospremila na zadnji poti Henrika Sedmaka, 80-letnega ribiča, ki ga je nenadna smrt odtrgala dragim. Rodil se je 19. 2. 1897 v ribiški družini kot peti med enajstimi otroki. Že od prvih otroških let je zahajal z očetom na morje in skupaj z ostalimi brati služil kruh. Vzljubil je ta poklic in med tisočerimi neprilika-mi vztrajal celo življenje. Na morju je okusil marsikatero tegobo, trpljenje, razočaranje pa tudi svetle trenutke.
TRST
lil Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, ludi v inozemstvo
Redki vrsti tistih, ki so prekoračili častitljivo mejo devetdesetih let se je te dni pridružila tudi Marija Štoka vd. Matjačič. Ta visok jubilej je namreč slavila v petek v krogu svojih najbližjih v veselem razpoloženju. Težko je celo prešteti vsa leta, ki jih je pustila za sabo, kaj še, da bi naštevali brezštevilne vesele in prijetne pa tudi-neprijetne trenutke, s katerimi je hilo posejano njeno dolgo življenje. Tudi njej je tekla zibelka v razmerah, ki so bile značilne za naše kraške vasi v zadnjem obdobju prejšnjega stoletja. Marija se je namreč rodila 23. sep-
Danes, NEDELJA, 25. septembra
UROŠ '
Leta 1919 se je oženil s Kristino Švab, ki mu je rodila dva sipa in hčerko. Leta 1944 so mu nacisti s silo odtrgali komaj 20-letnega sina Henrika in nikoli več ga ni videl. Izguba mladega sina v partizanih je Henriku ostala odprta in krvaveča rana vse življenje. Antifašizem in slovenska zavednost sta ga spremljala do zadnjega. V zadnjih letih, ko so mu moči onemogočile zahajanje na morje, je nadvse rad prebiral sjovenske knjige, naš dnevnik in liste iz matične domovine. Zelo rad je pripovedoval svoje življenjske dogodivščine še iz časov, ko je bil avstrijski vojak, o fašističnem zatiranju ter o pustolovščinah, ki so polnila njegovo pomorsko življenje. Med zadnjo vojno so ga okoliščine prisilile na mučno in dolgo skrivanje na kraški obali, kajti a-retacija bi pomenila stradanje za vso družino.
Vsem, ki smo ga poznali, bo o-stal v spominu kot lik hrabrega moža, ki je znal premagati bolečine tudi v trenutkih največjega trpljenja.
dopolnili z etničnimi raziskavami«, je naglasila animatorka.
Spregovoril je tudi podpredsednik Prosvetnega društva Prosek - Kon tovel: »Imamo zbor, godbo, razne športne dejavnosti. Še vedno pa nam manjkajo strukture, da bi še bolje zaposlili mladino. Prostor imamo, dovoljenja za realizacijo še ne.»
«V Križu ostaja še vedno problem, kako angažirati mladino,« je povedal Jožko Furlan, odbornik PD Nesna.»Prosvetni dom »A. Sirk« popravljajo, manjka pa nam še vedno telovadnica. Poleg nogometa je treba gojiti še druge športne panoge: n.pr. odbojko in košarko. Naša mladina je na to pripravljena. Pred časom nam je občina obljubila, da bo zgradila telovadnico, ampak ostalo je pri obljubah.«
Sledila je živahna razprava o tem, kako zaposliti mladino v prostem ca su; prav pomanjkanje primernih o-bjektov pa ostaja še vedno glavni problem.
90 let Marije Štoke vd. Matjačič
tembra 1887 na Kontovelu v kmečki družini in se je že z mladih nog spoprijela s trdo stvarnostjo. Omožila Se je v domači vasi, vendar ji je tudi v njen zakon vse prerano posegla zla usoda. Ko ji je bilo 43 let je ovdovela in ostala s petimi otroki, za katere je bilo treba skrbeti. V ta namen je dolgo let delala kot prodajalka sadja in zelenjave na Ponterošu. Na to delo se je nekako navezala, saj ga je opravljala celih petdeset let, dokler je bila pač pri močeh. Zadnja leta ji je zdravje nekoliko opešalo in morala je v bolnišnico »Gregoretti« pri Sv. Ivanu. Kljub vsemu pa je ohranila svoj družaben in prijazen značaj in svojo živahnost, zaradi katerih je bila vselej priljubljena, ter svojo narodnostno zavest, v kateri je vzgajala svoje otroke.
Sklad za varstvo narav« proti
IX\'/ l.-H i, >	\IMU |
razstavi luttozoo
vV ponedeljek, 26. septembra bo ob 18. uri v konferenčni dvorani WWF (Svetovnega sklada za varstvo narave) javna razprava o problemih lova in predvsem glede osnutka novega zakona o lovu, ki ga te dni obravnavajo v poslanski zbornici. Poleg tega protestira zgoraj omenjeni center proti manifestaciji »Tut-tozzo«, ki je te dni v Trstu. »Tutto-zoo« je namreč in predvsem trgovina z nemočnimi živalmi. Pri tem trpijo predvsem eksotične živali, ki so iztrgane iz svojega naravnega okolja in tako umirajo v tesnih kletkah.
Kdo je tega kriv? Predvsem kupec, ki stimulira trgovino z žival-I mi, saj čim večje je [»vpraševanje po določenem primerku, tem bolj se bodo lovci potrudili, da ga ulove in s tem napovejo smrt določeni živalski vrsti.
Sonce vzide ob 5.55 in zatone ob 17.58. — Dolžina dneva 12.03. — Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 3.42.
Jutri, PONEDELJEK, 26. septembra
JUSTA
''Teme včeraj: najvišja dnevna temperatura 18.7 stopinje, najnižja 13,9. “b 13. uri 18,7, zračni tlak 1017,5 mb stanoviten, vlaga 45-odstotna. nebo skoraj jasno, veter vzhodnik 17 km s suniti 40 km na uro. morje malo r*zgibano, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. septembra 1977 se je v

Včeraj - danes
telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
Trstu rddilo 6 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO: 80 letni Enrico Sed mak, 82 letni Pietro Schiavuzzi, 82-letna Emilia Trevisini vd. Bra-daschia, 82-letna Maria Rustia vd. Oblati, 68-letna Danica Flego, 79-letni Tullio Zipponi, 79-letni Gio-vanni Zacchigna, 89-Ietna Caris vd. Michelazzi, 83-letna Rosa Božic por. Bossi, 81-letna Anita Cumaro Vd. Stiglich, 87-letna Ludmilla Šircelj vd. Baucer, 89 letna Gemma
OKLTCT: učitelj Umberto Lenar-duzzi in gospodinja Paola Vidmar, šofer Roberto Raia in gospodinja Daniela Pellegrini. uradnik Nereo Piccinino in delavka Marta Jana Visner. karabinjer Gennaro Russo in trg. pomočnica Mariateresa Kerpan, mesar Mario Furlani in točajka Rossana Fattor, uradnik Luigi Pettarin in uradnica Romana Puntar, šofer Adriano Corona in delavka Maria Luisa Cardile, šofer Natalc Kaučič in gospodinja Djurdjiča Idriz. trgovec Ernesto Brissi in gospodinja Ljiljana Ste-vic, mehanik Roberto Rapotez in estetistka Nives Bossi, inženir E-milio Pietro Triaca in študentka Valeria Aneela Mastrantonio, finančni stražnik Na?zareno Paradi si in delavka Graziella Aloisi. finančni stražnik Pasquale Luongo in kmetijska delavka Grazia laffal-dano, uradnik Pietro Milazzo in gospodinja iRabella Culotta, direktor Bruno Millich in Madeleine Colette Blum, delavec Nevio Čer-
nač in gospodinja Milena Ukota, policijski agent Francesco Paolo Lucchese in estetistka Eveline Dungler, pomorščak Giovanni Gar-gottich in bolničarka Egidia A-bram, finančni stražnik Salvatore Di Leva in uradnica Rita Colmani, uradnik Stefano Morgan in uradnica Nadia Schiff, mehanik Umberto Goriup in gospodinja Silva Castel-lani, mehanik Ferruccio Traunini in gospodinja Mariagrazia Rondi gradbeni izvedenec Claudio Bene detti in uradnica Cynthia Nonis delavec Calogero Mantcsi in po možna delavka Raffaela Sirico, železničar Antimo Di Matteo in trg. pomočnica Giovanna Colom-betta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN lori 8.31) do 20.3(1)
Trg S. Giuvanni 5. Čampo S. Cia,-como 1. Ul. Soncini 179, Ul. Revol-lella 41
(od 8.30 do 13.00 iu od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA I.EKARN (od 20 3(1 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA . SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM >n ENUAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure rineva im prazni, ku To velja za zavarovance 1NAM. LNADKL, ENPAS. Dnevni poziv na
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001; Hrosek tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200121; Se sl.ianf tel 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. "71-124.
LOTERIJA
BARI	65	85	45	86	88
CAGLIARl	79	46	84	89	23
FIRENCE	13	59	39	50	16
GENOVA	8	41	44	82	22
MILAN	64	16	47	35	48
NEAPELJ	17	63	13	28	43
PALERMO	8	37	18	75	82
RIM	59	8»	6	78	22
TURIN	29	44	75	69	71
BENETKE	77	53	1	79	9
ENALOTTO					
2 2 1. 12 1	1	X	1	2 2	•2
KVOTE: 12 točk - 8.202.000; 11 točk - 322.700; 10 točk - 31.300 lir.
Novoustanovljena zveza izseljencev Furlanije - Julijske krajine v Švici izraža svoje ogorčenje zaradi nezanimanja deželnih oblasti glede priprav na drugo deželno konferenco izseljencev. Dalje poziva deželni odbor, naj čimprej izpolni vse tiste obljube, katere bi pripomogle za uresničitev potreb deželnega odbora izseljencev. Hkrati pa zahteva. naj bi njihov kongres potekal v Vidmu, in sicer od 27. do 30. decembra letos.
Flego daiujeta družim Brajkovič in Udovič 5.000 za PD I. Grbec in
5.000	lir za spomenik padlim iz 4. okraja.
Ob rojstvu sina daruje Igor Šuligoj 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina pok. Amali je Simoneta vd. Pertot darujejo pivnečaki Boris, Nada, Srečko m Zvonko Simoneta 20.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Amalije Simoneta vd. Pertot daruje Ljudmila Pertot 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob 8. obletnici smrti brata Josipa Faganela sc ga spominjata sestri Gizela in Olga darujeta 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Hen rika Sedmaka darujeta Gigi in Viktorija (Puh) 5.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu
Igor Kcšuta daruje 20.000 lir za pevski zbor Vesna
Namesto cvetja na grob Amalije Simoneta vd. Pertot daruje Josip Guštin z družino 5.0UO lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danice Flego darujejo družine Umari, Fister in Zafred 30.000 lir za PD I. Grbec v Skednju iin družine Ferneti, Furlanič in Giorgini 30.000 lir za slovenske skavte.
V	počastitev spomina Danice Flego daruje svakinja Olga 10.000 lir za PD I. Grbec v Škedr.ju. V isti namen darujeta Adalgisa Bio ker 3.000 lir in Rožica Cesar 2.000 lir za PD I. Grbec v Skednju.
V	počastitev spomina Danice Fle go darujeta Silvana in češko Šu map 20.000 lir za PD I. Grbec v Skednju. V isti namen daruje Mo dra Rcrger 3.000 lir za PD I. Grbec v Skednju.
V	spomin na nepozabno Danico Flego darujeta Mira in Darinka Šuman 10.000 lir za PD I. Grbec 'v Skednju. V isti namen daruje Rožica Počkar 3.000 lir ter N.N
2.000	lir za PD I. Grbec v Skednju.
V	počastitev spomina Amalije Simoneta vd. Pertot daruje Vojko Simoneta 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob tete A-malije Simoneta vd. Pertot darujeta Milka Grilanc in Ivanka Sardoč 500 din za ŠK Kras.
V	počastitev spomina Danice Flego darujeta Vida in Marčela 5.000 lir za PD I. Grbec v Skednju.
V	spomin na Emo Štoka daruje Nande 5.000 lir za pevski zbor Va silij Mirk in 5.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 90. rojstnem dnevu Marije Stoka vd. Matjačič. darujeta Gigi in Silva Grmek 10.000 lir za popravilo spomenika bazoviškim žrtvam.
Mario Ukov s Kontovela daruje
5.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Namesto cvetja na £rob svaka Henrika - Rikarda darujetg Aurelija in Slavko iz Nabrežine ..10,000 .lir. za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujeta Frančko in Lidija Tence 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rihardu Sedmaku daru je družina Batič (Trst) 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob praznovan ju svoje 60-letnice daruje skupina Opencev 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
FINŽGARJEV DOM NA OPČINAH
prireja
danes, 25. septembra 1977,
ob 15. uri na svojem vrtu
PRAZNIK MLADIH
Sodelujejo: otroški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, evropsko znani rokohitrc in čarodej iz Ljubljane ter ansambla ZVEZDE in GALEBI.
Po končanem sporedu bo za ples igral ansambel TAIMS.
Poskrbljeno bo za pristen domači prigrizek.
V primeru slabega vremena bo program v prostorih Flnžgarje-vega doma.
VABLJENI
Ente Ospcdaliero Regionale OSPEDALI RIUNITI DI TRIESTE
Deželna bolnišniška ustanova TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE
USPOSOBITEV ZA SPLOŠNEGA BOLNIČARJA
Bolnišniška ustanova sprejema:
MOŠKO IN ŽENSKO OSEBJE
ki bo namenjeno bolnišniški strežni službi in takoj vpisano v teoretično - praktični tečaj za dosego kvalifikacije splošnega bolničarja oziroma bolničarke. Zahteva se spričevalo tretjega razreda srednje šole. Najnižja starost: 18 let, naj višja: neizpolnjenih 35, razen po zakonu predvidenih izjem.
Formular za prošnje je na razpolago neposredno pri personalnem oddelku tržaških združenih bolnišnic v Ul. Stuparich 1, III. nadstr., soba 38, od 9. do 12. ure, vsak dan razen ob sobotah.
m
ANTONIO SFERC0
pooblaščeni prodajalec
INDUSTRIA ITALIANA PETROLI
PLINSKO OIJE ■ NAFTA ■ KEROSEN
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE REZERVOARJEV
TOČNOST V IZVAJANJU USLUG S CISTERNO IN S ŠTEVCEM
ZA TOČENJE LITROV
Ul. A. Valerio 41 Tel. 566-222 — 566-223 Trst
6-DNEVNI IZLET OD 8. DO 13. OKTOCRA V
ŠPANIJO
(KATALONIJA IN MODRA OBALA)
Avtobus in ladja Cena: 162.000 lir
Informacije in vpisovanja na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64 459 (vsak dan od 17.30 do 19.30 razen ob sredah); v soboto od 10.30 do 12.30. . Vsako sredo na okrajnem sedežu, Lonjerska cesta 177, od 18. do 19.30.
AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI iz Trsta razpisuje javni natečaj za namestitev
20 LINIJSKIH ŠOFERJEV
STAROST; imeti morajo najmanj 21 let in največ 35 let na dan tega razpisa.
VOZNIŠKO DOVOLJENJE: pa dan vozniške preizkušnje morajo interesenti imeti dovoljenje kategorije «D» ali »D - E« skupno s potrdilom o poklicni usposobljenosti tipa IV v smislu obstoječih predpisov.
Interesenti lahko dvignejo ustrezni razpis, ki vsebuje med drugim še nadaljnje pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za udeležbo pri natečaju, od 7.30 do 13.30 vsak delavnik pri uradu za osebje omenjenega podjetja. Ul. Bellini št. l/d. II. nadstr., soba št. 48; tam bodo prejeli tudi vsa druga pojasnila.
Nepreklicni rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 5. oktobra 1977.
Zainteresirani bodo na podlagi vsedržavnega oziroma podjetniških delovnih sporazumov za uslužbence javnoprevoznega sektorja uživali naslednje ekonomske pogoje:
—	mesečno plačo v znesku 411.(XX) lir z vsemi ustreznimi dodatki ipd. z odtegljaji vred, ki ji gre prišteti še morebitno družinsko doklado v smislu zakonskih predpisov;
—	trinajsto plačo;
—	štirinajsto plačo:
—	periodične dveletne 5% poviške na minimalni plači zaobjete do največ 40" o.
GENERALNI RAVNATELJ
Trst, 4/ septembra 1977 >
TRŽAŠKO OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO RAZPISUJE
JAVNI NATEČAJ
z naslovi in razgovorom za mesta
UPRAVNEGA VODJE
POGOJI:
—	kvečjemu štirideset let starosti, razen po zakonu predvidenih izjem do kvečjemu 45. leta starosti;
—	diploma ekonomsko - trgovinske fakultete, pravne fakultete ali fakultete političnih ved;
—	najmanj štiriletna praksa z vodilno vlogo na upravnem področju ali v zasebnih podjetjih.
PODJETJE NUDI:
—	takojšnjo vključitev v vodilno kategorijo;
—	priznanje starostne dobe pri dosedanjem podjetju v plačne namene;
■J' i* olajšave pri porabi storitev podjetja teY pri mestnem prevozu.
ROK ZA PREDLOŽITEV PROŠNJE: 24, oktober 1977 ob 12. uri. Razpis natečaja, objavljen v. Uradnem listu št. 250, drugi del, z dne 14. 9. 1977 še dobi na uradu za osebje podjetja v Trstu, Ul. Genova 6 ali po telefonu na št. 68-744, interna številka 97, številka omrežne skupine 040.
SPLOŠNA OPREMA
Jtovblc
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
PfmmS^TSnevnit
GORIŠKI DNEVNIK
V TRAJEN SPOMIN PADLIM BORCEM ZA SVOBODO
Danes v Dolu odkrijejo spomenik postavljen s prostovoljnim delom
Podelitev spominskih plaket, govori, nastop pevskega zbora Kras, Partizanskega pevskega zbora ter članov SSG
25. septembra 1977
ZARADI POČASNOSTI ŠOLSKE BIROKRACIJE
ODLOŽEN SEMINAR SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
Uradni dopis ministrstva je prišel šele včeraj
Partizanski spomenik na Palkišču v Dolu, delo domačih kamnosekov
Danes dopoldne bodo v Dolu v občini Doberdob odkrili partizanski spomenik, ki so ga domačini postavili v spomin na 13 padlih iz Dola in 14 padlih iz Jamelj ter v spomin na slavno narodnoosvobodilno bor-, bo primorskih ljudi za svojo narodno in družbeno osvoboditev. Domačini so s prostovoljnim delom gradili spomenik tri leta, kar dokazuje izjemen napor in hkrati tudi izjemno pripravljenost na angažiranost naših ljudi za ideale svobode, napredka, prijateljstva med narodi in miru v svetu, torej za ideale, za katere so se naši ljudje borili in padali v osvobodilnem boju.
Odbor za postavitev spomenika, v katerem so predstavniki prosvetnega društva in krajevne sekcije VZPI - ANPI, je za danes pripravil bogat program, ki se bo začel ob 9. uri z zborom udeležencev proslave pri Devetakih, od koder bodo v sprevodu in z godbo na pihala odšli pred spomenik na Palkišču, kjer se bo ob 9.30 pričela svečanost. Na njej bosta spregovorila domačin Miroslav Pahor - Branko ter poslanec Isacco"Nahoum - Milan, predstavnik vsedržavnega odbora VZPI - ANPI. Pred njima bo Andrej Jarc pozdravil udeležence v imenu občinske u-prave, predsednik odbora za postavitev spomenika Mirko Peric pa bo opisal potek akcije ter izročil svoj-cehi padlih spominske plakete.
Na prireditvi bo sodelovala častna četa italijanske vojske ter predstavništvo Zveze borcev Slovenije. Poleg domačega pevskega zbora «Kras» 'iz Dola in s Poljan in blagoslovitvi spomenika, je na sporedu tudi recital posvečen padlim, ki ga bodo izvajali Partizanski pevski zbor iz Trsta pod vodstvom Oskarja Kju-dra ter člani Stalnega slovenskega gledališča Mira Sardoč, Jožko Lu-keš, Stane Raztresen in Stane Starešinič.
S prireditvijo bodo zaključili proslavljanje 34-letnice Goriške fronte, ko jo je pokrajinski odbor VZPI - A NPI letos pričel z zborovanjem v Selcah.
Govor je bil tudi o drugi sekciji slovenskega otroškega vrtca, ki jo ustrezne oblasti nočejo odpreti. Sekcija PSI v Štandrežu je mnenja, da ni tu le vprašanje denarja, marveč da manjka politčna volja odpreti vrtec. Zato menijo, da se mora občinska uprava vendarle odločiti in poz tivno odgovoriti na zahteve Štan-drežcev.
Med razpravo o drugih vprašanjih je bila poudarjena pozitivnost akcije nabirke za gradnjo partizanskega spomenika v Štandrežu, ki jo ž uspehom vodi posebni odbor. Kot so že z vsega začetka tako bodo tudi vnapre* štandreški socialisti podpirali, skupno z vsemi drugimi društvi in skupinami, to plemenito akcijo.
Od sobote dalje 12. srednjeevropsko srečanje
V soboto, 1. oktobra, ob 10.30 bo v palači Attems v Godci svečana otvoritev dvanajstih srednjeevropskih srečanj. Uvodno besedo bo i-mel prof. Paolo Santarcangeli. Letos je srečanje posvečeno humorju in satiri v srednjeevropskem prostoru.
Spet stavka na trgovski šoli
Dijaki, učno in neučno osebje slovenskega trgovskega zavoda so včeraj dopoldne spet stavkali proti zamenjavi ravnatelja. Delegacija dijakov, ki je že v petek izročila na šolskem skrbništvu pismeno obrazložene razloge za svoje ravnanje, je tudi včeraj odšla na šolsko skrbništvo, da bi proveditorju tudi ustno obrazložila, zakaj nasprotuje namestitvi ravnateljice Rozalije Lojk.
Svoje razloge so obširno utemeljili dijaki tudi v pismu, ki so ga poslali tisku in v katerem trdijo, da so zaradi sodelovanja na šoli dijaki v zadnjih treh letih (mi smo pomotoma napisali v zadnjih treh mesecih) želi res dobre uspehe.
V zvezi s stavko dijakov učnega in neučnega osebja trgovske šole so nam člani zavodskega sveta te šole poslali naslednjo izjavo, ki so jo naslovili tudi na šolskega skrbnika:
»Zavodski svet slovenske trgovske šole, zbran na izredni seji, se sklicuje na sejo z dne 16. februarja 1976 in opozarja šolsko oblast na škodo, ki bi jo utrpel zavod, če bi šolske oblasti vztrajale pri imenovanju nove ravnateljice prof. Lojk. Člani zavodskega sveta poudarjajo, da ne gre za politično vprašanje, temveč za oh-anitev dosedanjega vzdušje in sodelovanja na šoli.»
Vaška vprašanja na seji sekcije PSI v Štandrežu
Na sestanku sekc;je PSI, ki je bila prejšnji večer v Štandrežu, so razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki od L.iz” zanimajo štandreško vaško skupnost, šlo je predvsem za vprašanja razlaščanja zemljišč na nameravanem tovornem postajališču. Že pred časom je bil namreč gov r o nujnosti ustanovitve odbora razlaščencev, štand-eški socialisti rienijo, da je treba pristopiti h konkretnejši akciji v tej smeri.
Skavti obsojajo skrunitev bazoviškega spomenika
Ob vesti, da so fašistične škva-dre v noči med petkom 16. in soboto 17. septembra nesramno o-skrunile in poškodovale spomenik bazoviškim žrtvam in onega na o-penskem strelišču, pozivamo slovenski goriški skavti in skavtinje vse antifašistične kulturno-politične in gospodarske organizacije, ki de lujejo v naših krajih, naj z vsemi dovoljenimi sredstvi dosežejo pri ustreznih oblasteh, da bodo varnostni organi učinkoviteje postopali, kot je bilo doslej bodisi v deželnem bodisi v državnem merilu, in odkrili ter ustrezno kaznovali krivce. Mera je polna! Zato naj vsak antifašist opusti pasivno zadržanje, ki temelji na golem formalnem izrekanju antifašističnih gesel in naj preide v aktivnost, ki temelji na konkretnih dejanjih. Le tako bomo dosegli, da se «junaki», ki se strahopetno skrivajo v neči, ne bodo več upali onečaščati spomenikov, ki so jih postavili vsi tisti, ki so darovali svoje življenje v boju zoper nacifašizem. Ponovno tudi izrekamo solidarnost s koroškimi Slovenci,- ki jih tlači isti nacizem, zaradi katerega je v naših krajih ugasnilo toliko življenj.
Gorica, 22. 9. 1977.
Slovenski goriški skavti
svetnega društva, planinskega društva v Gorici, vestno je prebirala Primorski dnevnik.
Pogreb bo jutri, ob 12.30, iz go-riške bolnišnice na pokopališče v Podgoro. Sestri in bratu izrekamo naše iskreno sožalje.
Sestanek upraviteljev Sovodenj z vodstvom industrijske cone
Sovaden.jski župan Jožef češčut in odbornik Janko Cotič sta se te dni sestala z zastopniki upravnega odbora konzorcija za goriško industrijsko cono, ki ga vodi predsednik d-. Božo Gruntar. O vsebini pogovora bomo podrobneje poročali prihodnje dni.
Prometni nesreči
V štandrežu sta iia vogalu Ul. Tabaj trčili dve vozili: fiat 500, ki ga je vozil ,24-letni Antonio Monai iz nalmapove ter avto goriške registracije,- ki ga je vozil 28-letni Claudi) Lorenzon iz Ul. Cossar 25 v Gorici. Pri trčenju je nastala samo materialna škoda.
Na križišču med ulicama Italico Brass in Seminario pa sta se zaletela 54-letni Bruno Arnau iz Gorice, Ul. Cadorna 34 ter 27-letna Maria Bellavite iz Gorice, Ul. Colombini 9. Na njunih vdzil h je nastala materialna škoda, pri trčenju pa se -je Bellavite, udarila v glavo ter v desno nogo. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč in jo poslali domov, kjer bo okrevala v 8 dneh.
Seminar slovenskih šolnikov na Goriškem, ki ga prireja šoisko skrbništvo, praktično pa izvaja Sindikat slovenskih šolnikov, so preložili za nedoločen čas ter bo konec oktobra ali v začetku novembra. Za odložitev seminarja se je sindikat odločil zato, ker je šolska birokracija v Rimu prepozno poslala pismeni pristanek za njegovo sklicanje. Za lanski seminar je dovoljenje prišlo zadnji trenutek, za seminar pred dvema letoma pa so šolniki stavkali, da so ga lahko priredili. Ker za seminar, ki bi se moral pričeti jutri in bi trajal tri dni, dovoljenja v petek še ni imel, je sindikat sporočil predavateljem, ki so povečini z ljubljanske univerze, naj ne pridejo v Gorico. ■
Šolski skrbnik se je na ministrstvu v Rimu pozanimal za odgovor ter izvedel, da bodo še letos izjemoma dovolili prirejanje seminarja, za prihodnje leto pa bodo morali za zadevo poskrbeti šolski sveti, ki jim je bila s pooblaščenimi dekreti ta pristojnost dana. Pismeni pristanek ministrstva za organizacijo seminarja je na šolsko skrbništvo prišlo šele včeraj, ker pa je seveda prepozno, ker je šolski sindikat že predvčerajšnjim, tik pred pričetkom seminarja (vmes sta samo še prosta sobota in nedelja), obvestil predavatelje, da je preložen in da bodo čas njegovega sklicanja sporazumno določili in ga izvedli na podlagi že sestavljenega razporeda.
Predsednik Sindikata slovenske šole Albin Sirk nam je dejal, da bi morala po novih določilih vsaka posamezna šola prirejati svoj seminar, vendar je zaradi majhnega števila učnega osebja na vsaki šo-lili nujno prirejanje seminarjev za vse šole skupaj ter bo potrebno v tem smislu v prihodnje tudi delovati.
zao:ja med Slovenci na Goriškem. Prvo so ustanovili v Doberdobu ter z uspehom deluje že nekaj let. Takšna humanitarna organizacija je velikega pomena v zdravstveni službi ter zato pozdravljamo pripravljenost naših ljudi, da solidarizirajo s človekom v stiski.
Na goriški občini služba za socialno asistentko
Goriška občinska uprava bo vzela v začasno službo socialno asistentko. Zainteresirani naj vložijo prošnjo do 30. septembra na personalnem oddelku županstva. Tam dobijo tudi ustrezna pojasnila.
• Ob današnjem odkritju partizanskega spomenika v Dolu bosta od 9. do 13. ure zaprti občinski cesti Poljane - Palkišče ter Devetaki -Vižintini - Palkišče.
• Goriški občinski svet se po daljšem premoru spet sestane v petek, 30. septembra ob 18.30.
V PIČLIH TREH MESECIH
V Štandrežu zbrali denar za nakup parcele za partizanski spomenik
Sedaj se odbor, v katerem so zastopana vsa organizacije, ukvarja z izdelavo načrta ter z
V štandrežu so zbrali denarna" nad sredstva za nakup parcele, na kateri bodo postavili partizanski spomenik. S tem je odbor, ki si je zadal to nalogo, dosegel prvi in zelo pomemben cilj. Sedaj je na vrsti izdelava načrta spomenika ter njegova izgradnja.
Na zadnji seji odbora, ki so jo imeli sredi tega tedna, so sprejeli še dva člana, in sicer prosvetno društvo Štandrež ter športno društvo Velox. Z njunim pristopom so v odboru zastopana prav vsa kulturno - prosvetna, športna, rekreacijska in stanovska društva in organizacije, s tem pa je bila v odboru zagotovljena navzočnost vseh političnih skupin v vasi in tudi pripadnikov obeh narodnosti. Ustvarjena je bila torej tista protifašistična enotnost, ki je bila podlaga zmogljivega narodnoosvobodilnega boja v naših krajih.
Nabirka finančnih sredstev za odkup zemljišča je prinesla odboru
sedem milijonov lir. V Štandrežu ni hiše, ki ne bi prispevala denarja za nakup parcele. Tudi Je-remitišče, ki mu razlastitve zemlje grozijo, da izgine, se je odzvalo pozivu za zbiranje denarja. Tako visoko ceno, ki jo je v pogajanjih za razlastitev določila občinska uprava, so Štandrežci plačali zato, ker nasprotujejo politiki razlaščanja, ki jo oblast vodi do njihove zemlje, in so s svojim ravnanjem to tudi sami prvi dokazali.
Če bi hoteli globlje oceniti katera je tista gonilna sila, ki spodbuja vas, da izpelje to akcijo, potem bi ugotovili, da je odprtje prosvetnega doma Andrej Budal prav gotovo zelo važna komponenta. Ta objekt ustvarja v domačinih zavest o pripadnosti neki skupnosti, ki se bo ubranila samo, če bo čimbolj enotna in če bo imela na svoji strani italijanske demokratične sile. Na prepihu kot je, zlasti v Štandrežu, se naša, slovenska narodnostna
Nenadna smrt Zorke Delpin
Podgorce in druge, ki so jo poznali, ie včeraj presunila vest, da je nenadoma umrla, prav na svoj sedemdeseti rojstni dan, Zorka Delpin iž Podgore. V petek zvečer je še mim i, kot je bil njen oHčaj, gledala koncertni programu, ki ga je oddajala ljubljanska televizija, sredi noči pa ji je odpovedalo srce. Sestra Severina in brat Vanko sta poskušala vse, da bi jo rešila, z rešilcem so jo prepeljali v goriško bolnišnico, a ni nič pomagajo.
Že kot mlada se je pokojna Zorka zaposlila v domači tekstilni tovarni, kjer je delala do upokojitve. Vzgojena v zavedn' slovenski družini je delala med NOB za Osvobodilno fronto, po vojni pa je bila članica podgorskega pevskega zbora, pro-
Delavci ladjedelnice pri doberdobskem županu
Doberdobski delavci, ki so zaposleni v tržaški ladjedelnici, so v petek zvečer bili na domačem županstvu, kjer so županu Andreju Jarcu in sodelavcem prikazali položaj v ladjedelnici, kjer grozijo z dopolnilno blagajno 500 delavcem od 3. oktobra dalje. Doberdobski župan je obljubil, da skliče v torek, 27. septembra, ob 19.30 izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo zavzeli stališče v podporo delavcem ladjedelnice. Podobna srečanja imajo v teh dneh delavci ITC tudi v drugih ..ofrčigah Goriške, in^sp.ftdijje Furlgpije,	...m*
V nedeljo v Sovodnjah ustanovni občni zbor krvodajalcev
Prihodnjo nedeljo dopoldne bodo v Kulturnem domu v Sovodnjah priredili ustanovni zbor krvodajalskega društva. Vanj se je doslej vpisalo 100 članov, 45 jih je že opravilo pregledni izpit, 13 članov pa je že darovalo kri. Sovodenjci bodo v nedeljo odobrili tudi izkaznico, ki jo bodo dali vsakemu članu. Sovodenj-ska je druga krvodajalska organi-
ZAKADI SLABEGA GOSPODARSKEGA STANJA
V SREDO BO NA GORIŠKEM POLDNEVNA SPLOŠNA STAVKA
Sindikalno zborovanje bo na Travniku - Jutri javna skupščina delavcev podgorske predilnice
■ IIIIIIMIIIIIIIIIIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIlIlliiiiliilllIlllMiiiiiiiiliiiiliiiiiiliHlilliiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiNillliminilMIIIIIIIIIIIIlIllIllllllllllllllllIllIllIlli
GLEDALIŠKI IN PROSVETNI DELAVCI SO STARTAU
Tudi letos v Gorici gledališka sezona v sodelovanju med SSG in SPZ ter ZSKP
Sodeluje tudi ustanova za kulturne in umetniške prireditve - V abonmaju sedem predstav, poleg teh pa pripravlja SSG še nekaj uprizoritev - Ta leden pričetek zbiranja abonentov - Z ^Veroniko Deserti ško» sredi oktobra začetek sezone
Gospodarski položaj je na Goriškem zelo slab. V številnih tovarnah tek tilne, kovinske in drugih strok je že na tisoče delavcev v dopolnilni blagajni, še drugi se jim bodo pridružili. Zaradi tega je sindikalna federacija proglasila triurno splošno stavko, ki bo v sredo* 28. septembra, od 9. do 12. ure. Delavci se boe’j zbrali v Gorici pred spominskim parkom, odtod bodo šli v povorki po obeh korzih na Travnik, kjer bo sindikalno‘zborovanje.
Jutri, ob 17. uri, bo v tovarniški menzi v podgorski predilnici, skupščina vsega delavstva, ri jo sklicuje enotni sindikat tekstilnih delavcev FULTA. Na to skupščino so povabili tudi župane goriške pokrajine, poslance in senatorje, deželne svetovalce, načelnike skupin v občinskih svet in tajn;ke političnih strank. V tej tovarni je 800 delavk v dopolnilni blagajni.
V Tržiču je bil sestanek mladih, ki so se vpisali v posebne sezname brezposelnih. Govorili so o možnosti vključitve mladih v proizvodni proces.
Od jutri zimski urnik trgovin
Goriška Zveza trgovcev sporoča, da stopi jutri v goriški občini v veljavo zimski urnik trgovin, in sicer po sledečem razporedu:
PEKARNE: bodo odprte od 7.30 (izjemoma in izključno za prodajo sve-
DANES OB 16. URI NA PLOŠČADI DOMA ANDREJ BUDAL V ŠTANDREŽU
KOTALKARSKA REVIJA
ČLANOV PROSVETNEGA DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ* Vabljeni!
žega kruha od 7.00) do 12.30 in od
16.00	do 18.30.
MLEKARNE: od 7.30 do 12.30 in od 16. do 18.30.
TRGOVINE Z JESTVINAMI: od 8.20 do 13 in od 16. do 19. ure.
ZELENJAVNE TRGOVINE: od 8.20 do 13.00 in od 16.00 d0 19.00.
MESNICE: vsak dan od 7.30 do 13. ure, razen ob sobotah in dnevih pred praznikom, ko velja urnik od 7,30 do 13. in od 16.30 do 19. ure.
KNJIGARNE IN PAPIRNICE: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
OSTALE TRGOVINE (oblačila, pohištvo. industrijski proizvodi in ostalo potrošno blago): od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
KRAMARJI: se držijo umika, ki velja za trgovine z enakim blagom. Ta urnik se ne spoštuje edino ob četrtkovem sejmu, ko lahko stojnice delujejo od 8. do 13.30.
TEDENSKA OBVEZNA ZAPORA je takole porazdeljena:
1.	trgovine z raznim blagom: v ponedeljek ves dan;
2.	trgovine z jestvinami: ob ponedeljkih in sredah, toda samo v popoldanskih urah;
3.	prodajalne cvetja: ob ponedeljkih in sredah popoldne;
4.	trgovine z orodjem: ob ponedeljkih ali sobotah ves dan (po izbiri trgovca).
BENCINSKE ČRPALKE: bodo od prvega oktobra dalje obratovale s sledečim urnikom: od 7. do 12.30 in od 15. do 19 ure. Nočna služba se bo pričela ob 22. uri. Ob nedeljah in praznikih bo v goriški pokrajini obratovala ena četrtina vseh bencinskih črpalk po že vnaprej določenih izmenah.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
Čez manj kot mesec dni, skoro gotovo 20. oktobra, bomo lahko v goriškem Verdijevem gledališču gledali Župančičevo «Veroniko Deseni-ško» v priredbi Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. S to uprizoritvijo se bo pričela slovenska gledališka sezona 1977-78 v Gorici, ki jo tudi letos prirejajo SSG, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in ustanova za kulturne in umetniške prireditve (EM AC).
Tudi letos, kot naši bralci lahko tudi razberejo iz oglasa na naši današnji strani, bomo imeli v abonmaju sedem predstav. Za štiri bo poskrbel ansambel Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, za dve gledališči iz Slovenije, in sicer mariborsko in ljubljanka Drama: ob zaključku sezone bo na sporedu še gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba. IzVen abonmaja bo na sporedu še mladinska igra, poleg tega pa bodo igralci SSG pripravili še dve igri, s katerima bodo lahko nastopali tudi na manjših podeželskih odrih. V programu je tudi gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bo v zamejstvu nastopilo desetkrat.
• Govor o letošnji sezoni je bil na sestanku med zastopniki SSG in o-beh goriških prosvetnih central, ki je bil prejšnji večer v Gorici. Za SSG so bili prisotni predsednik Tavčar, podpredsednik Harej in ravnatelj Benedetič, za SPZ Waltritsch, Vogrič in Lutman, za ZSKP pa Humar, Paulin in Koršič.
Govorili so o preteklih sezonah in o odmevu predstav na tukajšnjo publiko. Stalno slovensko gledališče se je z nedavno odobreno publicizacijo končno postavilo na zelono vejo in pomanjkljivosti, ki so včasih tudi bile, bodo končno lahko odstranjene v zadovoljstvo gledališkega kolektiva in slovenske gledališke publike.
Program letošnje sezone je v skladu s programsko politiko našega gledališča, istočasno pa bo tudi zadovoljil našo publiko. Župančičevo «Veroniko Deseniško*, s katero prične SSG letošnjo sezono, naša publika pozna že s številnih podeželskih odrov. Režiral jo bo Jože Babič, z njo bodo počastili stoletnico pesnikovega rojstva. Srbskega komediografa Branislava Nušiča ni treba posebej predstavljati, saj so ga vsa naša gledališča in tudi amaterske skupine večkrat z uspehom igrale. Tokrat bo na vrsti (goriška predstava bo v drugi polovici decembra) komedija v dveh dejanjih «Oblast», ki bo prvič integralno uprizorjena v slovenščini. Režiral bo Miroslav Be-lovič, eden najbolj znanih jugoslovanskih režiserjev. V drugi polovici sezone, v letu 1978, pa bo na vrsti delo sodobnega sovjetskega pisca Alekseja Arbuzova «Irkutska zgodba* v prevodu Mileta Klopčiča in režiji Marija Uršiča. Gre za delo, ki je sicer bilo napisano že pred tridesetimi leti, je pa še vedno aktualno. V gledališčih Zahodne Evrope je doživelo izreden uspeh. Seveda ne more manjkati delo italijanskega avtorja. Tokrat so izbrali Daria Foja in nastopili bodo s komedijo «Sedma - kradi malo manj* (Settimo - ruba un po’ meno) v prevodu Boruta Trekmana in režiji Jožeta Babiča.
Kot smo že omenili, prideta v letošnji abonma dve gostovanji gledaliških hiš iz Slovenije. V rtovem-bru bo, kot druga predstava v letošnjem abonmaju, na vrsti v či-talniškem duhu napisana igra »čriček prepeva* v izvedbi mariborskih gledaliških igralcev. V začetku januarja pa bo najbrž na vrsti SNG Drama iz Ljubljane s Pirandellovo komedijo «Velikani gore*. Za zaključek sezone pa bo še na vrsti, kot smo že omenili, gostovanje zagrebškega glasbenega gledališča.
Še nekaj besed o izvenabonmaj-skih izvedbah. Tržačan Miroslav Košuta piše mladinsko igro »Vitez na obisku*, ki bo v režiji Marija Uršiča. V režiji Makedonca Ljubiše Ge-orgijevskega bo f>rvii )/^slovenščini uprizorjeno delo maKeoonskega pisca Kole Čašula »Vrtinec*. V tem delu je prikazana tragedija makedonskega naroda, ki ga hočejo večji narodi potlačiti. S tem delom bo SSG nastopilo tudi v manjših dvoranah. Enako bo tudi s komedijo «Bunker» furlanskega pisca Alviera Negra, ki jo bodo prikazali v slovenskem beneškem dialektu. Delo ie prevedel Rožo Zuanella, režiral bo Jože Babič.
Goriška sezona se prične, če ne bo zastojev, 20. oktobra. Cene za abonmaje so iste kot lani (10.000 lir orvi sedeži, 7.000 lir drugi sedeži,
5.000	lir mladina). "Z nabiranjem a-bonmarev pričnejo sredi tega tedna, tudi letos bodo imeli prednost dose-
danji abonenti. Abonmaje bodo pobirali do 15. oktobra. Prosvetna društva SPZ in ZSKP ter ostala naša društva vabimo, da se vključijo v akcijo za zbiranje abonentov za slovensko gledališko sezono v. Gorici.
Danes v Gorici Jernejev ptičji sejem
V parku občinske palače v Gorici bo danes, od 5. do 14. ure, tradicionalni Jernejev ptičji sejem. Na njem bodo razna tekmovanja, prodajali bodo ptiče in pripomočke za njih oskrbo. Najboljše razstavljene ptiča bbdč AUdl magiftHjlif | (
domača društva in izgraditjo spomeniku
skupnost zaveda, da ji osimski sporazumi nalagajo večjo angažiranost za ureditev svojega položaja. Ta angažiranost je privedla do sestanka slovenske delegacije pri Andreottiju ter do sprejetja obljube, da nam bo dana globalna zakonska zaščita.
Tudi obrtniki v vasi bi želeli svojim gospodarskim prizadevanjem dati otipljivejšo obliko ter -se na pristojnih mestih pogovarjajo o tem, da bi jim omogočili izgradnjo industrijskih objektov za njihovo dejavnost. Njihova skupna prizadevanja so se pokazala ob sedanji kotalkar-ski reviji, ko so v hipu zbrali sredstva za postavitev reflektorjev.
V	nadaljevanju tega članka objavljamo zadnji seznam oseb, ki so prispevale denar za odkup zemlje.
Neža in Cvetko Kocjančič 50 tisoč, Vilko Lupin 20, Rado Pavlin 20, Ludvik Pregelj 30, Ladko Zavadlav 10, Herman Brakovič 15, Edi Makuc 10, Bojan Makuc 30, Danilo Makuc 70, Jožef Devetak 25, NN 10, Da Milano 10, NN 20, Nini Gren-dene 20, Armando Čampa 15, Berta in Alojz Lovrenčič 13, Karlo Nanut 50, Karla Lutman (Sovodnje) 10, Karlo Urdih (Gabrje) 10, Mladinski odsek PD Oton Župančič in ŠD Juventina 15, Tine Nanut 15, Mario Pričič 5, Giorgio Atena 10, Rado Černič 5, Malka Moc 5, Mario Medeot 10, Viljem in Daniela Plesničar 10, Pino Colella 5, Milovan Lutman 30, Karolina Briško 10, Marija Mučič 15, družina Markočič 30, Vladi Krpan 10, Rudi Pavšič 30, Milojka in Alfreda Pavletič 30, Viljem Šuligoj 50, Ivan Antonič 20, Tatjana Klančič (Ljubljana) 50, Robert Nanut 5 in Kmečka banka 50 tisoč lir.
Pomotoma smo zadnjič objavili prispevek Ane Brajnik por. Močnik za 10.000, medtem ko je darovala
15.000	lir.
V	predzadnjem seznamu smo objavili prispevek domačina pod psevdonimom »BELČ* (60 tisoč), ki živi v Južni Afriki v Johannesburgu in ne v Južni Ameriki.
Prošnje za namestitev v pošolskem pouku
Goriški šolski patronat sporoča, da lahko vsi osnovnošolski učitelji brez staleža vložijo prošnjo za zaposlitev v pošolskem pouku (dopo-scuola), ki ga upravlja patronat. Zainteresirani lahko dvignejo modele za prošnje v uradih patronata. Ul. .Leopardi 6, v jutranjih u-rah. Prošnje lahko vložijo na navadnem papirju najkasneje do 20. oktobra.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC)
ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78
Cene abonmajev za sedem predstav
I. sedeži (parter in balkon)	10.000 lir
n. sedeži (parter in balkon)	7.000 lir
Mladina	5.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5,000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV OD 28. SEPTEMBRA DO 15. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120.
DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO OD 28. SEPT. DO 5. OKT. ABONMAJI SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
URNIKI VLAKOV
v veljavi od 24. septembra 1977
ODHODI IZ GORICE
V	smeri Trsta: 0.03 (L), 5.43 (L). 6.20 (L), 7.15 (D*), 7.49 (L). 8.18 (D), 9.35 (D**), 11.09 (L), 13.27 (D), 14.05 (L), 15.32 (D), 17.01 (L), 18.26 (iflvKlfl.58,;(‘L), 19.51 (L), 21.21 (L), 22.08 (D), ,23.16 (E***).
V	smeri Vidma: 0.04 (L), 6.21 (L),
6.53 (D), 7.16 (L), 8.04 (D),	11.10
(L),	13.06 (D),	14.06 (L),	14.36
(E****), 14.44 (D), 15.33 (L), 17.56 (L), 18.25 (D*), 19.01 (L), 20.05 (D), 21.11 (L), 21.34 (D),
V" smeri Nove Gorice: 8.50 (L),
14.30	(L).
PRIHODI V GORICO
Iz Trsta: 6.16 (L), 6.51 (D), 7.13 (L), 8.01 (L), 11.06 (L), 13.05 (D), 14.02 (L), 14.35 (E****),	14 43 <D),
15.29 (L), 17.51 (L), 18.24 (D*). 18.56 (L), 20.03 (D), 21.10 (L), 21.33 (D),
24.00	(L).
Iz Vidma: 0.02 (L), 5.41 (L), 6.19 (L), 7.14 (D*), 7.48 (L), 8.16 (D), 9.33 (D**), 11.07 (L). 13.25 (D>. 14.03 (L), 15.31 (D), 16.59 (L), 18.23 (L). 18.57 (E). 19.49 (L), 21.20 (L), 22.07 (D), 23.14 (E***).
Iz Nove Gorice:	10.43 (L) in
17.18 (L).
Priznan« mednarodno ^ avtoprevoznik« podjetje ^
T.A GORIZIAKA
GORICA - (JL Ouca DAosta 180 - tel 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
(L) = lokalni vlak; (D) = direktni vlak; (E) = expresni vlak. (*) Ne vozi ob praznikih.
(**) Vozi v času od 26.9. do 23.12. 1977, od 2,1. do 23.3., od 28.3. dio 27.5.1978. Ne vozi ob praznikih.
(***) Vozi samo ob praznikih od
8.12.1977	do 27.3.1978, Ne vozi
25.12.1977	in 26.3.1978.
(****) Vozi na predvečer praznikov od 8.12.1977 do 27.3.1978.
Kino
A	\r mm mi jm mm mm mm mm mm mm mmmm mr
tl||iF	KMEČKA BANKA
lipiii	USTANOVLJENA LETA 1909
	GORICA - Ulica Morelli 14
	Tel. 2206-2207
w	VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA • —.
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »Una donna ali* finestra*. R. Schneider in P. Noi-ret. Barvni film.
CORSO 15.00—22.00 »Paperino e Cont' pany in vacanza*. sledi «11 levriero picchiatello*. Barvni risanki.
MODERNISSIMO 15.20-22.00 «11 si-gnore delle mosche*. J. Aubrey.
VITTORIA 15.00-22.00 «11 ginecolot° delia mutua*. R. Montagnani in '• Biagini. Barvni film. Prepoved«11 mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.30-22.00 »Varnos * matar companeros*. F. Nero in T' Millian.
Tržič
PRINCIPE 14.00 «H gatto con gli & chi di giada*.
EXCELSIOR 14.30-22.00 «Rocky». s' Stalone.
Kova Gorica in okolica #
iOČA «Sandokan tiger iz Malezije*1 ob 16., 18. in 20. uri. Drugi del-
SVOBODA »Vonj po ženski*, ob 1®" 18. in 20. uri.
)ESKLE «Winetou in Apači*. ob 1'' in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GOBICI Danes ves dan in ponoči je lorici dežurna lekarna Pontoni Sassi, Raštel 52, tel. 83349.
Prosvetno društvo »Andrej P»* ,ec» v Podgort in krajevna *ekc' ^ZPI - ANPI izražata prizadeti ® lini Delpin ob izgubi sestre
ŠE O LETOŠNJEM ZBOROVSKEM TEKMOVANJU «SEGHIZZI» V GORICI
Dokaj kvalitetno pevsko muziciranje nagrajenih tujih in domačih zborov
Edini hud spodrsljaj je bil nastop zagrebškega mešanega zbora «Vinko Jedjut», Akademski zbor iz Kranja zadovoljil, zbor «Valentšn Vodnik» boljši v narodni mi - Solidna afirmacija zbora «Ars Musica» iz Gorice
pes-
Na mednarodnem tekmovanju zborovskega petja «C.A. Seghizzi®, ki je bilo v dneh od 8. do 12. tega meseca v Gorici, je, kakor smo omenili že v prvem poročilu, nastopilo .v polifoniji 12 mešanih, 5 moških in 5 ženskih zborov.
Prva mesta je žirija prisodila mešanemu Bratislavskemu komornemu zboru pri MDKO, moškemu-zboru »Dziedonis® iz Rige (Sovjetska zveza) in ženskemu «Cantori di Assisi® iz Assisija.
Prvi zbor ima lep glasovni material zlasti v altih in basih, ki so tudi najbolj homogeno zveneli, soprani v višinah pa so v tem pogledu bili šibki. Zbor je pel komorno, vendar bi si želeli večje kreativne intenzitete, s kakršno pa smo se srečali pri izvajanjih ljudskih pesmi. Tu so mu sicer prisodili drugo mesto, vendar bi vsekakor lahko zasedel prvo mesto z ozirom na dokajšnjo ubranost petja, spontanost in pristnost izražanja.
Na drugo mesto je prišel zbor »Cantori di Assisi®. Je to dober zbor, ki ga poznamo že iz prejšnjih tekmovanj. Razpolaga z izvrstnim ženskim delom, ki izkazuje v vokalno tehničnem pogledu skrbno oblikovane glasove, medtem ko e-nakih kvalitet ne dosega moški del zbora, zaradi tega ne pride do popolnega glasovnega ravnovesja. To sta potrdila tudi samostojna nastopa obeh formacij, tako v. kategoriji polifonije kakor v kategoriji folklore. Toda to bistveno ne zmanjšuje visoke usposobljenosti zbora za pristop k oblikovanju na višjem umetniškem nivoju in ga brez dvoma lahko prištevamo med zelo dobre pevske zbore. Moramo pa pripomniti nekaj drugega, kar nas je vznemirilo na zadnjem nastopu: občutek, da se je dirigent začel nagibati k nekemu zgolj artističnemu manirizmu; ta se odraža včasih prav v pretiranem dina-miziršnju; ki je tuje log cnosti grajene skladbe in prepogosto slabi celoto; ki zgublja seveda tudi na svojih stilskih značilnosti in lepoti.
To se prečesto dogaja prav pri dobrih zborih, ki se v svojem prizadevanju za čim popolnejšim obvladanjem pevskih veščin osredotočijo na pevsko tehnično plat, in se v določenem trenutkti hehotč odmaknejo od* pristnejše- poglobitve v Umetniško bistvo. - ' no,.v .
Tretje mesto je zasedel mešani zbor «Camerata» iz Jasi (Romunija). Zbor goji komorni način petja in je v tem tudi dosleden. Ima lep glasovni material, ki je tudi pevsko dokaj popolno oblikovan ter v skupinah precej homogen, deluje enotno; občutljiv je, pri dinamičnem niansiranju in izvabljanju barvnih odtenkov v svojem notranjem logičnem grajenju. Škoda, da v obvezni pesmi ni povsem pogodil slogovne značilnosti skladbe, ki ni dosegla potrebne intenzitete.
Na četrtem mestu je ostal mešani «Coro Polifonico Turritano» iz Porto Torres. Je zelo dober , zbor voluminoznih, dovolj dobro pevsko obdelanih glasov, ki so v svojih skupinah enotno zliti in tvorijo uravnovešeno zvočno celoto, čisto in kompaktno v delovanju. Njegove interpretacije so bjle plastične in p-epričljive. Prav zaradi tega bi si zbor zaslužil boljšo oceno in tudi boljše mesto. Uspešen nastep v polifoniji je imel tudi ženski del tega zbora, ki je morda najboljše, tako v pevsko tehničnem kakor v muzikalnem pogledu, izvedel obvezno pesem in se s tem zbližal prvo plasiranem'. ženskemu delu zbora «Cantori di Assisi®. Zbor iz Porto Torres je zopet potrdil rastočo kvaliteto italijanskih zborov, ki se čedalje bolj enakovredno uveljavljajo v mednarodni zborovski konkurenci.
Madžarski «j5zolnoki Kodaly Ko-rus® .sodi med dobre, glasovno skrbno obdelane zbore. Goji komorni način petja; .interpretacije naravnava v intimno muziciranje. Še posebno se je odlikoval ženski del zbora, ki se je predstavil kot glasovno zlita enota. Njegove interpretacije so bile nazorne in u-metniško prepričljive.
Akademski komorni zbor iz Kranja se ni mogel prebiti v vrste naštetih zborov, predvsem zaradi sorazmerne šibkosti čisto pevske narave: soprani so v višinah, ki jih pogosto posameznice niti točno ne dosegajo, razpršeni; s takim načinom petja, to je pretežnim poudarjanjem »glavinega tona® tudi ne more biti boljše, izstopajoča temna barva in pa intonančna labilnost Povzroča nez.litje in neravnoveše-nost z ostalim zborom, zlasti z maloštevilnim in manj voluminoznim moškim delom. Res pa je, da ima dirigent pri mladem mešanem zboru veliko več problemov kakor pri Ustaljeno formiranih glasovih, toliko več, v kolikor je zbor podvržen fluktuaciji, uvežbani pevci od hajajo in prihajajo novi že zaradi tega je težko vzdrževati enako kvalitetno raven. Očitno je trenutno v takem položaju tudi ta zbor, ki je v interpretativnem pogledu bil vsekakor boljši v izvajanju narodnih pesmi.
Komorni zbor iz Lienza (Avstrija) bi moral posvetiti več zanimanja vokalni izobrazbi. Interpretacije so bile premalo nazorne posebno v polifonem slogu.
Polifonica Friulana «,Jacopo To-ftuiclinb iz S. Vita ob Tilmentu Potrjuje večje glasovne izobrazbe, na momente pa vendarle zazveni
ubrano, le v večjih dinamičnih stopnjah se pojavi razpršenost glasov. Zapustil je vtis solidnih priprav. Moti pa dirigentovo podrobno nakazovanje nepotrebnih akcentov v frazi, v kateri ruši kontinui-ranost intenzitete in s tem seveda tudi celote.
Mešani zbor «Echo» iz Lublina (Poljska), je povprečen, sicer soliden zbor, ni pa pokazal večje glasovne pripravljenosti, ki je {5o-trebna zlasti za obvezno skladbo, le ta ni izzvenela dovolj nazorno. Tudi boljše izvedeni skladbi po lastni izbiri nista zboru doprinesli otipljivejšega uspeha. Pač pa je zbor bolje uspel pri nazomejšem interpretiranju ljudskih pesmi.
Coro «Ars Musiča® iz Gorice je nov zbor, ki se je za sorazmerno kratek čas delovanja kar lepo a-firmiral, čeprav seveda ni v vsem popoln. V prvem redu bo moral še nadalje posvetiti skrb za pevsko tehnično izpopolnjevanje svojih pevcev: sopranski skupini je potrebna večja homogenost, ki se razpršuje v dinamičnem stopnjevanju, prav tako v določeni meri tenorski, poleg tega je sopranska skupina že sama po sebi glasovno šibka in jo bo treba izpopolniti z novimi glasovi. Celotnemu zboru manjka večja razvitost volumna. Popolnoma pravilno pa je pevovodja ravnal, ko je zbor zadržal v okvirih njegovih glasovnih možnosti oziroma v mejah trenutne usposobljenosti', kajti ohranil je s tem estetsko raven, ki je nujna za pristop k oblikovanju in kreaciji: ta se je odražala v intenciji klenega muziciranja, ki je bilo zlasti izrazito pri izvajanju ljudskih pesmi, Mislim, da bi prav zaradi oblikovanja ta zbor zaslužil nekoliko bolj šo oceno. Vsekakor ima pred seboj obetajočo prihodnost, če bo nadaljeval s sistematično zastavljenim delom.
Zbor »Le madrigal de Lyon», Francija, je obvezno pesem tehnično in muzikalno izvedel precej, površno, medtem ko sta bili ostali
po lastni izbiri v petju bolj skladni in zliti ter bolj nazorno izvedeni.
Najslabši in edini zbor, ki ni bil tekmovanju dorasel, je bil mešani zbor »Vinko Jedjut® iz Zagreba. Če lahko rečem, da v zadnjem času na eni najbolj množičnih pevskih manifestacij »Primorska poje®, na kateri nastopajo tudi najšibkejši zbori, nismo s'išali tako slabega zbora, potem je s tem povedano vse in bi bilo odveč izgubljati besede. Pri tem se seveda vsiljuje vprašanje, kje tiči vzrok, da se lahko pojavi na mednarodnem kon-kurzu zbor, katerega kvaliteta ne ustreza niti najmanišim kriterijem. Ali je to neznanje, morda ne-poznanje ali podcenjevanje ali pa megalomanija? Vsekakor j? nastop tega zbora napravil medvedjo u-slugo jugoslovanski zborovski stvarnosti, ki je v resnici seveda
drugačna: Kaj ni bilo nikogar, ki bi vedel, da gre na mednarodni konkurz zbor, ki ne more z uspehom nastopiti niti doma?
V polifoniji sta poleg moških delov zbora «Cantori di Assisi®, Bratislavskega komornega zbora in Komornega zbora iz Lienza nastopila edina samostojno delujoča mo ška zbora: »Dziedonis® iz. Rige, o katerem smo že rekli, da je dosegel prvo mesto; zbor razpolaga z bogatim glasovnim materialom zlasti v basih in baritonih, medtem ko je v'tenorski skupini svetlejše barve in nekoliko manj polnozvo-čen, povsem pa je glasovno svež; zborovska celota kompaktna in prožna; s tem je deloval najbolj navdušujoče, kajti moških zborov IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na S. strani)
EDVARD KARDELJ
Razvoj slovenskega narodnega vprašanja
Sedaj že zgodovinsko pomembno, znamenito delo Edvarda Kardelja Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, je v prvi izdaji izšlo v stari Jugoslaviji proti koncu leta 1938. Delo, ki pomeni poskus marksistične osvetlitve naše nacionalne zgodovine, je izšlo v težkih pogojih cenzure in je zato tudi karakteristični dokument svoje dobe, dokaz borbe demokratičnih sil našega ljudstva za nacionalno osvoboditev, za ljudsko demokracijo in socializem. Seveda je delo, ki je bilo prvo delo take vrste pri nas, vzbudilo veliko zanimanje. Po vojni je knjiga izšla drugič aprila 1957. Veliko zanimanje za knjigo je bilo vzrok, da je knjiga ponovno izšla v tretji nakladi decembra 1969. Zdaj je pri Državni založbi Slovenije izšla četrta izdaja tega znamenitega dela. Ta prinaša originalni tekst, kakor ga je pisatelj nekoliko dopolnil in popravil za drugo izdajo, razen tega pa p-edgovor k drugi izdaji in beležko ob tretji izdaji.
Zli se, da je Kardeljeva knjic ga daries prav tako pomembna, kot nekoč, saj nam še vedno daje mnogo odgovorov na aktualna vprašanja našega političnega razvoja. Sl. Ru.
NAŠ UMETNIŠKI AMATER ŽANJE USPEHE
Bistvo Zerjalovih filmov: angažiranost in fantazija
Še dve pomembni priznanji z natečaja v Val Cadore - 1. novembra v Castrocaro terme - V pripravi film o moderni psihiatriji
• lllllllkllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIinillllinilllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIlIllilllIlllllllilIllllllililIlIlllIllllllllMimilllllllllllllllllllllMIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimlltlllllll
SPOMINI OB «SEDMINI» NJEGOVE SMRTI (23. 9. 1970)
1 * " 1	.. “ 1 "" -"*•	.. 111 ■	■  - --- - 111    1111,1 1 "	v
Moja srečanja z Venom Pilonom
Ena zadnjih najbolj markantnih osebnosti starejše umetniške avantgarde na Primorskem
’ mladosti mi ni bilo težko pogoditi, kaj je lepo v kaki sliki. Ko pa sem se srečaval z raznimi likovnimi vizmi je to postajalo vedno teže. Sicer sem v Idriji kot dijak rad posnemal eksp-esionizem bratov Kraljev v gledaliških lepakih, ker me je privlačevala dramatičnost igre črt in oblik, ki jo je bilo najti tudi v futurizmu Ivana Čarga. A ko mi je profesor risanja, danes slavni Lojze Špacapan, hvalil dela svojega prijatelja Vena Pilona, sem bil res v zadregi. Zdela so se mi grdb, prej karikature. ki bi jih jaz mogel napraviti enako dobro z levico, kar sem tudi poskušal. In vendar me
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTE !	
	RAZPISUJE	< i>i1 •.	t
ABONMA	j	
	za sezono 1977-78
V abonma|u	REPERTOAR	j
(	Oton Župančič	VERONIKA DESENIŠKA (tragedija v petih dejanjih)	) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Režija: JOŽE BABIC
) Branislav Nušič	OBLAST	• (komedija v dveh dejanjih)	j Prvič v slovenščini integralno besedilo	! Prevod: MILAN JESIH Režija: MIROSLAV BELOVIČ
) Aleksej Arhuzov	IRKUTSKA ZGODBA (igra v treh dejanjih)	) Prevod: MILE KLOPČIČ Režija: MARIJO URŠIČ
j	Dario Fo	SEDMA - KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po’ meno)	j (komedija v dveh dejanjih)	) Prevod: BORUT TREKMAN Režija: JOŽE BABIC
( ***	GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE
( #** X	GLASBENA KOMEDIJA Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba	j
j Izven abonmaja	
j Miroslav Košuta	VITEZ NA OBISKU (mladinska igra)	( Krstna uprizoritev	) Režija: MARIJO URŠIČ
)	Kole čašule	VRTINEC (igra v dveh dejanjih)	,	! Prvič v slovenščini	( Prevedel: JANKO MODER Režija: LJUBIŠA GEORGIJEVSKI	)
S Alvicro Negro	BUNKER (komedija v dveh dejanjih)	( Prvič v narečju beneških Slovencev	i Prevod: BOŽO ZUANELLA Režija: JOŽE BABIC
)	Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih	sezon	j /	so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga	gleda-	i l	liška gostovanja iz Jugoslavije.	j	
je prav Pilon prepričal, da more biti umetnina tudi nekaj, kar se sicer zdi mnogim višek grdega, ker jo pač merijo s klasičnim merilom lepote.
Razumljivo torej, da nisem iskal stikov s Pilonom, posebno še odkar me je Avgust Černigoj ob prehodu leta 1925 - 26 pridobil za svoj konstruktivnem geometričnih o-blik. Dogodilo pa se je, da sem bil naslednje leto, 12. junija 1927, povabljen v vipavski Križ k župniku Ivanu Rejcu, da.bi tam v miru narisal ilustracije za mladinsko knjigo «Kolački» Goriške Mohorjeve družbe, ki naj b: bila čitanka za slovensko mladino, ki so jo oropali slovenskih šol. Vedel sem, da je Pilon v bližnji Ajdovščini po bratovi smrti prevzel pekarno. In tako sem že čez kak dan stopil k njemu. Ko sem tršatcmu in rdečeličnemu pomočhiku povedal, kdo sem in koga išč$m, me je ta povabil v sosednjo shrambo, s: snel predpasnik in dejal: «Veseli me. Jaz sem Pilon in to je moj atelje.® Videl sem le mizo s stoli in omaro, a ob steni vreče moke. Pilon se je široko nasmehnil mojemu presenečenju in mi pojasnil, da slika iz življenja za življenje, trd •m oriraščen k zemlji, in tako
Milku Bambič — Venu Pilon ‘ (Karikatura, 1927)
Veno Pilon — Foto last
Akt (Dunaj 1922) M. Bambiča
ne more imeti ateljeja nekje pod streho bliže romantičnim oblakom, ki so le megla in p-azen nič. Shramba je imela vrata na ulico in je bila torej naravnost povezana z zunanjim svetom. Ko da so le-te res zajete iz neposredno realnosti življenja.
Preudarno je pred mano nizal list za listom in z mesnato' globokim glasom počasi razkladal njih vsebino in pomen. Pri pošastni ujedanki »Glad® mi je pripovedoval, kaj vse je doživel kot vojak in ujetnik v Rusiji, ob listu «Amour simple® pa o povojnem Dunaju. Trdil je, da je na svetu več grdega kot lepega. Slednje si pa lasti manjšina rafinirancev. Kaj naj torej ostane množicam razdedinjenih, če ne tisto, kar je le njihovo, bajtarska revščina in- od truda sključena telesa. Morda mi je prav zato ob slovesu poklonil mi: rMSjftftVP S fotografijami svojin risb v oglju, samih golih in iz-garanih grdih žensk. Kajti Pilon je že takrat fotografsko posnel skoraj vsako svoje delo. A verjetno ni niti slutil, da se bo moral kdaj s fotoamaterstvom preživljati v Parizu, ker je bil s slikarstvom »preveč zakoreninjen v domači zemlji®, kakor je napisal v mladosti, da bi mogel tam uspeti, in to ponovno potrdil v knjigi «Na robu® s pretresljivim spoznanjem: »Živeti iz domačih tal. Vse drugo so krči ter izumetničenost — tragedija.®
Moje dotedanje ilustracije pa so ga razočarale, ker mu je Špacapan pripovedoval o mojem drznem novatorstvu na realki. Ko sem se opravičeval, da kot reven visoko-šolec živim od njih, dočim mora Černigoj pleskati parnike, mi je hudobno odvrnil, češ da prav zato raje prodaja žemlje, čeprav je kot prvi Slovenec razstavljal na beneškem bienalu.
V premišljevanju doživetega na povratku v Križ, se mi je odkrila v pravi luči prirodne preprostosti Pilonova na videz tako zamotana osebnost; nizek in tršat, z nogama kot vraščen v tla ter z glasom, ki bobni kot iz zemlje globin, to je Pilon človek in njegova u-metnost je mogla biti v svoji pristnosti edinole veren odraz njega samega. Ker sem vedno iz spomina in hitro risal, za kar pa je malokdo vedel, dokler ni tega čez kako leto Albert Širok izdal v koledarju Goriške matice, sem lahko strogemu, a srčno dobremu župniku natvezil, da lovim značilne obraze vipavskih ljudi in otrok za naročene ilustracije, medtem ko sdm hodil le k Pilonu v vas. Pa ne vedno praznih rok. V miru Rejčeve knjižnice sem narisal vrsto risb, nad katerimi še danes uživam ob njih sodobnosti izvedbe, a takrat jih ne bi objavila nobena slovenska revija. Pilona pa so silno navdušile. To so konstruktivistično dojeta tamkajšnja doživetja in portreti poslanca Virgilia Šče-ka, učitelja Palka, sestavljavca «Kolačkov», samega župnika Rej-
........uniiiniiilliiiilimilliniiliiill..........................................n
PRIMORSKE BIBLIOGRAFSKE VESTI
XVI.
PLANINSKI VESTNIK. 9. — 1977. Septembrski Planinski vestnik ima kar štiri prispevke s Primorskega, če niti ne štejemo prispevka Nade Kostanjevic iz Vipave, ki pogosto objavlja svoje duhovite potopise z izletov vipavskih planincev. Tako Jože Medvešček objavlja prisrčno in zadeto pisan spominski članek ob 85-letnici rojstva Ludvika Zorzuta, ki je pravzaprav nekrolog in mu je pisec dal naslov v Medani v Brdih se je ustavil za vedno (533-537).
Drago Karolin je prispeval že drugi članek o Snežniku in sicer Snežnik ined narodnoosvobodilno vojno (537 539). Slavko Tula je iz svojih spominov podal izsek z opisom, kako je z drugimi tolminskimi zavednimi dijaki v času fašizma pomagal čez tolminske gore »pretihotapiti® Slavico I»enar (pozneje poročeno z Ladom Božičem), ki je tedaj študiral v Ljubljani. Naslov članka je Špranja v svobodo (540 541).
Primorsko obravnava še članek o varstvu (oziroma onesnaženju) okolja, ki ga je dapisal Ciril Zupanc in ima naslov Vodica čista se vije. . . po Primorski (561 564).
SODOBNOST. 9. — 1977. Na zadnjih straneh revije (892-894) je objavljen prispevek Pavleta Merkuja Baudouin de Courtenay v New Yorku, Gnmin v slovenskih publikacijah in še krij. Tu gre za pregledno oceno knjižice Rada Lenčka Jan Baudouin de Courtenay on the Dialects Spo-
ken in Venetian Slovenia and Rezija, ki jo je izdala Society for Slovene Studies pri Institute on East Europe of Columbija University v Nev Yorku. Merku meni, da v slovenščini ni še nikjer bral tako strnjenega in preglednega prikaza o delu Baudouina de Courtenaya v zvezi z rezijskim in beneškimi dialekti. Kar se tiče Gumina (it. Gemona, furl. Glemone), Merku utemeljuje nesprejemljivost pisave Humin, ki je sicer najpogostejša, a je prav tako napačna, kot če bi za Gorico pisali Horica.
ZGODOVINSKI ČASOPIS. 1.-2. - 1977 (letnik 31.). Slovenski zgodovinski časopis objavlja referate z XVIII, zborovanja slovenskih zgodovinarjev, ki'je bilo v Kranjski gori in na Jesenicah od 29. 9. do 2. 10. 1976. Navajamo primorski del: Branko Marušič — Slovenska politika na Goriškem v zadnjem desetjetju devetnajstega stoletja (35 48); Boris Gom ■bač — Slovenska politika v Trstu ob koncu 19. stoletja (49-62).
Za naše zahodne predele »so zanimivi tudi sestavki, ki govorijo o institucijah ali pa obravnavajo nove publikacije. Tako n.pr. Daniela Milotti predstavlja delo Središča za zgodovinska raziskovanja v Rovinju, (Centro di rieerche storiche — Rovignol, Jože Pirjevec pa ocenjuje knjigi Angela Are (Angelo Ara) Rieerche sugli Austro • Italiani e 1’ultima Austria (Editriee Elia, Roma, 1974; str. 347) in Livia Zena (Livio Ženo) RitraLo di Carlu Sforza (Le Monnier, Firenze, 1975, str. 546).
T.P.
ca, ob katerem je Pilon zavzeto vzkliknil: «To je res pravi inkvizitor!® A ko je med njimi zapazil tud, svoj zabuhel obraz, je pod njim prostodušno pripisal «Nos premall® In to potrdil še s svojim podpisom. S tem sem se pri njemu dokončno rehabilitiral. Nisem mu pa pokazal risb, ki sem jih napravit z levico, provokator-sko grdih samomorilcev, nad čimer se je zgražal moj asketski gostitelj. Bal sem se, da ne bi v njih Pilon morda videl podcenjevanje svoje umetnosti. Vendar prav risbe bednh ljudi narejene z levico, so na moji razstavi leta 1955 vzbudile tako pozornost tržaških kritikov, da so jim prisojali višjo umetniško vrednost kot pa risbam z desnico. A Pilonova zasluga je tudi, da sem od onega srečanja nehal težiti za tem, da bi z levico posnemal virtuoznost desnice. Po teh ajdovskih razgovorih sva se Še srečavala v Tr-’ stu, kamor je večkrat pridrvel na svojem bobnečem Harley - David-sonu, ko je razstavljal na sindikalni razstavi v Ljudskem vrtu. Po mojem prisilnem odhodu v Jugoslavijo sem njegov šegavi o-
MILKO BAMBIČ
(Nadaljevanj na b. strani1
Aljoša Žerjal je v Trstu in tudi drugod po Italiji dobro znano i-me. Verjetno je v našem mestu edini filmski amater, ki si je s svojim vztrajnim delom pridobil sloves umetniškega filmskega u-stvarjalca. O tem pričajo tudi številne nagrade, ki jih od vsepovsod prinaša domov in ki mu polnijo police. Prav v prejšnjih dneh je dobil v Val Cadore na filmskem natečaju še eno priznanje, in sicer nagrado občinstva in drugo nagrado posebne umetniške žirije.
Obiskal sem ga na domu, da bi malo pokramljala o njegovem delu, o bodočih načrtih in kaj pravzaprav hoče s svojimi film povedati.
Reči moram, da je Aljoša silno’ komunikativen tip, sproščen, ki mu beseda teče kot dolga reka in ga je sploh težko ustaviti, ko se zaplete v razgovor.
A'jnša Žerjal je takole pripovedoval: «Na filmske natečaje ne hodim več, da bi odnesel nagrado, ampak da povem nekaj novega, da občinstvu posredujem svoje sporočilo. Na vsako takšno manifestacijo grem z mentaliteto Tržačana — Slovenca. Zato so me dolgo časa sabotirali, zanemarjali in za primer naj dam film »Rižarna®, ki so ga po Italiji zavrgli, niso sprejeli. Stanje je danes vendarle drugačno, saj danes isti film zelo hvalijo in je po njem silno povpraševanje. Politično sporočilo so v raznih krajih zanemarjali, hotel pa sem širši publiki pokazati naše mrtve, trpljenje v lager-jih in to sem stalno vsiljeval, ker ne pristajam na kompromise.
Povabljen sem približno na trideset večerov letno in se jih tudi navdušeno udeležim. Zadnje čase krožim z uspehom po Italiji, tako sem bil v Genovi, Turinu, Bolza-
nu, Fanu. In prav na teh večerih imam največja zadoščenja, ker ljudje sprejmejo filme z velikim zanimanjem in odobravanjem. Program večera seveda določim sam, po gledanju filmov pa sledi navadno diskusija, saj je moje sporočilo politično, socialno, narodno. Kot vidiš je moja tematika zelo obširna. Začel sem z navadnimi dokumentarci, danes pa posredujem angažirano tematiko, a vodilen element je vsekakor fantazija.
Preden povem nekaj o bodočih načrtih, naj poudarim in pohmlim komentarje, ki jih mojim filmom dela Mara Debeljuh - Poldini in ki jih povsod zelo cenijo.
Nazadnje sem pripravil film tPovratek na Ande*, ki sem ga poslal tudi na vsedržami natečaj katerega finale bo 1. novembra v Castrocaro terme. Film pripoveduje o življenju v Peruju in problemu Indiosov v ambientu And.
Reči moram, da je v glavi nešteto idej, ki jih le s težavo uresničujem. kajti primanjkuje časa. Pripravljam filr,. o problemu moderne psihiatrije. To je zelo težko delo, kajti treba se je poglobiti v določeno mentaliteto in resno podati problem modernih zdravstvenih terapij. Predvsem je treba zajeti duhovnost in miselnost umsko bolnih, da ne bi zgledala vsa stvar banalne in smešna. Skušam povedati tudi, ka' je Basaglijevo sporočilo in delo ter ne bi rad zapadel v tradicionalno podajanje problema. Vse skupaj pa bom podal skozi svojo osebno optiko. Začel sem tudi film o Kosovelu, ki zelo počasi napreduje. Rad bi interpretiral njegovo poezijo skozi kamero in to na nedidaktičen način. surrealistično. Nato je na vrsti film o Černigoju, pa še toliko idej, idej, idej.
Naj priznam, da umetnost ni snemanje samo na sebi. Umetnost je montaža, montiranje filma, iskanje prave glasbe in nmentarja. Tu je ves trud in pogoj, da film boljše uspe. Moji filmj so pač pristni, svet domišljije, brez načrtov in planiranja. Nikoli nisem blefiral, ampak pokazal tisto, kar zame je.
Kaj pa je zame film — pravzaprav niti sam ne vem. Film jt v meni, instinktivno pride na dan, kar tako, sam od sebe.
Vprašuješ, na katere filme sem se prav posebno navezal? To so filmi o Štanjelu, »Čile®, *Vietnam» in «Rižarna*, pa detajli iz raznih drugih stvaritev. Razkril bom tudi skrivnost, da imam za naslednji večer v Kulturnem domu pripravljeno presenečenje in neka} novosti.
Val besed se je za trenutek ustavil, mi pa bomo izrabili priložnost, in povemo, da je koprska televizija posvetila Aljoši že-vh« večer,
MARIJ ČUK
NiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiittiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiit
•» LETOŠNJE PISATELJSKO SREČANJE NA ŠTATENBERGU
Bogato o slovenski moderni
v
še zlasti o Otonu Zupančiču
Živahna polemika o modernizmu in humanizmu v literaturi slovenske moderne in o književnosti, ki naj bo odmev časa, v katerem živimo
V	a.eo leto, ko v lahnem nadihu jeseni poživijo sočne travnike pod Bočem kelihi bledovijoliča-stega jesenskega podleska, se na Štatei,bergu pri Makolah zbero pisatelji, pesniki, slavisti, literarni teoretiki in zgodovinarji iz vse Slovenije in drugih jugoslovanskih republik in slovenski pisatelji, ki žive in delujejo v Avstriji in Italiji. Letošnje, že štirinajsto srečanje pisateljev, ki ga vsako leto nadvse uspešno organizira prizadevni odbor Društva slovenskih pisateljev v Mariboru pod skrbnim upraviteljstvom Občinske skupščine Slovenska Bistrica, je bilo posvečeno slovenski modemi do danes s posebnim poudarkom na 0-tona Župančiča, katerega stoletnico rojstva bomo slavili v prihodnjem letu. Zato so referati letošnjega simpozija bili namenjeni predvsem osebnosti in delu pesnika Otona Župančiča, ki je v času moderne s svojo poezijo in jezikom največ prispeval k oblikovanju slovenske književnosti. Nekaj referatov se je dotaknilo tudi u-stvarjalcev, ki so delovali v času modeme.
Delovno srečanje pisateljev, ki se ga je udeležilo 35 književnikov, med njimi, kar je zelo razveseljivo, precejšnje število mladih u-stvarjalcev, je odprla predsednica mariborskega društva pisateljev prof. Nada Gaborovičeva.
V	svoji sred' smo prisrčno pozdravili zlasti častnega udeleženca štatenberških srečanj oredsednika Društva pisateljev Slovenije Ivana Potrča, literarno zgodovinarko dr. Marijo Boršnikovo, ki se je tokrat prvikrat udeležila srečanja in lite,. rnega simpozija in nestorja slovenskih prevajalcev, književnika in kritika Božidarja Borka, ki se je po večletni odsotnosti konč no spet udeležil štatenberškega srečanja. Med gosti so bili še zamejski pisatelji koroški pesnik Valentin Polanšek, Ivanka Hergold in Marko Kravos iz Trsta.
Uvodni referat o letošnji vodilni temi Od moderne do danes, je probral pisatelj Ivan Potrč. V njem je poudaril miselno in umetniško izročilo slovenske moderne, ki je dosegla edinstveno zlitje družbenih in človeških teženj z najvišjim umetniškim izrazom, o katerem naj bi razmišljali tudi sodobni ustvarjalci.
Priznana slovenska literarna znanstvenica dr. Marja Borštnikova se je v svojem referatu po-»vetila literarno - zgodovinski e-pizodi Župančičeve sestrične Milice Borštnik - Miranove, ki je hkrati tudi ■ njena sestrična. Mironova je pričela pisati kot slovenska pesnica in nadaljevala v Sarajevu kot srbska pesn ea. Pred kratkim je umrla v Sarajevu v visoki starosti. Zaradi dvojnosti njenega delovanja. njeno literarno ustvarjanje še ni ovrednoteno pri Slovencih, ne pri Srbih, kar !.i njeno delo, med drugim zlasti proza posvečena delavki v njenem življenjskem in delovnem okolju, po mišljenju referentke Borštnikove, ki je pregledala njeno literarno zapuščino, zaslužilo večje pozornosti v kulturnih krogih. Zavzemala se je za izbor njenih najboljših del, ki naj bi izšla v originalu in v prevodu, torej v slovenskem in srbskem jeziku.
V	globlji štud:ji o »literaturi ir? simbolih slovenske moderne®, je dr. Franci Zadravec razčlenjeval umetniško delo slovenskih literarnih velikanov Ivana Cankarja in Otona Zupančiča ob njuni stoletnici rojstva.
Zavzemal se .je za plemenito human: :tično simboliko v lepoti in pravici, o simbolnih junakih, ki jih v sodobni literaturi ni več zaslediti. Tudi v današnji družbi bi se moral najti simbolni junak (morda je to samoupravljavec?!), Id bi predočil današnji čas in pred stayljal današnjega človeka.
V	naslednjem prispevku je Bran ko Rudolf z nekaj izvlečki iz svo-
jega, sicer obširnega referata, razpredel svoje misli o simbolizmu in dekadenci in o nemiru in dognanosti forme, ki so jo z visokimi umetniškimi dosežki dosezali tudi književni ustvarjalci malih narodov, med drugimi naš Ivan Cankar.
Slavistka in pesnica prof. Alenka Glazerjeva je s primeri iz Župančičeve otroške poezije analizirala njegovo zbirko «čaša opojnosti®. Zbirki so svoj čas očitali, da ne spadajo vanjo pesmi za o-' troke. Glazerjeva je s poglobljeno tenkočutnostjo predočila, da Župančič v nji ni razločeval pesništva /Za otroke in odrasle, ampak samo kvaTteto. Župančičeva pot do uveljavitve njegove poezije posvečene »otrokom, zatorej ni bila lahka.
Pisateljica Pavla Rovanova se je v svojem referatu dotaknila neokusnega in grdega izrazoslovja v moderni slovenski literaturi. Menila je, da se nekateri vse preveč poslužujejo vulgarnih izrazov tako v lite-*aturi, na gledal skem polju,
. filmih in televiziji. Grajala je predvsem gledališke predstave za odrasle, ki jih z vulgarnimi prizori in besedami uprizarjajo tudi šolski mladini. Rovanova je mišljenja, da takšni prostaški izrazi ne sodijo v literaturo ali na oder, ke- lahko mlademu človeku izkrivijo čut za lepoto jezika.
Tone Potokar iz Zagreba je seznanil navzoče z nekaj odlomki iz esejev srbske pisateljice Izidore Sekuličeve o Otonu Županč ču, s katerim se je seznanila in dopisovala o vprašanjih literature. Navzočim je poročal o bližnji analizi teh esejev, ki bodo izšli izpod njegovega peresa v Beogradu.
Zatem je podpisani v svojem referat Oton Županč č kot dramatik,. predočil nekaj novih in o-živil tudi nekaj znanih in manj znanih ugotovitev o Zuoančičevi EMIL FRELIH
(Nadaljevanje na S. strani)
J
Sestavljajte TOP lestvico
Od 4. oktobra dalje bo Radio Trst A oddajal vsak torek od 15.35 do 16.30 TOP LESTVICO, ki jo bodo sestavili na podlagi glasov mladih bralcev. Izrežite glasovalni kupon. izpolnite ga z vsemi podatki. napišite katero popevko predlagate. izvajalca in pošljite na naslov: RAI - Radiotelevisione Ita-liana - Postaja Trst/A - Ulica
FabioSevero 7 - Trst, v kot pa pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk bo objavljal nedeljski Primorski dnevnik. ob torkih pa boste popevke poslušali po radiu. Opozarjamo vas, da se ta lestvica nanaša izključno na popevke in zato ne pride v poštev narodnozabavna glasba. Sodelavci bodo nagrajeni.
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK: NASLOV:	......
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
P. d.
Kvalitetno pevsko muziciranje
izraznost v interpretaciji, ki se je ošlanjala na učinkovitost zvočne
(Nadaljevanje s 5. strani)
takega volumna in takega timbra ne slišimo zlepa, posebno ne na tekmovanju v Gorici, pa tudi v Arezzu ne. Kar se moških zborov tiče, je imela letos Gorica »srečo*, kajti po navadi so ti najšibkejše poglavje na teh mednarodnih tekmovanjih, vsaj zadnja leta. Drugi zbor je «Valentin Vodnik*, ki je sicer zelo prizadeven v svojem delovanju in smo ga večkrat slišali že v boljši formi. V polifoniji tokrat ni dosegel posebnega uspeha. Boljši pa je bil v interpretaciji ljudskih pesmi.
Drugo mesto je dosegel moški zbor iz Assisija, tretje zbor iz Bratislave. Četrto zbor iz Lienza in peto « Valenti n Vodnik*.
Med ženskimi zbori je razvrstitev v polifoniji taka: »Cantori di Assisi*, »Coro Polifonico Turrita-no», »Szolnoki Kodaly Korus*, Le madrigal de Lyon» in zbor »Echo* iz Lublina.
V folklori so bili razvrščeni mešani zbori takole: »Cantori di Assisi*, kar je z ozirom na neskladnosti, ki so se pojavljale, na šibkejšo
•MIIHMlliilllltlllfllMMIlIllIlllilliiiMiitiiiiiifiiiiiiiiiil
mase, vprašljivo, dalje Bratislavski komorni zbor, zbor «Camerata», ki je bil z orirom na ubrano petje in na zelo prepričljive interpretacije nekoliko prenizko ocenjen, četrti je »Szolnoki Kodaly Korus*. «Coro Polifonico Turritano*, zbor iz Lublina, iz Kranja iz Lyona, Lienza, Gorice, S. Vita ob Tilmen-tu in zbor iz Zagreba. Moški zbori: zbor iz Rige, Assisija, Lublina in iz Doline. Ženski: iz Assisija, iz Szolnoka, rumunski iz Jasija in iz Lienza.
Moja srečanja s Pilonom
(Nadaljevanje s 5. strani)
braz zagledal šele čez 35 let, ko je v Portorožu izstopil iz avtobusa. Ves srečen mi je pripovedoval, da je ta ponovni povratek v domovino poslednji: »Zdaj boril tu za vedno. Vdove! sem; in tod okoli si bom kupil kako bajtico.* In še je skrivnostno dodal: »S honorarjem spominov, ki jih pišem.* Zato sem se zelo začudil, ko sem ga čez tri leta slučajno srečal v Trstu na poti v Pariz. Ni bil več tako vesel kot nekoč. Zakaj? Ni prišel do bajtice ob morju, ker so se podražile, predno je dokončal knjigo spominov. Zato se vrača k sinu v Pariz, kjer bo počakal, da hvaležni Ajdovci svojemu velikemu sinu zgrade atelje, v katerem «bom potem živel kot nekakšna turistična atrakcija*, je zaključil. Pokazal mi je diapozitive svojih slik in ko sem ga naprosil, da bi jih prikazal v »Slovenskem klubu*, se je branil. «Ne bom! So me zdavnaj pred tabo drugi prosili. Samo 'cirkus zganjate z mano in pri tem dobro služite. Jaz pa naj si na kruh namažem slavo in mislim, da jem maslo.* Pa se je le vdal in bil presrečen, da je v natrpani dvorani tolikim 'primorskim rojakom'mogel govoriti o svoji u-metnosti, ki je naposled v svojem bistvu le čisti odraz njih duše in niih domače zemUe.
Poslednjič sva se razgovarjala ob njegovi bolniški postelji mesec pred smrtjo. Ko sem ga bodril je pričel s prsti hudomušno posnemati hoje raka, ki ga je kot strasten kadilec najmočnejših cigaret, menil imeti, in zabrundal: »Ne, topot se ne izmažem! Jaz že vem kaj i-mam, čeprav mi tega ne povejo.* Kmalu potem, 23. septembra 1970, je umrl. Tako je odšla iz naše srede ena zadnjih najbolj življenjskih osebnosti starejše umetniške avantgarde na Primorskem, ki so
jo tvorili Luis Špacapan, Ivan Čargo, Pilon in nekaj mlajši Avgust Černigoj, ki jih je edini preživel.
Bogato o moderni
(Nadaljevanje s 5. strani)
dramatiki, zlasti manj znane podi obnosti o krstni uprizoritvi Veronike Deseniške, ki je bila dva in pol meseca prej kot oficielna premiera v ljubljanski Drami, na amaterskem odru kamniških dijakov. kateri je prisostvoval tudi Oton Župančič z vso svojo družino. S citiranjem različnih mnenj takratnih kritikov, zlasti Iva Severja, Frana Albrechta, Božidarja Borka, Josipa Vidmarja in Frana Koblarja je osvežil spomin na or-va uprizarjanja Veronike Deseniške na slovenskih odrih in tud: odkritja slavista dr. Jožeta Mahniča okoli njene krstne izvedbe.
Zadnji referat Draga Jančarja je bi'j zanimivo razmišljanje o Kraigherjevem Kontrolorju Skrabarju in nasploh o «škrobarstvu». Po Jančarjevem mišljenju se Skrabar, kakršen je prikazan v Kraigherjevem romanu, ni mogel ustreliti, čeprav se v romanu je, ker tolikšni odločnosti pri značaju takšnega junaka ne moremo pri čakovati, kajti Skrabar je »upornik proti družbi in cerkvi*, zato je še mnogo «šrobarjev in škro-barstva* med nami.
Kot razvidimo, je bilo v opisanih referatih podanega dovolj gra d va za razmišljanje in razpravo. Med pisatelji so je vnela zares živahna polemika o modernizmu in humanizmu v literaturi književ nikov v času slovenske moderne in književnosti, ki naj bo odmev časa v katerem živimo.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugledne osebe vas bodo brezpogojno podprle. Preizkusili boste neko prijateljstvo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaš gospodarski položaj ni najbolj trden. Obisk, ki ga ne boste najbolj ve-seli.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Lotite se sestave ustreznejšega programa. Sorodniki vas bodo rešili iz zapletenega položaja.
RAK (od 23.6. do 22.?.) Nepredvidena okoliščina vam bo pomagala iz zagate. Skušajte vplivati na nekega prijatelja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S finančnim ukrepom bi si utegnili popraviti gospodarski položaj. Deležni boste pozornosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepredviden dogodek vas bo postavil pred preizkušnjo. Domišljija vas bo usmerila na napačno pot.
TEHTNICA (od, 23.9. do 22.10.) Osredotočite svoja sredstva samo na dobičkonosne posle. Utrdilo se bo neko prijateljstvo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Najvažnejše odločitve sprejmite samo na osnovi trezne presoje. Odoravili se boste na pot.
STRELEC (od 23. 11. do 20.12.) V finančnem pogledu bo sreča na vaši strani. Ne sanjajte z odprtimi očmi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Najnevarnejši trenutek je mimo, sedaj se morate spočiti. Privoščite si nekaj razvedrila.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.7 Bodite pozorni na sleherno kretnjo svojih nasprotnikov. Napeto vzdušje v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spoštujte sodelavce ter upoštevajte njihove nasvete. Zaradi natolcevanja bo prišlo do spora.
V TRSTU
NOV KONCESIONAR OPEL
Drevored Raffaello Sanzio 11 — telefon 51400 Ulica Martiri della Liberta 8 — telefon 62160
^/Lularaiar
prodaja avtomobilov — originalni nadomestni deli pri novem koncesionarju
servis
OPEL AUT0R0T0R

illlGM
w ** *» '
" v' •* %>*• ,'4’S i&	V	»*	.*«*«<
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli	ZA SERVIS IN GARANCIJO
UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE
V///SA

Nedelja, 25. septembra 1977, Ponedeljek, 26. septembra 1977
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Vanek in Drejček; 13.15 Pa se šliš’ - slovenske ljudske pesmi; 13.35 Klasično, a ne preresno; 14.05 Operetna glasba; 14.35 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER
6.30 , 7.30, 11.30, 13.30, 20.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Pravljica; 8.30 Plošče; 9.15 Glasbeni portret; 9.30 Dogodki in odmevi; 10.15 Popevke; 10.45 Plošče; 11.00 Pogovor; 11.10 Glasba po željah; 13.00 Avtostory; 13.35 Mini juke-box; 14.00 Folk; 14.30 Koncert na trgu; 15.15 Popevke;
16.00	Poslušajmo jih skupaj; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnev nik; 17.45 Od hiše do hiše; 18.25 Programi tedna; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.30 Crash;
20.00	Srečanja z našimi pevci; 20.35- Športna nedelja; 21.15 Opereta; 22.00, 23.00 Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 18.00, 19.00,
21.00	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 8.40 Glasbena skrinjica; 10.20 Tema: poletje; 13.30 Perfida RAI; 14.25 Popstar; 15.10 Combinazione mušica; 15.50 Športni dogodki; 18.05 Italijanske popevke; 18.30 Radio-murales; 19.20 Legalna ura; 21.10 Komedija; 22.40 Soft mušic; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30. 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00, Glasba za nedeljo; 6.55 Vprašajmo radio 2: 8.15 Danes je nedelja;
8.45	Esse TV; 9.32 Dobra nedelja;
11.00	Radiotrionfo; 12.15 Revival;
12.45	Portreti; 13.40 Piknik; 14.00 Musič no stop; 15.00 športna nedelja; 15.50 Lepo poletje; 17.00 Športna nedelja; 19.50 Opera 77;
21.00	Radio 2 ventunoventinove; 22.40 Lahko noč Evropa.
SLOVENIJA
5.00,	6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 45.00, 18.00, 19.00,
22.00	Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce: 8.07 Radijska igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe;
11.00	Turistični napotki: 11.15 -
13.00	Glasba po željah; 13.20 Nedeljska reportaža; 13.45 Orkester Glenn Miller; 14.05 - 18.50 Nedeljsko popoldne; 16.00 - 16.30 Zabavna igra; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23JJ5, ^Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas; 0.05 Drobne glasbene umetnine: 0.30 Pop, rock - beat; 1.03 Če še ne spite; 2.03 S pevci jazza...; 2.30 Zvoki godal; 3.03 Plošča za ploščo; 3.30 Iz komorne glasbene literature; 4.03 - 4.30 Veliki orkestri.
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, •
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.15 Od melodije do melodije; 17.05 Deželni orkestri; 18.05 Čas in družba:
18.20	Slovenski zbori.
KOPER
6.30,	7.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30.
16.00,	16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Jutranji servis; 8.30 Plošče;
9.45	Glasba in nasveti; 10.15 Poslušajmo jih skupaj; 11.05 Glasba po željah: 13.00 Na stadionih in telovadnicah; 13.10 Plošče; 13.35 Pismo iz; 13.40 Mini juke-box; 14.00 Klavirne skladbe; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Svet plošč; 16.10 Poslušajmo; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne;
17.30	Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cock-tall; 18.35 Iz zborovskega arhiva:
19.30	Crash; 20.00 Orkester; 21.00 Lahka glasba; 21.35 Operni oder;
22.45	Pop-jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	18.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00,	7.20 Glasbeno prebujenje; 8.50
Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.30 Lahka glasba; 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 Veliki prepad; 12.05 Par besed; 12.30 Samadhi; 13.30 Glasbena oddaja: 14.20 Drobec satire; 14.30 Komedija; 15.05 Rdeča plošča; 15.30 Prizma; 16.15 E...State con noi; 18.05 Srečanje z VIP osebo;	18.35	Mladina in kmetij-
stvo; 19.20 Glasbena arena; 20,20 Kitare; 21.05 Objektiv Evrope; 21.40 O medicini; 22.00 Jazz.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
13.30,	15.30,	16.30,	17.30,	18.30,
19.30,	Poročila: 6.00 Oni drugi dan;
8.05	Glasba in šport; 8.45 Aria
condizionata;	9.32	Fiesta;	10.12
Sala F; 11.52 Popevke za vsakogar; 12.45 Pigmalione ’77; 13.40 Literarne umetnosti; 15.00 Gostje; 15.45, 16.33 Tukaj radio 2: 17.55 Srečanja v rock in soft glasbo; 18.33 Radiodiskoteka; 19.50 Super-sonic;
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00,	13.00,	15.00,	18.CO,
19.00,	22.00 Poročila; 6.20 Rekrea-ciia; 6.50 Dobro jutro, otroci!;
7.20	Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa-raja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.40 Turistični.napotki; 11.03 Za vsakogar nekajo, 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 14.05 Pojo amaterski zbori; 15.30 Melodije in ritmi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Iz tuje glasbene folklore; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Ansambel Toneta Žagarja; 20.10 Ooerni koncert: 22.20 Popevke;
23.05	Literarni nokturno.
Nedelja, 25. septembra 1977, Ponedeljek, 26. septembra 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9,25 Maša
12.30	Praznični dan
13.00	Nedeljski koncert
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.15	Popevke zadnjih 20 let
17.45	90. minuta
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40 GLI OCCHI DEL DRAGO I. del
21.45	športna nedelja
22.45	Napoved programov za prihodnje dni
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risanki: Viking Viki in Krt v puščavi
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vicki Sue Robinson, glasbeni program
15.00	Neposredni prenosi športnih dogodkov
18.00	Napoved programov za prihodnje dni
18.15	Športni dogodki
18.55	SCJUADRA SPECIALE: RI-TORNO A SCUOLA, TV film Vremenska slika
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	«Nedelja sprint*, pregled športnih dogodkov
20.40	PUSTOLOVŠČIN.. V CANNESU
22.00	DNEVNIK 2 - Dossier
22.25	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.10 Protestantizem
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Alpski kvintet
9.45 S. Karanovič: Na vrat. na nos
10.35	V iskanju življenja
11.00	Poletje na otoku Mirabelle
11.30	Ljudje in zemlja
14.50	Križem kražem
15.05 čudeži živalskega sveta
15.30	Rokomet: METALOPLASTIKA - PARTIZAN
16.45	TV žehtnik
17.25	Moda za vas
17.35	JESSE JAMES, filril
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar
20.00	S. Stojanovič: Več kot igra
20.55	Cres in Lošinj
21.25	DNEVNIK
21.40	Okrogli svet
22.00	Športni pregled
Koper
19.30 Otroški kotiček
20.00	27. kanal
20.15
20)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Argumenti:
Kinoteka King Kong 1932
13.25	Vremenska slika 13.30 DNEVNIK
14.10	Iz parlamenta 18.15 Jo Gaillard'
UNA STRANA TRAVERSA-TA, TV film
19.05 Ihtavi, simpatični Braccio di ferro
19.25	MAM1VIA A QUATTRO RUO TE - 1 CRABTREE
TV film
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 IL GIARDINO DI GESSO Celovečerni film: Deborah Kerr, Hayley Mills. John Mills in drugi. Režija Ro na ld Neame
22.25	BONTA' LORO
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
13.30	Vzgpjna oddaja
18.15	Program Za otroke: Opazujmo življenje
18.45	Iz parlamenta. DNEVNIK 2 in Športne vesti
19.15	POČITNICE NA GALEBJEM OTOKU, TV film
19.45	DNEVNIK 2 Odprti Studio 20.40 I BANDITI DEL RE. I. del
Po romanu Aleksandra Du masa
21.35 Spaziolibero 21.50 Afriško čarodejstvo
22.45	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 22.55 Beethovnovo tekmovanje
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05	- 10.00 - 11.05 - 15.05 TV . v šoli
Klub mladih tehnikov. Delitev celice. Kondenzatorji, Srbohrvaščina, Risanka ild
17.10	Glasbeni ciciban: Poklici
17.25	čudeži živalskega sveta
18.05	Iz sveta oblikovanja
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
21.00	H. Diirenmatt: Obisk stare gospe
21.35	Mozaik kratkega filma: PETA FASADA
22.20 Filmska burleska
22.05	DNEVNIK
22.35	Evropsko prvenstvo v od bojki
JUGOSLAVIJA - MADŽAR SKA
Koper
20.15	DNEVNIK
20.35	Narodni Darki Jugoslavije: PLANINA TARA
zabavno glasbena
JS.StičiMa n«-*	. * „	. -.21.(15 Kaša - z
85-SBOElM NEVEST ZS ?SE|Ji #„ ntldSidP :
DEM- BRATOV, film*	,21.51) Naroči)a glasba
A \p "t 29»2(P’ Bmetni večer
Zagreb
22.15	Jazz --na ekranu
Zagreb
11.00 Narodna glasba
12.15	Jugoslavija, dober
13.05	Kritična točka 13.35 ROBTN HOOD 19.30 DNEVNIK
20.05	Nikola Tesla
17.45 Popotovanje okrog sveta dan	18.45 Mladi za mlade'
19.30 DNEVNIK
20.00 N. Durakp: Berišev dan 21.10 Dokumentarna oddaja 21.55 ŠOU - BIZNIS, dok. lilm
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 27. SEPTEMBRA DO 1. OKTOBRA 1977
TOREK, 27. septembra 8.30, 10.00, 14.30 TV v šoli; 10.45 Slavnostno zasedanje CK ZKH; 17.05 Dogodivščine morskega konjička; 17.20 Črna puščica; 17.45 Obzornik; 18.00 P. I. Čajkovski: Labodje jezero; 18.40 Partizanska tiskarna Slovenija; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Dokumentarna oddaja; 20.45 Novele Grahama Greena; 21.50 Glasbeni magazin; 22.35 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Gervaise - film; 22.30 Aktualna tema.
SREDA, 28. septembra 8.50, 10.00 TV v šoli; 17.25 Zakladi Britanskega muzeja; 17.50 -Ingolič: Udarna brigada; 18.05 Obzornik; 18.20 Ne prezrite: Povabilo v gledališče; 18.50 Violonče-
lo; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 21.00 Elektra - film; 21.50 Majhne skrivnosti kuharskih mojstrov; zl.55 Včeraj, danes, jutri; 22,25 Dnevnik.
■ KOPRSKA BARVNA TV
18.00 Nogomet; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Živeti pogumno; 21.30 Riviera Poreč; 21.50 Holandija in Belgija; 22.30 Močnejši od morja; 22.45 Mate Parlov.
ČETRTEK, 29. septembra 9.00, 10.00, 11.05, 15.00 TV v šoli; 17.20 čudoviti svet muca File-mona; 17.35 Obzornik; 17.50 Modli plašček; 18.20 Mozaik; 18.25 Skrivnosti morja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Prijatelji in sosedje; 20.30 Mednarodna obzorja: Jedrska energija; 21.30 Miniature: Pedro Soler; 21.45 Dnevnik; 22.00 Evropsko prvenstvo v
odbojki: Jugoslavija - Italija.
KOPRSKA BARVNA TV 14.00 Odbojka: Jugoslavija - Italija; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Sannikova zemlja-film: 22 20 Delovni človek v de lovnem kolektivu; 22.40 Festival Gora.
PETEK. 30. seotembra
9.00, 10.00, 15.00 TV v šoli; 17.00 Križem, kražem; 17.15 V novi svet odraščamo; 17.55 Obzornik; 18.10 Jazz na ekranu; Jazztrack; 18.45 Astma; 19.05 Cesta in mi; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 Začetek koncertne sezone; 21.10 Razgledi: S skupnimi močmi; 21.45 Policijske zgodbe; 22.35 Boks: Mohamed Ali - Shavers.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Oko za oko, zob za zob
- film; 22.25 Razstava domače o-brti.
SOBOTA, 1. oktobra
8.00 Čudoviti svet muca Filemo-na; 9.15 A. Ingolič: Udarna brigada; 8.30 Modri plašček; 9.00 Dogodivščine morskega konjička;
9.15	Astma; 9.35 Cesta in mi; 9.45 Partizanska tiskarna «Slovenija»;
10.15	A. Tišma: Od pet do sedem: 11.10 Jugoslovanski trimski test; 17.35 Obzornik; 17.55 Jakec in čarovnica; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik, 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Kdo si Gallus, glasbena oddaja; 20.40 Morda za vas; 20.50 Povečava - film; 22.45 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Na zatožni klopi; 21.15 Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja; 22.05 Kreolska ve-nera - film.
Kitajski
15.
dnevnik
Kitajci ga ne obnavljajo v celoti, samo del je obnovljen, tako da si ga turisti lahko ogledajo. Sedanja Kitajska ne potrebuje več svojega zidu. O tem sem prepričan. Ne vem pa, ali ga je čisto porušila, za vselej. Ga ni morda nadomestila s kakšnim drugim zidom ali ni morda to, kar ravno zdaj ruši s toliko političnega hrupa, s tako veliko politično vnemo, tudi rušenje enega od tistih zidov, ki jih je postavila Kitajcem novejša zgodovina?
Po glavi mi rojijo nenavadne misli. Je mogoče Kitajski «vladati» brez zidov, ki bi jo varovali pred zunanjim svetom in pred njo samo?
Zvečer odpotujemo v Hohehote, glavno mesto notranje Mongolije, avtonomne pokrajine, ki meji na Ljudsko republiko Mongolijo in v kateri živi mongolska narodna manjšina.
Kitajski zid ]e takrat Kitajsko in njene ljudi, njeno kulturo, njen način življenja, branil in hkrati zapiral pred drugim svetom. Zid je imel torej obrambno funkcijo navzven in navznoter. Na ozemlju, kjer je danes Ljudska republika Kitajska, je v preteklosti živelo veliko ljudstev in plemen, večinoma sovražnih med seboj. V vsej kitajski zgodovini se je vrsta vojskovodij trudila združiti vse te države, oziroma si jih podrediti. Ko je nekaj pred našim štetjem to prvikrat uspelo enemu izmed njih, je dal zrušiti vse zidove, s katerimi so se branili in zapirali druge države, in zgraditi en sam velik zid, ki naj bi združeval to novo veliko in očitno že takrat težko obvladljivo državo. Ta zid je torej velik simbol. Vsaj jaz razpoznavam v njem simbol nekdanjega in današnjega časa.
Sprehodimo se po zidu, tako kot se sprehajajo turisti. Slikamo, beremo podpise različnih ljudi, ki so bili tu in ki so se hoteli ovekovečiti na tem zgodovinskem objektu. Veliko je albanskih imen. Ta nas zbodejo v oči. Piha močan veter. Poiščemo si zaklonišče v eni od utrdb, ki so posejane vzdolž zidu, na mestu, kjer se zid nenadoma konča, oziroma se prekine za nekaj metrov. Zid se namreč ruši.
SAMO ŠE TURISTIČNA ZNAMENITOST — Zid je dolg 2.4H kilometrov, visok od poldrugega do desetih metrov, debel v temeljih okoli 8 metrov, v zgornjem delu pa približno pet.	Foto: M. G.
Obisk avtonomne pokrajine Mongolije je posebna čast
Spremljevalci nam diskretno povedo, da je obisk avtonomne pokrajine Mongolije posebna čast, posebno znamenje prijateljstva, ker tujci praviloma ne potujejo v to pokrajino. Mimogrede nam še omenijo, da sta bila v tej pokrajini pred nami nekdanji ameriški obrambni minister Schlesin-ger in Franz Josef Strauss, kot posebno ugledna gosta. Ne zdi se mi, da so nas uvrstili v ravno spodbudno druščino, toda takšni komentarji ne sodijo k našim odnosom. Kakorkoli že-, z velikim zanimanjem se odpravimo v Mongolijo in veliko si obetamo od tega obiska.
Železniška postaja v Pekingu je ogromna, polna ljudi, prepolna, bi lahko rekel. Vsenaokrog je velika gneča. Vojaki in delavci sedijo ali ležijo vsepovsod: na tleh spijo, počivajo, čakajo na vlake. V tej veliki množici, sredi katere smo se znašli na postaji, bi se zares lahko izgubili. Tovariši iz protokola so se morali hudo namučiti, da so nas varno pripeljali do vagona, rezerviranega za nas. Vlak, ki je takoj ponudil primerjave z našo železnico, je bil čistejši in skrbneje vzdrževan od naših
Odpotovali smo točno po voznem redu. Počutil sem se, kot da bi bil na maturantskem izletu. Sedeli smo v kupejih, kitajski tovariši so imeli s seboj nekaj pijače in tokrat so bili z nami. Po mnenju jugoslovanskih novinarjev, ki so že dlje v Pekingu, je tudi to znamenje velikih sprememb v kitajski družbi. Prej menda ni bila navada, da bi se kitajski spremljevalci tudi zunaj uradnih priložnosti družili z gosti.
Naši spremljevalci, novinarji iz «Ksinhue», so z nami diskretno pili in kar je bilo še najbolj nenavadno in prav lepo — z nami so tudi prepevali. Jugoslovani smo prepevali pesmi vseh naših narodov. Kitajci so peli svoje. Lovili smo-njihove napeve, ki so se nam vsi od kraja zdeli izjemno prijetni. Eden od naših spremljevalcev je zapel nekaj italijanskih pesmi, potem pa smo — na naše veliko pre-
senečenje — zapeli skupaj tudi ruske. Vsi smo se vedli' kot da je to samo po sebi umevno, tako da je lepa ruska pesem iz kitajskih in jugoslovanskih grl sredi kitajskega ozemlja zvenela prav tako toplo, prav tako domače, kot zveni, ko jo prepevamo pri nas. Zame j& to bilo znova srečanje z drugačno Kitajsko, kot sem si jo predstavljal-
Zaspali smo pozno, šele potem, ko smo dodobra obde' lali številne politične teme, kitajske in jugoslovanske, s0' veda. Neverjetno, koliko bolj jasna in blizu so domač*1 vprašanja, kadar si daleč od doma. Kako vehementni smo razpravljali o jugoslovanskih notranjepolitičnih devah prav takrat, ko bi bilo mnogo bolj logično, da *?* razpravljali o kitajskih. Toda bil je to samo trenutek pfe' daha. V mislih smo se verjetno vsi neprestano ukvarja1* le s Kitajsko.
8. MAREC	/
Zgodaj zjutraj smo prispeli v Hohehote. Na železni^1 postaji so naš pričakali številni gostitelji. Naš glavni g°' stitelj je bil mongolskega rodu, podpredsednik revoluci0' narnega komiteja avtonomne pokrajine Mongolije. Hoheh°' te je mongolsko ime, pomenilo pa naj bi «črna gora». Me' sto daje precej hladen vtis. M; zlo je. Široke ulice, palači ljudje na kolesih ali peš, vse je odeto v sivino, ki vzbui0 občutek hladne odmaknjenosti. Pred železniško postajo n»s čakajo prav takšni avtomobili, s kakršnimi smo se vozi*1 po Pekingu: iste znamke, isti vrstni red, isti razpored. P**0’ tokol je brezhiben, skoraj nekoliko nasilen.
Pospremijo nas v tako imenovani partijski hotel. To ie lepa zgradba z velikim zidom in zastraženim vhodoiti' v kateri najbrž prebivajo partijski, vojaški in državni l'unci°' narji, ko potujejo iz posameznih mest na sedež pokraji*1® ali iz Pekinga v pokrajino. Tokrat smo edini gostje. ® vhodu nas pozdravijo kuharji, natakarji, strežniki, vodstv°' Rokujemo se z vsemi in odidemo v sobe, da si odpočije1110’ preden nas bodo seznanili z glavnimi značilnostmi *vt° npmne pokrajine Mongolije.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
25. septembra 1977
NOGOMET
V PRVENSTVU C LICE
TEKMA Z ALESSANDRIO PRECEJŠNJA NEZNANKA
Vsekakor bo Triestina v tem srečanju startala na zmago, saj bo nastopila s popolno postavo
V	tretjem kolu italijanskega tre-tjeligaškega prvenstva bo Triestina igrala doma proti Alessandrii. Tudi piemontska ekipa je tradicionalen nasprotnik Tržačanov v tem prvenstvu, v katero se je podal s približno enakimi ambicijami kot Triestina.
V	prvih srečanjih je Alessandria zbrala le eno točko, sad enega poraza in enega neodločenega izida. Lestvica pa ne sme yarati, saj je točko Alessandria osvojila na tujem, poraz pa je utrpela doma proti močni Piacenzi, ki je čisto sama na vrhu lestvice. Prava moč današ njih gostov je torej še precejšnja skrivnost.
V	tržaškem taboru so bili med tednom precej razburjeni. Težko pričakovana novica o odločitvah zveznega sodnika za kazenske postopke je končno prišla in branilec Salvadori, ki je bil med tekmo z Leccom izključen, ni dobil nobenega nadaljnjega ukora ter bo tako lahko danes nastopal. To je za trenerja Tagliavinija res zelo lepa novica, saj bi v nasprotnem primeru že itak kritizirana obramba izgubila še enega važnega člana.
Med tednom je trener tudi pazljivo sledil treningu mladega Schiral-dija, ki bi moral biti glavni nosilec malice številka 5, a je bil do tedaj poškodovan. Schiraldi. sicer še ni popolnoma pripravljen za nastop, Tagiavini pa ga bo verjetno vseeno že danes uporabil. Tako bo Triestina končno igrala s popoldno postavo, tako kot ■ si jo je trener zamislil ob začetku prvenstva.
Proti Alessandrii bo Triestina o dločno startala na zmago in tako skušala ohraniti drugo mesto lestvice. Tako visoko uvrstitev pa bo ekipa le težko ohranila še mnogo časa, saj je še nekaj boljših ekip, že sedaj pa je vidno, da lahko Triestina doseže dobro uvrstitev, ki bi zadostila načrtom tržaškega vodstva.	A. K.
TENIS
Brez najboljših
NEAPELJ — Od danes dalje bo v Neaplju italijansko državno prvenstvo v tenisu. V ženski konkurenci
bodo nastopile vse najboljše italijanske igralke, medtem ko ne bodo pri moških nastopili Panatta, Bertoluc-ci in Zugarelli. Od najboljših bo nastopil samo Barazzutti, ki bo branil državni naslov, ki ga je osvojil lani v Pescari.
PRATO — Sovjetska mladinska državna reprezentanca v gimnastiki je v tem kraju premagala vrstnike iz Italije z 275,50:267,25. Lestvica najboljših je naslednja:
NOGOMET
ČEZ TEDEN DNI
Prvenstvo 3. amaterske lige pred startom tudi na Goriškem
V tem tekmovanju bosta letos branili slovenske barve enajsterici doberdobske Mladosti in Sovodenj
začeti predvidoma 1. novembra in torej res ni več mogoče izgubljati časa.
Jusupov
mladinski svetovni prvak
Odlični sovjetski mladinec Jusu pov je novi mladinski šahovski prvak. Premočno je namreč zrna gal na absolutnem prvenstvu v Innsbrucku, kjer je nastopilo mnogo mladincev z vsega sveta. Jusu pov je prvenstvo, ki je bilo ustrojeno po švicarskem sistemu v 13. kolih, osvojil zasluženo, saj je bil, razen v prvih kolih, stalno v velikem vodstvu, poleg tega pa je pokazal tudi najboljšo igro. V zadnjih dveh kolih sta mu zadoščala dva kratka remija, da je osvojil 10,5 točke, to je celo točko več od drugouvrščenega -Kolumbijca Zapate. Jugoslovanski predstavnik Popovič je delno razočaral, saj je osvojil le tretje mesto in še to v družbi Kubanca Vere, Grka Skem brisa in Danca Nilsena. Popovič je prvenstvo začel zelo dobro, saj je osvojil prve štiri partije, nato
******** • •••• NiiiNiviaiiiiiiiitiiiiffaBiiaivifii«iiiiiiviiiii(iitiarssiiitialttviiiitvfB1tlaitiialit,iv(,liii,,iilftliiaiiiiii,i,liff,lliiiiiiiiiili,,,lliilla,iilllf,iivl,i,iili,i,ililiiiii,iiitfi,lllliilvialllll|lli(illt|liiilll||l(f^laBll|l|llllllll|l|ll|l(|lllg(lfltiiiVfiiM •iimihiihimiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiihiiihmh..
1. Sijanov (SZ)	55,65
2. Akopian (SZ)	55,10
3. Kosmakov (SZ)	54,95
4. Colombo (Italija)	54,55
5. Saifulin (SZ)	54,30
Naslednjo nedeljo, 2. oktobra, se bo na Goriškem pričelo prvenstvo 3. amaterske lige. Tudi letos bosta v tem prvenstvu nastopila dva slovenska predstavnika in sicer do berdobska Mladost ter ekipa iz Sovodenj. Obe enajsterici sta se za to prvenstvo dobro pripravili. Ali ima ena od teh možnost napredovanja? Zelo težko je reči, saj ne poznamo moči ostalih ekip, ki nastopajo v tem prvenstvu. Želja o-beh naših predstavnic pa je, da bi se bolje uvrstili kot v lanskem prvenstvu. To velja predvsem za Sovodnje, ki so v lanskem letu precej razočarale, saj so obtičale na nižjem delu razpredelnice.
Favorit letošnjega prvenstva pa je brez dvoma ekipa Vermegliana, Poglejmo koledar prvega dela prvenstva, ki zanima naši ekipi.
2.10.	: Audax - Mladost, ' Brazzanese - Sovodnje Mladost - Fogliano Sovodnje - Vermegliano Brazzanese - Mladost
Piedimonte - Sovodnje
23.10.	: Mladost - San Lorenzo,
Sovodnje - Romana
30.10.	: Romana - Mladost,
San Lorenzo - Sovodnje 6.11.: Mladost - Vermegliano, Sovodnje - Capriva
13.11.	: Capriva - Mladost,
Sovodnje - Edera
9.10.:
16.10.:
4.12.:
11.12.:
20.11.	: Mladost - Piedimonte " Fogliano - Sovodnje
27.11.	: Azzurra - Mladost, Sovodnje - Audax Mladost - Edera,
Poggio - Sovodnje Poggio - Mladost,
Pro Farra - Sovodnje Sovodnje - Mladost,
8. L: Mladost - Pro Frara, Azzurra - Sovodnje
Rudi Pavšič
DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI
18.12.:
v ■ . . O 4 TTi^klfCJlZ' 4 n 4 14T	- ”	 ’ • ■ - < AT) 4 1% /V 4
hAHOVhlvA PAJM	O KAM. A
	
Kje bo dvoboj Korčnoj — Spasski?
še vedno ni znan kraj, kjer se bo odvijal polfinalni dvoboj za naslov svetovnega šahovskega pr-vhka med Korčnojem, ki je pred časom porazil Polugajevskega. in Spasskim, ki je tesno premagal Portischa. Kandidati za organizacijo tega dvoboja so tri države in sicer. Portoriko, Nizozemska in pa Jugoslavija, Portoriko sicer nima dosti možnosti, saj sta oba igralca izjavila, da bi rada šahirala nqkje v Evropi, ponudbe Nizozemske pa po vsej verjetnosti ne bo sprejel Spasski, saj je Korčnoj takoj po svojem «begu» iz'Sovjetske zveze živel dalj časa prav na Nizozemskem in je torej tam zelo popularnem Največ možnosti ima torej navsezadnje, še Jugoslavija, ki je predlagala znano obmorsko letoviščarsko mestece Sv. Štefan pri Kotorju v črni gori. V naslednjih dneh se bo tudi to vprašanje rešilo, saj je predsednik mednarodne šahovske zveze FIDE dr. Euwe izjavil, da se bo moral dvoboj
KOŠARKA
V ČETRTEK
Pagnossin premagal Radnički v lepi prijateljski tekmi
Sproščena igra in že dobra kondicija nekaterih igrah cev sta zadovoljili gledalce - John Laing prvič pred goriško publiko v dresu Pagnossina
V četrtek zvečer je v telovadnici na Trgu Battisti goriški Pagnossin s 105:98 premagal pomlajeno peterko beograjskega Radničkega. Kljub temu, da srečanje zaradi svojega prijateljskega značaja ni bilo kdove kako borbeno, so bili goriški ljubitelji košarke z njim zadovoljni. Ekipi nista igrali zagrizeno, kot v prvenstvenih tekmah, ampak bolj sproščeno, tako da smo lahko videli tudi kako res lepo akcijo. Končni izid govori v prid Pagnossina, toda lahko bi bilo tudi obratno: peterki sta se namreč izmenjavali v vodstvu in tudi ko je Pagnossin zaključil prvi polčas s trinajstimi točkami prednosti (53:40), ni imel Rad-nički nobene težave, da je nadok-
niiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiliimunuiMiinniHiiiHiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
1. SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH DEŽEL — RAVNE NA KOROŠKEM
V	soboto in nedeljo bo na Ravnah na Koroškem L srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki ga pod pokroviteljstvom Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije prireja ZTKO občine Ravne. To srečanje spada v okvir prizadevanj krovne športne organizacije iz matične domovine, da podpira, vzpodbuja in združuje delovanje slovenskih športnih organizacij izven meja Slovenije. S svojimi ekipami in delegacijami bodo prisotne naslednje organizacije: Železna županija iz Madžarske, koroška Slovenska fizkulturna zveza iz Avstrije, naše Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in pa organizator — medobčinski odbor za telesno .kulturo koroških občin.
Na predvečer bodo predstavniki sodelujočih organizacij podpisali listino sodelovanja, tekmovanja v štirih disciplinah (namizni tenis, nogomet, odbojka in šah) bodo v soboto in nedeljo, slovesen zaključek prireditve z razglasitvijo rezultatov pa bo v nedeljo, ob 14. uri.
Poglejmo pravilnik in tekmovalni koledar v posameznih panogah: a) Namizni tenis: tekmovanje bo ekipno in posamezno, tako v moški, kot v ženski konkurenci. Vsako ekipo sestavljajo trije tekmovalci, oziroma tekmovalke, brez starostnih omejitev.
V	prvem kolu ekipnega tekmovanja (sobota ob 17. uri) se bodo srečali ZSŠDI - SFZ in Železna županija - Koroška; v drugem kolu (sobota zvečer) se bodo pomerili ZSŠDI -Železna županija in SFZ - Koroška; končno bosta v nedeljo ob 8. uri še na sporedu srečanji Koroška - ZSŠ Dl in Železna županija - SFZ. Tekmovanje za posameznike oziroma posameznice bo po izločilnem sistemu v, nedeljo, ob 9. uri.
Vsa tekmovanja bodo v Domu telesne kulture.
h) nogomet: pravico do nastopa Imajo tekmovalci rojeni leta 1959 in mlajši. Vsak polčas tekem bo trajal po 30 minut, razpored pa bo naslednji :
L v soboto ob 16. uri: ZSŠDI - Ko-
2.	v nedeljo ob 9. uri. SFZ - ZSŠDI
3.	v nedeijo ob 11. uri Koroška -SFZ
Vse tekme bodo na nogometnem igrišču v Parku telesne kulture.
c) odbojka: pravico do nastopa imajo tekmovalci in tekmovalke brez starostnih omejitev, igra pa sc na tri dobljene sete.
Spored:
1.	v soboto ob 17. uri: ZSŠDI - Koroška v ženski konkurenci
2.	v soboto ob 19. uri: ZSŠDI - Koroška v moški konkurenci
Tekmi bosta v veliki telovadnici osnovne šole Ravne na Koroškem.
č) šah: tekmovanje je ekipnega značaja, ekipe pa so lahko moške,
ženske ali pa mešane ter brez starostnih omejitev. Igra se na šahovsko uro po POP sistemu, se pravi 25 minut na igralca oziroma 50 minut na partijo. Vsa srečanja bodo v nedeljo od 8. ure dalje, kakor sledi:
1.	kolo: ZSŠDI - SFZ in Železna županija - Koroška
2.	koki: ZSŠDI - Železna županija in SFZ - Koroška
3.	kolo: Koroška - ZSŠDI in Železna županija - SFZ
Srečanja bodo v šahovski hali v Domu telesne kulture.
ZSŠDI bo torej s svojimi izbranimi ekipami (šest) nastopilo v vseh panogah, nastopajoče igralke oziroma igralci za reprezentanco pa so sporazumno s trenerji posameznih klubov določili referenti Zdniženja za vsako panogo.
SESTANEK KOMISIJE ZA NOGOMET IN KOŠARKO
Jutri, 26. t.in., bo ob 18. uri na novem sedežu ZSŠDI sestanek predstavnikov društev, ki gojijo nogomet, v petek ob 18. uri pa bo, vedno na ZSŠDI, sestanek košarkarskih delavcev. V obeh panogah bodo Ur radno ustoličili komisijo, katere stalni član bo postal po en predstavnik vsakega društva. Poleg analize specifične problematike morata komisiji tudi sklicati trenerje v perspektivi ustanovitve trenerske organizacije.	-bs-
nadil zamujeno (66:66 in celo 84:81 v korist Radničkega).
Končni izid je treba verjetno pripisovati številnim osebnim napa kam, ki so jih zagrešili gostje. Teh je bilo kar 32 (k tako visokemu številu pa sta resnici na ljubo pri spevala tudi ne preveč zanesljiva sodnika), tako da so morali kar trije igralci predčasno zapustiti igrišče.
Kar se tiče Pagnossina, ki je tokrat nastopil brez poškodovanih Brunija, Ardessija in Sora moramo povedati, da so gledalci pričakovali prvi nastop Američana Lainga na goriškem parketu. Svetlolasi John je (kljub še pomanjkljivi kondiciji) popolnoma zadovoljil pričakovanja, zlasti kar se tiče točnega meta in požrtvovalnosti v obrambi. Med do mačini ne smemo mimo lepih nastopov Savi a .(27 točk) in Flebusa (22 točk)y,ki sta bila zelo učinkovita zlasti v metu s srednje razdalje. ''
Med gosti je bil daleč najuspešnejši Irkovič, ki je sam dosegel 30 pik in je s točnimi meti z vsake razdalje ter lovljenjem odbitih žog posnemal to, kar je napravil Dali-pagič v tekmi z Italijo. Dobro je pod košema zaigral tudi center j Marovič, čigar odhod z 'igrišča zaradi petih osebnih napak je bil o-dločilen za končni izid. Celotna e kipa Radničkega je pokazala lepo in hitro košarko, čeprav nekoliko neorganizirano, kot je tipično za jugoslovanske peterke.
M. M.
DVIGANJE UTEŽI
STUTTGART — Na svetovnem pr venstvu v dviganju uteži je v srednji kategoriji zmagal sovjetski tekmovalec Jurij Vartanian, ki je skupno dvignil 345 kg. S potegom je dvignil 152,5 kg, s sunkom pa 192,5 kg. Na drugo in tretje mesto sta se u-vrstila vzhodna Nemca Peter Wen-zel (337,5 kg) in Gunter Schli\vka (330 kg).
DOMAČI ŠPORT
DANKS
NEDELJA, 25. septembra 1977
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	na Opčinah Opicina - Breg
• * «
15.00	na Padričah Gaja - Opicina Sup.
* « *
15.(X) V Trstu, Sv. Sergij
Flaminio - Zarja,
* * #
15.00	v Nabrežini
Aurisina - Primorec
#	4 #
15.00	v Štandrežu
Juventina - Mariano
NARAŠČAJNIKI
9.30	v Medeji Medea - Juventina
KADETI
15 00 v Križu
Ediie Adriatica - Breg
ZAČETNIKI
11.00	v Zagraju Poggio - Juventina
NAJMLAJŠI
10.30	v Bazovici Zarja - Chiarbola
#	# #
9.(8) na Proseku
Primorje - Rritinese
ŠAH
Jožef Peric predsednik ŠD Sovodnje
Pred dnevi se je v sovodenjskem Kulturnem domu sestalo novoizvoljeno vodstvo športnega društva «So-vodnje».
Prva točka dnevnega reda' je predvidevala porazdelitev odgovornosti. Za predsednika so imenovali Jožefa Perica, podpredsednik je Marijan Devetak, gospodar Ferdinand Kovic, blagajnik Pierino Krašček ter tajnik Davorin Pelicon
V odboru so še: Marijan Cijan, Darij Cotič, Ivo Cotič, Julko Čau-dek, Darij Devetak, Jožef Devetak, Savo Ožbot, Milenko Pete ja n, Edi Tomšič, Rafko Butkovič, Rudi Vižintin, Kazimir Petejan, Drago Tomšič, Dušan Pelicon, Sergij Ferfolja, Slavko Tomšič, Ladislav Cijak. Nadzor ni odbor sestavljajo: Franc Čavdek, Franjo Cotič in Milan Tomšič.
MILAN — 67 pilotov se je prijavilo za nedeljsko avtomobilsko dirko formule 3, ki bo na dirkalni stezi v Monzi. Med temi je tudi novi evropski prvak te kategorije, Italijan Ghinzani.
TOURS — 130 kolesarjev bo danes startalo na mednarodni kolesarski dirki Tours Versailles (bivša Pariz - Tours). Razen Moserja in Merckxa bodo nastopili vsi najboljši kolesarji. Proga bo merila 259 km.
10-LETNICA ŠD POLET MEDNARODNI HITROPOTEZNI ,
MOŠTVENI TURNIR	,
» » *	*
10.00	na Opčinah
KOŠARKA
PRIJATEUSKA TEKMA - ČLANI
10.30	v Dolini Bor - Servolana
ATLETIKA
DEŽELNI MITING - ŽENSKE
9.00	v Trstu, občinski stadion Nastopa tudi Bor
KOLESARSTVO
VETERANI
Dirka na kronometer za dvojice
9.00	na Opčinah Nastopa ludi Adria
JADRANJE
10.00	v Sesljanu
Društvena regata SP K čupa
ORIENTACIJSKI POHOD
9.00	v Ukvah
1.	ocenjevalni planinski pohod

ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
H
So
c/>
H
Večina pripadnikov naše taborniške organizacije Rodu Modrega vala pripada k učeči se mladim, Med njimi je še mnogo medvedkov in čebelic, ki obiskujejo nižjo srednjo in celo osnovno šolo, člani pa so po večini dijaki višjih srednjih šol, nekaj pa je med njimi takih, ki bodo letos končali o-semletno šolsko obveznost in pojdejo prihodnje leto v življenje ali pa na višje srednje šole. — Za vse le, torej za večino tabornikov, so se ta teden odprla šolska orala. Zdi se mi, da je prav sedaj prilika, da opozorimo vse te sestre in brale, da je naše načelo, da bodi tabornik vedno in povsod, ne samo na sestankih, izletih in taborjenjih. Naši zakoni niso le skupek lepih besed, ki jih izgovarjamo ob slovesnih prilikah. Naše zakone hočemo pretvoriti v življenjsko vodilo. Saj se formula taborniške zaobljube končna z besedami «... da bom živel in delal po taborniških zakonih*.
Eden izmed zakonov se glasi: «Tabornik stremi k napredku in znanju*, Prav zdaj, ob začetku šolskega leta kličemo taborniški mladini v spomin ta zakon, da se zave že na startu, da bo ob koncu šolskega leta z lahkoto prišel na cilj. Uporabljam športno izrazoslovje le zato, da vloži vsak v učenje in napredek vse svoje moči, četudi ne bomo za izpolnjeno šolsko dolžnost delili ne kolajn in ne diplom.
Morda se bo komu zdela ta &pri dirjat, odveč. Toda. žal se je na
naših šolah pojavila tudi taka mi-
selnost, da je junaštvo če se ne učiš in so marljivi dijaki bili izpostavljeni posmehu svojih nemarnih tovarišev. Da, zgodilo se je, da je celo tabornik nagovarjal doma svojemu mlajšemu bratu «Koj se boš učil. Če se učiš, se Ti bodo sošolci smejali».
In vendar moramo vsi taborniki stremeti po napredku in znanju.
TABORNIKI OB OBČINSKEM
PRAZNIKU NOVE GORICE.
Ob nedavnem občinskem prazniku sta taborniška odred Soških mejašev iz Nove Gorice in odred Rdeče vrtnice iz Šempetra priredila manjšo razstavo in propragand-ni tabor.
LOKOSTRELSTVO.
Poročali smo zadnjič, da bomo v našem rodu uvedli lokostrelstvo. Drugi so daleč pred nami. Pri državnem prvenstvu, ki je bilo pred kratkim, so ljubljanski taborniki iz odreda Tone Tomšič zasedli kar vsa tri prva mesta.
Tudi med dekleti je pripadnica istega odreda zasedla prvo mesto, medtem ko je drugo mesto pripadlo tabornici iz odreda Bičkove skale. Tudi pripadnik Savskega o-dreda se je uiirstil med zmagoval ce. Kdaj jih bomo dohiteli?
NOVA TABORNIŠKA ČETA.
Na osnovni šoli za Bežigradom v Ljubljani so ob pričetku letošnjega šolskega leta ustanovili novo taborniško četo, ki pripada odredu Bičkove skale.
P-n
■■■ P ^
' y#s®i F. •■. i-/.:ii
11 * m
j

1491
jšSŠk,-
-*■■■ 'm::4
- ..........

.....fiiPSP
.»'p# . .
1
a...
BSSpPfpMIiSiSiil
Jadralcem Čupe vreme pred tednom dni ni bilo ravno najbolj naklonjeno. Upajmo, da bodo imeli na' današnji društveni regati boljši veter in mirnejše morja
iiiiiiMiiiriiimiiiiiiMiiiimiiiKiiiiiitiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimiiiiiiiiiMiiinuniM
9. ŠPORTNI TEDEN ŽD BRDA V ŠTEVERJANU
Števerjonsko mladino navdušuje vrsta telesnokulturnih aktivnosti
Prireditev je poleg tekmovalcev privabila tudi številne navijače
Športni teden so odprl: z nogometna tekmo v Formentinijevem parku, seveda, med znanima šestericama Britofa in Dolenjega konca. Kot sko-ro vsako leto je tudi letošnjo tekmo osvojil Britof, čeprav ni manjkalo končarskih navijačev, ki so vseskozi vzpodbujali svoje predstavnike. Morda je navijanje končarsko šesterico zmedlo, saj so nogometaš: večkrat iskali žogo po zraku, ko pa je bila ta na tleh, takraf pa so nasprotniki izkoristili priliko in zabili gol.
Letos so bile zopet uvedene pla valil-' tekme v Terpinoverr. bazenu in so zelo dobro uspele. Fotoreporter ji, ki j:h na športnem tednu ne manjka, so posneli več filmov in slikali naše «Guarduccije» brez prestanka.
Šah, dama, namizni tenis in atleti ka so najbolj navduševali najmlajše Štever jance, ki so večkrat pokazali, da so boljši od starejših tekmovalcev. v
Kljub zaprtemu igrišču za «tuče nje* v Dvoru, so tudi letos lahko starejši tekmovali in sicer na im proviziranem igrišču pri župnijskem domu.
Na uspelem športnem tednu ’ smo spoznali, da se štever janska mladi na navdušuje ter goji razr. športe in upamo, da bo športni teden presegel deseto leto svojega obstoja in se še nadaljeval v naslednjih letih, ved no z enakim navdušenjem.
NOGOMET (starejši) Britof — Dolenji konec 5:4
POSTAVI:
BRITOF:	ŠKORJANC Dušan,
ŠKORJANC Stanko, SREBRNIČ Pavel, MAČUS Aldo, CER ANI- Pier-pavel in MARAŽ Darij.
DOLENJI KONEC: PINTAR David, KLANJŠČEK David, DORNIK Rinaldo, MUŽIČ Ivan in TERPIN Damijan.
PLAVANJE
MOŠKI
Prosto Mali: 14 m
1.	TERPIN Simon •
2.	TERPIN Andrej
3.	TERPIN Matej Srednji: 28 m
1.	KLANJŠČEK David
2.	TERPIN Damijan
3.	CERANI Pierpavel Odrasli: 28 m
1.	ŠULIGOJ Marko
2.	PINTAR David
3.	HUMAR Štefan
4.	DORNIK Rinaldo..........
prsno
L TERPIN Simon
2.	CERANI Pierpavel
3.	KLANJŠČEK David
ŽENSKE .
Mlajše: 14 m . H
1.	KOMJANC Sara
2.	TERPIN Vlasta Odrasle: 14 m
1. HUMAR Loreta
2.	TERPIN Vlasta
3.	MAŽGON Manueia Š t a fe t a
Mali
1.	TERPIN Simon
2.	TERPIN Damijan
3.	CERANI Pierpavel
4.	KLANJŠČEK David Odrasli
DORNIK Rinaldo PONTAR David HUMAR Štefan ŠULIGOJ Marko
ŠAH
KLANJŠČEK David ŠKORJANC Marko MAREGA Jurij
DAMA	/
PINTAR David PRINČIČ Marjan TERČIČ Marko
NAMIZNI TENIS
MOŠKI
Mlajši
1.	TERPIN Andrej
2.	TERPIN Matej
3.	PRINČIČ Marjan
Odrasli
1.	ŠKORJANC Stanko
2.	DORNIK Rinaldo
3.	TERPIN Franko , N
ŽENSKE
1.	PERŠE Silvana
2.	KOMJANC Damjana
STRELJANJE
POSAMEZNIKI
MOŠKI
Mlajši
1.	TERPIN Damijan
2.	VOGRIČ Ivan
3.	TERPIN Simon
Odrasli
1.	MUŽIČ Ivan
2.	HLEDE Edi
3.	DORNIK Silvan
ŽENSKE
1.	TERPIN Vlasta
2.	KOMJANC Damjana
3.	ČERNIČ Marinka
EKIPE
Mlajši
1	TERPIN Damijan, TERPIN Si mon, KOMJANC Benjamin 46 točk
2	LANGO Florjan, VOGRIČ Ivan,
KOMJANC Robert	41 točk
Odrasli
1.	HLEDE Edi, DORNIK Silvan,
MUŽIČ Ivan	67 točk
2.	MAREGA Jurij, HUMAR Štefan,
♦ LANGO Marino	61 točk
«TUČENJE» POSAMEZNIKI L HLADNIK Boris 2. MARAŽ Darjo in HLEDE Edi
3	MARAŽ Ivan
EKIPE
1	HLADNIK Boris, HLEDE Edi, ŠKORJANC Dušan „ 74 točk 2. ŠKORJANC’Marko, HUMAR. Štefan, MARAŽ Ivan	58 točk
ŽENSKE	‘	'
1.	TERPIN Vlasta in TERPIN Ma rinka	32 točk
2.	ČERNIČ Marinka in GRAVNAR
Anica	26 točk
ATLETIKA
MOŠKI
Mlajši
Disk
1	LANGO Florjan
2	TERPIN Simon
3.	TERPIN Andrej 60 in
1.	TERPIN Andrej
2.	LANGO Florjan
3.	TERPIN Simon
Krogla
1.	TERPIN Damijan
2.	LANGO Florjan
3.	TERPIN Simon
400 m
1.	TERPIN Simon
2.	LANGO Florjan
3.	TERPIN Andrej Odrasli
Disk
1.	LANGO Marino
2.	MAREGA Alojz
3.	TERČIČ Marko
Krogla
1.	LANGO MARINO
2.	MAREGA Alojz
3.	TERČIČ Marko .
400 m
1.	TERČIČ Marko
2.	MAREGA Alojz
3.	LANGO Marino
ŽENSKE
Disk
1.	KOMJANC Sara
2.	GRAVNAR Bruna
3.	ČERNIČ Marinka
Krogla
1.	KOMJANC Sara
2.	GRAVNAR Bruna
3.	ČERNIČ Marinka
60 m
1.	GRAVNAR Bruna
2.	KOMJANC Sara
400 m
1	KOMJANC Sara'
2.	GRAVNAR Bruna
3	ČERNIČ Marinka Maraton (odrasli)
L TERČIČ Marko
2	HUMAR Štefan
3.	LANGO Marino Maraton (mlajši)
1.	LANGO Florjan
2.	TERPIN Simon
3.	VOGRIČ Ivan Maraton (ženske)
L VOGRIČ Milena
NOGOMET (za mlajše) Britof — Dolenji konec 7:4
POSTAVE:
BRITOF: TERČIČ Marko, CON-ZUTTI, SREBRNIČ Martin, GRAVNAR Florjan, JURETIČ Robert, TERPIN Livjo, CERANI Pierpavel in SREBRNIČ Peter.
DOLENJI KONEC: TERPIN Simon, VOGRIČ Ivan, KOMJANC Benjamin, KOMJANC Robert: LANGO Florjan, KOMJANC Martin, HUMAR Štefan in KOMJANC Marko.
pa se mu je zataknilo, vendar pa je imel stalno možnost osvojiti drugo mesto, ki bi bilo tudi realno in zasluženo.
Končna lestvica je sledeča: Ju-supov (SZ) 10,5, Zapata (Kolumbija) 9.5, Popovič (Jugoslavija), Vera (Kuba), Skembris (Grčija) in Nilsen 8.5, Georgijev (Bolgarija). Rivas_ (Španija), Sisniega (Mehika) in Jonesku (Romunija) 8 točk itd.
Velik turnir v Tilburgu
Včeraj se je v Tilburgu začel velik mednarodni šahovski turnir zavarovalne družbe Interpolis, katerega se udeležuje kar 14 velemojstrov s svetovnim prvakom Karpovom na čelu. Poleg njega bodo i-grali še Sovjet Balašov, bivši svetovni prvak veteran Smislov, zastavonoša jugoslovanskega šaha in kandidat za predsednika FIDE Svetozar Gligorič, čehoslovak Hort, predstavnik ZR NemčPe Hubner, Američan češkega porekla Kava-lek, mladi angleški velemojster Mi-les, islandski veteran (in skupno z Gligoričem kandidat za najvišjo funkcijo svetovne šahovske federacije) Olafsson, ter nizozemska predstavnika Timan in Šosonko. Najstarejša predstavnika turnirja sla Smislov (56 let) in Gligorič (55), naimlaiša pa Miles (22) ter Karpov 25 let.
Šahovska prireditev v Kanalu
Pred kratkim je bil v Kanalu ob Soči v organizaciji športnega društva Salonit iž Anhovega mednarodni ekipni šahovski brzopoteznt turnir, katerega se je udeležilo 11 ekip. Vse ekine so bile iz slovenskega Primorja, razen postave Tržaške šahovske akademije iz Trsta, ki je osvojila šesto mesto.
Dobro so se odrezali šahisti iz Postojne, ki so osvojili prvo mesto, ter tudi Koprčani in šahisti iz Idrije.
Lestvica je sledeča; Postojna 30 točk, Koper 28.5, Idrija 27,5, Sežana 25.5, Nova Gorica 23, AST-TšA Trst 19.5, Salonit Anhovo 18,5, Tolmin 18. Ilirska Bistrica 14. Kanal 9,5 ter Ajdovščina 8 točk.
Dušan Jelinčič
# # •
Pred devetimi leti, to .je septembra 1968, sta se v finalnem kandidatskem dvoboju v Kijevu srečala Viktor Korčnoj in Boris Spassk.v.
Današnji komentar namenjamo 6. partiji, ki je imela izredno zanimiv pot*>k.
V. KORČNOJ — B. SPASSKY Damin gambit
Kijev 1968. 6. partija l.d4 d5 2x4 e6 3.Sc3 Le7 1 cdS ed5 5.L/4
Beli je izbral menjalno varianto daminega gambita, ki črnemu ne povzroča velikih težav.
5..	.c6 S.Dc2
V drugi partiji dvoboja je Korč-noj izbral mirnejše nadaljevanje: 6.e3 Lf5 7.g4 Le6 8.h3 Ld6 9,Sge2 Se7 10.Lg2 Sg6 12.Ld6: Dd6: 13.h4 vendar ni dosegel vidnejše prednosti.
6..	.g6 7.0-0-C S/6 8.f3 Sati
Z originalno igro v otvoritvi je Korčnoj izredno zaostril pozicijo. Spassky j« sprejel izziv in z igrano potezo pripravlja pozicijsko žrtev figure, ki bo razkrila slabost prehitrega nastopa belega v središču in velike rokade.
9.e4 Sb4 lO.Db3 Le6 11 eS Sd.7 12.a3 a5!	v
Žrtev figure, ki jo je Spassky predvidel v osmi potezi. Črni ho imel za figuro kompenzacijo v nerazvitih belih figurah in neprestanih grožnjah belemu kralju. Izredno lep primer pozicijske žrtve figure.
13.ab4 ab4 H.Sbl c5 15.g4 Za belega ni bilo dobro I5.dc5 Sc5: 16.De3 d4 z matnim napadom. Možno je bilo 15.Lb5 z menjavo neprijetnega skakača.
15..	c4 !6.De3 Ta2 17M Da5 Sedaj je tudi črna dama prišl«
v igro na oslabljeno rokadno postavo belega in beli samo čaka s svojo vojsko na prvi vrsti. l8.Th2 Tal I9.ld3 Korčnoj želi vrniti figuro, da bi ■si izboljšal položaj, vendar pa Spassky želi še nekaj več. uspešen napad na kralja. Žrtev figure se črnemu že obrestuje.
19..	.b3 20.Se2 Lb4 21.h$0-0 22.' hgfi fg6
Nasprotnika sta zašla v časnov-no stisko in črni bi lahko nadaljeval 22,..cd3	23.Dd3: Tc84- 24.
"Sc3 Lc3: in imel remi v žepu. Sedaj pa nastanejo komplikacije in časovna stiska, ki botruje napakam v nadaljevanju.
23.Tdhl cd3 24.Dd3: Dc7+ 25. Sec3
Na 25.Kdl bi sledilo Dc4.
25 ...Sb6
Spregledavščina v časovni stiski. S preprosto igro bi črni prišel v dobljen položaj:	25. .Lc3: 26.bc3
Tf4: 27.Dg6:+ (ali 27.Th7 ) 27... Kf8 itd.
26.Dg6:+ hg6 27,Th8+ K/7 28. Tlh+ Ke8 29.Tf8: + K/8: 30Tc7: Sc4
Tudi po' številnih zamenjavah ima črni še vedno lepe možnosti za uspeh
3l.Tb7: Lc3: 32 bc3 b2+ 33.Kc1 Ke8 34.Lg5 Ta6
Spasskv bi ša vedno lahko remiziral v nadaljevanju 34...Ld7 35.e6 La4+ 36.Kd3 Kf8 37,Le7+ Kg7 38.Ld8+ Kf8 itd.
3S.Sd2 Lc8 36.Te7+ Kf8 37.Sc4: dc4 38.Kb2:
Korčnoj se je rešil še zadnje nevarnosti in prednost središčnih kmetov je odločilna. Naslednje poteze so odigrane po inerciji in črni se kmalu odloči za vdajo
Kljub dobri igri v središčnici bo plodove pobral vodja belih figur.
38..	.Tb6+	39.Kc2 Lb7 40.Tb7:
Tb7: 41 f 4 Th7 42 Kb2 ih črni s* vda.
Lavina belih kmetov je nezadr-žana.
Komentar: Silvo Kovač
Uradniitvo, uprava, oglasni oddalak,
TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnapre| plačana celotne 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN«,
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din
Poltrd tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	25, septembra 1977
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglati	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, viSIna 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15000.
Finančnd-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm viSine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku a' upravi Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda ja in tiska
ZTT
Trst
Član Italijanske zveze časopisnih lK||!j] založnikov FIEG
KOŠARKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVO
Jugoslavija že tretjič najboljša
V finalu je prepričljivo premagala SZ - Izredna igra Čosiča
LIEGE — Jugoslavija je sinoči poibdila, da v košarki njena premoč na stari celini še edno traja. V : _!o borbeni in lepi tekmi, v kateri sta obe peterki pokazali svoje odlke, je prepričljivo, kar s 13 točkami naskoka premagala zelo močro sovjetsko reprezentanco, ki je bila tudi Tavorit za prvo mesto.
Jugoslovani so že t-etjič zaporedoma osvojili najvišji naslov v Evropi, k čemur je igralcem in trenerju Nikoliču takoj po zaključku sreča nja brzojavno čestital tudi predsednik Tito.
Jugoslavija - Sovjetska zveza
74:61 (42:27)
JUGOSLAVIJA: Papič, Kičanovič 16, Jelovac, Krstulovič, Jerkov 12, Džogič, Slavnič 12, čosič 5, Radovanovič 6, Varajič, Dalipagič 19, De-libašič 4.
Primorje — Portuale 1:0
PRIMORJE: Štoka, Blažina, Gabrijel Husu, Angeleri, Race, Tomiz-ta, Frank, Valente, Montenesi, Bor-tolotti, Beri.
PORTUALE:	Škabar, Cuccari,
Doz, Lo Schiavo, Penco, Keševič (v 68. min. Dilica), Di Bepedetto, Gloria, Pobega, Lenardon, Novel.
STRELEC: v 27. min. Montenesi.
SODNIK: Leita iz Pasiana di Pra-to. GLEDALCEV: 80«.
Tekma je bila vseskozi lepa in zanimiva ter na dostojni tehnični ravni, tako da je publika, ki se je tokrat zbrala v lepem številu okrog pnoseškega pravokotnika, prišla na svoj račun. Po začetnih taktičnih razporeditvah so pobudo prevzeli gostje, ki so imeli že v 14. minuti igre izredno priložnost. Gabriel Hu su se je namreč dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru in sodnik ie brez oklevanja dosodil 11-me-trovko, katero je izvedel Lenardon. vendar je njegov diagonalni strel končal izven vrat. Tižačani so za čeli popuščati predvsem na sredini igrišča. To so domačini takoj izkoristil; ter z dvojico Valente - To mizza začeli diktirati svoj tempo i-grc. Primorje je začelo pritiskati in v 27. min. je Montenesi izkoristil naoako tržaške obrambe in s pa"a-boličnim strelom premagal vratarja Škabarja. Zadetek je domačinom vlil nove moči :n tako je Primorje brez strahu kljubovalo močnemu na sorotniku, katerega so Prosečani v preostalem delu igre celo nadigrali.
V nadaljevanju se stanje na igrišča v bistvu ni mnogo spremenilo. Na sredini polja je še vedno prevladovalo Primorje, kjer sta gospodarila Totruzza in Valente, v napa d i pa se je dobro izkazal Peri. Kljub temu. da je edini igral vlogo napadalca, je resno zaposlil obrambo Portualcja, saj je medtem trener Primprja Giovannini pozval svoje igralec, naj se nekoliko zaprejo in s tem branijo doseženo prednost. Taktika je popolnoma uspela, saj so Prosečani v obrambi pod vodstvom .odličnega «čistilca» Angelerja dobro zdržali pritisk gostov, ki so po vsej sili iskali pod do izenačenja. V zaključnem forsingu sp Tržačani bili blizu gola, vendar je odlično razpo
OBVESTILO
SESTANEK
Jutri. 26. septembra, bo na sedežu športnega društva Portuale (Trg Duca degli Abruzzi) sestanek predstavnikov vseh nogometnih društev1, ki tekmujejo v pokrajinskem prvenstvu. začetnikov in cicibanov. Sestanek se bo pričel ob 19. uri.
Vabilo na planinski pohod «100 družin na Nanosu*
Planinsko društvo Postojna organizira v nedeljo, 2. oktobra, tradicionalni planinski pohod «100 družin na Nanosu«. Izhodišče pohoda bo v Razdrtem s pričetkom ob 6.30. Tu br/ tudi prva kontrolna točka, kjer bo vsaka družina prejela svoj kartonček s številko. Ob 12. uri bo pri Vojkovi koči na Nanosu planinska pruslava s krajšim svečanim in kulturnim programom. Vsaka družina, ki sc bo udeležila pohoda, bo prejela pismeno priznanje, stota družina pa še posebno nagrado; posebno nagrado bo prejela (udi najštevilnejša družina. Po proslavi bo planinsko rajanje.
Ker je planinski pohod «100 družin na Nanosu« že tradicionalen. bodo prihodnje leto prejele družine, ki so se udeležile vseh treh dosedanjih planinskih pohedov, za sodelovanje na četrtem pohodu bronasti spominski znak, za sedmi pohod srebrni in za deseti, zlati spominski znak «100 družin na Nanosu«.
SOVJETSKA ZVEZA: Eremin 2, Pejrokov 2, Miloserdov 2, Satnikov 4, Arzamasov 8, Karčenkov 2, Be-lov 8, Tkačenko 16, Miškin 4, Kor-kija 2, Belosteni, Žigilij 11. -,
SODNIKA: Turner (VB) in Wood-ridge (ZDA).
PM: Jugoslavija 14:25 in Sovjetska zveza 7:11.
Glavni junak tekme je bil 29-letni in 210 cm visoki čosič, ki ima prav gotovo največ zaslug za to blestečo zmago «plavih». Njegovi skoki na odbite žoge so bili izredni, saj se je v njih polastil kar 19 žog, poleg tega pa je v velikem slogu vodil svojo ekipo in skupno z Jerkovom krepko oviral visokega Tkačenka. Če k temu dodamo še to, da je v napadu izredno koristno ustvarjal Dalipagiču in Kičanoviču pogoje za met, potem lahko res rečemo, da je imel pri tej zmagi levji delež
loženi Štoka z dvema drznima posegoma preprečil pot do zadetka in s tem zagotovil Primorju dragoceno zmago.
Ob koncu moramo izreči še pohvalo solidnemu sodniku, ki je odlično sodil.	Bruno Rupel
PLANINSTVO
Potem ko je Liverpool odklonil svoj nastop proti argentinski enajsterici Boca Junior v nogometni tekmi za medcelinski pokal, ga bo verjetno nadomestilo zahodnonem-ško moštvo Borussia.
V pogajanjih za to tekmo je prišlo do težav le zato, ker obe društvi ne moreta uskladiti svojih predlogov za datum srečanja.
zaslug. Seveda, pri tem ne smemo pozabiti tudi na ostale igralce (zlasti na Slavniča),' ki so tokrat zaigrali res požrtvovalno in borbeno.
Sovjeti, v bistvu niti niso razočarali. V začetku prvega-polčasa, zlasti pa v začetku drugega, so bili svojim razigranim nasprotnikom povsem enakovredni, vendar pa jim niti Belov, niti velikan Tkačenko nista mogla pomagati .v prizadevanjih, da bi zavrli nezadržne napade «pla-vih».
Končna lestvica tega prvenstva je
L Jugoslavija, 2. SZ. 3. ČSSR, 4. Italija, 5. Izrael. 6. Bolgarija, 7. Nizozemska. 8. Belgija, 9. Španija, 10. Finska, 11. Francija, 12. Avstrija.
V zadnjem dnevu je v boju za 5. mesto Izrael premagal Bolgarijo z 88:78, Španija pa za 9. mesto Finsko s 108:89.
Invalid! športniki
V Novi Gorici je, v teku jugoslovansko športno prvenstvo inva lidov, katerega se udeležuje 160 tekmovalcev. Pomerili se bodo v štirinajstih panogah in disciplinah
KOLESARSTVO
Naslov jugoslovanskega kolesarskega prvaka v gorski vožnji je v Zagrebu osvojil Beograjčan Marinkovič.
KOŠARKA
DANES V DOLINI
Trening tekma Bor-Servolana
Danes bo v dolinski telovadnici, s psičetkom ob 10.30, prijateljska trening tekma med članskima ekipama Bora in Servolane.
Bor Jo letos igral v promocijski ligi, medtem ko bodo Škedenjci nastopali v D ligi. Obe ekipi sta pred kratkim začeli s treningi. Medtem ko so borovci znatno pomladili- svojo postavo, pa so se Škedenjci močno ojačili za novo prvenstvo.
Čeprav je seveda Servolana v tej tekmi izrazit favorit, pa bo «plavim» to srečanje dokaj koristilo, saj bo zanje to prva letošnja tekma.
ZARADI VOJNE S SOMALIJO
Etiopski «ne!»
V somalski prestolnici bo letos atletsko prvenstvo držav Vzhodne in Srednje Afrike. Na sporedu bi mobalo biti novembra.
Organizatorji so poslali vabilo za nastoo na tem tekmovanju tudi EJtiopiji, ki pa je vabilo že zavrnila.
Etiopska komisija za šport in te lesno vzgojo je označila vabilo za «presenetljivo, glede na to, da je prišlo v času, ko Somalija nadaljuje s svojo vojno in napadom proti etiopskemu ljudstvu.«
Z nagrajevanjem, ki je bilo včeraj ob 18. uri so se v Gorici zaključile 4. mladinske igre treh dežel. Sodelovali so mladinci do 15. lota starosti iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške. Udeležilo se jih je okoli 300 tekmovalcev, ki so se pomerili v osmih disciplinah: moški in ženski atletiki, rokometu, tenisu, streljanju, moškem in ženskem namiznem tenisu ter košarki. Kot je bilo pričakovati so slovenski predstavniki tudi tokrat zmagali na skupni lestvici za osvojitev prehodnega pokala, druga je bila Furlanija - Julijska krajina, 3. pa Koroška.
Slovenija je zmagala v strel jati ju, rokometu ter v moškem in ženskem namiznem tenisu, reprezentanca na-1
NOGOMET
V	PRVENSTVU ZAČETNIKOV
Nezaslužen poraž mladih Štandrežccv
Juventina — Cormonese 0:2
(0:0)
JUVENTINA:	Fabris, Vižintin,
Košuta, Brajnik, Kerpan, Makuc, Nanut, Tomasi, Brešan, Del Negro, Spanghero, 12 Nanut, 13 Zavadlav, 14 Solinas.
Začetniki štandreške Juventine so v zaostali tekmi (prekinjeni prejšnjo nedeljo zaradi dežja) izgubili proti Cormonese ju.
Po prikazani igri bi «belo-rdeči» zaslužili vsaj točko, saj so bili v prvem polčasu boljši od gostov, a niso znali izkoristiti nekaj lepih priložnosti za gol.
V	drugem polčasu so telesno in
tehnično bolje pripravljeni gostje 'zaigrali bolje ter so dvakrat zatresli Fabrisovo mrežo.	Bip
V anticipiranih tekmah prve jugoslovanske nogometne lige je včeraj Partizan premagal Budučnost z 1:0, Crvena- zvezda pa Osijek s 4:1.
še dežele je osvojila prvo mesto v ženski in moški atletiki ter košarki, Koroška pa v tenisu. V vseh disciplinah je Slovenija zbrala 20 točk (zmagovalec vsake discipline je za končno lestvico preje! tri točke, druga in tretjeuvršesna ekipa dve oziroma eno), Furlanija - Julijska krajina 16 točk, Koroška pa 12 točk. S tem je Slovenija že četrtič zaporedoma zmagovalec mladinskih iger in je prejela drugi prehodni pokal iger treh dežel (prvega je namreč lani s tretjo zaporedno zmago osvojila v trajno last). Pokal bo slovenska reprezentanca hranila do prihodnjih iger, ki bodo prihodnje leto konec septembra na Ko roškem.
Salon pohištva BREST
v Cerknici
Odprto od 7. do 19. — ob sobotah od 8. do 14.
Telefon 79-15-29
Potrošniško posojilo da 30.000 din - ob nakupu z devizami 5 odst. popusta - Dostava na dom brezplačna ne glede na oddaljenost kraja
** Kuhinja BREST
• ■ tv*'	, 'N"r V £ J 's*	!V	'V1'	/ >V.) -

NOGOMET
V 1. AMATERSKI LIGI
Primorje presenetilo
Tržačani so zastreljali 11-metrovko
Ulili t|illMlf«IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHtl||||||||||||iH|||||llintll|lll|l||||IIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIMIIII«!lllllllllllll
NA MLADINSKIH IGRAH TREH DEŽEL
Zmaga Slovenije v Gorki
Nastopilo je več kot 300 mladih športnikov
DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
ODBORNIŠTVO ZA ŠOLSTVO, POKLICNO USPOSABLJANJE IN KULTURNE DEJAVNOSTI
Tisti, ki se z zadevnimi problemi ukvarjajo, vedo, (la se je lansko leto začela nova faza poklicnega usposabljanja in sicer s prenosom ustreznih kompetenc na deželo. Zaradi tega so cenlri, ki so bili v Furlaniji - Julijski krajini v preteklosti pod pokroviteljstvom ENALC, INAPLI in 1N1A AS, prešli v kompetenco deželne uprave in to tako kar zadeva osebje kot tudi kar zadeva premoženje. Tečaji, ki so končali v preteklih mesecih, so že občutili ugodni vpliv te zakonske novosti, ker so kljub določenim nekaterim omejitvam bile premagane določene negotovosti in težave, ki so bile žal značilne za prehodno obdobje. Dežela s posebno pozornostjo sledi razvoju novega obdobja, ki bo v kratkem doživelo novo temeljno etapo, namreč odobritev novega deželnega okvirnega zakona za poklicno usposobljenje, zakona, o katerem trenutno razpravljajo v deželnem svetu.
Za šolsko leto 1977 - 78 sb bili izdelani programi za spodaj navedene tečaje, ki bodo, kot jc razvidno na sedežih omenjenih centrov.
Trst:
TRGOVSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
UL Rossini 4 - Tel. 64363 - 61810
Upravne tajnice — Računovodstvem operaterji — Špediterji — Aranžerji izložb — Frizerji za ženske — Strojepisci — Stenografi — Maserke — Trgovski korespondenti za angleščino"— Izvedenke za nego obraza — Este-tistke — Manekenke
INDUSTRIJSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Trg Giarizzole 22 - Tel. 810249
Tehnični risarji — 'Risarji za gradbeništvo in opremo — Monterji elektronskih naprav — Elektromehaniki — Elektroinštalaterji
OBRTNIŠKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Ul. Rossini 4 - Tel. 64363 - 61810
Modne kreatorke in modelistke — Strokovnjakinje za konfekcijo
Videm:
TRGOVSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via del Vascello 1/A - Tel. 21176 - 208671
Upravni tajniki — Trgovski korespondenti v tujih jezikih — Računovod-stveni operaterji — Aranžerji izložb — Kuharji — Natakarji — Frizerji za ženske — Trgovski pomočniki za oblačilsko stroko — Trgovski pomočniki za mešano blago — Frizerji
OBRTNIŠKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Viale Renati 34 - Tel. 61676
Modne kreatorke — Strokovnjaki za keramiko — Tehniki za reklamo — Izvedenke. za visokomodno konfekcijo
7 orviscosa:
INDUSTRIJSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via Fomelli di Sotlo 3 - Tel. 92012-1
Splošni mehaniki — Mehaniški strugarji — Elektromehaniki
Gorica:
TRGOVSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Ul. Mazzini 4 - Tel. 5131
Upravne tajnice — Uradniki — Strojepisci — Prevajalci za slovenščino — Prevajalci za angleščino oz. nemščino — Strokovnjaki za vodenje plačnih knjig — Strokovnjaki za IVA
Trite:
OBRTNIŠKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via Fratelli Fontanot 3 - Tel. 73224
Radijski in TV tehniki1— Elektroinštalaterji — Strokovnjaki za sestavljanje in popravljanje elektronskih strojev
Gradišče:
INDUSTRIJSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via Campagnola 22 • Tel. 99333
Splošni mehaniki — Elektromehaniki — Splošni mizarji — Tehnični risarji
Pordenone:
TRGOVSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Viale Martelli 26 - Kond. Panorama - Tel. 5439 - 28044
Upravni tajniki — Računovodstveni operaterji — Frizerji za ženske — Trgovski korespondenti v angleščini in nemščini — Strojepisci
OBRTNIŠKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via Longaronc Loc. Comina - Tel. 31396
Radijski in TV tehniki — Risarji za gradbeništvo in opremo — Avtomobilski mehaniki — Mehaniki za diesel motorje — Elektroinštalaterji
Arha:
INDUSTRIJSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via Vittorio Emanuele - Tel. 93053
Termohidraulični in vodovodni inštalaterji — Splošni mehaniki — Splošni zidarji	,
Azzano Deeimo:
INDUSTRIJSKI USPOSOBLJENOSTNI CENTER
Via Trieste 10 - Tel. 64018
Splošni mehaniki — Elektromehaniki — Zidarji
Hotelski internatski moški in ženski tečaji za kuhanje in natakarje. Informacije in vpisovanje: Uprava deželnih centrov za poklicno usposabljanje — Ul. Rossini 4 — TRST
Obiskovanje tečajev kot tudi dobava učnih knjig in učil je brezplačna; učenci, ki niso iz krajev, kjer ima center svoj s^dež, dobijo povrnjene potne stroške; v posebnih primerih je predvidena tudi prehrambna oskrba.
Podrobne informacije o programih pri tajništvih posameznih -entrov