ZmumU
Izdaja okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi « Trbovljah — Ure juje In odgovarja uredniški odbo' — Odgovorni uredmli Stane Suštai — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tn uprave: ..Zasavski tednik" Trbovlle I. Trg revolucije št 28 (telelon 91) - Račun brl podrninicl Narodne banke v Trbovljah 614-T.146 — Ust izhaja vsako soboto — Letna naročnina 400 din. polletna 200 din četrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi moralo biti v uredništvu nattasneie vsak torek doooldne In lih ne vračamo
Štev. 6
Trbovlje, dne 2. februarja 195?
Leto X.
Vsak na svojem mestu se mora boriti za dvig življenjskega standarda
Sekretar OK ZKS Trbovlje tov. Viktor Kovač o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih
Potrebna so nam vzgledna
V pričujočem članku objav- vanja v našem okraju: kaj je ljamo nadaljevanje razgovora vodilo okrajno vodstvo Sociali-našega dopisnika s sekretarjem stične zveze pri sestavljanju ta-OK ZKS tov. Viktorjem Kova- ko širokega programa, in ati se čem o aktualnih problemih na- je že začela uresničevati nje-šega gospodarstva. V drugem gova zamisel?«
kmetijska posestva
V našem okraju je še precej smo bili sposobni odkupiti, zaostalo kmetijstvo, ki tudi vpli- Vprašanje odkupa* mleka se bo
SPORED
prireditev občinskega praznika
na Senovem
Slovesnost praznovanje občinskega praznika občine Senovo bo trajala od 3. do 10. februarja 195? po sledečem sporedu:
Dne 3. FEBRUARJA ob 10.15 bo gostovala »Svoboda« s Senovega s kulturno skupino v osnovni šoli Anton — Gornji Leskovec. — Istega dne bo ob 16. uri gostovala »Svoboda« iz Brestanice s kulturno skupino z Veselim večerom v osnovni šoli Koprivnica.
Od 3. do 6. FEBRUARJA bo tekmovala Strelska družina »Boris Kidrič« s Senovega za prehodni, pokal, ki ga podari občina Senovo; tekmujejo mladinci in pionirji. — V teti dneh bodo tekmovili člani, mladinci in pionirji TV D »Partizan« s Senovega v smučanju in sankanju za pokal, ki ga poklanja občina Senovo.
Dne 6. FEBRUARJA bo ob 16. uri tekmovanje šahovske sekcije »Svobode« s Senovega in Brestanice v knjižnici na Senovem. — Ob 19. uri bo priredila godba »Svobode« s Senovega koncert v Brestanici.
Dne 7. FEBRUARJA bo priredila dramska sekcija »Svobode« iz Brestanice ob 19. uri v Senovem Vaško komedijo v šolski dvorani.
Dne 8. FEBRUARJA bo ob 18. uri slavnostna akademija, na kateri bodo sodelovala vsa knlturnoprosvetna društva s svojimi sekcijami.
Dne 9. FEBRUARJA bo ob 9. uri dopoldne slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v šolski dvorani, ogled rudniške delavnice, elektrarne ter otvoritev splošne ambulante v Brestanici. — Istega dne‘ob 19. uri bo dramska sekcija »Svobode« s Senovega uprizorila igro »Dežurna služba«. Prav tako bo tega dne uprizorila ob 19. jiri dramska sekcija »Svobode« z Brestanice doma Vaško komedijo.
Dne 10. FEBRUARJA bo dramska sekcija »Svobode« s Senovega ponovila igre »Dežurna služba« ob 16. uri — istega dne pa bo ob 17. nri dramska sekcija »Svobode« iz Brestanice ponovila doma Vaško komedijo.
va na življenjsko raven naših ugodno rešilo z ustanovitvijo
delu članica odgovarja tovariš V prihodnji številki našega delovnih ljudi. Zaradi tega je mlekarn v Radečah in v Izla-
Kovač na drugo vprašanje ki se časnika bomo obiavili nekaj mi- izredno pomembna vloga kme- kah ter z ureditvijo mlekarne v ie elasilo	l t bomo objavili nekaj mi- tijgkih	pri pospeševanju Brežicah. Na podoben način bo
je gasilo nekako takole.	sli tovansa Kovača o uspehih kmetijske proizvodnje in pre- treba reševati........................
»Povejte nam — prosim — ne- več kot enoletnega življenja obrazbi naše vasi. Njihova na- odkupa kaj o programu politično-ideo- novega zasavskega okraja, loškega dela in sploh izobraže-
tudi vprašanje predelave ostalih loga je v tem, da ob pomoči kmetijskih pridelkov, kar bi bilo SZDL vzgajajo napredne kme- v korist tako kmetov kakor tudi tovalce, ki bodo v svojem last- potrošriikov v delavskih sredinem interesu in v korist skup- ščih. nosti dali vse od sebe za povečanje kmetijske proizvodnje, pri
Z občinske konference SZDL v Hrastniku
Napredek družbenega upravliania
Na občinski konferenci SZDL jetjih pa bodo morali še izbolj-Novoustanovljene gospodar- v Hrastniku, ki je bila v Dbmu šati svoje delo. Govornik se je .	_ ske in proizvajalne zadružne TVD »Partizana« in katere so se med drugim dotaknil tudi ko-
»t; čemer se bodo posluževali so- zveze bodo lahko bistveno vpli- udeležili tudi okrajni sekretar munalne dejavnosti v občim,
:	* vale na povečanje kmetijske SZDL tov. Janez Jesenšek, pod- Pri kateri je opasati precejam
proizvodnje in s tem v zvezi predsednik OLO Trbovlje tov. napredek. Zelo važna je nada-tudi na povečanje tržnosti kme- Tone Zupančič in drugi, se je Ije,. tako je poudaril predsednik,
Kako zaposliti žene in mladino?
Za izboljšanje življenjske rav- Vidmu, Strojno mizarstvo ni je neogibno potrebna tudi »Mehanika« v Trbovljah,	. . ..	. . ....	.
drobna industrija, v katero ni	zarska zadruga v Sevnici To-	“°	. agrotehničnih pnpomoč-
treba vlagati velikih sredstev,	vama pohištva v Brežicah’ Pie-	kov in P0911153" nasvete za-
ki pa se začne hitro vračati in tilnica v Dobovi in številna drugt'	....	mm na povečanje tržnosti kme- Tone Zupančič m drugi, se je *!=*•'
proizvajati predmete za široko druga. Na Senovem so vsi no- Na5a delavska sredisca so še tijskih pridelkov. 2e lani je bilo predsednik SZDL v Hrastniku, velika udeležba volivcev v druž-potrošnjo. V našem okraju pa goji, da iz rudniške remontne vedno slabo oskrbovana s kme- prek zadrug odkupljeno veliko tov. Jože Klanjšek v svojem po-	VJ>rav_f.u,U j	^
potrebujemo taka manjša pod-	delavnice nastane pomembno	^ijsitimi pridelki, kar je posle-	več kmetijskih pridelkov, ka-	ročilu najprej pomudil pri go-	trošmških svetih,	zdravstvenih
jetja tudi zato, ker pri nas pre-	kovinarsko podjetje Tovarna	dica maihne tržnosti kmetijskih	kor vsa prejšnja povojna leta.	spodarekem in političnem polo-	yatanovah itd., kjer deluje okrog
vladaje mdai4tvo, ki ne more časop^a	na VMtoS Pridelkov in slabe organizacije V prihodnjih letih pa bodo ne- žaju doma in v svetu, v svojem
zaposliti žen, mladine in fizično	ima precej neizkoriščenih vtro	sirupa. To je vplivalo na to,	dvomno doseženi še večji uspe-	nadaljevanju je tovariš pred-	Samo v 47 Ciinih	V'e.tr' d je
izčrpane Svne stie. Za razvoj	Z,	da. je prikaial0	,do	H saj se zadnje čase tudi^	sednik poudaril, da so prirejeni	ZlZZtZ
drobne industrije so v našem	novo podjetje Takih možnosti	P°Javov> da so Trbovlje d«*-	čina zadružnikov resno zavze-	seminarji za člane delavskih	sy®tm dejavnosti,	je podčrtal
okraju dani vsi pogoji. To do- pa je tudi v drugih krajih do- v*Ie m-lek° ?z pt,ujkega m «*-j- ma za povečanje kmetijske pro- svetov pripomogli k boljšemu	te btio ZZZZ
kazujejo nešteti primeri, ko so volj. Naloga vseh pristojnih čil skega okraj a, 5®Prav smo ga izvodnje, kar je treba samo po- de avskemu samoupravljanju, .va^Lx^X^m.J	?
tako rekoč iz nič zrasla števil- niteljev je, da gradijo napredek ‘me^ doma dovolj, toda ga ni- zdraviti, na manjša podjetja, ki so že svojega kraja prav na takih premagala začetne težave in da- skritih možnostih in virih. Vejejo na trg vedno nove in nove liko se da napraviti tudi z proizvode. Tako je zrasla tovar- majhnimi sredstvi, če obstaja na gospodinjskih strojev »Elek- pri ljudeh ddbra volja. Doseže-trostandard« v-Trbovljah, dalje ni uspehi y nekaterih občinah tovarna konfekcije »Sava« v dokazujejo, da je pri ljudeh ne Zagorju, Kovinarska zadruga na manjka.
(Nad. na 2 strani) delavski sveti v manjših pod-
S pridnim delom si bomo ustvarili lepše življenje
v občini veliko število predavanj in tečajev, posebno na vasi. Je pa v občini še pomanjkljiv učiteljski kader, prav tako primanjkuje šolskih prostorov odroma učilnic. Šolski odbori v občini so bili delavni in so nudili šolam znatno pomoč.
Pred dnevi je bil občni zbor vo tudi zaupanih funkcij niso končno opuščena, ker so za to	tov*Vizovišek
mestne Zveze borcev v Breži- hoteti sprejeti. Predsednik je potrebna precejšnja sredstva,	~7nl Hrastnik
eo.h aK čn Iror oorlnnmliivi iiHp— no^elib annlioiMl no lonclrbm tnh no ni AcIKa** nM^larm rl o	*	__
Občni zbor mestne Zveze borcev v Brežicah
Prosvetni dom - dom padlih borcev
cah ob še kar zadovoljivi ude- nadalje analiziral na lanskem teh pa ni. Odbor predlaga, da ,	v ^1.,;.,:^,:
ležbi. Organizacija šteje nekaj občnem zboru sprejete sklepe, bi dati vsa v ta namen zbrana L „	Q< onr	v~
članov. Predsednik je ki niso bili vsi izvršeni. Lansko sredstva za ureditev Prosvetne- jf„™„HraSvinrvani'7^iis^mDo^ omenil, da odbor ni silvestrovanje, Id je takrat do- 'ga doma, ki naj bi nosti ime ‘	delaven te-
nad 200
uvodoma omenil, oa uu-uvr m sjuvestrovanje, m je Kucrat ao- ga oorna, ju naj m nosu ime „ledu je bi. najbolj delaven te-Podoba nekaterih krajev v reč stanovanjski problem Vse- bil najbottj dela’v^n’ P® * bro izpadlo, je bilo letosslabo, padlih borcev, a na pročelju ren kjer je organizirano 99% Zasavju se je v povojnih letih povsod so tUi vetike^otrebe f3*51"3?113 =}apaka* *	® in je.tako orgaruzMija izgubtia doma naj bi se vzidala spomin- h voUvcev Prav tako ne za-
močno spremenila. Niso odstra- razrtih ZuSh *S£ra!	d® 60 1^d-tevo™ v	Ph	ostaja za njim teren I, ki ima
njene samo posledice kapdtali- Vah, ki jih pZ^d ^loh ni ali j3«*1’ M	^ da bd v Brežicah postaj jih močeh tudj	za otroke orgaUiranih 98,8% volivcev,
etičnega izkoriščanja in okupa- pa ne ustrezajo svojemu nameči)«, ampak je v enajstih letih nu. Zelo pereč problem v našem po osvoboditvi nastalo tudi mn o- okraju je tudi zaostal medkra-
go novega, kar dela naše Za- jevni promet, kar ima nujno za savje lepše in prijaznejše. V posledico tudi nezadostno razvit
krajih so se umaza- turizem. Velike potrebe so tudi Čeprav hudo potreben počit- letih neutrudno svetoval in gra-ramC^NMrv4Ua^naknile *epun.	Pa področju zdravstva, kjer bi ka, ni našel časa, da bi za hip ja!, če je bilo treba, predvsem
naselja, grade razne komunalne šolskih prostorov, telovadnic, objekte in podobno. Trbovlje si ročnih delavnic in podobno. To je zgradilo nov delavski dom, se pravi, da kljub doseženim ki je hkrati tudi kulturni hram uspehom v enajstih letih po visega Zasavja, in poleg ostalih osvoboditvi še vedno niso reše-kultumih domov v Zasavju na nekatera zelo aktualna ma-opravlja važno kulturno in terialna vprašanja. To postav-vzgojno poslanstvo, ki je za lia pred nas odgovorno nalogo, zgraditev socializma velikanske- da tudi v bodoče — kot doslej ga pomena. Vzporedno s spre- — združimo napore in storimo minjaniem podobe naših zasav- vse, da bi prebivalcem našega skih krajev pa se spreminja okraja omogočili v prihodnosti tudi miselnost ljudi, ki vedno še lepše življenje. To pa ni od-bolj čutijo, da je socializem visno samo od tega, koliko sred-njihova življenjska potreba. štev bo prispevala družba, am-
Kljub doseženim uspehom po pak še bolj od nas samih in od osvoboditvi pa so v okraju še naše pripravljenosti za rešitev velike potrebe. Nekatera delav- teh problemov. Samo s pridnim ska središča še vedno nimajo delom vsakega posameznika, ne vodovoda. Skozi nekatere lepe glede na to, kje dela jn kakšno kraje še vedno drže blatne ce- dolžnost opravlja, si bomo ste. V vseh večjih krajih je pe- ustvarili lepše življenje.
Trgovina in obrt ne smeta zaostaiati za splošnim razvoiem
Obrt v našem okraju je pre- Posledice nezadostno razvite-malo razvita. Posledica tega je, ga trgovinskega omrežja so da so cene obrtnim storitvam in očitne. V mnogih trgovinah je uslugam pretirano visoke. Za- slaba izbira blaga. Primanjkuje radi tega je zelo važno spozna- zlasti tistih predmetov, ki se ne nje, da je za dvig življenjskega potrebujejo vsak dan in pri ka-standarda neogibno potrebna terih ni mogoče veliko zaslužiti, tudi razvita obrt s cenenimi V slabo razviti trgovini tudi ne storitvami in uslugami. V Tr- vlada vzdušje konkurence, ki je bovljah in v Zagorju že delajo neogibna za ceneno in kulturno na razširitvi mreže obrtnih de- postrežbo, ker se le v takem lavnic. Tudi v ostalih občinah vzdušju prodajalci borijo za zadnje čase več razmišljajo o stranke. Vzrok, da trgovina ni tem vprašanju. Hvale vredna je sposobna uspešno opravljati pobuda gospodinjskih centrov svoje naloge, pa je tudi v njeni za ustanavljanje raznih usluž- slabi tehnični ureditvi. Primanj nostnlh obratov, kot na primer kuje sodobnih skladišč, prevoz ljudskih kuhinj, pralnic, krpal- nih sredstev, hladilnic in dru-nic in podobno. Nič manj važne go. Premalo imamo specialnih Pa niso tudi izobraževalne na- trgovin, ki zagotavljajo večjo iz-loge gospodinjskih centrov. Le- biro določenega blaga. Skratka, ti so ob pomoči Zavoda za po- prej ko slej se bo treba spri-speševanie gospodinjstva orga- jazniti z resnico, da je tudi od nlzirali številne tečaje, seminar- ustrezno razvite trgovine In
je. Nekaj tisoč svobodarjev in članov kulturnoprosvetnih dru štev ga je poznalo kot nesebičnega, požrtvovalnega in* neutrudnega oblikovalca delavske kulture. Ogromno izkušenj, ki si jih je nabral v teh letih po vojni, je radodarno razdajal in ni mu Mio žal niti počitka, kadar je šlo za delovanje tega ali onega kulturnoprosvetnega društva. Spominjamo se nedavnih občnih zborov. Večkrat nam je dejal: »Najraje grem tja, kjer vem, da .je treba pomagati in svetovati.«
V tistih turobnih dneh, ko je spokojno ležal na mrtvaškem odru v zagorski sobi topliške organizacije SZDL, so ga poslednjič obiskali mnogi njegovi pri-dva miruje, nam je dejal, da jatelji in znanci. Kar verjeti bo to zagotovo storil, toda ne niso mogli, da ne bo prišel več prej, kot po okrajni skupščini "ied nje. tak, kakršen je bil »Svobod« in prosvetnih dru- vedno: nasmejan in vedno pri-§lev-	pravljen za razgovor, bodisi
tem ali onem.
Zal je precenjeval svoje sile
.	. ,,	. .	.	. ,	Lada, tajnika okrajnega sveta
S BrtlUSČ.VJSrLS
ferenco, podlegel srčni kapi. ganl^cije yK glana okraJnega
Lado je bil sin trboveljske de- sveta za kulturo in prosveto ter ^	^	_____ ___________r._,______
lavske družine. Leta 19« » ga člana premnogih drugih orga-|stva uporabijo za ureditev Pro- tem, da vzgojimo za to uprav-
na razpolago le pičlih 42.000 di- v^cev. Na Marnem je v tem narjev. — Članarina je v glav- pogledu slabše, vendar se je tu-nem v celoti pobrana.	^ ^ tem sektorju položaj v
Predsednik je nadalje v po- drugi polovici lanskega leta izročilu ugotovil, da so pozabiti boijSai
na najvažnejše:	na skrb za SZDL v Hrastniku je izpolnje-
svoje člane, za posameznike. vala	politično nalogo in je
Tem niso nudil) dovolj pomoči sodelovala tudi pri vseh akcijah — pravi predsednik v svojem in proslavah V bodoče se bo poročilu — vendar nosijo del morala organizacija še bolj na-krivde za to tudi člana sami, ker s]0niti oziroma iskati pomoč pri so premalo energični in revo- 7K ^ pritegniti v mladinsko or-lucionarni. Premalo smo storili ganizacijo še več mladine, tudi za ideološki dvig svojih Razprava je bila zelo živahna članov.	in konkretna ter so člani poka-
V diskusiji je bila ugotovlje- zaijt da se zanimajo za vsa na premajhna povezava med sa- vprašanja. Dotaknili so se razni im člandstvom in tudi z dru- nih, še perečih vprašanj, ki togimi org. Izrečena je bila gra- že hrastniške občane, tako na ja, da morajo nekatere člane primer vprašanje cest v kraju, vedno terjati za plačilo člana- odprava saj iz dimnika trbo-rine. Predsednik občine je po- veljske Elektrarne, kar je povedal, da je občina dala do- sebno vprašanje za vsa delav-kajšnjo vsoto 1,481.000 dinarjev ska in druga naselja ob Savi, za partizanske sirote. Namerava saj so saje iz dimnika Elektrar-se izdati zbornik »Kozjanski ne v Trbovljah velika nadloga odred«, toda le, če bo več so- in onemogočajo zračenje stano-delovanja članov. — Govor je vanj in sušenje perila na prebil tudi o Posavskem muzeju, s tem itd. — Diskutanti so govo-lti naj bi dobil zvezni značaj, rili nadalje o potrebi izboijša-ker zajema zgodovinski punt nja našega kmetijstva, kjer je dve republiki. — Treba je ure- potrebna pomoč tudi pri odku-diti spomenik pri železniški po- pih poljskih pridelkov in živine, staji, predvsem njegovo ozadje Tudi socialno1 zavarovanje in spomenik primemo ograditi, kmečkih delavcev še ni rešeno.
Storjen je bil tudi sklep, naj Potrebno je izboljšanje trgovske vsak član prispeva mesečno mreže in gostinstva, prostovoljni prispevek 5 dinar- Tov. Janez -Jesenšek se je v jev, ki se bo uporabil za pomoč svojem nagovoru v glavnem _po-partizanskim otrokom in za mudil pri delavskem in družbe-dom. Sprejet je bil predlog, da nem upravljanju, ki ga moramo se vsa za spomenik zbrana sred- utrjevati še naprej in težiti za
ustrezno	. -	...
je in predavanja, kar je ne- obrti v mnogem odv^isen žlv-1£ ^'"»dnjih
dvomno velik prispevek k vzgoji ljenjski standard delovnih ljudi. I_ __________
delovnih žena.	__________
gestapovci strpali v celjske za- nizacij in društev ni več. In ko pore in ga po krajšem času od- ^ tja v kakor umito jasno nebo gnali v Mauthausen. Leta 1944 ^doneli akordi žalostlnke, smo mn je uspelo pobegniti nazaj jn spet vedeli, da nas zapušča ves radosten se je priključil nadvge dragocen tovariš. Tova-naši mladi partizanski vojski. r|gi kakršnega nam je lahko ob-Po vojni se je ves predal poti- Hkovala le naša ljudska revo-tičnemu delu: sprva z mladino, jncija i„ na§ lepi povojni čas. saj je bil dolga leta njen pred- Toda v Isti mah nam je bilo sednik, uveljavil pa se je tudi „|,n<> težko pri srcu. kajti bil je v sindikalnem delo, najbolj pa ge tako mlad In poln življenja na kultumoprosvetnem pod- ter pripravljen graditi naš lepši ročju.	jutrišnji dan. In če je zaradi
S' kolikšno ljubeznijo in pri- velikega dela omahnil v prera-zadevnostjo je ustanavljal pro- ni grob, Je naša dolžnost, da svetna društva, zlasti pa delav« nadaljujemo tam, kjer je nehal, ska društva »Svobode«! Kot da kajti le tako se bomo najlepše bi vedel, da mu je odmerjeno oddolžiti njegovemu spominu.
(vj
svetnega doma in vzadanje spo- ljanje potrebne kadre. Posebno minske plošče na njem. — Ob skrb moramo posvečati vzgoji koncu je bila sprejeta predlaga- kadrov v naših gospodarskih na kandidatna lista. Izvolili so podjetjih in težiti, da bomo do-11-članski upravni odbor, 3- segli čim boljšo produkcijo in članski nadzorna odbor ter 7 de- storilnost. Dalj časa se je zadr-legatov za občinsko konferenco žal pri vprašanju vzgoje naše Zveze borcev.	mlade generacije.
Seminar za zadružne voditelfe
V Cateških Toplicah je začel tetnimi predavanji seznanil z z delom tečaj za predsednike In vlogo kmetijskih zadrug pri po-upravnike kmetijskih zadrug, ki večanju kmetijske proizvodnje ga je organizirala OZZ. Namen In sploh pri preobrazbi naše tečaja je, da bi sa vodilni za- vasi. družni kader s številnimi kvali-
Domače
Vsak na svojem mestu se mora boriti gospodarsi(e vest
(Nadaljevanje s 1. strani)
Kmetijska posestva in ekonomije bi morale s svojim vzgledom vplivati na individualne proizvajalce za povečanje kmetijske proizvodnje. Zadružno posestvo Sevnica-Boštanj je tudi v tem pogledu uspešno. Ne samo, da s svojim vzgledom izpod buja okoliške kmete k večji proizvodnji, ampak se ti celo poslužujejo njegovih uslug, s
čimer dajejo posestvu največje priznanje. Tudi ostala kmetijska posestva in ekonomije se ne smejo zapirati sama vase, ker je njihova naloga, da izpodbud-no vplivajo tudi na okolico.
S povedanim še daleč nisem izčrpal vse problematike kmetijstva in njegove proizvodnje. Menim, da je to tako široko področje, da bi bilo treba o problemih kmetijstva spregovoriti v posebnem članku.
Brez znanja ni napredka
Pri sestavljanju širokega programa politično-ideološkega in izobraževalnega dela nas je vodila želja, da bi organizirali razna politična in strokovna predavanja v naših vaseh, v vsakem podjetju, v društvu, v organizaciji, v organu družbenega upravljanja in drugje. Treba je vedeti, da v vodstvih
raznih organizacij in društev ter v organih družbenega upravljanja sodeluje nad 13.000 ljudi. Naloga političnih organizacij in ostalih činiteljev je, da te ljudi vzgajajo in jih usposabljajo za to, da bo vsak na svojem mestu čimveč prispeval k izgradnji socializma in k uresničitvi sprejetih sklepov. V programu smo
predvideli maksimalni in minimalni program: prvega za vsa vodstva in sploh za vse vodilne ljudi, drugega pa za vse ostale državljane.
V občinah zelo različno izvajajo program vzgojnega dela. Najuspešnejši so v Krškem, v Hrastniku in v Brežicah. Tudi v osrtalih občinah ne zanemarjajo vzgoje delovnih ljudi in so zlasti zadnje čase veliko napravili na tem področju. Ponekod so bili s pripravami za vzgojno delo v zimskem času malce prepočasni, toda še vedno ni prepozno, da nadomeste zamujeno.
O politično-ideološki vzgoji ne bi obširneje govoril, ker je vsem jasno, da je od dobre politične in strokovne vzgoje odvisno. tudi uspešno reševanje vsakodnevnih političnih, gospodarskih in drugih vprašanj. Na koncu bi rad poudaril samo še to, da ne smemo spregledati tudi več tisoč ljudi v raznih organih družbenega upravljanja, ki jih moramo vzgajati za konkretno delo v teh organih, od katerih je v mnogočem odvisna uspešna izgradnja socializma — torej lepše in boljše življenje naših delovnih ljudi.	F. S.
® MOTORNA LADJA »KOLU-BARA« ZA REČNI IN POMORSKI PROMET. Ladjedelnica »Tito« v Kraljeviči je pred kratkim izdelala prvo domačo motorno ladjo za rečni in pomorski promet »Kolubaro«. Ladja je dolga 77 metrov in doseže hitrost 10,5 milj na uro. Njena nosilnost pa je 1100 ton.
9 NOVA TOVARNA. Marca bo začela v Beogradu delati prva tovarna za predelavo voska. Stroje zanjo bodo uvozili iz Velike Britanije.
e »JUGOVINIL« BO POVEČAL PROIZVODNJO. Predvidevajo, da bo letos izdelala tovarna plastičnih mas — »Jugovimi« v Kaštel Šučarcu pri Splitu okrog 1000. ton polivinilastega prahu več kot doslej, Zahvala za to gre zlasti boljšim tehnološkim procesom in rekonstrukcijam posameznih naprav.
9 MONTIRANJE PRVEGA AGREGATA V VRUTOKU. V hi-drocentrali Vrutok so začeli montirati prvi agregat ki je težak okoli 90 tisoč kilogramov. Iz Zagreba v Gostivar so ga pripeljali s posebnim vlakom. Hi-drocentrala v Vrutoku bo imela skupno tri agregate po 50 ?>e gavatov.
Zagorska »Sava« se lepo uvelja vlja
Prva skupščina delavskih svetov občine Trbovlje
Solidni temelji za razmah
delavskega samoupravljanja
V torek, dne 22. januarja, je bila v Delavskem domn v Trbovljah prva skupščina delavskih svetov občine Trbovlje. Smoter konference oziroma skupščine je bil, da načelno sprejme sklep o formiranju stalne konference delavskih svetov. Konferenca bi imela namen povezovati dejavnost organov samoupravljanja v 31 trboveljskih gospodarskih podjetjih, pomagati preko 400 članom delavskih svetov večjih podjetij,. upravnim odborom manjših podjetij pri reševanju vrste problemdv v podjetjih ter vskladiti delo in potrebe podjetij s splošnimi gospodarsko-komunal-nimi problemi občine. Stalna konferenca bi imela nadalje namen, da spremlja in nakazuje probleme občine in okraja, imela bi za nalogo analizirati vsa vprašanja, ki zadevajo zaposlene delavce in uslužbence, od družbene prebrane do tarifne politike, socialne zaščite itd. Proučevala *y bi tudi gospodarsko-pravne dolžnosti delavskih svetov oziroma * organov samoupravljanja in nakazovala potrebe po spremembi oziroma izboljšavL Razen tega bi konferenca skrbela za ekonomsko in splošno vzgojo elanov delavskih svetov.
Na prvi skupščini je bilo poleg nekaterih organizacijskih pomanjkljivosti opaziti težnjo oziroma potrebo organa, ki bi povezoval dejavnost delavskih svetov občin, kakor tudi to — kar je ugotovil neki diskutant — da smo že pozni z ustanovitvijo takega organa. To ugotovitev je pozdravilo prizadevanje vodilnih političnih organizacij za to prvo sklicanje. Sedaj je naloga pristojnih vodstev in predvsem delavskih svetov, da bodo v skupni obravnavi začrtali pot za bodoče delo organu, ki bo lahko imel svoje odločilno mesto v razvijanju in utrjevanju delavskih svetov, razmotrivanju problemov gospodarsko-komunalnega značaja občine itd., kar bo vsekakor prispevalo k nadaljnjemu razvijanju in delu organov delavskega in družbenega upravljanja v občini.	A. K.
Boi - dvigu ceni
Občinski sindikalni svet v Zagorju je prejšnji torek v Sindikalni knjižnici v Toplicah sklicah posvetovanje o novem plačnem sistemu — Posvetovanje je vodil tov. Pavle Tomažič — Udeležba je bila tokrat zelo dobra V zvezi s poročilom tov. Pav- okvirne načrte, v kraju samem la Tomažiča o 5—10-odstotnem pa bi morali potem upoštevati povišanju plač nekvalificiranim specifičnost dela v tistem pod-in polkvalificiranim ter kvalifi- Jetju.
ciranim in visoko kvalificiranim Ob koncu so se pomenih se
Pogled z vrha 50-metrske skakalnice v Sopoti
Berite sestavek na 7. strani
«s*«,eieieEa
I. konferenci oziroma skupščini je prisostvovalo preko 200 članov delavskih svetov v občini ter številni zastopniki SZDL in občinskih sindikalnih svetov sosednih občin, nadalje sekretar OO SZDL tov. Janez Jesenšek, podpredsednik OLO Trbovlje tov. Tone Zupančič, zvezni poslanec zbora proizvajalcev tov. Karel Sterban in drugi. O glavnih in načelnih nalogah in o delu delavskih svetov v trboveljski občini je poročal tov. Slavko Borštnar, podpredsednik občinskega odbora SZDL.
Edino odprto vprašanje je ostalo organizacijska oblika no-voformiranega organa. Organizatorji oziroma iniciatorji sklicanja I. skupščine stoje na stališču enakopravnega položaja vseh delavskih svetov v stalni konferenci, medtem ko nekateri zastopniki rudnika zahtevajo zastopstvo po številu zaposlenih. Drugo odprto vprašanje, ki se še ni dokončno Izkristaliziralo, je, ali naj se skupščine udeležijo vsi člani delavskih svetov ali le zastopniki posameznih svetov. So tendence za obe obliki in obratno za eno ali drugo.
Ta vprašanja naj bi razčistilo začasno izvoljeno predsedstvo skupščine, ki ga sestavlja devet članov skupno s komisijo za družbeno upravljanje občinskega odbora SZDL in tajništva občinskega sindikalnega sveta ter dalo vsem delavskim svetom v razpravo osnutek statuta, nato pa bi ga konferenca oziroma skupščina takoj spomladi sprejela, istočasno pa tudi izvolila delegate za Kongres delavskih svetov Jugoslavije, ki bo v Beogradu sredi meseca junija 1957.
delavcem se je razprava razživela, vendar, ne v toliki meri. kakor bi bilo pričakovati. Iz-gleda, da so v delovnih kolektivih v načelu sprejeli smernice, po katerih naj se s 5 do 10-odstotnim povišanjem tarifnih postavk najprej izravna nesorazmerje med tarifnimi postavkami, ki so nastale zaradi njihove nespremenljivosti pred sprejetjem tarifnih pravilnikov. V posameznih podjetjih bodo potem le po popravku tarifnih pravilnikov kolektivi prešli na linearno povišanje tarifnih postavk.
Vzporedno s tem pa se kaže
v resnici, da bo linearno povečanje tarifnih postavk mogoče izvesti le v kolektivih, ki so že analitično ocenili delovna mesta v samem podjetju.
Razpravljali so tudi o prekvalifikaciji. Vsak delavec mora s strokovnostjo pokazati, da nekaj zna in da bo zato skupnosti tudi več ustvarjal. Poudarili so pa tudi potrebo, da bo treba hkrati z analitično oceno delovnih mest reševati tudi socialno vprašanje. Zvišane tarifne postavke morajo upoštevati In dati prednost strokovnosti. Značilno pa je, da zaradi majhne konkurence na trgu, strokovnost v obrti ne pride toliko v poštev, kot bi sicer morala.
Udeleženci posvetovanja so sprejeli predlog, naj bi se povečale nagrade učencem v gospodarstvu. Tu pa velja poudariti, da gre lahko povišanje nagrad tem učencem le Iz dobička, ki ga prizadeto podjetje ustvari.
Ker je v republiškem merilu že bilo posvetovanje naših rudarskih delavcev, bi bilo prav in umestno, da bi se tudi v ostalih gospodarskih področjih, vsaj kolikor se tiče Industrije, priredila podobna posvetovanja. Seveda bi tu sprejeli le
Ob koncu
o tehničnih vprašanjih in o sestavi novih tarifnih pravilnikov. Tako je n. pr. Industrija gradbenega materiala v Zagorju že sestavila nov tarifni pravilnik. Pri rudniku in v Strojnem pletilstvu so tudi že začeli izdelovati nov tarifni pravilnik — nekaterim podjetjem pa bo moral občinski sindikalni svet nuditi pomoč.
Ob zaključku so udeleženci posvetovanja sklenili, da se bodo organi delavskega samoupravljanja v podjetjih — delavski sveti in upravni odbori — povezali s sindikalnimi podružnicami in organizacijami
Konferenca upravljalcev gospodarskih podjetij v
Brežicah
Koristen pomenek
Ob koncu meseca januarja je je, da s tem povišanjem sistem bila konferenca direktorjev plač še ni rešen, ker je odvisen podjetij, predsednikov delav- od delitve narodnega dohodka, skih svetov in upravnih odborov 5 — 10-odstotno povišanje ta-ter predsednikov sindikalnih rifnih postavk naj služi le za podružnic razen podružnic pri popravo nesorazmerij med kva-kmetijskih zadrugah. Udeležba lificiraniimi in nekvalificiranimi
je bila dobra, saj se je razgovora udeležilo 21 od 28 povabljenih sindikalnih podružnic z nad 60 udeleženci. Predsednik Oberč je najprej pojasnil pomen tega sestanka, ki je v tem, da bi se porazgovorili, kako bi se lotili spremembe tarifnih pravilnikov oziroma tarifnih postavk glede na povišanje plač od 5 — 10%. Konference se je
delavci. Boriti se moramo proti vsakemu linearnemu povišanju plač. Nedvomno je, da je storilnost dela kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev in uslužbencev po količini in vrednosti večja kot pa nekvalificiranih, vendar je bila doslej ta razlika med njimi le premajhna, da bi vzpodbujala nekvalificira-
Piodno delo občinskega odbora RK v Sevnici
Pred kratkim je bila v Sevnici letna skupščina občinskega odbora RK. Iz poročil je razvidno, da je bilo delo odbora v minulem obdobju uspešno. Bilo je več zdravstvenih predavanj, in sicer v Sevnici, Boštanju, Šentjanžu, Krmelju in Tržišču. Poleg tega je bilo lansko zimo 8 zdravstveno-prosvetnih tečajev za vaška dekleta, ki jih je obiskovalo 169 mladink. Dobile ®o osnovne pojme o zdravstvu in higieni. To zimo pa deluje 9 zdravstveno-prosvetnih tečajev. Delo poteka prav zadovoljivo razen v Šentjanžu. Izredno dobra udeležba je v Sevnici, kjer tečaj obiskuje redno 44 tečajnic.
Občinski odbor RK se je precej trudil za pravilno razdelitev hrane socialno ogroženim družinam. Na osnovne organizacije RK je bilo razdeljeno 8455 kg raznih živil v vrednosti 1,801.730 din. V glavnem so vse organizacije hrano pravilno raz-
delile. Zgodile so se sicer tudi napake, zato naj v bodoče pri razdelitvi sodelujejo vsi člani.
Ker so izkušnje pokazale velik zdravstveni pomen šolskih mlečnih kuhinj, jih deluje sedaj v občini Sevnica 18. Vse zadovoljivo poslujejo razen v Krmelju. Skupno število koristnikov je 2629. Otroci dobivajo malice ozir. tople obroke hrane. Šolski odbori nad bi se še posebej zavzeli, da bi dobivali učenci na vseh šolah tople obroke hrane.
Krvodajalska akcija, ki je bila izvedena v decembru, je dobro uspela. Kri je oddalo 183 krvodajalcev. Osnovna organizacija SZDL Sevnica je zbrala največ prostovoljcev. Odlikovali pa so se tudi posamezniki, tako na primer tov. Pipan, ki je sam zbral 25 ljudi.
Da bo delo organizacije tudi v bodoče čim plodnejše, je občni zbor prejel več pomembnih sklepov.	-ik
Koristna pobuda
Nekateri zasebni čevljarji v Brežicah so predlagali, da bi ustanovili čevljarsko delavnico. Njihova pobuda ni naletela na gluha ušesa pri pristojnih čini-teljlh, ki so jim preskrbeli primerne prostore. Vse izgleda, da bo novo ustanovljena čevljarska delavnica uspešno poslovala, zlasti še zato, ker je pobuda za njeno ustanovitev prišla iz vrst čevljarjev.
NAS KOMENTAR
Izraelci kljubujejo
Generalna skupščina OZN Ima te dni mnogo dela. V ospredju je seveda še vedno problem Iz-rael-Egipt. Azljsko-afriške države so minule dni predložile resolucijo, v kateri zahtevajo ostro obsodbo Izraela s strani OZN. Izraelska vlada se namreč še vedno obotavlja umakniti svoje čete s spornega območja Gaze In obale ob Akabskem zalivu. Čeprav so v Tel Avivu izjavili, da so pripravljeni na pogajanja, dokazujejo dejanja prav nasprotno. Izraelci pa po drugi strani postavljajo nesprejemljive pogoje, v prvi vrsti glavnemu tajniku OZN HammarskiSl-du. Vendar pa slednji odločno zavrača njihove predloge in pogoje ter zahteva brezpogojen tunik z egiptovskega ozemlja.
Vsekakor bo dokončen sklep generalne skupščine moral temeljiti na umiku Izraelcev, kajti njihovo Izigravanje je V nasprotju z načeli te najvišje mednarodne organizacije. Nadaljnji problem — utrditev palestinskih meja — bo treba rešiti v okviru OZN in s sodelovanjem vseh prizadetih strank.
Kot začasna rešitev palestinske zadeve bi utegnila priti v poštev zasedba meja po četah OZN, ki naj bi ločile Arabce in Izraelce. To bi veljalo seveda za krajši čas, pozneje pa...7
V Alžiru že nekaj dni stavkajo. Fronta narodne osvoboditve je pozvala domače prebivalstvo, naj s splošno stavko izrazi privrženost idejam osamosvojitve. Proglas fronte je uspel in stavkajočim se je pridružilo celo okoli 70 odstotkov Alžircev, ki delajo v metropoli.
Alžirski rezident Lacoste je zadnje dni poskusil z novo spletko, ki temelji na starih metodah »psihološke vojne«. Sredi lepega dne je v arabsko četrt mesta Alžlra prikorakala vojaška godba In igrala poskočne ter vesele komade, vojaki pa so arabskim otrokom delili sladkarije. Lacosteova metoda pa ni imela neposrednih uspehov, kajti Istega dne so komandosi napadli več francoskih postojank in po deželi je grmelo kakor prejšnje dni.
Francoski paclfikaeijski program v Alžiru je povsem pro-
__	_________ __________ ____ _______ ne delavce k pridobivanju višje
ZK pri tolmačenju novih tarif- udeležil tudi zastopnik OSS tov. kvalifikacije..: Porisati j e plač vo-nih pravilnikov neposrednim Barovič, ki je pojasnjeval pred- dilnim uslužbencem ni priporoč-proizvajalcem.	(m) videno povišanje plač. Poudaril ljivo, ker je zanje to vprašanje
več ali manj že urejeno, imajo pa tudi možnost dobivanja premij. Dnevnice naj ne bodo večje od 1500 din.
V	diskusiji je bilo opaziti, da še skoraj nikjer niso začeli s tem delom in da tudi od obrtne zbornice dobivajo neenaka navodila. Ugotovili so, da obstajajo zelo velike razlike v plačah sorodnih podjetij in da imajo ponekod do 20% večje plače. Neki drugi delegat je ugotavljal, da je konferenca malo zapoznela, ker so časopisi že prinesli vest o splošnem povišanju plač za 5 — 10%. Pri brežiški Opekami da imajo le malo kvalificiranih delovnih moči in so tam mnenja, da bi povišali plače vsem. Stavljen je bil predlog, naj bi se sklad za premije formiral tudi iz dela materialnih stroškov in ne samo iz dobička. Delegat iz rudnika pa je pribil, da je nagrajevanje po učinku edino pravilno, in pravično. Sindikati pa morajo biti budni, da povečanje plač ne bo izzvalo istočasno tudi povišanja cen. Komisija za plače naj bi nudila
. več pomoči podjetjem v pogledu ureditve plač.
V	dragem delu pa je konferenca razpravljala o vprašanju
■usposabljanja članov delavskih svetov za dobre upravljalce. Sklenili so, naj bi bil v ta namen tridnevni seminar v Cate-ških Toplicah, katerega bi obvezno obiskovali vsi predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov podjetij. Ta seminar bo v dveh izmenah po 3 dni. Seminarji bi se začeli 11. februarja in končali 17. februarja. Za ostale člane delavskih svetov in upravnih odborov pa so sklenili, da bodo imeli večerna predavanja po tri ure v času od 17. do 20. ure. Ta predavanja bi se začela 20. februarja in bodo trajala, dokler ne bo predvidena tema predavanj obdelana. Predavanja bodo v Brežicah, v Dobovi in Globokem in bodo, kot že rečeno, obvezna za vse člane delavskih svetov in upravnih odborov, lahko pa se bodo teh predavanj udeležili tudi drugi.
Ker obstaja pri ObSS posebna komisija za vzgojo kadra, je ta dobila nalog, da pripravi vse potrebno In napravi kalkulacijo stroškov za posameznega udeleženca. Obme naj se tudi na obrtno zbornico, saj se pri njej zbirajo sklad oziroma sredstva za vzgojo kadra.
Predlog glede zimskošportnega tekmovanja ni naletel na potrebno razumevanje. Tudi ni tekmovalcev.
padel in zunanji minister Pi-neau bo te dni — ko bo generalna skupščina govorila o alžirski zadevi — le stežka zavračal obtožbe tistih držav, ki se zavzemajo za njeno pravično in naglo rešitev. Molletova vlada je pokazala vse premalo odločnosti In poguma, da bi razvozlala alžirski vozel. Pobude nl-
treba vsaj na zunaj nastopati enotno.
Iz Washlngtona je v zadnjem času slišati glasove, češ da utegne spomladi priti do sestanka premlerov treh zahodnih velesil na Bermudih. Tako bi ti otoki postali že nekakšno, tradicionalno shajališče zahodnih državnikov. Spričo dejstva, da v zahod-
ma več v rokah In to jo bo stalo nem taboru še niso vsi proble-več. kakor morda danes sama sodi!
Sicer pa brede uradni Pariz v vedno huišo politično krizo.
Premier Motlet Je pozval voditelje francoskih političnih strank, naj ga. podprejo nrl izvajanju -logove deklaracije o Alžiru.
Oprl se je na tezo, da alžirski uporniki upajo v francosko vladno krizo te- spremembo parlamentarne večine.
Desničarske in sredinske politične skupine so — kakor vse kaže — pripravi iene podpreti Maneta, ker ne žeUto otežkočlti položaja v deželi, ki je že tako satn no s-hi razmajan Posebej ne bi radi napada'! Molletove
tli ril 7arn.fl«	fa«*r
pred debato v OZN o Alžiru
mi razčiščeni, utegnejo biti te vesti resnične. Sestanka zahodnih državnikov res že dolgo ni bilo in vsekakor bi se imel predsednik Eiscnhower mnogo za pomenili s svojima kolegoma. Macmillan in Mollet bosta dotlej poskušala spraviti svoje koncepcije na tir, ki bo znosen tudi za Američane. Upata pač, da se bo neugoden vtis sueške pustolovščine dotlej popravil. Vsekakor pa Američanom ne bosta mogla pozabiti, da so v sueški zadevi stali ob strani ter jima poslali petrolej šele. ko so se umaknili iz Egipta. To pa narekuje tudi novo previdnost n-! «est»vt«aptn rovih zunanjepolitičnih f'>rmilloo*j.
Zaključek tekmovanja organizacij ZB NOV trboveljskega okraja
Nadaljevati po začrtani poti in poglabljati vse oblike
kolektivnega dela, bo tudi v bodoče prvenstvena naloga organizacij ZB
Posebna ocenjevalna komisija 00 ZB je minuli torek pregledala rezultate tekmovanja in po vsestranski ter temeljiti presoji prisodila sledeče nagrade:
Izmed občinskih organizacij je dosegla prvo mesto organi zacija na Senovem, ki prejme za nagrado zastavo OO ZB, drugi je občinski odbor Videm-Krško, ki prejme radijski sprejemnik, in tretji Trbovlje, ki prejme 20 knjig. Komisija pa je bila mnenja, da se podeli še četrta nagrada, in sicer občinskemu odboru Zagorje, ki dobi 15 knjig. — Najboljše tri krajevne organizacije pa so: Hrastnik, ki prejme radij ski sprejemnik, Dobova, ki dobi kompletno knjižnico in Zidani most, ki prejme denarno nagrado — Komisija je dodelila še četrto nagrado, ki jo prejme krajevna organi-.	zacija Sevnica — Pismene pohvale pa dobe tndi nekatere druge krajevna organizacije
Ni nobenega dvoma, da so valno gradivo dokazuje, da so naše zasavske organizacije ZB se nekdanji borci z veliko lju-
NOV lani pozdravile razpis tekmovanja OO ZB NOV. Ne morda zategadelj, ker so videle zgolj materialno stran razpisa, marveč predvsem zavoljo tega, ker so hotele pokazati, da vedno znova in znova oživljajo tradicije narodnoosvobodilne borbe in nenehno skrbijo za vse dejavnosti, ki jim jih nalaga statut in vsakdanje življenje. Ni lahko to delo; res je, da je treba vlagati ogromno prizadevnosti, nesebičnega truda in vsestranske ljubezni za dosego čim boljših in povoljnejših rezultatov. In kar je najvažnejše: včasih kaj radi pozabljamo, da opravlja organizacija ZB vse svoje velikanske in odgovorne naloge tako rekoč brez kakih večjih materialnih sredstev in pa plačanih funkcionarjev. Posebno zadnje je bistvene važnosti, kajti nič kolikokra' je bilo treba opraviti tolikanj veliko delo, da bi bilo sleherno odlašanje samo zakasnitev ali odlaganje pomoči, bodisi bivšim borcem ali pa skrbi za otroke padlih borcev, spomeniške in druge dejavnosti. Sicer pa:	najbolj zgovoren dokaz
ogromne dejavnosti organizacij ZB so pač vsi tisti, ki uživajo njene blagodejnosti, ki se zavedajo, da je organizacija zanje življenjskega pomena. In dokaz je tudi zadnje tekmovanje, ki ga je razpisal Okrajni odbor ZB z željo in namenom, da si' ustvari kompleten pregled dejavnosti organizacije v vsakem, tudi najmanjšem zaselku našega okraja.
V tem času smo bili priča nenavadni dejavnosti vseh organizacij. Vsaka je hotela po svoje in na svoj način iziti kar najbolje iž tega plemenitega tekmovanja, vsi pa so hoteli dokazati, da se živo zavedajo svoje odgovorne naloge
Komisija, ki je imela naloge pregledati rezultate tekmovanja, je ocenila vso to pisano dejavnost kot zelo dobro. S temi rezultati pa bo OO ZB lahkr dognal, kje bo treba še bolj zastaviti, kaj manjka, kje šepa in kako še poglobiti vso to dejavnost.
Od osmih občinskih odborov je tekmovalo kar sedem odbo rov. To pa pomeni, da bo moral. naknadno sporočiti rezultate oziroma odgovoriti na vsa tekmovalna vprašania tudi občinski odbor v Brežicah, kajti le tedaj bo podan celoten prikaz dejavnosti organizacije ZF v vsem okraju. Podobno veli' tudi za občinske odbore ZB. Cr ne bodo le-ti dobili odgovorov na anketo od svojih krajevnih organizacij (od 44 organizac' jih je tekmovalo le 27). bo slika dejavnosti v tisti občini nepopolna.
Sevč bi bilo najbolj pravilno, da bi-občinski odbori ZB dobili oziroma podali svoje tekmovalno gradivo po poročilih krajevnih organizacij.
Čeprav sta 100°/« zadostila načelom razpisanega tekmovanja le občinska odbora ZB Senovo in Videm-Krško, in nekoliko manj ostali občinski odbori, ni dvoma, da zgolj računski oziroma procentni kriterij ne more služiti za celotno oceno. Delo je namreč tako povezano, da ni moč deliti delovanja, bodisi v okviru občinskega odbora ali krajevne organizacije.
Vsekakor pa je važna ugotovitev ocenjevalne komisije, da, kot rečeno, vse delo organizacij ni bilo majhno, in če bi organizacije delale le v času tekmovanja, ne bi mogle pripraviti tako obsežnega pregleda svoje dejavnosti. Ni nobenega dvoma, da se je v naših organizacijah ZB uveljavilo stalno delo, ki Pa ga je sevč treba nadaljevati in razvijati.
delo posameznih občinskih ODBOROV IN KRAJEVNIH ORGANIZACIJ ZB
valno dejavnostjo. Sprejeli so 33 novih članov, skrbno uredili bežni j o lotili tega dela. Povsem 90 življenjepisov in opravili še odkrito pa so v svojem poro- mnogo drugega dela. Zdaj se Čilu nanizali tudi slabosti in pripravljajo na gradnjo cen-pomanjkljivosti. Hvale vredno tralnega spomenika, za katere-je prizadevanje občinskega od- ga imajo nekaj sredstev na raz-bora ZB za brestaniško organi- polago. Opravili pa so tudi že zacijo ZB. Le-ta je lani dosegla nad 500 ur prostovoljnega dela. pri svojem delu zelo lepe uspe- Trboveljska organizacija ZB he. Organizacijsko in življenj- šteje 1037 članov. Na novo so sko pa so usposobili tudi orga- sprejeli 204 člane, kar je naj-nizacijo v Gorici, kjer prej več od vseh občinskih odborov, sploh ni bilo članov. Sicer pa Najboljša organizacija je v cen-je bil dober tudi krajevni od- tru. V organih občinskih odbo-bor na Senovem, ki je že v biv- rov dela 9 % vseh članov, v de-šem krškem okraju veljal za lavskem samoupravljanju pa se najboljšega. V času tekmovanja bivši borci odlično uveljavljajo, so na novo sprejeli 83 članov, Občinski odbor je zelo poma-
bi jih morali imeti. Znana je skrb občinskega odbora ZB za otroke padlih borcev. Otroci so v lanskem šolskem letu odlično popravili šolske uspehe, kar je tudi zasluga občinskih odbornikov ZB, ki so se zelo zanimali za delo mladih ljudi v šoli. Organizacija pa je dosegla nešte-vilno uspehov tudi na ostalih področjih dela, in je bila komisija mnenja, da se za njihovo ogromno delo dodeli tudi četrta nagrada.
Kaj pa krajevne organizacije? Kot nagrajene, tako so tudi
Prav posebno so organizacije Z B poskrbele za zdravje svojih članov. Lani je bilo na okrevanju nekaj sto borcev!
ZB Bizeljsko bo izdala doživljaje partizanov v kndgi
Krajevna organizacija ZB Bi- strnjenem obsegu knjigo, v ka-
14iaV/x in -trtnAlo mrAifiTllA nori**— tAn’ Kn rrAe	Xa»» in OStčl!!
zeljsko je imela prejšnjo nedeljo svoj redni letni občni zbor. Pregledala je dosedanje delo in ugotovila, da sta bila odbor in ostalo članstvo v preteklem letu delavna. Organizacija Je uresničila sklep Lanskega občnega zbora in odkrila spominsko
zelo vzorno imajo urejeno kartoteko otrok padlih borcev in zanje vzorno skrbijo. Imeli pa so tudi kar 12 članskih sestankov, na katerih so se pomenili o mnogih važnih vprašanjih. Občinski odbor ima tesen stik s šolo in materami otrok padlih borcev, bivši borci pridno sodelujejo v organih družbenega in delavskega upravljanja, in v vseh ostalih organizacijah in društvih. Priredili so tudi
gal krajevnim organizacijam. Pred kratkim pa so na novo ustanovili še organizacijo na Dobovcu, tako da je sedaj v celotni občini že šest organizacij. Potem so tu še razne akcije, kakor ustanovitev revirskega muzeja in druga važna opravila.
Nerazumljivo je, da zagorski občinski odbor ni poslal tekmovalnega gradiva za vseh osem krajevnih organizacij, čeprav je mnogo partizanskih pohodov, znano, da so vse tekmovale. Si-napisali kroniko in	del	nje	tudi	cer pa je zagorski občinski od-
objavili. Napisana	pa	bo	tudi	bor zelo poživil delo. Na novo
kmalu brestaniška kronika. so sprejeli kar 153 članov, tako Podobno delo je	opravil	tudi	da je sedaj včlanjeno v orga-
občinski odbor	v	Vidmu-	nizaciji kar 1350 bivših borcev
Krškem. Le, da so tod napra- in internirancev. Imajo šest ko-vili precejšnje delo z izobraže- misij, žal pa nimajo dveh, ki
zel» izpopolnile svojo	^ bo^ E ub’te-
v i ž * 1ZSt-T mu. da ZB v začetku minulega hrastmska. Pa tudi rrdanmoska £	nobenih finančnih
se vn iška m dobovska. A tudi	w
so tako POŽMO »voj.
Za letošnje leto si je Zveza
delo, da je komisija imela res precejšnje delo, da je prisodila nagrade najboljšim.
Tako je hrastniška organizacija lani priredila izlet bivših borcev v Suho krajino, kjer je obiskala nekdanje prijatelje. Kmetje so bili seve obiska zelo veseli in marsikatera solza se je utrnila po zopetnem snidenju.
Odlično je delovala 'nadalje zidanmoška krajevna organizacija, zelo pa se je popravila tudi v Dobovi in Sevnici. Kot
borcev na Bizeljskem zadala nalogo, da bo zbrala vse podatke o važnejših dogodkih na področju bivše občine Bizeljsko med okupacijo in izdala v
oiiiiiiiiiminiiiiminiiniiiiiiiuiiiiflimiitiiiniiiiDiiniinniimtiin
ene krajevne organizacije, ki ne bi v času tekmovanja razvila splošne dejavnosti, zaveda-
teri bo ves statističen in pregled. Priprave za izvršitev te naloge je napravil tov. Janko Knapič. Med ostalimi sklepi je tudi zbiranje denarnih sredstev za postavitev lepega spomenika, ki bo pri Zadružnem domu okras in večen spomin na tovariše, M so darovali svoje življenje za lepše in boljše življenje delovnih ljudi.	Š. M.
27 slabih ocen Iz telesne vzgoje
Ne bi hoteli dvomiti v koristnost telesne vzgoje v šolah. Sodimo celo, da je zelo potrebna, zlasti še v današnjih razmerah, ko se v večini naših šol učenci
zade-mosti116113 ^ VSe0^^e	in dijaki stiskajo po ozkih klo-
In če ob vsem tem pisanem
dogajanju potegnemo črto, je
rečeno, to ne pomeni, da ostale jasno, da so organizacije ZB s organizacije • niso dosegle uspe- tem dokazale, da žive in de-hov. Nasprotno! Menda ni niti lajo!	. Milan V.
MLADI NA SMUČEH
Pravzaprav smo že pozni z našimi zapiski o stotinah mladih ljudi, ki so minule dni, ko nam je narava radodarno dala ravno toliko snega, da ga je bilo dovolj za prešeren in igriv živ-žav. Nič hudega: pa podoživimo še enkrat, kako je bilo!
FRANČEK IN TONČEK STA BILA PRVA!
Oni dan je živo srebro menda zdrknilo globoko tja prota —20. Ljudje so se tesno zavijali v plašče. Na našem klancu pa ni bilo takb. Gosta gruča šolarjev je menda pozabila, da pod nogami presunljivo škripa — za
videl na lastne oči, da se svetijo in so za trdno čisto nove.
»Dilce, dilce,« je Janko šepetal sam zase in jih ljubeče stiskal k sebi. Zadnjič ni mogel verjeti, ko jim je predsednik pionirske organizacije povedal, da bodo na okraju dobili nekaj parov dilc. Zdaj jih ima. On in
je zdelo, da so njegovi sošolci že vsi poskusili, samo on ne. Še malo in v njihovih očeh bi postal bojazljivec. Tega pa ni maral, za nobeno ceno ne! Tisti hip Se je odločil. Del! je smuči na
vali, upirajoč oči v Jožeta, ki si je natikal dilce.
Pri srcu mu je bilo čudno tesno. Skoroda bi ga postalo strah, ko se je zazrl proti vznožju. Želel je, da bi bid že spodaj. Z negotovostjo je pritrdil smuči in — se spustil.
»Hura, Jože, lepo si plaval!« Nihče pa ni opazil na njegovih licih bledice. In ko se je ponovno vzpenjal, je pomislil, kako je ob skoku zamižal in po-
IN SANEH
„„,1.	„„„	.	__,. .. še trije drugi sošolci. Vsak dan
radr mraza seve - m se divje ,jh ^ upor*ab;ja, eden. Popo,-
(0 vseh tistih, ki jim je mraz figo mar)
obmetavali s snegom. In če je
dne je Janko prišel po sosedo- ramo in vzel pot pod
še bolj podžgalo, ljeno vračal.
Druga skupina je poskušala napraviti veliko kepo za snežnega moža. In tisti na vrhu klanca so vreščeč naznanjali, da se bodo spustili po hribu.
Z vrtoglavo naglico je šlo po hribu navzdol. Kibioj ob vznožju so navdušeno priganjali, in nekateri so že vedeli, kdo bo prvi na cilju. Res! Tista dva na skrajni levici sta lepo vozila ir hip nato je sodnik — mlad fante — zavpil zbranim: »Franček in Tonček sta prva.« Oba nagovorjena sta se zadovoljno spogledala in v njunih očeh je bilo brati: češ, pa sva jih le!
Sodnik je pozival na drugo tekmo. Čeprav vsi mokri do pasu, je ista skupina ponovno zagazila v sneg in se zagnala v hrib. Vsi odločeni zmagati ...
JANKO IMA TUDI DILCE
Pri sosedovih je potrkalo. Razkuštrana glavica je na pol pokukail a skozi na pol priprta vrata.
»Janko, pojdi, danes gremo čisto na vrh.« Janko se je žalostno nasmehnil, njegova mati pa je odgovorila: »Kar pojdite, Janko ostane doma. Še nima smučk.« »Nič ne dč,« je odgovoril Mirko.« mu jih bodo fantje posodili.«
Janko se ni dal pregovoriti. Iz izkušnje je vedel, da fantje radi obljubljajo. ko pa pridejo na vrh, vsakdo pozabi na obljubo.
Prihodnje leto, si je mislil, bom imel lastne smuči. Zadostno Prostor nam ne dopušča, da te odšel k mizi in segel po bi še bolj podrobno opisali živo k-niiKL
dejavnost posameznih organi- 1 Naslednji dan se je šel drsat. zscij, najsi bo v okviru občine \ Videl je Mirka, kako od daleč ali kraja. Zategadelj bo ena od kliče: »Janko. Janko! V šoli so
v®§3- O&e mu je moraldoftoldne Povrhu ^aktiniceT
noge
po okovje, jermen pa je imel že V dolini je završalo. Sbšal je od pi-j. Kot da bi vedel... Bil glasove: »Jože se je ojunačil, je med najsrečnejšimi na sve- Prav Jože,« so vzklikali. »Samo tu ...	glej, da boš mahal z rokami, ko
boš letel po zraku.«
10 METROV PO ZRAKU rpo je bil dogodek. Ivan jo Silno ga je imelo, da bi po- glasno dejal: »Tako! Zdaj sfca-skusil. Vedel je za vsak gib, ki čemo vsi, kar nas je iz našega ga "“»ra «toniti. Za malo se mu razreda.« Drugi so mu pritrje-
dolžnosti vseh organizacij, da v bodoče bolj pridno pišejo o ®vojem delu našemu glasilu.
Kot rečeno, je komisija prisodila prvo mesto občinskemu odboru Senovo. Celotno tekmo-
dobili smuči. Pionirska organizacija! Kar dvajset parov.« Ustavil sc je pred njim in ga pomenljivo gledal. Nato sta oba zdrvela proti šoli. Spotoma mu je Mirko pripovedoval, da jih je
zabil na vsakršne gibe; mislil je le, kako čimprej priti do preljube matere zemljice. In šele. ko se je dotaknil nje, je spet jel mislili, da zna skakati. Toplo mu je bilo pri srcu, ko so mu povedali, da je skočil deset metrov. Za prvo silo kar dovolj
»STRIC, POSKUSITE SE VI!«
Pa našem mestu, pravzaprav ■ naši mestni cesti, je speljana več sto metrov dolga drsalnica Kaj boljšega za našo mladež. Ves dan so na njej in vsak dan jih je toliko, da se komaj zvrstijo. Skoroda bi lahko dejal, da je ravno tako, kot v šoli, kadar v šolski kuhinji delijo malico. Gorje tistemu, ki pade; veriga se pretrga in nesrečnež pogosto • odnese bunke na hrbtu. Zategadelj so prvi vedno tisti, ki dobro drsajo — da ne kvarijo promet a...
Ljudje se seve smejijo tej hudi vnemi. Tu pa trni še kdo pomisli na svoja mlada leta in ugotovi, da* so pač počenjali pozimi podobne stvari
Zadnjič pa je starejši človek prijel večjega fanta za uho in mu prepovedali drsanje. Fant je seve obljubil, da ne bo več. Cim pa je prišel iz nevarne soseščine. ni poteklo dve minuti, in že je bil na drsalnici. Mimogrede se je strokovnjaško obrnil in zaklical:	»Stric, po-
skusite še vi. Saj ne boste padli!«
Stric so zamahnili s pestjo, toda videč, da so prišli na drsalnico tudi ne več tako mladi ljudje, jim je roka omahnila. Stavil bi, da je pomislil: če so še tile takšni, potem tudi mladi ne morejo biti drugačni...
IN SPET SO SE ODPRLA
Šolska vrata
JV HEJ V. DOLINO!
Zdaj je vsega konec. Počitnic, in sneg kopni. Spet se bo treba učiti in poslušati učitelje. Vendar bodo še mnogo dni govorili
o lepih doživetjih na snežnih---------------
poljanah. „ , , Milan Vidic* nogo kmalu ponehalo
peh. Postavimo celo, da smo jo prva leta, malone do danes, močno zanemarjali in nič čudnega torej, da se to pozna tudi b naših telesnovzgojnih društvih.
In če smo povsem iskreni, velja tudi ugotoviti, da s tako pičlimi in mizermrni rekviziti, kot so dandanes po šolah, niti ne smemo pričakovati kakih večjih uspehov. Saj v mnogih šolah niti telovadnic nimajo, da bi v zimskih in deževnih dneh mladi ljudje lahko tod vadili in si utrjevali zdravje.
Vendar končno ne'gre za kake posebne uspehe, čeprav ni dvoma, da se tudi v obvezni šoli marsikateri 'navduši za smotrno gojitev telesne vzgoje in mu kasne/e v življenju postane sestavni del izživljanja v prostem času. Gre za to, da si bo naša mladež s to vzgojo utrjevala zdravje m si tako večala odpornost. To ie menda glavni smoter telesne vzgoje.
Prav zaradi tega ni razumljivo, da je bilo na zagorski gimnaziji ob letošnjem prvem polletju podeljeno iz telesne vzgoje kar 27 slabih ocen. Vprašanje je, ali dijaki res niso pokazali prav ničesar iz tega predmeta? Mislimo tiste, ki so bili slabo ocenjeni.
Ko je svet za šolstvo pri občini Zagorje razpravljal o tem, so člani sveta upravičeno ugotovili, da je bilo ocenjevanje prestrogo. Prvič zaradi tega, ker se telesno vzgojo kot predmet ne sme in ne more tako tretira• ti, kot denimo zgodovino, matematiko, ali ostale predmete. Drugič pa zaradi tega, ker se močno pozna, da smo telesno vzgojo šele pravzaprav dobro začeli uvajati v šole. In tretjič: nikdar ne velja pozabiti, da je nižja gimnazija obvezna šola.
Kaže, da tovariši, ki vodijo na zagorski gimnaziji telesno vzgojo, pozabljajo da so s takim, ocenjevanjem prejkone zmanjšali veselje do telesne vzgoje, kot pa p obudili zavzetost. In če vzamemo že, da je neka dijakinja, ki se je povzpela že na Triglav in lani prepešačila dolgo pot z mladimi planinci, dobila iz telesne vzgoje trojko, ker morda ni znala napraviti solidnega prevala, in če k temu pn-denemo že, da ji je zaradi te trojke splaval po vodi odličen uspeh, potem še prav posebno lahko trdimo, da je bilo to ocenjevanje prestrogo.
Zategadelj je bilo mnenje članov sveta za šolstvo, da je treba ocenjevanje iz telesne vzgoje v bodoče precej omiliti, docela pravilno. Nikar ne pozabimo, da bo s šolsko reformo ocenjevanje iz teiesne vzgoje bržkone odpravljeno, kajti še vedno velja ž.vljenjsko pravilo, da nekdo pač lahko zlahka telovadi in goji razne vrste športa, da pa drugi tega zaradi objektivnih razlogov ne zmorejo. In če bodo naši telovadni učitelji delali tako, kot na neki šoli, ko so morali dijaki stati na mrzlih hodnikih v samih telovadnih hlačkah in čakati na redovanje, bo zanimanje za ter koristno pa-Milan V.
B< »DOC l GOSPODARJI
i\ako priti na Rako? — mi je rojilo po glavi več dni, ker sem se odločila, da obiščem tamošnjo kmetijsko gospodarsko šolo. Na srečo se na Rako vozijo dvakrat tedensko kmetijski strokovnjaki in od časa do časa kak drug predavatelj iz Krškega. Tako pnliko sem izkoristila in zasedla zadnji kotiček v avtomobilu. Tokrat, smo imeli smolo Modri »Ford« je bil precej muhast. Nekaj časa je vozil v normalnem tempu, se ustavil, nat' spet potegnil za par sto mete.-i naprej, m tako se je ponavljale vse do vznožja Rake, kjer sme izstopili in jo mahnili peš prot. cilju. Vožnja sama je bila še dokaj zanimiva. Starejšega ko lesarja s cekarjem smo prehitel že na robu Krškega. Toda glej; Cim se je ustavilo naše »moto-trilo«, nas je kolesar prehitel Potem smo prehiteli spet mi njega, in nato on nas, in mi njega. Izgledalo je, da tekmuje mo, kdo bo prvi. Vse to mi j c dalo misliti, da je včasih dobro kolo boljše prevozno sredstvo kot star avtomobil, le da je zadnji petdesetkrat dražji.
Kar prav nam je prišlo pešačenje, kajti v avtomobilu smo se pošteno premrazili. Kdo bo prvi prišel na Rako, smo lahko kmalu ugotovili, saj je bil med nami zdravnik, ki je vajen hribov in nagle hoje.
V šoli je bilo vse živo. Dekleta v belih rutkah in predpasnikih so tekala sem ter tja, noseč krožnike in drugo posodo. Pripravljale so se na kosilo. Tudi nas so povabile. Že v naprej so se opravičevala, češ da smo naleteli na skromno kosilce, ne smemo pa zameriti, ker kuhajo le -preproste jedi.
Sedli smo za okusno pogrnjeno mizo. Jedi, ki so jih prinašale, niso bile zbrane, vendar tako okusno pripravljene, da sem se nemalo čudila. Po glavnem ob-
dne pridejo še fant/e, da imajo le, da so pričeli jesti gostje. Po-skupna predavanja.	tem, ko smo videle, kako jedo,
Vsak dan so na kosilo pova- smo se tudi me okorajžile. Drugi bile po dva gosta iz domačega fantje so bili bolj junaški No.
Bodoči gospodarji in gospodinje z Rake
kraja, pa tudi od drugod. Poleg gostov sta bila vsak dan povabljena še po dva fanta iz kmetij-sko-gospodarske šole.
Prva sta prišla Edi in Milan. — Pomislite, — nam je o tem dogodku jela pripovedovati Milica. — Niti dotakniti se nista hotela ničesar. Veste, nista znala pravilno jesti, pa ju je bilo sram. Sicer pa, saj tudi me v začetku nismo znale. Sedaj smo se že privadile vilic in nožev. Najprej smo v začetku počaka-
ir\ prva dva sta se čez neka/ dni kar sama povabila, da bi na bila prikrajšana za dobro kosilo. —
Elka pa je pr.pomnila. — Veste, doma nas nič kaj radi ne pustijo v šolo. Moj oče se je sedaj že potolažil. Mislijo, če oni ne znajo mnogo, da tega tudi nam ni treba. Jaz, in tudi druge bi se rade naučile kaj več. Človek več ko zna, več velja. Doma povemo, kaj se uč.mo, toda naši starši ne marajo dosti za to. Čez
nekaj dni pa le na skrivaj včasih »probajo« kako reč, in če se obnese, jo obdrže. —
Ostala dekleta in fantje so bili prav tako zgovorni. Brez obotavljanja so pripovedovali, kaj jim v šoli ugaja m kaj ne. Obdelali so kar vse predavate-je. O splošnih predmetih pravijo, da jim je snov že poznana. S’ kmetijskimi predavatelji in iredavanji 'je drugače. Nekateri uredavajo precej učeno in jih le s težka razumejo. Drugi so zavet zelo strogi. Izpitov se najbolj bojimo. Upamo, da bomo jrrvi letnik izdelali.
11 + 7 — 18. Toliko nas je vseh. Prevladujemo seveda dekleta. Do konca bomo vzdržali le mi. Marsikateremu je že danes žal, da se ni vpisal. Prihodnje leto bomo imeli pri nas dva letnika kmetijsko-gospodarske šole. Prvi bo gotovo nabit, v drugem o s bo seveda manj. —
Naš razgovor se je preveč zavlekel. Ob mizi, ki je ponujala najrazličnejše drobno pecivo, je potem o osebni higieni predaval zdravnik. Opazila semf da so silno dovzetni za vsako malenkost. Ko je govoril o negi nohtov, si je nevede in nehote vsaka deklica, pa tudi fant pogledal svoje nohte. Tiste, ki So imele črno obrobljene, so jih počasi skrile pod pazduho. Nič zato. Do prihodnjega predavanja si jih bodo prav gotovo pristrigle, ali pa osnažile.
Pouk poteka redno, nikoli nihče ne manjka. Redko, toda dogodilo se je že, da ni prišel av-
to s predavateljem. Ta vrzel se ni tako poznala, ker so te ure nadomestilt učitelji s splošnimi predmeti.
Zimski meseci bodo kmalu pri kraju in s tem tudi kmetijsko-gpspodarska šola. Doma se bo pričelo delo Mladinci in mladinke bodo pridobljeno znanje že lahko praktično izkor^čali na svofih domovih Hrana pri njih ne bo več tako enolična. Fižol ne bo na mizi le zabeljen in krompir samo v oblicah. Razne prikuhe, ki jih doslej marsikje niso poznali, bodo zamenjale solato. tTa dekleta pa se niso naučila le kuhanja, temveč tudi umnega gospodarjenja, da bodo pozneje kot fantje, če bo potrebno, lahko vodila posestvo.
Albina Roš
Zbor volivcev v Vidmu-Krškem
lillllllllll!lll!IIII!ll!!lll!l!lllllllllllllllllllllllllllllil!l!IHIIllll!lllllll!llllttllllllllll!!HII!lllllllillltllllllllltll IMIIIIII!illllllll||||||||||||||||||HNIIIIN
minutk, keta $a m
Tečajniki Kmetijsko-gospodarske šole pri praktičnem delu
roku je bU še puding, kompot, torta, borovnice z vinom, krofi in še in še. Vsega nismo mogli spraviti vase, bilo je le preveč dobrot za naše želodce, ki niso vajeni vsak dan toliko prebavljati.
Na šolski tabli je bilo zapisano: Dežurne: Mili, Elka, Lojzka, Tudi dežurne imajo — mi je šinilo v glavo. Začela sem jih spraševati o tem in onem. NI pa Mio treba dolgo meni posegati vmes, ker so same govorile.
Le 11 raških deklet in 7 fantov obiskuje kmetijsko-gospo-darsko šolo. V začetku jih je bilo več. Zaradi velikega snega in otežkočene hoje so oddaljenejši izostali. V semestralnih počitnicah imajo dekleta dopoldne gospodinjski tečaj, popol-
Že ob prvem nepovoljnera odgovoru na vprašanje sodi dežurni miličnik, da bo precej težko najti njegovo lastnino. In ko niti na drugo, tretje vprašanje ne dobi preciznega odgovora, zasluti, da bo proces iskanja dolg in zvezan s številnimi zaplet-ljaji.
Prisluhnimo, kako se odvija navadno tak dialog!
»Tovariš miličnik, prišel sem povedat, da mi je nekdo ukradel kolo.« Organ javnega reda in miru ie takoj pripravljen poslušati kar nejvestneje oškodovančev primer. Že ima pri roki beležnico in piše ter vprašuje:
»In kdai so ga ukradli?«
»Ja, tega bo že štiri dni Veste, poskušal sem sam iskati oziroma povpraševal sem vsepovsod, pa nisem uspel.«
Miličnikovo čelo se nagubanči, pa vendar nadaljuje z vprašanji:
Sedaj mi, prosim, kolikor morete natančno opišite vaše kolo. Barvo, številko, znamko in vse posebnosti, ki so morda značilne na kolesu.«
Dolg molk ...
»Barve je bil črne, za tovarniško številko. i., hm ... za tovarniško številko pa res ne vem ... Veste nikoli nisem pogledal ...«
»Kaj pa znamka,« povprašuje miličnik.«
»Tovariš miličnik, kolo je staro, pa tudi za znamko nisem siguren. Mislim, da je bil predvojni Tompedo. Povsem siguren res nisem.«
Miličnik postaja vse bolj začuden. Toda s poizvedovanjem nadaljuje. »Kje ste imeli kolo, je bilo zaklenjeno?«
uktadtir
»Sel sem v gostilno in ga prislonil <>b zid. Ključavnice nisem
imel...«
In tako naprej in naprej. Vsaka malenkost je važna, včasih tudi najmanjša.
Miličnik se zamisli. Treba bo izkoristiti vse možnosti, toda še vedno ne more razumeti, kako 'marajo hiti ljudje tako površni, da niti svojega kolesa ne poznajo. Sedaj pa išči .. Navadno je hudo zapleteno iskanje, saj zlikovec ne bo kolo skušal prodati v kraju, kjer ga je ukradel, niti ga ne bo dal kupcu takoj prve dni. Verjetno ga bo skušal celo prebarvati, če ee seve splača, in tako dalje...
Začne se iskanje!
Ni vedno enako. Včasih so lastniki bolj nagli, ker vedo, da brez pomoči organov javnega reda in miru ne bodo ničesar našli, pač pa le onemogočili takojšnje iskanje in poizvedovanje. Pa tudi bolj podrobno znajo opisati svojo lastnino, kot gornji. Toda, številke vseeno povedo nekoliko drugače.
Na tajništvu za notranje zadeve našega okraja smo zvedeli, da je bilo lam ukradenih v našem okraju kar 93 koles. Seve so imeli organi tajništva lepe uspehe pri iskanju in marsikateremu lastniku pripomogli, da je dobil vrnjeno kolo. Značilno
pa je, da je bilo največ koles ukradenih v Vidmu-Krškem, Brežicah, Sevnici, mnogo manj pa v Zgornjih krajih okraja. Povsem razumljivo. Nepridipravi prodajajo ukradena kolesa navadno v sosednji republiki, največ v Zagrebu in okolici. Zategadelj skušajo svoje zmikavt-sko dejanje napraviti kar najbolj blizu tržišča.
Zanimivo pa je tudi to:	od
ukradenih koles ni bilo niti eno zaklenjeno, malone vsa pa so bila vzeta iz lahko pristopnih krajev. Da se razumemo: izpred gostiln! Lastniki gredo v gostišče morda z namenom, da bodo spili ali pojedli in takoj odšli. Včasih pa se taka stvar zavleče. Ko čez kako uto ali dve prid«# ven, lahko samo ugotovi, da si je kolo menjalo lastnika.
Tako je bilo ukradenih izpred gostišč kar 46.2 odst. vseh koles, izpred drugih lokalov 20 odst., ijz hodnikov in dvorišč 6 odst. ter Iz kleti in drugih krajev 5 in pol odst. In — kot rečeno — zlikovci odpeljejo največ koles v sosedno republiko. Tako so lani odpeljali tja kar 80 odst. vseh koles.
Zategadelj svetujemo lastnikom koles, de jih vsaj dobro poznajo, da si že ob nakupu zapišejo tovarniško številko, znamko, vse posebnosti, značilnosti in druge posebne znake. Ni moč povedati, kako močno bo olajšano poizvedovanje, če ga prizadetemu kdorkoli ukrade. Prav posebne važnosti pa je takojšnje naznanilo organom javnega reda, kajti le tako je - moč začeti takoj z iskanjem. Milan V.
18. januarja je bil v Vidmu-Krškem zbor volivcev, katerega se je udeležilo okrog 10 odst volivcev Na zboru je predsednik občinskega ljudskega odbora tov Stane Nunčič podal obširno poročilo o delu ljudskega odbora v letu 1956.
Poročilo sta podala tudi predsednik krajevnega odbora in predsednik šolskega odbora.
Iz razprave posnemamo, da je želja po ustanovitvi višje gimnazije v Vidmu-Krškem vedno večja. Zbor volivcev je pooblastil novoizvoljeni šolski odbor, da sodeluje pri zbiranju podatkov, ki so potrebni kot dokazilo, da je gimnazija v tem kraju resnično potrebna. Za vse šole na področju Krškega je zbor volivcev predlagal šolske odbore, katere bo občinski ljudski odbor potrdil na svoji seji.
V Vidmu-Krškem je še vedno precejšnja stanovanjska kriza, ki pa jo bo mogoče rešiti le z zidanjem novih stanovanjskih hiš. Volivci so bili mnenja, da bi zidali hiše že spomladi, zato bi bilo potrebno izdelati načrte in lokacijo. Denar za gradnjo novih hiš naj bi se črpal iz stanovanjskega sklada. Postavili bi naj četverčke in dvojčke, kakor tudi samski dom, v glavnem za prosvetne delavce. Na cenejši način bi prišli do stanovanj, če bi dvignili šolsko poslopje v Krškem in upravo pošte.
Razpravljali so še o občinskem prazniku. Dp avgusta ' meseca naj bi postavili spomenik, uredili park «in očedili mesto.
Dom JLA bo po vsej verjetnosti prešel v občinsko lastništvo, zato bi morali preurediti spodnje prostore za bife, ki ga v Krškem že dalj časa pogrešajo.
-a
OBČNI ZBOR GASILCEV STARE VASI
Tudi gasilci so pred kratkim polagali obračun svojega dela. Imeli so več predavanj, sestankov in vaj Lansko leto so si preskrbeli motorno brizgalno. Preteklo leto v njihovem okolišu ni bilo požara, pač pa so gasilci pomagali gasiti v Župelev-cu in Novih mlinih.
Ker nimajo gasilskega doma, so naprosili OZZ, da jim je odstopila' bivšo traktorsko postajo. Tam si bodo uredili prostor za orodje, a največja želja vseh pa je, da bi imeli tamkaj kultumo-prosvetno dvorano. To ni le želja gasilcev, marveč želja vseh. Upajmo, da bomo s skupnimi napori prišli do te dvorane, kije v kraju več kot nujno potrebna. Seveda sami gasilci in organizacije tega ne bodo zmogli, na pomoč bo morala priskočiti občina, okraj, morda tudi nekaj ob-
Kdo Ima prav?
Bilo ie na občnem zboru neke terenske organizacije SZDL v našem okraju. V poročilu predsednika, ki ni bilo posebno obširno in nikakor ni dejansko prikazalo dela, ki ga je članstvo opravilo med letom, je bilo nadalje vse premalo govora o aktualnih problemih prizadetega kraja. Iz poročila blagajnika pa je razvidno, da je bilo denarno poslovanje organizacije v najlepšem redu.
Sledila je diskusija. Najprej so govorili o nagradah, ki naj bi jih prejeli požrtvovalni blagajniki za svoje de-! lo. To je ustvarilo precej čudno sliko.
Na tem občnem zboru pa je bilo navzočih tudi precej mladih ljudi. Po razpravljanju o nagradah se je nekdo izmed mladih oglasil s vprašanjem, ki je v začetku izgledalo precej nenavadno. Vprašanje se je glasilo: »Zanima me, kaj je organizacija SZDL med letom napravila?« Takoj za njim je vstal drugi mladinec z vprašanjem: »Zakaj imajo v nekem podjetju v naši občini delavci samo 30 din na uro?« Ni še dobil odgovora, ko je že tretji. Prav tako mladinec, hotel vedeti, kaj je ta terenska organizacija napravila v vprašanju socialistične vzgoje mladih ljudi.
Kakor vidite, torej sama vprašanja, ki so več ali manj znana, izgleda pa, Ua jih od
navzočih ni nihče pričakoval. Brez dvoma so bila vprašanja postavljena malce ostro in morda prezgodaj, niso pa bila napačna, kakor so hoteli nekateri funkcionarji dokazati. Iz odgovorov, ki so sledili vprašanjem, pa je bilo lahko ugotoviti nerazumevanje funkcionarjev do omenjenih problemov, ki so zavzeli stališče, da se o teh stvareh lahko razpravlja na drugih mestih. Bes pa je, da je bilo to stališče napačno, kajti SZDL je organizacija, na katerih sestankih imajo člani pravico razpravljati o vseh navedenih In še drugih vprašanjih. Zaradi tega omenjena vprašanja ne bi smela povzročiti hrupa, kakor so ga sicer. Kdor je hotel, jih je lahke razumel in bil tudi pripravljen, da se o njih razpravlja. So pa bili na zboru ljudje, ki jim ta vprašanja niso bila všeč in so jih morda celo prizadela. Ti jih niso razumeli in so celo hoteli spremeniti njihov pomen. Vsi ti ljudje naj pomislijo in se zavedajo, da je za delo v organizaciji potrebna voLia in da brez razumevanja do teženj ostalih, zlasti mladine, pač ni mogoče uspešno oziroma pravilno delati.
-jan
činska gasilska zveza. Za rešitev tega problema se zelo zavzema sekretar osnovne organizacije ZK tov. Ferdo Šepetave. — Želimo, da bi se to v 1. 1957 tudi uresničilo, saj je zdaj edini prostor šola, kjer so vsi sestanki, predavanja, igre itd.
M. M.
Inž. Rudolf Babič:
(Nadaljevanje)
VIDEL SEM
ZLATO MOSKVO
Metro je začel prvič obratovati maja 1935, v kratkem pabo-dolg 11 kilometrov.
Najbolj impozantna zgradba v Moskvi je Kremelj s svojimi zlatimi kupolami, saj je to krasen spomenik staroruske gradbene umetnosti. Njegov razvoj se vleče skozi stoletja in na ta način je nastala njegova današnja arhitekturna oblika. Prvič omenjajo Moskvo v neki kroniki iz leta 1147, pozneje pa poročajo, da je dal Jurij Dolgoruki ustanovitelj Moskve, zgraditi le-eno obrambeno ograjo okrog Kremlja.
Na vsaki postaj" so stalno v obratu trojne premične stopnice, s katerimi se pripelješ do podzemeljsk< postaje ali pa zopet na dan; Vse nadzemeljske postaje imajo blagajne, vgrajeni pa so tudi avtomati, kjer kupiš vozni listek. Zanj je treba plačati 50 kopejk. Pri vhodni barieri odtrgajo kontro' ni kupon, potem pa se lahko voziš, dokler te je volja. Sprevodnikov v vlakih sploh ni, le na vsakem peronu sta dva prometnika, ki pazita, da se ne zgod* kakšna nesreča Iz istega razloga nadzorujejo tudi premične
stopnice. Ves personal so ženske, ki so res čedne. Vse nosijo uniforme, medtem ko so spre-vodnice v trolejbusih in tramvajih v civilu. .
Leta 1339 je veliki knez Ivan Kalita zgradil nove palisede iz težkih hrastovih desk, pri čemer je povečal površino mesta za dvakrat. Cez trideset let so zgradili masivno obzidje iz belega kamna. Konec 15. stoletja so zgradili okope iz opeke, italijanski gradbenik Friasin pa je leta 1485 zgradil prvi obrambni stolp. V teku stoletij so sezidali stolp za stolpom. Sedaj jih je dvajset. Štirje od teh so vzidani v obzidje in tu so tudi vhodna vrata v Kremelj Za kremejl-skim obzidjem na	Sabor no ji
ploščadi stojijo najstarejši spomeniki ruske gradbene umetnosti, Najstarejša katedrala je Uspenski sabor, grajena 1475 do 1479, kjer so kronali vse ruske carje. Tu so razglašali vse važne državne akte, istočasno pa so v to katedralo pokopavali ruske patriarhe in metropolite. Na istem trgu stoji še Blagoveščen-ska katedrala katere ikonostas so okrasili na (starejši ruski mojstri in ki je služila kol dvor
na kapela. Arhangelsk! sabor je katedrala, kjer so pokopavali ruske carje. Vsa poslopja Kremlja pa presega zvonik Ivana Velikega, ki je bil dograjen za časa Borisa Godunova in je služil kot kremeljski razgledni stolp. Visok je 81 metrov, v njem pa so zvonovi, od katerih tehta najtežji 70 ton. Zvonenje teh zvonov je znamenje Radia Moskva. Na vrhu stolpa je postavljena velikanska peterokraka zvezda, ki je baje sestavljena iz samih dragih kamnov. Kupole vseh cerkev — vsaka ima vsaj štiri — so iz bakra in pozlačene. Največjo so sedaj ponovno pozlatili in so za to po njihovih izjavah porabiti 30 kilogramov suhega zlata.
Ob vznožju stolpa stoji orjaški zvon, Imenovan »Car zvon«, katerega sq 1. 1935 odlili ruski livarji In ki tehta 200 ton. Baje se je slišal njegov glas 200 kilometrov daleč, toda že dve leti pozneje se je pri velikem požaru odkrušil od. njega 12 ton težki kos.
Pred stolpom se razprostira kremeljski trg, kjer stoji tudi originalni spomenik ruske livarske umetnosti — Car puška. Ta top je bil odlit 1586. leta in ima kaliber 89 cm ter tehta 40 ton
Na nasprotni strani trga stoji dvonadstropni arzenal, pred katerim s0 nakopičeni topovi Napoleonove armade Veliko trinadstropno poslopje, nekdanji
senat, služi sedaj kot sedež ministrstev ZSSR Tu je od leta 1918 do 1920 stanoval In delal Lenin, sedaj pa so te sobe s pohištvom skrbno konservirane.
Na južnem pobočju kremeljskega griča stoji Velika kremeljska palača (boljšo) krem-ljovski dvorec). V glavni del palače so vključeni še carski dvori, granitna palače, zlata palača carice (obe iz 16. stoletja) in carske sobane (iz 17. stoletja). Danes so tu kongresi Komunistične partije, udarnikov, znanstvenikov in umetnikov ter zasedanja Vrhovnega Sovjeta ZSSR. Tu so tudi državni in diplomatski sprejemi.
Istočasno s kremeljsko palačo je bila zgrajena Orožarna, kjer so shranjene umetniške in zgodovinske dragocenosti. Zbirko je ustanovil leta 1720 Peter Veliki; tu so shranjene dragocenosti*ve-likih knezov in carjev. Razstavljeno je orožje kočije, obleke, razni servisi, krone, prestoli Itd. Večinoma je vse izdelano iz suhega zlata, saj zlati pladnji, težki po 30 kg, niso redkost. Ti predmeti so okrašeni z dragimi kamni v vseh mavričnih bar vah Vodiči govorijo o zgodovini vsakega posameznega kosa, ki pa ml je hitro poslala' dolgočasna. Možnosti so le tri: ali je kakšen sultan ali zahodni kralj podaril tisto dragocenost carju, ali cer kakšni svoji' prilcžnici, ali po carica svojemu ljubčku. Sicer pa prideta zadnji dve va-
rianti v poštev tudi za vsak drug dvorec v Moskvi in v Leningradu. Na področju ljubezni in daril je bila posebno' velikodušna Katarina II., Imel pa sem vtis, da Rusi o njej ne govorijo preveč radi.
Znotraj kremeljskega obzidja je tudi lep park, kjer pa izjemoma nisem videl nobenega vo. dometa in kjer se je svoje čase sprehajal Stalin. Morda je ravno tu premišljeval o zloglasni resoluciji. Sedaj pa je Kremelj vsak dan poln obiskovalcev, od katerih je največ tujcev. Slišiš lahko vse jezike ln vidiš vse mogoče barve polti. Miličniki pri vhodu strogo kontrolirajo vstopnice, za katere pa ne morem reči, kdo, jih Izdaja in kdo jih lahko dobi. Nam jih je preskrbelo ministrstvo zunanje trgovine. S Kremlja je zelo lep razgled na Moskvo z njenimi nebotičniki, ki so si pa med seboj tako podobni, da nisem nikdar vedel, ali gledam kakšno ministrstvo ali kakšen hotel.
Kremeljsko obzidje, Vasilijeva bazilika in velikanski univerzalni magazin GUM omejujejo Rdeči trg, na katerem so vse parade. Tik ob obzidju Kremlja, nekako na sredini, je na Rdečem trgu postavljen mavzolej, kjer spita večno spanje Lenin in Stalin. Mavzolej je zgrajen v klasičnem grškem stilu in je ves Iz belega marmorja. Njegova streha služi pri paradah za častno tribUno. Odprt je vsak
dan 3 — 4 ure, vendar je naval obiskovalcev tolik, da je treba čakati 5 — 6 ur, da prideš na vrsto. Že ure in ure, preden ga odprejo, se zbirajo obiskovalci in potrpežljivo čakajo, da se odpro vrata. Mi smo dobili posebne karte, zato nas je oficir milice odpeljal na čelo kolone, ki je bila sestavljena iz samih inozemcev.
Pred mavzolejem je stalna častna straža gardistov, ki stoje kot kipi, ne trenejo niti z očmi, tako da sem dobil občutek, da tudi ti niso živi. Čakali smo približno pol ure, potem so se odprla vrata, na čelo kolone se je postavil oficir gardist, ki nas je s paradnim korakom odpeljal v mavzolej. Tu ležita v pridušeni svetlobi sarkofaga Lenin in Stalin, skozi steklo lahko vidiš obraza, vendar pa svetloba ni dovolj močna, da bi lahko razločil barvo kože. V počasnem koraku brez postajanja se kolona premika naprej in nobenega glasu ni slišati. Imel sem občutek, da mi še srce ne bije več.
Na Rdečem trgu je tudi Leninov muzej, kjer so razstavljeni njegovi rokopisi, razni dekreti z njegovim podpisom in predmeti, ki jih je rabil v življenju. Zelo zanimivo je bilo pripovedovanje vodiča, češ da so pred približno enim letom napravili detajlni pregled in ugotovili, da je zelo veliko materiala — fal-sificiranega.
(Nadaljevanje sledi)
Iz Brežic in okolice
V BREŽICAH BI RADI IMELI JAVNO PRALNICO Gospodinjski center v Brežicah razmišlja o ustanovitvi javne pralnice, ki je nujno potrebna. Problem je samo še v tem, kje dobiti primerne prostore, toda upanje je, da bo tudi to vprašanje v kratkem zadovoljivo rečeno. Gospodinjski center želi ustanoviti tudi mlečno testa vrači jo.
KAKO DOLGO SE?
Mladinska organizacija v Brežicah nima svojih lastnih prostorov. Če hoče sklicati mladinski sestanek, mora plačati za prostor 1000 din. Ker pa vemo, da mladinska organizacija nima finančnih sredstev, da bi lahko plačevala tako velike zneske za prostor, so njeni sestanki razumljivo zelo redki. — Ali v Brežicah res ni mogoče dobiti primernega prostora, kje bi se mladina lahko shajala, ne da bi ji bilo treba plačevati za to?
ORGANIZIRALI SO POLITIČNA PREDAVANJA Mladinska organizacija v Dobovi je že začela s politično-ideološko vzgojo svojega članstva. Nedavno je sekretar osnovne organizacije ZK tov. Bešlagič predaval o temi »Socialistične sile osvajajo svet«.
POVEČALI SO ŠTEVILO ČLANOV SZDL Politični aktiv na Veliki Dolini si je zadnje čase• zelo prizadeval, da bi povečal število članstva v Socialistični zvezi. Medtem ko je bilo še pred tremi meseci v osnovnih organizacijah SZDL na območju krajev-
lo članov szdl. Doslej je bilo v Smrtna nesreča
Miha j lovcu samo 29% volivcev , ,	,. .	. ,,
v vrstah Socialistične zveze. v trboveljskem rudniku
nih odborov Jesenice in Velika UPRAVIČENA ŽELJA	30. januarja zvečer se je na
Dolina samo 29% volivcev, se je V Cerkljah ob Kriči bi radi zapadnem obratu trboveljskega to število v kratkem	času pove-	uredili zdravstveni dom s po-	rudnika —	v	jami — pripetila
čalo na 41%, kar	je že lep	svetovalnico za matere in otro-	smrtna	nesreča.
uspeh Politični aktiv si bo še ke, za kar pa nimajo primernih	Vink0 Poznojelšek je
nadalje prizadeval, da bi pove- prostoTov. Znano je, da je v	... .
čal odstotek volivcev v Sociali- Cerkljah pred leti že obstajal delal na odkopu.z vrtalom. Med stični zvezi.	zdravstveni dom, vendar so ga delom pa se je nanj vsul velik
AMT	pozneje opustili, njegove pro- zruiek in ga pokopal. Tragično
VSI GASILCI ČLANI SZDu	store pa preuredili v stanovanja	.	,	.	.	.fnr	j.n.
Na občnem zboru	Prostovolj-	za družine oficirjev in podofi-	Preml
nega gasilskega društva v Mi- dr jev. Na številnih sestankih v maj 24 let. ha j lovcu pri Dobovi so sklenili, Cerkljah in okolici so ljudje da bodo vsi gasilci obvezno tu- predlagali, naj bi ti prostori jjf di člani Socialistične zveze. Ta spet služili svojemu namenu,
sklep bo nedvomno pripomogel ker je zdravstveni dom v kraju	36 LET 2E DELAJO
k temu, da se bo povečalo števi- nujno potreben.	-nc
Del Trbovelj pozimi
BUŠEČA VAS
Pred nedavnim je imelo gasilsko društvo na Izlakah 36. letni občni zbor. Poročila so bi-
<—*	la kratka in pisana. Med naj-	v a no IM E
. ,	,	pomembnejše uspehe štejejo za-	OBČNI ZBOR RK	ZAGORJE
Prejšnjo nedeljo je bil v Bu- sane	takse	so	za te kraje	pre-	četek ffradin1e lastnega doma, ki	prejšnji torek je	bdi v kino
seči vasi občni zbor SZDL, ki visoke. Tako se predlaga, dai ka-	, rjoetavljen že do plo- dvorani občni zbor mestnega
so se ga polnoštevilno udeležili tastrski urad v Brežicah izda v y Qstalem =e	društvo odbora RK Zagorje. Udeležilo ka sekcija Čeprav m imela se
člani, odborniki krajevnega od- Uradnem vestniku okraja Tr- •	motnrth vaj usta- se ga je preko 200 ljudi, kar svojih prostorov gostovala je
bora Rušeča vas in predstavnik bovlje,	razredi novilo gasilske desetine v vasi kaži da ima ta organizacija v
S55LM ns2S.1?2S?5.33a-	priw*T:... sagg.«
Pred kakšnim letom je pri ŠD - le bdi v kino »Proletarec« v Zagorju precej zbor mestnega živahn0 delovala namiznoteniš-
so bili člani ______________________________________________________________________________________________________________________________________________j___________li, kar’ je robec' Franc Kerin:	'	~ svojiminajmlajšimd čla- R	smo povzeli, da je letnem sj»mladanskem tekmo-
Ohravnavali so delo oraandza- z Brdcami in bi skrbel za elek- nL ki so imeh kar 18 vaj.	bilo delo v tej humanitarni or- vanju zasavske namiznoteniške
cije v preteklem letu, ki°je bilo trifikadjo gorskih vasi. V pri- V bodoče čaka izSaške gasfil	lansko leto precej lige je bila zagorska Sekcija celo
I	* •	■ v • f • 1 — 4-2   - - -1   rm	o rr m 1 1 f\ šj 1i 1 r 1 n.lll
^ZDL^tim več^tia^ ^akritik^člarstva. — V bo- no izpopolnjevanje in skrb za	temu njegovo .delo zelo denarja za u«-vuy
nov Delo 'naj trfcrjujejo in po- doče več vzajemnosti in več sil pomladitev svojih vrst.	uspešno. Članstvo organizacije predvsem žogic treningi ro pre-
upravičenci razdelil tudi pomoč obstaja. Na zagorski gimnaziji ČARE, in to 3237 kg razne hra- dela prof. Kuhar s pionirji. Vi-1	■ a ■% m m	-	ne. Pri razdelitvi te pomoči pa deti je, da ima mladina zanima-
,	.	T^nar v teku 80 86 pojavile težave, ker od- nje M namiznt tenis. Sedaj bo
Gostovanje dramske družine Žlindra in Mojz•£&*.	bomiki niropaznali vseh upra- Hrastniku Drvenstvo Zasavja
Sekcija __
nakup rekvizitov,
HRASTNIK
Gostovanje dramske družine	žlindra in Alojz Ugt Y *	^
»Svobode I«. Gledališka skupi-	na 1000 m sta	stMoeti	^e@ncev Tako «*, mogoče neka-	v Hrastniku	prvenstvo	Zasavj
na »Svobode I« iz Zg. Hrastni-	8 do 10 let ta si«r U«š Groz-	^ pamotoma izpadli, spet dru-	v namiznem	tenisu m	to	brez
ka je prejšnji teden gostovala	n$k in Leon Zabret dosegla J-	^ M pomoči niso bili tako po-	zastopnikov »Proletarca«,
v dvorani »Svobode II« v Sp. boljši čas, prvi 9,07, drugi ,_• Srebni, pa so jo dobili. V pri- prav bi bilo. da bi se upravni
Stanki, na katere naj se povabi zastopnik ObLO Brežice.
Pereče so razne potrebe iz komunalne dejavnosti, posebno kar se tiče hribovskih vasi, tako n. pr. ceste, elektrifikacija, oskrba s pitno vodo itd.
Priznati moramo, da so vasi ka ^ pretfšnji_______________	_	__	____
hribovskih predelov, kot Pre- v dvorani Svobode II« v Sp. boljši čas, prvi 9,07 dmgi H>,3L	j0 dobili. V pri-	__	_
magovec, Izvir, Kamenca in tu- Hr^in iku * burko »Zadreaa nad V teku članov na Tkan proga pa	bodo to vnrašanje po- *	_ . ’ ^
di Vini vrh - pasivne Predpi-	***so bili najbaljšiRrnianLaneger ^ p^o rSti s pomoč- odbor »Proletarca« P^mnuti,
(38,45). Vojko Crman (39^4) in tereT^kih ^ SZDL. da bi ta sekcija ponovno zaži-
Vse vloge so bile prav dobro Ignac Jeran	Gb koncu so izvolili nov od- vela, saj bi bilo mogoče to dose-
odigrane in ugajali so tudi pev-	«jev bor in napravili potrebne ekle- či z majhnimi sredstvi,
ski vložki. Navzoči so se od srca je udeležilo preko 50 piomrjev ^orj1^ . dSo.	™
nasmejali. Škoda je le, da je bil m dlanov.	R. v. pe za naoaij
69 VOŽENJ
Rešilni avtomobili trboveljske reševalne postaje, ki opravljajo prevoz bolnikov iz Trbovelj in domala vseh ostalih področij bivšega trboveljskega okraja. so opravili v času od 20. do 26. januarja 69 voženj.
Ko smo zbirali te drobne podatke. so nam na reševalni postaji še povedali, da je od sobote popoldne do ponedeljka popoldne ves vozni park stal. že močno izrabljeni avtomobili so se pokvarili.
POJASNILO
* K objavi naše bodice »Trboveljsko telefonsko omrežje« je trboveljska poštna uprava poslala pojasnilo, v katerem sporoča, da »Elektro-Standard« če ni telefonski naročnik in ga zato tudi ne more zvezati z ostalimi uporabniki telefona. Pač pa je to mogoče preko rudnika ali notranje uprave.
NA KRATKO
29. januarja zvečer je bil v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah občni zbor Planinskega društva Trbovlje. Revirski planinci so kritično oceniti svoje delo v zadnjem letu ter sc pogovorili o načrtih za bodoče.
*
V	Trbovljah smo v tem mesecu gledali prvi cinemastopski film — »Carmen Jones«, z Dor-thy Dandridge in Hairyem Be-lafontijem v glavni vlogi. Film si je ogledalo okoli 3000 ljudi in je vsem zelo ugajal
★
V	ponedeljek popoldne je bila v prostorih ObLO Trbovlje prva seja Sveta za gospodarstvo trboveljske občine v tem leto.
*
Pred kratkim so imeli občni zbor taborniki »Rodu črnega diamanta*. Njihovo delo je bilo tudi v preteklem leto uspešno.
*
»Foto Trbovlje«, ki je bil doslej obrat podjetja »Pleskarstvo — foto — reklam servis« bo začel delati kot samostojno podjetje.
Sklep © tem je sprejel Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
PROSLAVA NA IK8
Ob zaključku prvega polletja je mladinska organizacija na I ndustri jeko-kovinaireki šoti Strojne tovarne pripravlja v dvorani restavracije »Turist« eolsko mladinsko proslavo, ki je lepo uspela. Slovesnost je bila sicer skromna, vendar za začetek kar dobro in skrbno pripravljena.
Uvodoma je predsednik šolske mladinske organizacije Zvone Hribar podal poročilo o dosedanjem delu mladinske organizacije-na šoli in se dotaknil učnih uspehov, ki so se od prve kon-serenče precej popravili, nato Pa je bil kratek kulturni spored. Učenci so pod vodstvom pred-fmetnega učitelja Filipa Stoka-Ha i/vajfllt ig*»
imeli nekaj glasbenih točk in prebrali eolsko kroniko.
Na tej slovesnosti je sekretar ObK LMS Trbovlje Lipovšek razdelil vsem mladincem, ki so bili na novo sprejeti v organi-zacSjo LMS tudi mladinske članske izkaznice.
DOBER PROMET V BREZALKOHOLNI RESTAVRACIJI
Po dolgem, predolgem čakanju so Trbovlje konec ianske-
obtisk prav majhen.
Želeli bi, da bi tudi dramska sekcija »Svobode II« kaj pripravila za to sezono.
LT Hrastnik. — Na sestanku
DOL PRI HRASTNIKU
Tudi Planinski teden je bil
Ljudske tehnike v Hrastniku jfali na letnem občnem zboru, pisan. Bilo je dvoje so se posamezne sekcije obve-	ga je mešani pevski zbor Ustanovili	e Markacija
zale, da bodo v mesecu februar- planincev s petjem planinskih imadanska	^
ju organizirale kar mjveč pre- G.	............“VtPl!fS£ tTo-
iE^šIlEE ESbSSI
Avto-moto društva »O prometnih znamenjih«. Na
promet- tijčm zidovi na ploščo, btavnm	ni noznala
SZ	i2KLS25r
tine. Predsednik in tajnik sta darovala za to svoj letni dopust Zamenjala sta morje in Julijce za kramp in lopato. Nekateri smo ostali daleč za njima. In ostanek članstva? Tudi ta bo letos aktiven.
Med najvažnejšimi sklepi je Izvolitev stavbenega odbora. Postavil bo dom. Ne dvomimo v uspeh.
ga novembra končno le dobile predavanju Pa bo predavatelj nih'potrebščin je vskladiščeno.
. -  -------- _ „—1	Vodovod, izpeljan iz pol kilo-
metra oddaljene doline, deluje.
iz Ljubljane predaval »O bto-darstvu« s prikazom filma »10
let ljudske tehnike« in filmom število članstva se je pomno-tetomovanja v Tacnu. — Zeli- žilo. Ustanoviti smo dva odseka;
na Trgu revolucije prvo brezalkoholno restavracijo.
Mnogi domačini in tujci sedaj kaj radi zahajajo v ta lokal, katerega samo vnanje lice je že mo, kaj prikupno.
V sodobno opremljenih, ali malce pretesnih prostorih ste lepo postreženi z vsemi pekov-
si-SšSššr-AeeSNK ar453
črno in belo kavo, kakaom, tur.
da bi bila predavanja dobro obiskana.
Predavanje na terenu n SZDL.
rfflSSftS-TSlž ta S3S“
prvo predavanje v
pionirjev in mladincev. Štejeta. Kvdturnoprosvetno društvo v 71 članov. Potrebno bi bilo Tržišču je delavno, četudi samo vključiti še »starejše« mladince, v zimskem času. V letih, odkar Močni, krepki so. Veliko M lah- obstaja, je uprizorilo preb.val-gradnji doma. cem v Tržišču in okolici že vec

Uprizoritev je uspela v moralnem in finančnem pogledu. Težko je reči, kdo izmed Igralcev je bil boljši, vendar naj omenim predvsem nosilca glavne vloge Dominika Piškurja, ki jo je upodobil tov. Igor Malus,
črno in belo kavo, kakaom, tur- g°li »° totoerfatiozi«. Fredava- Gor^' K£^ Mrzlico, Partizanski zrnili 14. januarja.
m, *™.	drnem, *-	j« S,
lakali JulidCe 1X1 K*r*'ra*ke: ~
broteml Na upravi podjetja »Pekarna-slaščičarna«, katerega last je ta obirat, pravijo, da je uspeh poslovanja odličen. Menijo tudi, da. se bo v mestu kmalu oglašala potreba po odprtju še enega podobnega lokala z večjimi prostorni. kot so ti.
Tradicionalnega skupnega član-Smučarsko tekmovnje. — SD akega izleta ni bilo. Deževje ga
RADEČE
»Bratstvo« je organiziralo «nu-čarsko tekmovanje pionirjev in mladincev. V teku na 500 m so bili med pionirji od 8 do 8 let
je preprečilo. Denarja, 45.000 din, za avtobus nismo mogli zbrati. Zato je skupni izlet na Prehoda voe odpadeL Upajmo,
najboijSli Viko Toplak, Vojko da samo začasno.
(Eva Renko), In še druge.
Šolska soba, v kateri so Igro priredili, je bila prenapolnjena, tako da je moralo več ljudi oditi. Pohvaliti moramo tovarišico učiteljico, ki kot neutrudna režiserka vodi dramski odsek od uspeha do uspeha.
Zelja vaščanov in okoličanov je, da se igra še enkrat ponovi.
Ta predstava je spet pokazala, kako potrebna je v Tržišču večja dvorana za kulturne prire-
nmininiiiiiiiimiitimtiiiiunuimnnniiiimiuiiitiiiniiiiiiutiiiiniiiiiiHHnniiniiiiiiiiiiTiiniiiiniiiiiiiiutnnniiitminmiiiniffininiiniiiuiiitiniiitiiiiitiininiiiiiiiimmiiimiiiiuiiiiiiimiiiniiiiniinmiiiin
Dva redka jubileja - dve zlati poroki
V soboto, 26. januarja, sta bili v prostorih ljudskega odbora mestne občine Trbovlje dve zlati porokL Ponovno zakonsko zvezo sta potrdila Avgust ln Neža Tratnik ter Ivan in Marija Potokar. Poročno slovesnost je opravil podpredsednik občine Slavko Borštnar
potrpljenjem je le,šlo. Tudi ta par zlatoporočencev je lahko v poduk vsem mladim zakoncem, ki se danes ženijo, med katerimi so tudi taki, ki se ob prvi
Redki so jubileji, da so zakon- Tudi jubilanta Ivan in Marija Priliki ločijo in razidejo.
ci skupaj po petdeset let in da POTOKAR imata za seboj živije-so še čvrsti in zdravi. Kar dve nje, ki ni bilo z rožicami postla-
taki zlati poroki pa so obhajali na matičnem uradu v Trbovljah preteklo soboto. Ta redek življenjski praznik sta obhajala Avgust in Neža TRATNIK. Avgust Tratnik je star 86 let in 67 let sindikalno-organizacijskega dela je za njim. Kot mlad usnjarski pomočnik je prišel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v Trbovlje. Ker ni dobil dela v svoji stroki, se je zaposlil v rudniku in tamkaj ostal v služb L Tratnik je bil vseskozi vedno e naprednih organizacijah in ves čas od ustanovitve pa do razpustitve predvojne delavske »Svobode« je bil njen aktivni član. Za časa okupacije je skril in shranil zastavo trboveljske »Svobode« in jo je po osvoboditvi na ustanovnem kongresu Zveze »Svobod« in prosvetnih društev leta 1952 v Trbovljah ponovno razvil. Danes je Avgust Tratnik častni član Zveze »Svobod« in prosvetnih društev in član »Svobode-Cen-ter« v Trbovljah. Težka, pogosto s trnjem posuta je b.la njegova življenjska pot kakor tudi njegove življenjske družice. Današnjim mladim rodovom sta lahko vzor, kako je treba v življenju
no, pač pa je bilo njuno skupno življenje trda borba za obstoj.
Ivan Potokar je star 81 let in je po poklicu rudar. V trboveljskem rudniku je delal 52 let. V _ _	—	_	______________
zakonu z njegovo ženo Marijo našega lista, želeč obema paro- bodo uspehi kluba korak naprej se mu je rodilo devet otrok. Ni ma še mnogo zdravih in zado- na poti uspehov, ki jih dosega
KLUB MLADIH PROIZVAJALCEV v TOVARNI PAPIRJA. —
Sklep, ki si ga je zadala papirniška mladina na. svoji letni konferenci, da ustanovi Klub mladih proizvajalcev, je, žd izveden. Na zadnjem množičnem sestanku so sprejeli načrt dela, dltve. Igralski material v vrstah ki ga je sestavil posebni odbor, mladink in mlad.ncev je odi 1-Znane so tudi že teme preda- čen, tudi volja /e dobra, le dvo-vanj, ki bodo mladim proizva- rane primanjkuje, v katero bi ialcem omogočale vsestransko se mladina zatekala. izobraževanje. Za najvažnejšo Ob tej priložnosti apeliramo nalogo so si zadali načrtno pri- na prebivalce Tržišča in okolt-pravljenje svojih členov za delo ce, da z vsemi močmi podprejo v delavskem samoupravljanju, akcijo za zidavo kulturnega do-Zanlmanje za klub je zelo veliko, saj se je vanj vključila sko-ro vsa mladina. Upravni odbor in delavski svet tovarne sta obljubila vso pomoč, iz česar se
Avgustu in Neži Tratnik kakor tudi Ivanu Potokar in nje- ______
govi ženi Mariji k njihovemu vidi razumevanje, ki ga imata redkemu življenjskemu prazni- oba za delo mladinske organiza-ku čestitajo vsi Trboveljčani, ki cjje v podjetju. jih poznajo, in tem čestitkam Pričakovati je, da se bodo Sase pridružuje tudi uredništvo dovi dela kmalu pokazali in da
bi/o lahko preživeti in Vzgojiti voljnih leti toliko otrok, a s pridnostjo in
papirniška mladina v sVoji ganizaciji in v proizvodnji.
Nesreča v Vidmu-Krškem
Dne 29. januarja se je v roto tovarni težko ponesrečil tov. Sadik Ristariovič Pri poravnavanju lesa je Sadik Ristanovič padel v namakalni kanal, ki je bil napolnjen z vročo okrog 95°C. Pri tem je težke opekline po vsem telesu.
Ponesrečenec je, namesto da bi poravnaval hlode v namakalnem kanalu s 3 m dolgo železno palico, to delo zaradi neprevidnosti skušal opraviti tako, da se je nagnil preko spodnje pre-
ma, da bi tako čimprej - prišli do potrebne dvorane.
TURJE
GRADNJA VODOVODA, za katero je dalo pobudo gasilska organizacija v Turju, je spet oživela. Z delom so vaščani začeli že pred dvema letoma in napraviti precej zemeljskih del. Gradbeni odbor je na zadnji seji izvolil tričlanski odbor in zadolžil posameznike, ki bodo skrbeli, da bodo gradbena dela potekala po načrtu. Pričakujejo, da bodo že letos spustili vodo od zajetja do glavnega rezervoarja.
IZLET ČLANOV PROSVETNEGA DRUŠTVA. — Člani Prosvetnega društva so prejšnjo nedeljo obiskali Ljubljano in si tamkaj ogledali dve gledališki vodo predstavi. V Šentjakobskem gle-dobil dališču so gledali »Idealnega soproga«, v Mestnem gledališču pa »Magdo«. Skoda, da se tako poučnega izleta ni udeležilo več članov.
Po uspeli uprizoritvi pravljične igre »Najlepša roža«, s katero so igralci pričeli to sezono v
Zlatoporočenci Avgnst in Neža Tratnik in Ivan ter Marija Potokar na Občinskem ljudskem odbora v Trbovljah
grade na ograji in poravnaval Turju, se sedaj pripravljajo na hlode z metersko palico. Pri ta- novo predstavo Tokrat so se kem nagibu je izgubil ravnotež- odločili za komedijo. In sicer za je in se prevrnil v kanal. _ Popovičevo »Jaro meščanko«.
(Nadaljevanje na 7. strani)	Z. S.
„Steklena menežarija“ „Svobodi“ v Trbovljah II
Kuharsko-šiviljska razstava v Hrastniku
Nedavno tega se je na Gospodinjski šoli v Hrastniku zelo* uspešno zaključila kuharska in šiviljska razstava. Tako so v
_	,	.	kraju ponovno dobili nov kader
Je že tako, da amaterji tudi odrskega doživljanja in imajo poklic. Otroka pač vsak po svoje dobrih bodočih gospodinj. Ob-v kulturno reprezentančnih temeljito predelano lestvico svo- reagirata: za Lauro že vemo, (-inskemu ljudskemu odboru v
Uspešno delo organizacije ZB v Sevnici
Spomenik bo postavljen do 22. tulila
Trbovljah še vedno zbirajo svoj repertoar po številu ansambla «n številu scen Oboje govori za strahotno močan čut za realizem, za prilagoditev in za — saj dovolite, da se enkrat pogovorimo o tem — nepoznavanje last-
nih ustvarjalnih sil. in končno, nost »steklene menežarije«, v
jih zmogljivosti) dokajšnji pro- kako, brat pa v kinu in v nočnih Hrastniku se je treba zahvaliti
biem, ali z drugo besedo pravo	-■**- ----*--—
poslastico. Problem je v subtilni »štimungi«, v nastrojenju, ki je skoro neviden, neživ, a vendarle najmočnejši akter tega dela.
Slepa ulica zatekanja v abstrakt-
zabaviščih išče nadomestila za življenje, ki si ga želi, a ga ni zmožen doseči, ker je neborben sanjač, ker je preživljanje treh ljudi zanj, skoro še otroka, dejansko težko in preveliko breme. Zaplet in prelom nastane s pri-
za denarno pomoč, ki jo je nudil v ta namen. Delno so si pomagale tudi tečajnice same s prodajo slaščic, ki so jih spekle.
R. V.
Pred nedavnim so se zbrali v gasilskem domu v Sevnici člani ZB, da pregledajo in ocenijo svoje dosedanje delo. Predsednik organizacije tov. Slavi Kolar je podal obširno poročilo, kjer je med drugim rečeno:
amaterskih ansamblov: premalo lepoto intimnosti pravljičnega hodom »moškega obiska«, okoli
teoretične poglobitve v celotni življenja steklenih živalic, po-opus olramatihovega dela, pre- habljene, napačno vzgojene, za-malo prereza skozi dobo, ki delo grenjeno odmaknjene, komplici-
reprezentira oziroma kritizira, premalo dela okoli dramaturgije in njej adekvatne režije. Po drugi strani se prav zaradi rezultatov takega načelno nenačelnega izbiranja repertoarja nujno zatečejo v somoobrambi
rano enostavne pubertetnice, ki s finim čutom za na videz zdravo, polno impulzivno življenje izven domačega ambienta išče nadomestila za vse, česar nima, v svojem notranjem, neborbenem svetu, je problem, ki ga
katerega zaplete mati vso bodočnost cele svoje družinice, ki pa Lauro dejansko premakne iz njenih kompleksov v za spoznanje laže prenosljivo resničnost, a dejanske situacije prav nič ne spremeni.
Ze iz te skope analize je razvidno, da je delo zgrajeno na psihološko kompliciranih, do skrajnosti individualiziranih značajih (ne na temperamentih, še
OBISK V ZAGORSKI GLASBENI ŠOLI
Iz poslopja Glasbene šole v Zagorju je slišati zamolkle zvoke roga. vmes pa se čuje visoki glas violine Nekdo neusmiljeno razbija po klavirju. Zadnji dan pouka je. Izpiti so pri kraju — še danes in počitnice se bodo
ma šele dobro leto, zato ne smemo od njih ne vem koliko zahtevati, vendar pa so dokaj marljivi in zato upam, da bomo ob koncu šolskega leta uspeli odigrati samostojen koncert.
Z orkestrom pa je tako:	če-
prav ima že precejšnjo tradici-
manj na tipih!) in zahteva mno- 'za£eie
go, če naj vsaj malo nudi. Re-	.
zija je zanemarila te bistvenosti, Prvo šolsko polletje 1956-57 je jo, nikakor ne more doseči po-	_
gradila je na tipizaciji, povsem za nami, poglejmo torej, kakšen sebne kvalitete, kajti vsako leto prebivalstvu, da bi pozneje
Delo krajevne organizacije ZB v Sevnici je bilo v preteklem letu precej uspešno. Cla-nj so sodelovali na več proslavah. Glavno skrb pa so v lanskem letu posvetila postavitvi spomenika padlim borcem. V ta namen so jeli zbirati finančna sredstva ne le v domači občini, temveč tudi izven nje. Priredili so bogat srečolov, katerega čisti dobiček so namenili za postavitev spomenika.
Osnutek je napravil pokojni arh. prof. Jože Plečnik, kar je obenem njegovo zadnje delo, vse ostalo, kakor tudi 'spomenik pa bo napravil kipar tov. Pengov.
Spomenik bo visok 6 metrov. Gornja kupola bo bronasta, modeli pod njo pa bodo v naravni velikosti. Maketa je bila dana na vpogled vsemu sevniškemu
prezrla v sceni in mizansceni stekleno menežanjo, zasedla v te problematične vloge same novince (razen matere) in razumljivo — pogorela. Ni bilo niti kontakta med igralci, niti med njimi in publiko. Pripovedovali
uspeh je dosegla v tem času glasbena šola. Iz razgovora z ravnateljem šole tov. Rusom sem posnel, da je z učnimi uspehi prav zadovoljen. To stisko leto obiskuje šolo 113 gojencev. Od tega se jih uči največ kla-
ravno najboljši člani odpadejo, ker gredo na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano ali pa drugam. Vendar kljub temu delamo in sedaj nameravam orkester razširiti, da bo obsegal deset violin.
prišlo do negodovanja. V spomenik ne bodo vklesana imena padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, temveč bo njim v spomin napisan le kratek verz. Niso se pa še odločili, kje bo
Akademski pevski zbor iz Ljubljane je pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca v okviru L študentskega festivala izvajal v novem Delavskem domu kantato »Stara pravda«. Na sliki: Zbor prejema darila
v opravičilo: »Saj smo le ama- mora prinesti glavna igralka terji — ljubitelji/« Zal se obl- Laura. Vse druge osebe so poleg čajno izkaže, da je to le precej nje, poleg nastrojenja, ki ga pri-nižja stopnja — dilentatizem. naša Laura s svojo igro okoli ln tega mora delavski razred steklene menežarije, le dopolni- V
da, zapuščena žena, ki jo je nost oziroma verziranost, ki je borba za obstanek svojih dveh amaterjem težko dojemljiva in otrok napravila slepo za real- ki zahteva dosti in mnogo na-nost in ki je v skrbi za svoja parnega dela. dva otroka strahotno prozaična:	in uspehi te uprizoritve? Sce-
sina muči (ne da bi se tega za- na je bila okusna, a kot rečeno, vedala) z večnimi opazkami o pomanjkljiva, luč zelo razgiba-ječli, hčer hoče po vsej sili orno- na, a premedla, žiti, ko ji ne uspe usmeriti jo v	Joža Zagorc
kot novi nosilec kulture nujno lo in pojasnjevanje. Mati Aman- iz tega »privatnega« po je skriv-pobljati na vsak korak. Kajti kaj koristi realizem, če je banalen, kaj koristi varčevanje z denarjem, če je moralni efekt na igralce in publiko porazen, če je delo, v katerega je vendarle vloženo izredno veliko truda in napora, le dvakrat ali trikrat izvedeno. Om prej smo si o teh stvareh na jasnem, tem prej bomo stopili skupaj in s temeljitim premislekom izbirali načrtno, sistematično, postopno od stopnje do stopnje naše zmogljivosti navzgor. Le v pogojih takih kriterijev bomo lahko vzgajali ansamble, bomo postopno lahko prešli od lažjega k težjemu, si ustvarili publiko in končno lahko pričakovali vsaj bruto dohodek (moralni in materialni).
Tako razmišljanje mi je sprožila premiera VJiliamsove »Steklene menežarije« v četrtek, 16. januarja t. I., dramske družine »Svobode« v Trbovljah II v režiji Francija Princa. Pa tudi prejšnja opažanja trboveljskih dramskih prizadevanj se več ali manj podrejajo tem splošnim ugotovitvam.
Režiser Princ je tokrat izbral delo, ki pomeni celo za vrhunske umetnike (to je tiste, ki absolutno obvladajo obrtno plat
so svoj tekst kot govoreče lutke, vir in violino, pa tudi pihala in
trobila. Na šoli poučuje 7 predavateljev, vendar je učnih moči še premalo. Tako so na primer učenci skoraj vse šolsko leto brez pouka glasbene teorije, ker je predavateljica tov. Lapajne zbolela in ravnateljstvu kljub mnogim prošnjam pri Svetu za kluturo in prosveto LRS ni uspelo dobiti zamene. Po polletju bo to vprašanje rešeno, ker se bo prejšnja predavateljica vrnila. — Prestopne izpite je ob polletju opravljalo 22 gojencev; štirje so izpit opravili z odličnim, 13 s prav dobrim, štirje z dobrim in eden z zadostnim uspehom.
Ob tej priložnosti je tovariš Rus odgovoril na nekaj vprašanj. Prvo vprašanje se je glasilo:
štiri čela, po dve flavti, klar.ne- spomenik stal. Nekateri so mne-
reagirali atomatično kot svetlobne naprave. Vsega tega niso krivi igralci — kriv je režiser, ki je posegel previsoko za mladi ansambel, za novince, zase in za Trbovlje nasploh.
Celotna predstava se je vlekla brez dinamike mimo nas, ki smo se trudili, poslušali, a nikakor nismo mogli — doživljati. In pri takem delu, kjer ni kaj videti, kjer so besede le dopolnilo^kjer je scenski okvir le pripomoček, kjer je luč le pomembna podlaga — brez intenzivnega fluida doživljanja pač ne gre. Stimun-ge — nastrojenja ni bilo, pravzaprav je bilo — privatno. To pa je smrt vsakega odrskega in javnega nastopa sploh. Premik
»Kam je bilo vaše delo v tem letu usmerjeno?«
»Najbolj si prizadevam kvalitetno dvigniti mladinsko godbo in šolski godalni orkester. Mladinska godba šteje sedaj 38 godbenikov, ki pa se učijo večino-
Tudi v Zagorju so žene delavne
novo osno-center, ki
Napisal: Jack London
V	jeseni so v okviru ženskega je nalog, ki čakajo društva priredili enodneven se- vani Gospodinjski minar za vkuhavanje in pripra- naj bi bil središče socialistične-vo zelenjave za zimo. Seminar ga gledanja na gospodinjstvo in je bil v prostorih Gospodinjske njegovega razvoja in napredka, šole v Zagorju. Udeležilo se ga
je 16 žena — aktivistk. Te so bile iz cele zagorske občine.
Smoter, ki so si ga zadale udeleženke tega seminarja, je bil dosežen s tem, da so te tečajnice organizirale enake seminarje na svojih terenih in v samem Zagorju. Povsod je bila udeležba zadovoljiva in žene so povsod pozdravile ta način seminarjev ter izrekle željo, da bi bilo še več podobnih seminarjev, seveda z obdelavo drugega področja gospodinjskega dela.
V	Zagorju se je-pokazala potreba po ustanovitvi Gospodinjskega centra'. Ta center naj bi organiziral tečaje in seminarje in polno žena vse zagorske občine seznanil z naprednim gospodinjstvom. Gospodinjski center formalno že obstaja in se v njegovem okviru dela že dalj časa.
Meseca decembra sta bila dva enodnevna seminarja s temo »Koline« in sicer na Izlakah in Mlinšah. Meseca januarja pa so se začeli v Zagorju večerni tečaji za naše žene in dekleta o kuhanju, šivanju in ročnih delih.
Priglasilo se je skupno 23 žena in deklet. Na Izlakah se je pričel gospodinjski tečaj 7. januarja Udeleženk je 22 žena in deklet Prihodnji mesec pa sta predvidena še enaka tečaja v Šentgotardu in Mlinšah.
Delo se je pričelo. Vse polno
ta, trobenti in pozavni ter po en kontrabas in rog. V proračunu glasbene šole občinskega LO Zagorje sem zapros.l tudi za denarna sredstva za nakup oboe, jagota, pozavne na povlek _ in pavk. Upam. da bom potrebna sredstva dobil, ker se vsi naši oblastni forumi zavedajo, da bomo tudi v Zagorju čez nekaj let potrebovali dober orkester, kajti ko bo Delavski dom dograjen, bo treba misliti tudi na kaj takega. Godbenikov pa ni mogoče ustvariti čez noč.*
»Kaj ovira delo glasbene šole?«
»Tu pa je več stvari. V prvi vrsti vsekakor premajhni prostori, saj so vaje orkestra in mladinske godbe v sobici, ki ni večja kot 6 krat 4 metre, kar je skoraj nemogoče, vendar moramo za sedaj še potrpeti. Poleg tega so šolske oblasti pokazale kaj malo razumevanja za naše težave; vaje mladinske godbe so lahko šele zvečer, ker je mnogo godbenikov v šoli. Prav bi bilo, da bi naslednje leto vsi godbeniki, posebno gimnazijci, imeli pouk dopoldne.«
»Zakaj ni bilo javne produkcije?«
»Javne produkcije pa ni bilo predvsem zaradi tega, ker so za to manjkali primerni prostori, dvorana TVD •Partizana« pa je za nas predraga. Imeli smo sicer interno produkcijo kar v prostorih glasbene šole, vendar zaradi premajhnih prostorov ni mogel nastopiti niti godalni orkester, kaj šele godba. Pa tudi staršev nismo mogli povabiti.
Mladinska godba pa je sodelovala pri otvoritvi šole na
nja, da bi bil pri postaji, drugi pa menijo, da bi bil nasproti restavracije. O tem bo odločila posebna komisija, ki je bila izvoljena na občnem zboru.
Ker govorijo o postavitvi spomenika že vsa p«) voj na leta, so se zedinili, da bodo postavili spomenik do dneva vstaje, to je do 22. julija. Tudi zgodovinska sekcija bo pohitela s svojim delom, tako da bi kroniko NOV izdelali do istega dne, ko bo postavljen spomenik.
Delo krajevne organizacije ZB Sevnica pa ni bilo omejeno le na priprave za postavitev spomenika. temveč so skrbeli še za otroke padlih borcev, katere so večkrat obdarili, in za njihove starejše člane. Nekaj le-teh j® bilo poslano v preteklem letu na brezplačno zdravljenje. Ugotovili so, da je še več borcev, ki niso v njihovi organizaciji. Novoizvoljeni odbor bo poskrbel, da se bodo tudi ti včlanili in pomagali pri delu v organizaciji.
V letošnjem letu bodo obiskali vse matere padlih borcev, se zanimali za njihovo življenje in jim po možnosti tudi pomagala. Razen tega bodo bivši partizani večkrat obiskali šolsko mladino in jim pripovedovati o doživljajih med NOV.
Po končanem občnem zboru se je novoizvoljeni upravni odbor sestal in za novega predsednika ponovno izvolili tovariša Slava Kolarja, ki je že v Preteklem letu uspešno vodil organizacijo ZB.
Ustanovljen je občinski svet „Svobod“ in pro-
Mlinšah in pri prireditvi dedka cvetnih dl"UŠteV V VidlTUI-Mraza v Zagorju. Ustanovili smo tudi sekstet, ki pa je sedaj že vključen v topliško ,Svobodo'.«
V Trbovljah je bil režiserski tečaj. V prostem času
Na zadnji seji šolskega sveta, ki je bila sredi januarja, so se pomenili o učnih uspehih gojencev v prvem šolskem polletju in sklenili, da bo sredi maja javna produkcija v Domu TVD »Partizana«. Razpravljali so nadalje o bodočem šolskem odboru, ki ga bodo volili na zborih volivcev, kajti mandatna doba sedanjega sveta bo kmalu potekla.	K. N.
liti
VRAGI MA FUATINU
Riše: Bernard Emerik
17.
17.	Grlef je prijel za držaj pri krmilu in štirje od njegovih mož z Raiaate so se krepko uprli v vesla. Ko so dospeli na obalo si je radovedno ogledoval žene, ki so sedele v senci pod Platneno streho na krovu tujega škunerja. Poskusil je in jim namignil z roko, a one so se mu hihitale in mu v odgovor migale z roko.
18.	»Talefa!« je zaklical. Razumele so pozdrav, ali odzdra-
18.
vile so: »Iorana!« ln Grlef je takoj vedel, da so z Družabnih otokov.
Eden Izmed mornarjev je, ne da bi dolgo razmišljal, imenoval njih otok: »Huahlne« ln nato so se spet smejale in hihitale.
»Vidi se, da je tole škuner starega Dupuya,« je rekel Grlef tiho po tahitijansko. »Nikar ne strmite preveč vanj. Ka.l pa menite vi. a? Ali ni tole .Valeta'?«
19. Mornarji so zlezli iz čol-
19.
skrivaj opazovali
tujo
na in ladjo.
»Da, Valeta' je,« je potrdil Taute. »Pred sedmimi leti je izgubila vrhni jambor. V Fa-pceteju so ji postavili novega, ki je bil za deset čevljev krajši. Prav tale je.«
»Fantje; pojdite tja in poskusite govoriti z ženskami. Izvle-čite iz njih vse, kar sc bo dalo,« je predlagal Grlef.
20. Cele trume rakov samo-
Krskem
Razširili [e treba knjižnice in vzgo-režiser e in pevovodje
Na svetu »Svobod« in prosvetnih društev, ki je bil ustanovljen pred nedavnim v občini Videm-Krško, so poročali in razpravljali vsi zastopniki prosvetnih društev.
V	večini krajev, kjer delujejo prosvetna društva, ni primernih dvoran, zato se vsa kulturna dejavnost razvija v šolskih prostorih. Lastno dvorano ima,jo na razpolago le Leskovčani, ki pa je žal v celoti ne izkoriščajo. Prav zaradi majhnih prostorov, ki so na razpolago kulturnikom na vasi, ne morejo izvajati kulturnih prireditev, ker je težko postavljati v razrede odre.
Malo pred novim letom so vsa prosvetna društva prejela po 25 do 27 tisoč dinarjev za knjižnice. Ta denar je bil dobro izkoriščen, saj so nekatere knjižnice kupile knjige antikvarično in s tem svoje zaloge znatno obogatile. Na splošno pa so podeželske knjižnice zelo revne in je nujno, da jih bo občinski ljudski odbor še v naprej podpiral.
Za petje je v vseh krajih občine veliko zanimanje. Na žalost pa ni pevovodij, okrog katerih bi se lahko zbrali ljubitelji petja.
V	občini Videm-Krško je kul-turno-prosvetna dejavnost precej razvita. Ljudje sc radi poslu-žujejo knjig, pojejo in igrajo,
izginili |z vasi. Hodil Je iz koce kakor tudi gledajo razne igre. v kočo a nikjer ni našel žive Novoizvoljeni svet bo imel pre ;ej duše. Nazadnje je naleiel n>a dela, če bo hotel vso to dejav-starčka, ki je bil slep in brez nost	in jo usmerjati,
zob. Bila ga je sama guba.	-a
20.
tar cev so rožljaje bežale pre<l Grlefovhni nogami, ko je stopal po obali; ali pod palmami ni bilo prašičev, ki bi rili po topil prsti in krulili. Kokosovi orehi so ležali tam, kamor so bili padli. Marljivost In snaga sta
Najboljše naravne likerje, kavni, mentol, trapist, cvetlični ter pelinkovec vam nudi po najnižjih dnevnih cenah
Tovarna čokolade in liker; e v Brestanica
Otvoritev 50-metrske skakalnice v Sopoti
lože Šlibar (Enotnost) skočil 43*5 m
PREHODNI POKAL GRE V TRBOVLJE — ŽAGAR (ŠOŠTANJ) NAJBOLJŠI PRI ČLANIH, PRI MLADINCIH PA MATIJA CESTNIK (TRBOVLJE) — REKORD SKAKALNICE JE POSTAVIL LJUBLJANČAN ŠLIBAR V Sopoti — senčni dolini pod Kumom, prav idealni za gojitev nekaterih smučarskih disciplin — je v zadnjih dveh letih nekaj mladih, vztrajni h smučarjev pod vodstvom Izletnega Rafka Celestina zgradilo prikupno 50-metrsko skakalnico, ki so jo formalno odprli preteklo nedeljo.
K temu pomembnemu dogodku so podkumski smučarji Povabili svoje številne kolege iz Zasavja in od drugod.
Po zaletišču so se spustili za prehodni pokal domačega društva člani SK Trbovlje, Enotnosti iz Ljubljane, SK Kisovca, SK Zagorja, TVD Par tizan-Rudar iz Velenja, Kovinarja iz Maribora in smučarskega društva iz Šoštanja.
Vreme je bilo ves čas lepo. Snežne razmere so bile odlične.
ljubljanske »Enotnosti« Jože Šlibar. Vzel je poln zalet Lepo je poletel v zrak ln — ni se zgodilo kot prej — varno pristal pri znamki 43.5 metrov.
Ob izteku se je zbralo kar precej gledalcev, ki so prišli na tekme iz Podkuma in drugih okoliških vasi.	-jak
Šah v Trbovljah
V prostorih šahovske sekcije ŠD »Rudar« se pravkar igrajo prvenstveni turnirji te sekcije.
Na turnirju »brezkaiteg^mi-	“
kov igra 18 šahistov. Razen ene- Na nedavni seji tajnikov go-ga člana igrajo sami mladinci stinske zbornice za LRS so ob-in pionirji. Tu sigurno vodi ravnavali družbeni plan za leto mladinec Miran Gala e 13 toč- 1957, novi tarifni pravilnik, prekatni Iz 14 partij.	miranje sezonskega gostinstva,
Na turnirju četrtokategomi- organizacijo tečajev in strokov-kov pa tekmuje 17 šahistov. V nih izpitov, zavarovanje zaseb-vodstvu je Vili Ovnlč s 6 toč- nih gostilničarjev in razno. Iz-
Gostinski kotiček
karm od 8 odigranih partij.
gledi kažejo, da bo gostinstvo
sklad od prometa gostinskih gospodarskih organizacij je temeljnega pomena za njihov gospodarski uspeh, zato je pri določanju upoštevati delovna mesta, tarifni pravilnik, planirani promet, na osnovi izkušenj prejšnjih let ln podobno. Pri določanju odstotka za sklad za samo-
(D) doseglo plan z 91,89%. V letu stojno razpolaganje je treba do-
Zavidljivi uspehi plavalnega kluba „Celuloza“
Z rednimi treningi se da mnogo doseči
ljajo na poletno plavalno sezono. Reden suhi ln mokri trening,
1956 je bilo v gostinstvo Investiranih 236 milijonov dinarjev, od tega iz amortizacijskega sklada 99,8 milijonov dinarjev. Ocenjena blokirana amortizacija je znašala 31. XII. 1956 223,800000 dinarjev
seči tako stopnjo, ki bo gostinski gospodarski organizaciji omogočila pokritje vseh Izdatkov, in dosego virov, potrebnih za investicije in odplačila anuitet. Le pravilno določanje družbenih obveznosti gostinskim go-
Tekmovalci so se dopoldne, takoj ko so se pripeljali v So-poto, povzpeli na skakalnico, da jo preizkusijo. Vsi so bili navdušeni nad njeno lepo lego, motila pa jih je le nekoliko prekratka miza, ki je povzročila v tem času nekaj manjših padcev. Med skakalci, ki niso pripeljali v iztek, je bil tudi mladinec Matija Cestnik iz Trbovelj, ki se je pravkar vrnil s skakalnega tečaja v Planici in je veljal za favorita pri mladincih. Ze pri prvem skoku je padel tako nerodno, da si jte zlomil smučko. Kasneje je ska-
OIIIUIIHilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllUIIIIII
RADIO
V TEM TEDNU
Poročila poslušajte vsalt dan ob 5.05. V.oo, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.00 radijski dnevnik ter ob 22.15. Oddajo „Ze-leli ste — poslušajte" ob delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa od 14.00 do 16.00. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. ,,Naš jedilnik" vsak delavnik ob 7.20. Oddajo „Dobro jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do
7.00	ure.
NEDEUA, 3. FEBRUARJA
6.00—7.00 Narodne in domače viže za prijetno nedeljsko jutro. 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro. 8.30 Otroška predstava — Z. Brkič: Skrivnostna plošča. 9.15 Slovenske narodne in umetne pesmi. 9.45 Še pomnite. tovariši... Jugomir Mladjenovič: Ljudje z Norveške. 11.35 Lahka glasba.
12.00	Pogovor s poslušalci. 12,10 Opoldanski glasbeni spored. 16.30 Glasbeni mozaik. 18.14 Melodije za dobro voljo.
29.00	Zabavni glasbeni večer Radia Beograd. 21.00 Kulturni razgledi.
PONEDELJEK, 4. FERUARJA
11.00 Veseli ritem. 11.05 Za šolarje — Franjo Vouk: Valvazor. 11.30 Poje Gorenjski vokalni kvintet, igrajo Veseli Planšarji. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 14.05 Za šolarje — Herbert Roland: Vesti, ki tečejo po morskem dnu. 15.40 Utrinki iz literature — Smiljan Rozman:	Skrivnost Tomaža Marena.
16.00	V svetu opernih melodij. 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Oktet slepih pred našim mikrolonom.
18.30	Radijska univerza — Prot B. Vesel: Živi fosili. 20.00 Mladinska oddaja.
22.30	Igrajo domači zabavni ansambli.
TOREK, S. FEBRUARJA
8.05 Pet let slovenskega okteta. 8.45 Nekaj poskočnih in zabavnih viž. 10.10 Od melodije do melodije. 11.15 Za dom m žene. 12.00 Slovenske umetne ln narodne pesmi poje Vokalni kvintet Niko Štritof, vmes igrajo štirje tantje. 13.30 Pester operni spored. 14.20 Zanimivost! •z znanosti In tehnike. 17.10 Zabavna in Plesna glasba na tekočem traku. 18.00 Športni tednik. 18.30 Samospevi slovenskih skladateljev Antona Lajovica tn urugih. 20.00 Domače aktualnosti. 20.10 Poje Ljubljanski komorni zbor, p. v. "lika Skoberneta. 20.30 Radijska Igra Skagestad: Mesec nad fjordom.
SREDA, «. FEBRUARJA
11.00 Slovenske narodne pesmi. 12.00 Opoldanski operni spored. 12.40 Klavir m hammond orgle T ritmu. 13.15 V pe-|mi In plesu po Jugoslaviji. 14.05 Za Solarje — Franjo Voultt Louis Paster. 15.40 Utrinki iz literature — Zolija Malkovska: Ob progi. 16.00 Koncert po soljah. 17.30 Zabavna in plesna glasba "a tekočem traka. 18.00 Kulturni pre-Ped. 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev Poje Mariborski komorni zbor p. v. Raj-Sikoška. 20.00 Sergej Prokofjev: Zasoljen v tri oranže (opera v 4. dej.).
ČETRTEK, 7. FEBRUARJA
8.30 Drobne orkestrdlne skladbe. 9.20 Ud popevke do popevke. 10.10 Iz slovenskih oper. 13.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski ko-Uček. 15.40 Utrinki Iz literature — Thomas Wolpe: Prijetje 18.45 Umetne 'n narodne pesmi poje ,.Ljubljanski zvon" p. v. Jožeta Hanca. 20.00 Teden-®ki notranje-političnt pregled. 20.10 Cenikov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 8. FEBRUARJA
11.00 Za dom ln žene. 12.00 Za do-®ro voljo vam Igra kvintet Avsenik. Tmes poje ob spremljavi harmonike M-‘O Kernjak. 13.15 Ritmi in melodije. ‘5.40 Utrinki Iz literature — Ob smrtnem dnevu dr' Franceta Prešerna. 17.10 športniki, pozori 17.30 Zabavna in plesne elasba na tekočem traku. 18.00 Mudje med seboj — dr. Leon Žlebnik: ”cseda naše mladine. 18.15 Slovenske narodne iz Benečiie poje Vokalni kvintet Anton Nelfat. 18.30 Iz naših kolektivov. ‘8.45 lera kvintet Jožeta Kampiča. 20.00 ‘edenski zunanje-polltičnl pregled. 20.15 obletnici smrti dr. Franceta Prešer-
S0B0TA, *. FEBRUARJA
f 40 Ruske umetne in narodne pesmi P°le zbor Donskih kozakov, dirigira Ser-TCi Žarov. 9.30 Priljubljene melodije. ‘115 Dober dan. ot-ocl! (Aleksa Miklč: v. 1 s"ia). 12.40 Za razvedrilo. 13.15 ‘5 minut z Vaškim triom. 13 30 Od "Uje do arije. 14.20 Zanimivosti Iz znalo L ,n ,ct|nlke. 15.40 Nove knjige, i. , 0,asbene uganke. 17.30 Zabavna ” Plesna glasba na tekočem trakn 18.00 kno v svet. 18.15 Umetne pesmi poje ronski vokalni kvartet. 18.30 Jezikovni Pogovori. 18.45 Igra trlo Dorka Skoberneta. ?n oo v»<ell večer. 21.no 7a razvedrilo ln ples.
Uspeh gostinstva je odvisen spodarskim organizacijam s pre-
kal z drugimi, ld pa nju — kakor je povedal — niso tako ležale kot lastne. No, glavno pa je, da'se je na tekmovanju navzlic temu dobro odrezal.
Skoki v konkurenci so se začeli okrog 14. ure. V prvi seriji so tekmovalci startali e polnim zaletom, kasneje pa so se, za-
SHbGšHS ijfšg
bilo njegovo delo zelo uspešno. V preteklem letu je imelo kar 9 javnih nastopov, od katerih je vredno omeniti republiško prvenstvo. Na teh tekmovanjih so člani dosegli odlične uspehe. Ce-
radi poledice na izteku, presta- prav so v khibu plavalci, ki se vili za četrt metra niže.	ukvarjajo s sistematičnim tre-
Tekmovanje je začel domačin ningom šele dve leti, je v nji-
sodelovali na prihodnjih plavalnih tekmah. Ker bodo ta tekmovanja terjala finančna sredstva, bodo morali že sedaj iskati pomoči pri podjetjih in občinskem ljudskem odboru, tako da ne bodo razpravljali o finančni krizi takrat, ko bodo morali nastopiti. Doslej so imela podjetja, zlasti roto tovarna, kakor tudi
okrajne gostinske zbornice z njimi, zlasti sedaj, pri določanju instrumentov družbenega plana. Olajšanje težkega finančnega položaja gostinskih gospodarskih organizacij z znižanjem stopnje amortizacije je nepravilno, ker ObLO s tem znižujejo gostinskim podjetjem vir sred-izboljšanje
ščem, ki pretežno prodajajo alkoholne pijače, bo zagotovljen uspeh gostinstva v njegovem pravem namenu Cene gostinskih podjetij za inozemske goste so že znane, cene gostinskih storitev za domače goste pa je sestavili do marca 1957, ko bodo že znani
in ^ditrfTto RknknlnicpRafko horih vrstah kar vrf republi- ™ **>	KaK°f	štev za obnovo . in izboljšanje družbeni plani Potrebno je tudi
Celestina, ki je lepo potegnil in ških prvakov H. Hge, kakor tu-	pomagaVsTmla'-	Obm naj ^u^Snja^^^mžbettii
dim plavalcem s tem, da so Jim torej ne znižujejo dela amorti- veznosti gostinskih podjetij, ki zagotovili udeležbo na tekmova- —--—i-»--------------------,---r_ j---*- -Li-
njih .
Celestina,
varno pristal. Vseh skakalcev v konkurenci je bilo 25.
Med člani ,ie izredno dolgo pa tudi lepo skakal Jože Šlibar iz Ljubljane, ki pa, žal, ni imel sreče pri doskoku.
Rezultati:
Mladinci:	1. Matija Cestnik
(Trbovlje) 181.2 (28, 28.5 m); 2.
Vili Lipičnik (Zagorje) 174.2 (23,
29-5 m); 3. Tine Vidic (Trbovlje) 173 (27, 27.5 m).
Člani: 1. Roman Žagar (Šoštanj) 194.2 (39.5, 39.5 m); 2. Jože • gan. Gorenc (Trbovlje) 174.6 (31, 29 metrov); 3. Ferdo Planinc (Trbovlje) 173.1 (28.5, 27 m).
Društva: 1. Trbovlje 355.8; 2. Zagorje 345.9 ; 3. Enotnost, Ljubljana 320.4 točke.
Po končanem tekmovanju je skočil za rekord skakalnice član
di pionirskih in mladinskih prvakov. Naj omenim nadarjeno 11-letno Vesno Breskvar, ki je v preteklem letu postala pionirska prvakinja na 50 m prsno in na 50 m metuljček, v H. ligi pa v konkurenci odraslih republiška prvakinja na 100 m prsno in 50 m metuljček. Na 50 m prosto je postal v letu 1956 mladinski prvak Milan Zgomba, V II. ligi so zasedli prva mesta še
zacije za vzdrževanje, del amortizacije za nadomestitev pa le v skrajnih primerih. Sicer pa je v predlogu zveznega družbenega plana za leto 1957 predvideno plačevanje amortizacije sezonskih gostinskih podjetij le v času poslovanja, razen tega pa bodo turistične in gostinske go-
ŽELIJO SI ZIMSKE BAZEN Na občnem zboru, ki je bil prejšnji teden, je bilo okrog 60 članov, predvsem mladincev. Že sama udeležba dokazuje, da ima
klub dovolj mladincev, ki bodo_____________________ _________
še lahko več let aktivno sodelo- spodarske organizacije lahko ko-Tomo Ivačič Miti« rimneršek vaJi’ P0™®)® Pa Prevzeli teh- ristile polni znesek emortizaci-rm7i Jin	nidn° vodstv°' Ko 80 ugotavljali, je vplačane v letu 1957, In na-
Branka Grozina m Zvone Dra- ^	—ih -«w jlj/^edite za plačilo del za
rekonstrukcije s tem, da jih bo-bo vračale iz sredstev amorti-
—,	A MA«k	I —" I - — ♦«« /«1 An
redno vadili, lahko bi rekli vsak dan, in si pridobili rutine ter plavalne tehnike pod skrbnim vodstvom tov. Lenčke in Miloša June.
Plavalci se že resno priprav-
da je v zimskih mesecih njihov
T, roPeh, p, ^ ,e
Preko vsega leta so plavalci	kakor tudi za obči-
vadili, lahko ta rekli ^ w ^eli v vidmu-Krškem
iitniiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniii
Tecafa zn smučarske vaditelje na Kumu in Mrzlici
zacijskega sklada za zamenjavo sredstev.
Z zniževanjem obresti na osnovna sredstva in zniževanjem lokalnega prometnega davka na prodajo alkoholnih pijač lahko ObLO omogočijo pocenitev prodajanja hrane v gostin-
Kinem a 1 o grafi
KINO »DELAVSKI DOM« v , ..	.... ,	_. , „
SffitfSBč FES?-5STS5ŠSS
DIVJINE«, naslednji teden pa v nasem okra)u Mmo °bLO
Na Kumu in Mrzlici sta se prejšnji ponedeljek pričela 7-dnevna tečaja za smučarske vaditelje, katera je organizirala Zasavska smučarska podzveza
ščini med drugim zadala nalogo, da bo usposobila čim več smučarjev za smučarske vadite-lje-strokovnjake, ki bodo popeljali ljubitelje zimskega športa, predvsem pa mladino na bele
V našem okraju samo Sevnica upošteva pri določanju lokalnega prometnega davka razmerje med prodanimi alkoholnimi pijačami in prodano hrano. Tudi ObLO Trbovlje re-
ruski barvni film »NESMRTNA LJUBEZEN«.
KINO »SVOBOD A-TflBOVLJE
II* bo imel na sporedu do po-______________ _
Zasavska smučarska podzveza Na obeh tečajih so smučarji nedeljka avstrijski zabavni film gresira. Gostinsko podjetje »Masi je na svoji ustanovni skup- iz vsega našega Zasavja, vendar »ZDAJ SEJA TAM«.	jolka«, ki se ukvarja z družbe-
je udeležba iz spodnjega dela „IW_ e-vjvfra. o <„ o	no prehrano, z t% od bruto
J-SSŠ PMto£ruegdrut^h ob-
ležiti tečajev kakih 60 ljudi, * ™ 10■ febr' angl' fllm *SMEH veznosti v vprašalnih zneskih je vendar je število tečajnikov	*•	priporočljivo upoštevati eko-
preeej manjše. Tečaj na Kumu KINO BREŽICE: 2. in 3. febr. nomske pogoje poslovanja te vr-
poljane. Za izvedbo tega sklepa vodi znani smučarski strokov- amer. film »BELI JORGOVAN«; s^e gostišč, zmogljivost obratov
njak prof. Jeiočndk, tečaj na Mrzlici pa tov. Rudi Ocvirk in tov. Tone Jerin.
Tečajniki bodo db koncu opravljali izpit. Kdor ga bo uspešno napravil, bo dobil naslov smučarskega vaditelja. Tečajniki imajo v dopoldanskih urah praktični pouk na snegu, popoldne prosto obnavljajo svoie znanje pod vodstvom
si je podzveza zagotovila finančna sredstva in učitelje ter sta sedaj dva tečaja: na Kumu in Mrzlici.
Rešitev nagradne uganke iz 4. številke
Naši pionirji in pionirke so pravilno rešili šaljivo uganko,
ki smo jo prinesli v predzadnji _	__ __________
številki našega tednika. Odgo- tečaja, zvečer pa poslušajo prevoj* nanjo je: breza.	davanja najrazličnejših tem.
Žreb je pisodil prvo nagrado ---------------------—
Vremenska napoved
kateri bomo poslali knjižno da- Padavine, in sicer pretežno rilo po pošti — drugo nagrado sneg, se pričakujejo v začetku pa dob; po odločitvi žreba Lojze druge polovice tedna, proti kon-Vengust, učenec II. a razreda cu prve polovice prihodnjega osnovne šole, Trbvolje-Vode, ki tedna in koncem prihodnjega naj pride v naše uredništvo po tedna. Vmes dvo- do štiridnev-knjižno darilo.	razdobje suhega oziroma
Vsem ostalim mladim bralcem iasn®Sa vremena. Temperatura njihovo pošto in pozdrave bo Padla, v teku enega tedna se
pričakuje nastop hudega mraza.
za
prav lepa hvala.
Uredništvo
Nagradni magični kvadrat za pionirje
?rt«=vs rst tssrsssrvsssi
Nesreča
v Vidmu-Krškem
(Nadaljevanje s 5. strani) Strokovna komisija je pri pre
6. febr. amer. film »VEST«; 7. in 8. febr. amer. barv. film »KAPETAN KERI«; 9. in 10. febr. amer. barv. film »MIREN ČLOVEK«.
KINO BRESTANICA: 2. in 3. febr. amer. film »TARZANOVA JEZA«; 6. in 7. febr. »10 LJUBEZENSKIH PESMI« . ital. film: 9. in 10. febr. amer. barvni film vodje »STEKLENI ČEVELJČEK«.
ŽELIJO SI ZIMSKI BAZEN PREDVIDENI SPORED TRB. KINEMATOGRAFOV
a)	Kino Delavski dom: »Klic divjine« amer. pust. film: »Nesmrtna ljubezen« ruski barvni film-, »Dokler boš z menoj« nemški film; »Osumljen« domači film; »Beli jorgovan« amer. glasbeni film- »Imel sem sedem hčerk« franc. zab. barvni film; »Žene orkestra« amer. glasbeni filmi »Zvesta senca« ital. film.
b)	Kino Svoboda Trbovlje II: »Zdaj smo pa tam« avst, zab. filmi »Revolveraš« amer. film; »Bosonoga grofica« amer. barvni film; »Dnevi upanja« poljski film; »Podanik« nemški film.
jn namen pavšaliranja, strukturo iztržkov gostinskih storitev, delovno storilnost posameznega zaposlenega in podobno. Pravilno določanje odstotka za plačni
sprejemajo domače goste, da tx>do cene primerne njihovi kupni moči.
Zasebni gostilničarji se bodo vključili v Sklad za samopomoč. V ta namen so že bili sestanki po vseh občinah
V letu 1957 predvideva Gostinska zbornica za LRS: 1 tečaj za visokokvalificirane delavce v letošnji jeseni, 6 tečajev za kvalificirane natakarje, 2 tečaja za kuharje, 1 tečaj za hotelske delvce ter seminarje za vodilno osebje in knjigovodje. Tukajšnja gostinska zbornica pa bo sestavila načrt za polkvalifika-cljske tečaje v letošnjem letu.
(Iz Gostinske zbornice, Trbovlje)
ZAH AL A
Vsem, ki so ob smrti mojega dragega moža
FRANCA ŠTERNAHA rudarja upokojenca z mano sočustvovali, mu darovali vence in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, iskrena hvala, prav tako društvu »Zarja«, godbi in g. Medvedu za poslovilne besede.
ŠTERN AKOVA ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, ateka, srna, brata. svaka in zeta
JANKA REBERŠKA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani v tem usodnem trenutku.
Iskrena hvala rudniški godbi, oktetu Svobode, govornikoma tov. Lojzetu Jazbecu tn tov. Alojzu Večku za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Malavašiču, ki mu je ves čas njegove težke bolezni lajšal trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo sostanovalcem za vso po-
no): 1. hladni letni čas; 2. moško ime;. 3. zabela; ime (hrv.).
1	2	3	4
ZAHVALA
Ob praznovanju najine zlate poroke dne 26. januarja t l. se iskreno zahvaljujeva vsem tistim, od katerih sva prejela čestitke brzojavno, pismeno to osebno.
Zahvaljujeva se tudi Delavski godbi na pihala, ki je na večer
pred najino zlato poroko za-	.
igrala obema lepo podoknico in	80 P81*?
nama podarila v spomin krasno Iskrena hvala za da rudarsko svetilko.
Enako sva dolžna izreč; zahvalo za čestitke po Radiu Ljubljana in za lepo pesem »Delo«, M jo je nama zapel v radiu trboveljski »Slavček«.
Prav tako se zahvaljujeva Občinskemu ljudskemu odboru v Trbovljah, ki naju je ob najinem življenjskem prazniku skupno z zlatoporočencama Iva-Marijo Potokar povabil
.	mesto, kjer je ponesrečenec za-
i. mos poslen, zavarovano po predpisih varnostne službe in da bi pri pravilnem ravnanju do nesreče ne smelo priti.
Sadika Ristanoviča so takoj po nezgodi prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer so mu nudili
1
ZAHVALA	nam in
Iskreno se zahvaljujem vsem n^lep rrogovor^n naju obdaril
vsem za čestitke to darila, katera sva prejela.
Avgust in Neža TRATNIK,
zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Trbovlje, še posebej Pa dr. Kržišniku in primariju dr. Krasniku za uspešno izvedeno operacijo ob moji težki nezgodi.
Ravno tako se zahvaljujem
Trbovlje
vence, katere so dale organizacije: obč. odbor SZDL Senovo, obč. komite ZKS Senovo, uprava rudnika Senovo, rudniški komite ZKS Senovo, sindikalna podružnica rudarjev Senovo, osn. organizacija ZK Senovo, obč. sindikalni svet Senovo.
Prav .posebna hvala vsem sorodnikom. prijateljem in znancem za darovane vence in izrečeno sožalje.
Neutolažljivi:
žena Mici, sinova Pepl in Janko, hrečkica Mirica, oče, brat, sestre, družine: Omerzu, Vidic, Kneževlč in Stipič ter ostalo sorodstvo.
prvo pomoč, od tam pa na kli- krvodajalcem iz Zagorja Jožetu
Črke: AAAA, E, II, MM. NN. S, TT, V. Z.
Rešitev nam prinesite ai; pa pošljite po pošti na uredništvo do nedelje, dne 10. februarja opoldne. Za rešitev magičnega kvadrata bomo dali dve knjižni nagradi po odločitvi žreba.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, nadalje pošto in kraj kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!	Uredništvo
niko v Zagreb, kjer se zdravi.
Kolektiv roto tovarne v Vid« mu-Krškem je za uspešno zdravljenje ponesrečenca dal na razpolago zagrebški kliniki okrog 20 1 krvi. S tem so tamkajšnji delavci dokazali svojo plemenitost in ljubezen do bližnjega.
Janežu. Matku Kušarju in Slavku Sajoviču, ki so tudi pripomogli k mojemu okrevanju.
Ed; Guzej, Zagorje
87. zjutraj sem IZGUBIL VEZI ZA SMUČI pri Dimniku. — Najditelj naj jih proti nagradi vrne na upravo lista.
UPRAVI
Razpis
UPRAVNI ODBOR DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE RAZPISUJE MESTO HIŠNIKA V DELAVSKEM DOMU
Prednost imajo prosilci s kvalifikacijo iz kovinske ali električne stroke. Stanovanje v Domu. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. marcem 1957. — Prošnje je nasloviti na naslov razpisovalca do 15. februarja 1957.
ZASAVSKI TEDNIK
TRB0VLIE
Trg Revolucije štev. 28
7 DNI POSVETU
Zaplet v Egiptu
Kljub sklepom v Organizaciji zdniženih narodov, da naj se tudi izraelske sile v celoti umaknejo z egiptovskega ozemlja, je Izrael sklenil obdržati pod svojo okupacijo področje Gaze in Arabskega zaliva.
Poročilo o tem vprašanju je predložil Generalni skupščini OZN tajnik Hammarskjold.ki je obtožil Izrael, da ne izvršuje sklepov Organizacije združenih narodov.
Avstrija zahteva pomoč za begunce
V	Avstrijo st je zateklo do-
slej že okrog 180.000 beguncev iz Madžarske, od teh pa jih je Le en del odšel v druge države. Avstrija je zaradi tega v težavnem položaju ter se zavzema za to, da bi druge države prevzele večje število beguncev, kakor so prvotno nameravale, pa tudi OZN bi naj več prispevala za vzdrževanje beguncev, ki se nahajajo v Avstriji.	i
V	našo državo je pribežalo doslej že tudi nad 13.000 beguncev in naša vlada je prav tako zahtevala pomoč za njihovo vzdrževanje.
Novi razorožitveni predlogi
Politični odbor Generalne skupščine OZN je sklenil predložiti vse letošnje predloge o razorožitvi ožjemu odboru razor ožitvene komisije.
Na tem zasedanju Političnega odbora je prišlo do predloga, naj bi razširili razorožitveno komisijo OZN, več delegatov pa se je zavzemalo za to, da bi uvedli uspešno in dosledno nadzorstvo nad oboroževanjem ter da bi naj po tej poti dosegli končno razorožitev.
Splošna stavka v Alžiru
Pred kratkim se je začela v celem Alžiru na poziv fronte narodne osvoboditve splošna stavka celotnega alžirskega prebivalstva, ki bi naj opozorila svetovno javnost pred začetkom razprave v Političnem odboru Generalne skupščine OZN o Alžiru na ta problem.
Kakor poročajo, je stavka popolnoma ohromila dejavnost v deželi, ker stavkajo celo šolski otroci, ki ne prihajajo v šolo. Stavki so se pridružili tudi alžirski delavci v Franciji ter stavka samo v Parizu nad 100.000 Al-žircev
Življenjske
izkušnje
e Uživaj in pusti druge, da uživajo, pri tem pa glej, da ne storiš žalega ne sebi in ne drugim.
S' Človek ne more biti pravičen, če ni človeški.
•' Kdor trguje s poštenjem, ponuja na prodaj le svojo čast.
•' Velike odlike ne zadoščajo, če ne znamo z njimi varčevati •• Da preneseš srečo, je treba večjih vrlin, kot da preneseš nesrečo.
O Malokdo je dovolj pameten, da ima rajši grajo, ki mu koristi, kakor hvalo, ki mu škoduje.
«' Pameten ni tisti, komur prinese naključje pamet, temveč tisti, ki jo pozna, razpoznava in uravnava.
e- Nesreča ni velika, če na-klanjamo dobrote nehvaležne-žem, toda neznosna je, če jih moramo prejemati od sleparjev.
•< Napake, ki jih nočemo popraviti, si skušamo šteti v čast.
«< Ljudje imajo velike zahteve pa majhne načrte.
Nihče se tolikokrat ne moti, kakor tisti, ki trdi da je nezmotljiv.
•' Kdor meni, de ne more nikoli biti drugim v nadlego, je pogosto nadležen.
ALI VAM UGAJA POGLED SKOZI PREDNJE STEKLO AVTOMOBILA NA ZASNEZ ENO POKRAJINO?
Zelo droge operacij
0 Pred sodiščem v Parizu sta bol že dalj časa tuberkulozen se morala zagovarjati 2 zdrav- in sicer na levih pljučih. Dejali nika. Obtožena sta bila zaradi so mu, da je edina rešitev za operacije, ki sta jo opravila pri ozdravljenje operacija. V to je nekem možu na pljučih. Toda mož privolil.
imela sta neverjetno smolo: namesto da bi operirala levo stran pljuč, sta jo napravila na desni strani. Žrtev te neverjetne operacije je bil neki 49-letni uslužbenec ministrstva dela. Mož je
EDINSTVEN LOV
Veronika Salazar iz Vera Cruza v Mehiki je že dalj časa sumila svojega moža, da ji ni zvest. Vendar ni mogla najti za to dokazov. Uporno mu je sledila in iskala, kako bi ga ujela, »in flagrahti«, toda uspeha ni balo. Toda ker je bila vztrajna, je nekega večera le našla moža v objemu nekega dekleta. Ni pa takoj nastopila, temveč odšla domov ter vzela s seboj veliko ribiško mrežo. Nato je odšla v park, kjer je oba grešnika zajela v mrežo. Tako ujeta zaljubljenca je izvlekla iz parka
ZA VSAKEGA NEKAJ CENE DIVJIH ŽIVALI
•> Za večino divjih živali, ki jih love za živalske vrtove ali v druge namene, veljajo danes več ali manj določene cene; tako stane na primer žirafa okrog 4000 dolarjev, nosorog 4500 dolarjev, mlad slon 3500 dolarjev, šimpanz 1000 dolarjev. Lev stane 1000 do 1500 dolarjev. Ostale divje živali so cenejše, vendar So cene odvisne največ od stroškov in težav, ki jih imajo lovci pri lovu nanje
Ji
. ■
in je zjutraj prve ljudi, ki prišli mimo, prosila, da so bili za pričo pred sodiščem.
Izraelski vojaki preiskujejo domačine na področju Gaze
ltatLanski pregovori o ženskah
Ne ogleduj si ne ženske ne platna ob slabi svetlobi.
Ženske jočejo, kadar hočejo.
Zenska prevara tudi hudiča.
Zenske in kokoši se zgubijo, če se domačije ne držijo. ' Kjer so ženske te gosi, tam je mnogo besedi
Tri stvari so slabe:	suhe
ženske, suhe gosi in ovce.
Teže je nadzorovati žensko kot vrečo bolh.
Ce ne bi bilo ne vetra ne slabih žensk, ne bi bilo *la-befea vremena in tudi ne slabih dni.
Ce ženska hode, zmore vse.
Pri lovu, kvartanju in P*"i ženskah zgubiš lahko premoženje.
Zenske so kakor mačke: če jih božaš, predejo, če ne, praskajo.
Vsaki trti kol, vsaki ženski moža.
Nekaterim moškim so všeč lepe, drugim Pa grde ženske. Zato pride lahko vsaka do
moža.
TATVINA . POSEBNE SORTE • V Melbournu v Avstraliji so tatovi iz neke tiskarne ukradli 10.000 izvodov neke brošure, ki jih je dalo tiskati kriminalna policija.	:
Naslov te brošure je bil: »Kako boste najlaže preprečili tatvine«.
Operacija je bila izvršena leta 1953. Po operaciji pa je mož čutil, da ni bil operiran na pravem mestu. Takoj je to povedal prizademu kirurgu Andreju Maurierju in njegovemu asistentu — pomoči pa ni bilo.
Stanje Roberta Sroagge — tako se je mož pisal — se je poslabšalo. Potrebna je bila druga operacija. Zahteval je, da ga pošljejo v drugo bolnišnico, ker ni imel več zaupanja v kirurge, ki so tako površni, da niso razločevali levih pljuč od desnih.
Ko se je Smagge vrnil po drugi operaciji, ki je uspela, domov, je takoj vložil tožbo proti obema površnima kirurgoma. Sodba je bile zanimiva. Zdravnika nista znala pojasniti, kako se je zgodilo, da sta zamenjala leva pljuča od desnih. Obsojena sta bila, da plačata bolniku od-
škodnino
frankov.
1 milijon 200 tisoč
Ena o raku
Ko so htia v Trbovljah predavanja o raku, se je polastila nekaka psihoza ne samo žena, temveč tudi moških in ' celo otroci so govorili o tej bolezni-Ta psihoza je zavzela tolikšen obseg, da so ljudje pogosto že pri najmanjši stvari sumili, da imajo raka.
Tako je šla nekega dne mola Jelenca t mamico v Met po drva, tam pa se je udarila na glavo, na srečo ne preveč hudo. Cez nekaj časa pa pravi mala Jelenca materi:
»Mamica, zdi se mi, da imam raka na glavi!«
LOČITEV PO PRVI POROČNI NOČI
,Beitty Mc Avoy se je omožila z bivšim mornariškim kapetanom Merense Streden. Njuna zakonska sreča pa ni trajala dolgo — pnaevzaiprav samo prvo poročno noč. Betty je namreč opazila na prsih svojega moža tetoviran napis »Ljubim Alico«. To je bilo zanjo dovolj za ločitev zakona. — Takšni ao pač zakoni...
HITLER ZASEBNO
Hitlerjev osebni služabnik Heinz Linge je bil navzoč pri vseh, pa tudi zelo intimnih in privatnih dogodkih svojega gospodarja. Spal je vedno v njegovi bližini in ga spremljal povsod, kamor koli je šel.
ZADNJE ČASE JE HITLER JEMAL POMIRJEVALNA SREDSTVA...
Ko se je vojna sreča obrnila proti Hitlerju, se je njegova živčnost naglo večala. Začel je redno jemati Belladonno, prvovrstno pomirjevalno sredstvo. Toda kljub temu se je njegova leva roka začela neprestano tresti. Poleg tega je Hitler vedno bolj tožil nad glavobolom. Zdravnik je ugotovil, da ima previsok krvni pritisk, zato mu je predpisal nastavljanje pijavk. Po vsakem zdravljenju s pijavkami se je ta naj večji krvoses zgodovine počutil vedno olajšanega in dejal, da se dobro počuti, da je njegova glava olajšana.
Hitlerjevemu zdravju je močno škodovalo tudi to, da je zadnje čase živel večinoma v podzemeljskih zakloniščih, bodisi na dvorišču »Reichskanzlei« ali pa na frontah.
KAKO JE HITLER SPOZNAL EVO BRAUN...
Eva Braun je bila hči nekega monakovskega učitelja. Ko je bila devetnajst let stara, je prišla v službo za tajnico k znanemu fotografu Hoffmanu, M je že vedno pripadal k Hitlerjevi naj bližji okolici. Bila je lepa, vitka, toda nič manj fanatična nac.stka. Le leta 1935 je prišla v Hitlerjev osebni štab Hitlerju je bila kot izrazit nemški tip izredno všeč, zato jo je vedno imenoval »otrok naroda«. Ljubezenske odnose je z Evo Braun gotovo že imel v prvem letu njene službe v »državni pisarni«. Ko je leta 1936 Hitler izdelal idejni osnutek svoje rezidence v Berghofu pri Berchtes-gadnu, je zase in za Evo predvidel stanovanje s štirimi sobami, ki so bile popolnoma ločene od ostalih prostorov.
Linge pravi, da Eva ni bila prva žena v Hitlerjevem življenju, toda vanjo se je zelo močno zaljubil in ji od tistega časa posvečal vsako svobodno uro.
Linge je imel svojo sobo v bližini Hitlerjevega kabineta, kjer ga je Eva Braun zelo'pogosto obiskovala. Zanimivo je, da je imel Hitler popolnoma malomeščansko navado, in da je vselej, kadar je prišla, zaklepal vrata od znotraj. Cim je bila pri njemu, ni Imel nihče vstopa.
Ko pa je nekoč le pozabil zakleniti, Linge je to slišal in vstopil, ju je zalotil v položaju, ki ga vidimo lahko na standardnih francoskih ljubezenskih razglednicah. Sedela mu je v naročju. Hitler se je močno razjezil, le Evinemu posredovanju in zagovarjanju se ima Linge zahvaliti, da razjarjeni diktator ni stresel svoje jeze s posledicami na svojega zvestega služabnika.
EVINA IZPOVED NA KRATKOTRAJNEM SPREHODU...
Hitler je bil za zdravje svoje pr.ležnice zelo zaskrbljen, zlasti še, ker je živela z njim pod zemljo v bunkerju. Zato je Linge ju zapovedal, da jo vsak dan popelje na zrak med ruševine Berlina. To je bila nehvaležna odgovornost spričo nenehnih bombardiranj in kanonad.
Nekoč mu je ob takem sprehodu dej'ala:
— Ce nas ne bo rešil čudež v teh težkih časih, potem je moja edina želja s Hitlerjem umreti kot njegova zakonita žena. —
Ta njena želja se. je izpolnila 29. aprila 1945, ko je Hitler nepričakovano zapovedal Lingeju:
__ Pripravite igralnico za poročno svečanost. Dal sem
poklicati Wagnerja, ki je. poročil mojega prijatelja Goeb-belsa. —
To je dejal odsekano, in kot da je v zadregi, je planil skozi vrata iz pisarne.	(Konec prihodnjič)
DAVKARJEM NE UIDEŠ @ Joe Louis, znani »črni bom-barder«, bivši svetovni prvak težke kategorije, je imel pred nedavnim veliko srečo in sicer pri odgovarjanju na vprašanja pri televiziji. Na vsa vprašanja je dal natančen odgovor in dobil za to nagrado 41.000 dolarjev. Toda njegovo veselje je trajalo malo časa: že pri vratih televizijske postaje so ga čakali davkarji in mu odvzeli dobršen del prisluženih dolarjev... Mož je bil namreč državi dolžan v davkih.
ZALJUBLJEN DO USES
Neki stražnik v Franciji se je pred nekaj leti do smrti zaljubil v francosko igratlko Rolando Roulet. Da je lahko šel povsod, kamor je šla ona, je odpovedal
službo. Igralka se je selila iz mesta v mesto, da bi se ga s tem rešila. Končno se je ustavila v MaCamu. misleč, da je dovolj daleč od svojega oboževad-
Simplon-express
HUERTO
LOPEZ
V OBJEMU
XECE.lSE.GJl PEKE Ji
ROMAN	«1	Priredil Vlado Pečar
Počasi se je pomikal proti meni. Hotel sem se premakniti, suniti z nogo, toda jaguar me je s svinčeno težo priklepal na zemljo. Onemoglo sem zastokal. Pajek je bil že na mojih nogah. Začutil sem oster ugriz, kot da bi mi nekdo zapičil šivanko v meso. Napel sem vse moči in dvignil roko. Pajek jo je zapazil in začel bežati. Udaril sem po njem. Nekaj spolzkega in lepljivega
naročilnica
Naročam »Zasavski tednik« in prosim, da mi ga začnete
pošiljati s
Naročnino nakažem takoj po prejemu položnice.
Ime in priimek ______________________________—-------
Kraj ___ ■ ulica ----------------------------- Štev.
Pošta....... ........................
Podpis:
mi je ostalo v dlani. Toda strup je že deloval. Misli so postajale nejasne in kakor da sem pijan, se mi je vrtelo pred očmi. Omahnil sem nazaj.
Močno tresenje me je prebudilo iz nezavesti. Pred seboj sem zagledal rjave indijanske obraze. Hkrati sem zaslišal glasove.
»Sefior Američane! Ali ste od senora Loosa?« je v slabi portugalščini vpraševal nekdo. Nisem mogel odgovoriti. Prikimal sem.
»A kje je sefior Looe? Kapitan Sano nas je poslal, da ga iščemo.«
»Senora je pičil pajek!« je vzkliknil nekdo. Star Indijanec se je sklonil nadme. V rokah je držal nož. Prešinila me je strašna bolečina. Vzkliknil sem in zgrabil roko, ki mi je vrtala po rani.
»Sefior, to je potrebno!«
Spet me je obšla slabost. Nekdo mi je podprl hrbet. »Ali je bolje?«
Prikimal sem Nato sem spet omedlel.
Prebudil sem se v šotoru. Ležal sem na zložljivi postelji in poleg mene je stala Indijanka. Ko je videla, da sem odprl oči, je neslišno odšla.	v
Vstopili so trije ljudje. Spoznal sem jih. Bili so od posadke »Kajmana«.
»Huerto, ali si ti?« je vzkliknil kapitan Sano in me prijel za roko.
Otožno sem se nasmehnil.
»A kje so drugi?«
»Drugi?« sem s težavo spregovoril. »Ne bo jih več! Nikogar ne bo več. Vzel jih je Zeleni pekel 1«
Naslednji dan so me s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Manaos. Moje telesno in duševno stanje se dolgo ni izboljšalo. Iz Ria sta prišla najboljša specialista za notranje In živčne bolezni ter nekaj nadležnih novinarjev. Vsa javnost je nestrpno pričakovala mojega ozdravljenja.
Cez mesec dni me je obiskal kapitan Sano.
»,Kajman‘ se vrača v Rio,« je dejal. »Vsako nadaljnje iskanje je zaman.«
»Vi odhajate v Rio!« sem ponovil za njim. »Jaz bom šel z vami!«
»Ti vendar še nisi dovolj zdrav,« je dejal Sano. »Razen tega je vlada pripravila za tebe posebno letalo.«
»Jaz se počutim povsem zdravega,« sem odvrnil. »Brž ko ai omenil Rio. sem ozdravel. Cas je, da zapustim Amazonas.«
»Razumem te,« je dejal Sano. »Po vsem tem, kar si doživeL bo zate Jug najboljše zdravilo. Tudi jaz želim, da bi se vrnil s .Kajmanom*. Vendar moram poprej govoriti z zdravnikoma.«
Zdravnika sta pristala. Oba sta bila soglasna, da potrebujem spremembo klime. Vkrcala sta se z menoj na »Kajman«.
Ko sem slonel na ograji in gledal proti zahodu, kjer je daleč na obzorju džungla segala v vodo, tako daleč, da sem jo bolj slutil, kakor videl, se je nekdo povzpel na krov.
»Sefior Lopez,« je dejal s tujim poudarkem.
Ozrl sem se. Mlad mož v črni obleki se mi je klan’al.
»Jaz sem George Brown iz Hoiywooda,« je dejal in stegnil roko.
»Kaj hočete?« sem ga vprašal. »Mojo zgodbo? Ali res mislite, da boste mogli s senzacionalnim filmom prikazati to. kar smo prestali? Vse te smrti? In to, kar smo pri tem čutili?«
»Obljubljam vam dobrega režiserja,« je samozavestno odvrnil mladi mož.
»To zgodbo bi lahko režiral samo Zeleni pekel,« sem dejal. »Vi bi iz tragike napravili skrpucalo. Naj ostane vse v meni in džungli, ki hrani njihova trupla.« Pokazal sem mu hrbet.
»Sefior Lopez,« sem spet zaslišal za seboj »Lahko se pomenimo zastran plačila. Predvideli smo 50.000 dolarjev ...«
»50.000 dolarjev!« sem vzkliknil in se obrnil. Mož si je v zadregi popravljal kravato. »50.000 dolarjev ne zadostuje niti za enega padlega peona! Kaj vendar mislite!‘Mi nismo umirali za denar. Milijon dolarjev bi bilo premalo!«
(Konec prihodnjič)