Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom bo moro govoriti VBak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
ŠestBtopna petit-▼rsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje bo popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo leto6gld., *fca pol leta 8 gld., ra četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jeden moBCC 86 kr.
Štev. 112.
V Ljubljani v ponedeljek, 14. julija 1884.
Tečaj I.
Volilna reforma na Angleškem.
čudna stvar je pač politika, vrtoglava in spremenljiva, in vsak trenotek iznenadi ogledalca z drugim nepričakovanim obrazom! Jasno se to vidi na Angleškem, Ko so se pred nekoliko mesecev čule prve vesti o dogodbah v egiptovskem Sudanu, ko je Gordonova usoda vznemirjala vsakega Angleža, izimši hladnokrvno vlado, tedaj je bilo pričakovati vsak dan, da bodo konservativci pod vodstvom lorda Salisburya in Churchilla brez velikega truda strmoglavili svojega protivnika, starega Vladat o n a. Položaj v Sudauu »e med tem n>ti za pičico ni zboljšal; Angležem ne dohaja nobena vest iz obleganega Kartuma, in vedno bolj opravičena postaje misel, da so se Mahdi-jeve čete uže polastile tega važnega središča, ter da je zastopnik angleške velesile, Gordon, sam ujet od fanatičnih muhamedancev. In vender je Gladstouovo stališče bolj osigurjeno nego kedaj, in naravnost smemo trditi, da bode, ako pride do novih volitev tekom tega leta, konservativna stranka izgubila še mnogo sedežev v londonskem parlamentu.
V to spremembo Gladstonovega položaja pa nikedo ni več pripomogel, nego neprevidna in neodkrita opozicija prve komore, gosposke zbornice nasproti vprašanju volilne reforme. Našim čitateljem je znano, da sedanji prvo-sednik ministerstva v soglasji z narodovo željo namerava, izredno razširjati volilno pravo, tako da bode okolo 2 milijonov novih volilcev zadobila to pr..vico, kakor hitro postanejo njegovi nazori — pravokrepni zakoni. V spodnji zbornici, tako zvanem House of corn-mons niti resnega ugovora ni bilo; tudi konservativna manjšina je sprevidela, da je nemogoče upirati se vedno rastoči narodni volji.
V	tretjem branji bil je tedaj zakonski načrt navzlic mnogoterim pomislekom vender le sprejet jednogl asno. Drugače pa v gosposki zbornici. Tam prevaguje med onimi, ki uživajo čast kot angleški peers udeležiti se gosposke zbornice in katerih je dandanes po ^neistovem računu celih 512, odločno to-ristični živelj. Zastonj so bili tedaj vsi vladni
Listek.
Turkinje.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
Z n a m i 1 a. V tej mešanici ne boš našel Turka ali Turkinje, ki bi si namiževala, drug drugemu nasmehljevala ali z gibljaji porazu-mevala. Dvorjenja, ulagovanja ali galanterije coram populo tukaj ni, kakor je navada po naših mestih, niti onih žalomilih stražnikov, ki hodijo pod oknom semtertjfc,, nitih onih mučnih straž, ki hodijo tri ure daleč za sledom svojih srčnic. Ljubezen se izkazuje vsa doma, v hiši, zunaj so si celo domači tuji. Če se pa le zgodi, da na samotni cesti mlad Turčin pogleda gori na premreženo okno, za katerim sije črno očesce ali pa se lesketa bela ročica, moreš biti skoro vselej zagotovljen, da je njen zaročnik. Le zaročnikom se dopuščajo stotere otročarije kakor na primer,
napori, zastonj so se trudili celo cerkveni dostojanstveniki, v prvi vrsti nadškof kanter-burijski, v pomenljivem govoru, da bi prepričali visoko zbornico o nujni potrebi te reforme,
—	konservativna večina jo je pobijala z raznimi razlogi, naglašala je zlasti upijoče ne-dostatke glede razdelitve volilnih okrajev in konečni izid je bil, da je gosposka zbornica s 205 glasovi zoper 146 zavrgla volilno reformo.
Vprašanje nastane, kake posledice bode imel zadnji sklep prve britanske komore? Ni nemogoče, da se bodo angleški lordi vender še premislili, preden da stopijo v protislovje z narodom, kateri odločno zahteva preustro; volilnega zakona. Ako pa vztrajajo pri svojih prvotnih sklepih, potem se bode na Angleškem zopet osnovala velikanska agitacija med prebivalstvom, podobna oni, katera je leta 1832 pretresala Veliko Britanijo. Povsod se bodo zbirali tabori, po neštetih ljudskih shodih stavljale in sprejemale se bodo resolucije, katere bodo odločno zaupanje izražale vladni politiki ter izrečno obsodile nesvobodno postopanje britanskih lordov. Ta agitacija bode tako silno vplivala na jasno mnenje, da niti porazi v Sudanu ne bodo mogli omajati Gladstonove pozicije. Pod utisom teh popularnih pojavov zbral se bode parlament k novemu jesenskemu zasedanju. Da bode v spodnji zbornici liberalna večina zopet ponovila svoje sklepe, je po vsem gotovo, dvomimo pa, bode-li konservativna večina v gosposki zbornici vztrajala pri svoji opoziciji. Ako se to zgodi, potem je Gladstone prisiljen, razpustiti parlament ter narod poklicati k novim volitvam. Kedo pa bi mogel trditi, da bodo volilci pri novih izborih dementovali nazore sedanjega kabineta ter oziraje se na nedo-statke v vnanji politiki zapustili ministerstvo, kateri je predložil svojemu narodu najsvobodnejšo volilno postavo, kar jih je Angleška kedaj imela v stoletni dobi svojega parlamentarnega razvoja. Trdno pričakujemo, da dobi Gladstone pri novih volitvah še bolj mnogoštevilno stranko, ki bode z nova odobrila njegovo „reformbill“, in potem bode tudi
pogovarjati se od daleč s cvetjem, s trakovi, z barvami obleke. V tej umetnosti znamen-skega jezika so Turkinje prave izurjenke. Imajo tisoč predmetov med cvetjem, sadjem, travo, kamenjem, perjem, katerih vsaki ima svoje dogovorjeno znamenje, ki pomeni ali pridevnik, ali glagol, ali celi stavek, tako da morejo sč šopkom ali venčekom sestaviti c61o pisemce ter povedati tisoč stvari s6 škatlico ali mošnjico, napolneno z najraznovrstnejšimi stvaricami, ki so videti, kakor bi bile slučajno skupaj. Ker se taka znamenja izrekajo v stihih, to je vsak zaročnik zmožen, v pet minutah sestaviti cčlo pesemco ali, kakor pravijo okolo Mozirja, golobfnko ali ljubenko. Žebič-nica, košček papirja, odrezek hruške, košček mila, žeplenka, nekaj zlate žice, malo cimeta ali zrno popra pomeni: Dolgo časa je uže, kar gorim, kar zdihujem, kar ginem. Daj mi majhino upanje, ne zavračaj me, odgovori mi vsaj z besedico. — Razven tega more se grajati, svetovati, opominati, poročati. Dekleta, katerim srce prvikrat zaigra, se veliko ukvarjajo, da se naučč ta znamovni jezik, ter se-
gosposka zbornica prisiljena, ukloniti se jasno izraženi volji britanskega naroda.
A to ni vse! Uže sedaj razpravlja angleško liberalno časopisje, na čelu mu Gladsto-novo glasilo „Daily News“, važno pitanje, ali sedanja sestava gosposke zbornice, proizvod zgodovinskega razvoja, še ugaja dejanskim razmeram naše dobe ali ne. Da bi angleški naprednjaki kar brevi manu odpravili prvo komoro, ravnaje se po radikalnih doktrinah, katere so vzrastle po evropejskem kontinentu vsled velike francoske revolucije in njenih nazorov o narodni suverenitžti, tega si niti misliti ne moremo. Angleži so trezno-praktičen narod in dobro uvidevajo ono resnico, katero skorej vsi strokonjaki državnega prava poudarjajo, da je druga komora kot stalni element neobhodno potrebna nasproti vedno preminjajočim se nestalnim večinam spodnje zbornice. Uže pred 20 leti trdil je slavni modrijan češkega naroda, Fran Pa-lacky, da se po njegovem prepričanji nobena ustava ne bode mogla obdržati niti petindvajset let ne, kakor hitro se odpravi regulator ustavnega gibanja, druga zbornica. Celo tako radikalen pisatelj, kakor Stuart Mili naglaša absolutno potrebnost dveh komor. Ali v tem slučaji, ako se angleški lordi tudi nadalje trdovratno obotavljajo z raznimi prozornimi „obstrukcijami“ volilni reformi, utegne na dnevni red priti drugo vprašanje. Ugibalo se bode, ugaja li sedanje dedno pravo zastopnikov velikega plemstva do sedežev v gosposki zbornici še naroduemu duhu, ali jih bode treba nadomestiti z izvoljenimi reprezentanti.
Od razumnosti konservativnih lordov bode odvisno, v kakem smislu da se bode rešilo imenitno to vprašanje.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	soboto vršile so se volitve v velikem posestvu bukovniškem. Duhovni kapitelj v černovicah [volil je dva zastopnika; poljski
stavljajo pisma na dvajsetletne, v sanjah videne sultane. Takisto delajo z jezikom gibanja, ki je časi prav mičen, kakor na primer, kadar se moški dela, da si bo z bodalom prebodel prsa, kar pomeni: Srce se mi trga. Sevčda, Evropejec zanimivih teh simbolnih pogovorov nikdar ne bo videl, menda so zdaj tudi le bolj staro izročilo, kakor živeča navada. Turki sami bi se sramovali, o njih govoriti, vemo jih le iz ust odkritosrčne turške gospč, ki jih je zaupala svoji krščanski prijateljici.
Domača obleka. Po tem potu, to je, po tacih frankovskih prijateljicah tudi izvemo, kako se Turkinje oblačijo med domačimi stenami, o oni mikavni in sijajni obleki, katera daje Turkinji nekaj knežjega dostojanstva in otročje ljubkosti. Mi je ne bodemo nikdar videli, kajti, ako bo res kedaj odpal feredže, bodo pod njim vse Turkinje uže po evropejski modi oblečene. Kolika žalost za slikarje! Kolika škoda za vse ljudi! Misli si Turkinjo, ,,vitko, kakor cipreso", „gibajočo se v vseh barvah rožnih peres" — vsaj pesniki pravijo tako — na glavi s kapico iz rudečega bar-
in rumunski volilci v velikem posestvu pa so sklenili kompromis, vsled katerega je bilo izvoljenih osem Rumuncev in dva Poljaka.
Dnd 12. t. m. otvorila se je nova železnica Čžrnovice-Novosjelica z veliko slavnostjo. Vse štacije bile so krasno ozaljšane in zbrano ljudstvo je novo železnico z veseljem pozdravilo. V postaji Novosjelica vdeležili so se slavnosti tudi ruski dostojanstveniki.
Hrvatski sabor završil bode danes svoje zasedanje. Pred definitivnim razpustom sestal se bode sabor še meseca avgusta, da voli regni-kolarno deputacijo, katera ima poravnati di-ferencije obstoječe med Hrvatsko in Ogersko ter da ovrši še nekatere druge manje važne posle.
Ogerska vlada bavi se sedaj z vprašanjem o reguliranji reke Donave. Ministerstvo komunikacij izdeluje sedaj zakonsko osnovo o tem projektu; ta osnova predložila se bode v prihodnjem zasedanju državnemu zboru, in upati je, da se to tudi za Avstrijo tako vele-važno vprašanje vender enkrat reši.
Tuje dežele.
V	vladnih krogih nemškega cesarstva razpravlja se v očigled novih volitev vprašanje, je li se ima legislativna perijoda računati od dnč volitve, ali od onega dne, ko se zakonodajni zbor prvikrat snide. Kakor kaže, prevladal bode nazor, da se ima perijoda računati od dnč volitve.
Kakor znano, preiskuje znani potovalec Stan-ley pokrajine ob Gorenjem Kongu. Plemena, živeča ob obalah reke Konga, zavisna so več ali menj od neustrašljivega potovalca, kateri je povel iz Evrope seboj precejšnjo četo na-obraženih in tudi vojaško izurjenih mož. Kakor se iz Berolina poroča, namerava nemška vlada sklicati konferenco, katera ima odločiti usodo plemen ob Kongu. Najbrž se ne bode nikomur priznalo pravo gospodstva nad temi plemeni, temveč se bode proglasila kot neka mednarodna zavezna država.
Te dni obdržavala bode konferencija za rešenje egiptovskega vprašanja svojo drugo sejo. Angleška privolila bode sicer v nekatere koncesije, no zahtevala bode, da se obresti egiptovskega državnega dolga znatno znižajo.
Iz Pariza se poroča, da je francoska vlada odločila po preteku osmih dnij precej resno akcijo započeti, ako Kitajska ne dovoli zadovoljščine. Francoska da je za vojsko s Kitajem po polnem pripravljena.
Perzijske čete udrle so te dni v turške pokrajine ter pregnale turške oblastnije. Turčija zbira svoje moči, da prežene usiljence.
Dopisi.
Iz Kranja 13. julija. (Izv. dop.) Danes v jutro imeli so naši prostovoljni ognjegasci glavno vajo pri umetalnem Majdičevem mlinu, katero poslopje je najvišje v našem mestu. Tu imeli smo priliko opazevati, da društvo v
šuna ali posrebrene tkanine, nagnjeno malo na desno, s črnimi lasmi, prelivajočimi se po plečih, v obleki iz belega damasta, vezeni se zlatom, se širokimi, visečimi rokavi, z dolgim vlečkom, spredaj malo odprti, da se vidijo široke hlačice iz rudeče svile, ki padajo v stoterih gubah dolu na čižmice, kitajski privihane, s pasom iz zelenega atlasa okolu pasu, z dija-manti okolu vratu, v lasnih zaponah, zapestnicah, v kitah, kopčah, na kapici, na čižmi-cah, na vratniku srajce, na pasu, okolo čela. Lesketa se od glave do peta, kakor španske bogorodnice v stolnih cerkvah, ter počiva, zvita kakor otrok, na širokem divanu, v krogu lepih sužnic čerkeskih, arabskih, perzijskih, zamotanih kakor stare sohe v široka in ohlapna oblačila. Ali pa si misli lepo zaročnico, „belo kakor paden sneg na Olimpu", oblečeno v jasno-modri atlas, vso pokrito z velikim zagrinjalom, izvezeno s6 zlato žico, sedečo na bisernati otomani, pred katero moli zaročnik, klečeč na teheranski preprogi, svojo zadnjo molitev, preden razkrije svoj biser. Ali pa si predoči milko, ki čaka svojega gospodarja, z dolzega
izvežbanji dobro napreduje in občudovali smo čile plezalce, kateri so se vrh strehe jako gibčno kretali. Želeti bi bilo, da bi se med društveniki jedinost, katera zdaj vlada, nikdar ne kalila, da bi k društvu še več udov pristopilo ter da bi se tudi število podpornikov kolikor možno pomnožilo.
V	dan 2. avgusta udeležili se bodo tudi naši ognjegasci slavnosti, katero priredijo ognjegasci v Celovci, odpeljal se bode oddelek s svojim praktično izdelanim vozom čez Ljubelj.
Iz Št. Lovrenca 12. julija. (Izv. dop.) Dn6 7. t. m. nastala je pri nas strašna nevihta. Gromelo in treskalo je, da kmalu še ne tak6. Dež, semtrtj& pomešan s točo, lil je, kakor bi se bil oblak vtrgal. Med tako hudo nevihto treščilo je ob 3. uri popoludne v Janez Gon-čevo poslopje, namreč v pod v vasi Prapreče, ter ga užgalo. Hlapec, ki je ravno pri podu bil, je padel na tla, a se zopet kmalu zavedel in vstal. Ogenj se je hitro razširil; ter je vpe-pelil hlev, pod, žitnico, del kozolca in okolo 110 centov sena. Skoda znaša 1104 gld. Poslopje bilo je zavarovano pri graški zavarovalnici za 1500 gld. Vsled strašnega poka se je koj mislilo, daje blizu treščilo in ljudje so takoj prihiteli gasit. Se \6, da s prva ni bilo še zadosti gasilcev in posebno manjkalo je posode za vodč. Ko se je hlev za konje uže vnemal ter je plamen okolo po strehi švigal, ni bilo polivati s čim. V tej zadregi začne ondošnji učitelj g. Kmet gnoj po strehi in v ogenj metati in to velel je še drugim, na ta način se je ogenj omejil. To je dober pripomoček v slučajih, kadar manjka vode.
Vsa čast in hvala bodi pa gasilcem, kateri so prišli z brizgalnico na pogorišče ter zabra-nili, da se ogenj ni dalje razširil. Povedati mi je dolžnost, da so bili možje in fantje iz Velike Loke domače fare, po katerih trudu se je ogenj pogasil. Posebno pohvalo zasluži Alojzij Šlajpah, ker je gasilce tako spretno in pogumno vodil.
Prejšnji zastopniki velikološke srenje namislili so šest gaailnic ter jih po potrebi po vaseh razdelili. Pri fari St. Lorenca pa, kjer je vender cerkev, šola, farovž, mlin in druga poslopja, ni brizgalnice; umestno bi bilo tedaj tudi tu jedno nastaviti, saj občinska blagajnica ni prazna. Le pogumno na delo in z združenimi močmi bodemo kmalu to dosegli, če je prejšnji župan g. Janez Zupančič omislil šest brizgalnic, za kar mu gre vsa hvala, bo sedanji župan tudi še eno omislil, ako se s svojim zastopom za to potrudi.________________________
Razne vesti.
—	(Iz kopelišč.) V krapinske Toplice došlo je do sedaj 706 oseb, v varaždinske Toplice 1343, v cesarja Frana Josipa kopel v Trbovljah 294, v rimske Toplice 377, v Slatino 656, v Gleichen-berg 2179, k vrbskemu jezeru 507, vlschel3912, v Grmundon 2076, v Marijino kopel 6428, vRož-nav 680, v Hall 1124, v toplice Schiinau 14040 in v Karlove Vare 15781 oseb.
pota se vračajočega, v najoddaljeni sobici, oblečeno v zvavo, ljubko, gibko, da je videti kakor lepi elegantni paž. Res, izpozual boš, da grdi preobličeni Turki, neobrite glave, v črnem Vrhnjaku, imajo veliko več, kakor zaslužijo. Vender pa so te domače obleke podvržene muhavosti mode. Dame, ker nimajo nič druzega opraviti, si rade izmišljujejo novi lišp; obešajo nase vsakoršno lepotičje, utikajo peresa ter vpletajo trakove v lase, pripenjajo si drago kožuhovino okolu vratu in ramen, izposojajo nekaj od vseh vshodnih oblačil, mešajo evropejsko nošo s turško, na glave si devajo lasulje, barvajo si lase črno-rumenkasto rudeče, love v tem najčudnejše muhe ter tekmujejo med seboj kakor najbesnejše giz-dalinke po velikih evropejskih mestih. Ko bi se mogli kakošen praznik na Sladnih vodah s čarovno šibo odstraniti vsi feredži in vsa zagrinjala, gotovo bi bilo videti Turkinj oblečenih kakor azijske vladarice, druge kakor francoske lišpodelke, druge v gosposki ple-savui opravi, druge kakor načipkane trgovke, branjevke, jahavke, Grkinje, Ciganke — v
— (Štedljiv cesarjevič.) O pruskem cesarjeviči Henriku se poroča naslednja dogodbica: Cesarjevič obiskal je, vrniši se s prekomorskega potovanja coologični vrt v Berolinu. Služabnik, kateri je imel čuvati nek oddelek, je dobro razkazoval in si pridobil visokega gosta zadovoljstvo. Cesarjevič je segel pri odhodu v svoj žep, vzel iz njega Srebrnjak, ga pomolil spremljevalcu ter dejal: „Tu imate tri marke; dajte mi dve nazaj, jedno obdržite za se.“ Služabnik je odštel drobiž, a cesarjevič je menil: „Saj ste mi dali preveč nazaj!" In služabnik mu je še jeden pot preštel drobiž.
— (Vse jo pripravljeno.) Prancosk prefekt brzojavil je ministru za notranje poslove: „Vse varnostne naredbe so se ukrenile; vsak je na svojem prostoru; zdaj pričakujemo samo še kolere."
— (Adelina Patti) zavezala se je s pogodbo, da bode v bodoči sezoni zopet pela v Ameriki. „To jo prav,“ meni nek nevjorški list, govoreč o tej pogodbi, „da to vemo uže sedaj, imamo torej čas, do jeseni si nekoliko prihraniti, da si bodemo mogli kupiti biljet na galerijo. ...“
— (Pomanjkanjo žensk.) Ruski „Kiev-lanin" poroča iz Kieva: O okraji radimišeljskom je zadnje čase pomrlo toliko žensk, da je skorej polovica kmetov udovcev. Vsled te velike umrljivosti mod žonstvom jo omonjoni okraj tako raz-upit med sosedi, da se noče nobena deklica možiti v „okužene" vasi, kakor jih zovejo. Zato je tam veliko pomanjkanje žensk in možje si izmišljujejo vse mogoče zvijače in sredstva, da bi privedli v samotne koče kako nevesto. Posebno srečo je imel te dni kmet Demid Kondratenko. Na cesti je srečal tolpo delavk, ki so šle v bližnjo gubernijo dela iskat. Mož vstavi ženščine in rečo: „Ali je katera med vami, ki bi hotela postati moja žena?"
—	„Jaz!“ se začuje krepek glas iz srede. „Potem pa le vse z menoj na moj dom zakliče kmet; bodemo takoj ženitev praznovali!" Vse je drlo za njim in kmalu so imeli veselo svatbo. Ta nepričakovan vspoh jo nepopisno razburil vso možko prebivalstvo. Vsakdo jo hitel na costo, da bi tudi srečal kaj dolavk — a žalibog vso zastonj! Nobene tolpe ni bilo več; vbogi udovci in mladenči so še vedno brez zaželjenih zakonskih polovic.
— („Dobrota ni sirota.") Gospodičina Fanny Porter opravlja poštarsko službo v malem mesteci države Kentuckj. Pred mnogimi leti prišel je k nji na pošto raztrgan in umazan mož ter jo vprašal, bi mu li ne mogla dati kaj jodila. Dobrosrčna gospodičina odvede starca v kuhinjo, da mu kave in drugih jedil, kar je pač imela. Dejala mu je pa šo ta dobra gospodičina, naj se le brez skrbi zopot pri njej oglasi, kadar ne bodo imel dela in jedi. Ko se je mož nasitil, dojal jo mladi dami:	„Vi	sto tako mladi in tako lopi, a
več vredno kot to, je: Vi ste jedino človoško bitjo, katero jo za mnogo lot prijazno z monoj govorilo. Ljudje pravijo, da som norec, a nisem. Napišite mi svoj naslov na listek, čuli bosto šo o meni." Gospodičina izpolnila jo možu željo. Staroc jo odšel. Pred kratkem pa je dobila Fanny Porter od sodnije naznanilo, da jo je ravno kar umrši
tako raznovrstni obleki kakor moški na mostu sultanke valide.
Stanovanja — lepih teh in bogatih muslomank so urejena po čudni in zapeljivi njihovi obleki. Sobe, opredeljene ženskam, so navadno na najlepšem mestu, od koder so lepi izgledi na polje, na morje, na velik del Carigrada. Zdolaj je vrtec, zaprt z visokimi zidovi, obraščenimi z bršlinjem in češminjem, zgoraj hodnik, sobice moleče na cesto sž stekli, kakor miradores španskih hiš. Zno-tranjost je mična. Največ je dvoranic, kitajske rogoznice in preproge pokrivajo tla po stropih je naslikano cvetje in sadje,- široki divani stoj«S okolu sten, marmornata vodenica stoji na sredi, cvetice diše v lepih lončičih po oknih, naposled tista nedoločna a preprijetna svetloba, ki je lastna vshodni hiši, neka gojzdovna svetloba, kali? nekako samostanska ali cerkvena, ki je tako blagotna, ki te sili iti po prstih, govoriti natihoina, izrekati le ponižne in sladke besede, pogovarjati se o ljubezni ali o Bogu. Ta bleda svetloba, ta vrtovna dišava, to šumljanje vode, te sužnice
posebnež postavil jedino naslednico. Zapuščina iznaša več tisoč dolarjev, vrednostno zemljišče in stanovanje.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar jo blagovolil podeliti vodji kaznilnice v Kopru Rudolfu Mahoriču kot priznanje za njegovo mnogoletno izborno službovanje vitežki križ Fran Josipovega reda.
— (Imenovanje.) Podučitelj gospod Fran Gabršek v Zidanem Mostu imenovan je definitivnim učiteljem za drugo učiteljsko mesto na tri-razredni ljudski šoli v Radečah.
— (Matura na ljubljanski gimnaziji.) Oglasilo se je 42 dijakov. Dva sta pred ustmenim izpitom odstopila. Sedem jih je prestalo skušnjo z odliko, pet je reprobovanih na jedno leto, dva na dva meseca, drugi pa so napravili izpit z dobrim vspehom, med njimi dva zvunanja in jeden ho-spitant.
— (Zblaznel) je včeraj na Poljanski cesti črevljarski pomočnik Fran Zajec. Policija ga je odvedla v bolnico.
— (Zgubil) je minulo soboto Fran Primec, trgovec iz Bavarske, 140 gld., katere je krojaški pomočnik Anton Dermastij a našel in takoj izročil 'policiji, katero je novce vročila Primcu.
— (Vojne vaje.) V Št. Petru se vrše zdaj vojne vaje. Tja prišel je v Trstu garnizujoči polk Aleksander III. car ruski k manevrom; iz Gorice pa je prišel tamošnji polk princ Ljudevit Bavarski. Te manevre vodi vojaški poveljnik fml. baron Kober.
— (Trtna uš) jela se jo razširjati tudi po Istri. Strokovnjaki, kateri so bili odposlani, da preiščejo napadene vinograde, so jo našli v Škof-Ijicah in Mlaki, v piranskem okraji.
— (Čuvajte otroke!) Posestnica Lucija J. iz Pekla (v ljubljanski okolici) šla je 9. t. m. zjutraj ob 9. uri od doma na polje delat. V hiši je pri svojem devetmesečnem detetu, ki je spalo v zibelki, pustila za varuha šestletnega sinčka. Na-Točila mu je, da naj dobro pazi na speče dete, in ako bi se prebudilo, naj ga vzame iz zibeli. Ko jo mati odšla, postalo je malemu varuhu dolg čas; Sol je iz hiše in se ni voč zmenil za dojenčeka. Ob 11. uri prišla je mati domov in s silnim strahom zapazila, da dete visi zunaj zibelke, na traku, s katerim jo bilo poprej povezano: Obupna mati je takoj vse mogočo poskusila, da bi oživela otroka, a mali revček je bil uže mrtev. Nesreča so jo gotovo prigodila na ta način, da je otrok padel iz zibeli in se zamotal v trak, ki se mu jo ovil krog vratu in ga zadavil.
— (Nevihta.) Poroča se nam: Dnč8.t.m. okolo polu 5. ure popoludno prišla je iz tuhinjske doline čez goro Kozjak huda nevihta, katera se je potem dalje raztegnila čez Špitalič, Belo in Motnik (v okraji kamniškem) proti Ljubljani. V vasi Špitalič in na Boli je tako lilo, da je najeden-krat nabralo se mnogo vodo, katera jo odnesla s seboj zemljo in kamenje. Okrajno cesto je četrt uro od Špitaliča, prod hišo Fr. Pavliča, blizu
hodeče zlahkoma in tiho kakor sence, globoka tihota po vsej hiši, azijski hribje, obliti z modrino neba, ki jih vidiš skozi omrežke in peije in veje kovačnika, ki se širijo nad okni, zbujajo v Evropejkah, prvikrat stopivših med te stene, nekaj nepopisljivo sladkega in žalostnega. Olepšava teh soban, teh ženskih sobanic, je večinoma enostavna, priprosta, skoro ostra. 1 n so tudi silno lepe, s stenami pokritimi z belim atlasom, izvezenimi s zlato žico, s stro-povi iz cedrovine, s pozlačenimi omrežkami, z dragocenim pobišjem. Iz kakovosti pohišja moreš ugeniti način življenja, s čem se bavijo te izbarske prebivavke. Tu so naslonni stoli, majhini in veliki divani, stolčeki, podnožčeki, klopice, blazine vsakovrstne, vse mogoče žimnice in slamnice, pokrite s šali in kodrovino — vse pohišje nekam mehkobno in nežno, katero ti stotero pravi: „Sedi, stegni se, počivaj, spi, sanjaj." Tu in tam so ročna zrcalca široke patlje iz nojevega perja, od sten visč umetno udelaui čibuki, po oknih so tičnice, sredi sobe kadivnice, na mizicah svirajoče ure,
200 korakov tako zasulo z zemljo in kamenjem, da na njej ni promet možen; okrajna cesta od Motnika do gore Kozjak pa je tudi deloma hudo poškodovana. Ta nevihta prouzročila je mnogim posestnikom veliko škodo.
— (Surovost.) Poroča se nam: Obnašanje kmetskih fantov iz gorenje in dolenje Senice ni prav na dobrem glasu, kajti večkrat pokličejo jih nekoliko k sodniji; tako moralo se je v 9. dan t. m. pred mestno delegirano sodnijo v Ljubljani zagovarjati 8 fantov zaradi prestopka proti telesni varnosti. Vender še ne mirujejo. Kajžarjev sin Fr. K. iz Dolenje Senice napal je brez povoda in kakor besen posestnika Josipa Čarmana iz iste vasi, kateri se je pripeljal z vozom pred gostilno, nič slabega sluteč. Napadovalec je bil s pestmi po Čarmanu ter ga suval z nogami; Čarman se niti braniti ni upal, ker jo bilo število zbranih fantov obilo. Čarman bil je na glavi in drugod na telesu ranjen, ter nesol je tudi domov raztrgane hlače.
— (Napild.) Dud 10. t. m. je plela posestnica Uršula Taškar iz Rudnika z vdovo Marijo Korenčič vred proso na blizu 500 korakov od Rudnika, v bližini Karlovške ceste, ležeči njivi. Proti 5. uri vračal se je Janez Drašek iz Laverce pri Rudniku nekoliko pijan iz Ljubljane domov; ko je imenovani plevici ugledal, rekel je grozeč, „da bode Taškar ubil in raztrgal", proti njima. Uršula Taškar je zbežala čez polje proti Rudniku; Drašek pa se je približal Korenčičevi, jo prijel za roke ter jo nekaj časa držal, potem pa se je spustil za Taškarjevo ter jo podil celo do stanovanja.
—	(Oblak se je utrgal.)	Iz	sv.	Križa se
poroča,	da se	je 7. t. ni. med 3.	in	4.	uro popoludno	vtrgal	oblak nad gozdom Gadnje	pri Podpeči. V	dolini	pod gozdom nabralo	se	.je	nagloma
toliko vodo, da je kacih 32 sežnjev drva in 40 vreč oglja deloma odnesla, doloma s prstjo in plavjem zasula. Drva in oglje so last avstrijskega planinskega rudokopnega društva, katero ima vsled te silne nevihte blizu 200 gld. škode.
— (Izvoz sadja.) Spodnještajerski izva-ževalci sadja pripravljajo prošnje na trgovinsko ministerstvo in na ravnateljstvo južne železnice, da bi dobili nižjo podstavko žolozniške vozarine in da bi se sadje hitreje odpravljalo v Nemčijo. Če bi se tem prošnjam ugodilo, pospeševalo bi to gotovo v obili meri sadjarstvo, katero je važen faktor na južnem Štajarskem.
— (Anarhist.) Dne 11. t. m. bil jo na Dunaji pred izimnim sodiščem zatožen Ljubljančan, strugarski pomočnik Josip Stražar, da je raznašal in razširjal anarhistične proklamacije. Za-toženec pa je bil veleizdaje oproščen.
— (Telegrafni ravnatelj) v Trstu, Kottalik, imenovan je stavbenim svetnikom c. kr. poštnega in telegrafnega ravnateljstva v Trstu.
Praznovanje obletnice bivanja Njih Veličanstva cesarja v Kranjski.
V	Ljubljani 13. julija.
Ves čas sem se je probivalstvo kranjsko in osobito ljubljansko radostno spominalo lanskih ve-
vsakoršne igrače in drobnine, katere dokazujejo sto in sto otroških mušic pohajkujoče ženice, od dolzega časa pogibajoče. So tudi take hiše, v katerih ne vlada le obilje malo vrednih stvari, hiše, v katerih vlada pravi luksus, v katerih je vsa namizna oprava iz pozlačenega srebra, posode za dišeče vode iz suhega zlata, servijete iz atlasa s zlatimi franžami, kjer se svetijo povsod dragi kameni, briljanti in drugi biseri, po jednih orodjih, po kavnih čašicah, po pipah, posodah, vrčih, predalih, podstorah, hladilih. Pa se najdejo tudi take hiše, teh je večina — v katerih se ni nič spremenilo, ki so še starodavni šatori ali tatarske kolibe, katerih vsa prtljaga ima prostora na hrbtu mezga, v katerih je vse takorekoč pripravljeno za novo potovanje v Azijo. V takih čisto mo-slemskih, deviško resnih hišah, se bo slišalo, ko bo udarila ura odhoda, mirna beseda gospodarja, ki poreče: „olsun, zg6di se!"
(Daljo priUodnjič.)
selih dnij, ko je bival Nj. Veličanstvo cesar r Kranjski, v Ljubljani, povsod se je sukal pogovor
o	tem veselem dogodku. Izredno lepo in srčno pa se je praznoval danes v nedeljo v Ljubljani in v Vodmatu spomin na lansko navzočnost cesarjevo v Kranjski.
Za reveže zmirom skrbni ustanovitelj ljudske kuhinje, mestni blagajnik Hengthaler, je v zvezi z gospemi podporiteljicami ljudske kuhinje, na čelu njim gospa Httbschmann in pl. Fiechtlova skrbel, da je bilo prosto pogostovanih v „Ljudski kuhinji" do 400 ljudij, med njimi 125 dijakov, 109 revežev iz mestne hiše za uboge, ostali pa mestni reveži. Prostori „Ljudske kuhinje" so bili okinčani s podobo cesarjevo, in počastili so „Ljud-sko kuhinjo" s svojim obiskom visokorodna gospa baronica Winklerjeva, c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky, mestni župan Grasselli, mestni svetovalci Perona in Vončina in jako mnogo odličnega občinstva. Med obedom je svirala godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Gospod Hengthaler spominal se je v krepkem govoru veselega dogodka, ko je lansko leto blagovolilo Nj. Veličanstvo posretiti „Ljudsko kuhinjo" ter dejal je, da, kakor je takrat klical radostnim srcem, tako kliče i danes: „Bog ohrani, varuj in blagoslovi Nj. Veličanstvo presvetlega cesarja in vso cesarsko rodbino!" Godba zaigrala je cesarsko pesem in navdušeni živio- in hoch-klici so pritrjevali napitnici gosp. Hengthalerja. Gosp. dvorni svčtnik grof Chorinsky izrekel je potem gosp. Hengthaler ju za njegovo patrijotično in blagodejno delovanje svoje priznanje v imoni vlade, isto tako gospem in gospodičinam podpirateljicam „ Ljudske kuhinje". V imeni revežev zahvalil so je g. Ro st odboru „Ljudske kuhinje" in zaklical živio cesarju. Vsak revež dobil je juho, meso s prikuho, kos potice in piva ali vina.
Popoludne se je slovesno odkrila v Vodmatu na hiši župana g. Bavdek a spominska plošča. Na tisoče ljudstva iz Ljubljane in okolice je hitelo proti Vodmatu, ki je bil v slavnostni namen krasno okinčan z zastavami in mlaji, pred župana gosp. Bavdeka hišo pa je stal krasen slavolok, kije imel na oni strani napis: „Dobro došli!“ na drugi pa: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane!" Tudi hiše na sv. Petra predmestji in po-silna delarnica onstran Ljubljanice so bile s cesarskimi in narodnimi zastavami okinčano.
Veteransko društvo in „Sokol“ prišla sta oba v mnogobrojuem številu z zastavama in godbo po sv. Petra predmestji, kjer so jih zale Šentpeter-čanke s šopki obsipale, v Vodmat. Čitalniški pevski zbor pa se je pripeljal po Ljubljanici v Vodmat. V ta namen je bilo pripravljenih pet čolnov, med njimi trije veliki, kateri so bili vsi okinčani z zelenjem, cesarskimi in narodnimi zastavami. Pevski zbor ljubljanske čitalnice prepeval je med vožnjo krasno „Po jezeru", „V boj" itd., in na bregovih Ljubljanice od Krakovega do Vodmata stalo je na tisoče občinstva, katero je pevce pozdravljalo z živio- in slava-klici, kateremu so ti veselo odzdravljali. V Vodmatu bila je hiša gosp. župana Bavdeka krasno okinčana, zakrita plošča pa obdana z dotičnimi cvetlicami. Pred hišo čakalo je mnogih brhkih Vodmatčank v narodni noši s pečami; držale so v rokah vence in šopke, da ob-darč veterance, sokolce in povce. Zbralo se je jako mnogo odličnega občinstva in dostojanstvenikov,, mod njimi c. kr. dvorni svetuik grof Chorinsky, deželni glavar grof Thurn, c. kr. vladni svetnik pl. Wurzbach, c. kr. okrajni glavar g. Mahkot, ces. svetnik g. Murnik, deželni odbornik g. dr. Vošnjak, deželni poslanci dr. Poklukar, dr. Dolonec, dr. Papež, župnik sv. Potra g. Hočevar s obema gg. kaplanoma itd. Župan gosp. Bavdek pozdravi došle in se jim zahvaljujo, da so prišli v Vodmat sopraznovat veseli in častni dan. Gspdč. Bavdek pozdravi v lepem govoru do-šla društva, hrabre veterane, ki so zvesto služili cesarju in domovini, vrlega „Sokola", ki povsod razteza svoje peruti, kjerkoli naj se širi narodna zavest iu zvestoba do prel j ubij enega vladarja, in krepke pevce, ki vnemajo z milo posmijo ljubezen do vladarja. Vsem izreka srčno zahvalo, da so počastili lepi praznik v Vodmatu s svojim prihodom in prosi, naj sprojmo v spomin dneva skromno darilo vodmatskih doklot, vence zastavam ; gspdč. Bavdek pripno potem vsem zastavam vence.
C. kr. okrajni glavar gosp. Mahkot se v svojem govoru spomina veselega dogodka lanskega leta, ko je Nj. veličanstvo presvetli cesar blagovolil sprejeti na tem mestu pozdrav moščanske občine; da se ta veseli dogodek ne zabi, vzidati je dal g. župan spominsko ploščo, ki naj bi tudi potomcem svedočila o lojalnosti in udanosti prebivalstva do presvetle habsburške dinastije. Gosp. okrajni glavar izreka trdno upanje, da bodo tudi potomci se v zvestobi in udanosti do presvetlega cesarja odlikovali, kakor so se naši dedje in pradedje. Konečno zakliče: „Bog živi, Bog ohrani! našega preskrbnega, premilega vladarja Pran Jožefa I. živio!“ Zdaj se odgrne spominska plošča, pevci zapojo cesarsko pesem, možnarji pokajo in iz tisoč in tisoč grl doni živio in slava cesarju.
Gospod c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky govoril je tako-le:
„ Spoštovani gospod župan ! Z veseljem sprejel sem Vaše vabilo in prav rad se udeležim domoljubnega Čina, kateri se zdaj tukaj vrši.
V	trajen spomin, celo deželo in verno udano prebivalstvo Kranjske osrečujočega obiska Nj. veličanstva premilostivega cesarja pohodili ste spomenik, kateri ima tudi potomcem našim pričati, kako se je radovalo prebivalstvo Kranjske navzočnosti premilega svojega vladarja.
Ta lojalni, domoljubni čin je pa velika čast Vam, spoštovani gospod župan, Vaši občini in celi deželi kranjski.
Iz čvrstega kamna izsekan je spomenik, kateri se je danes odkril, on nam priča, da je ravno tako čvrsta ljubezen in zvestoba, katero goji prebivalstvo Kranjske nasproti svojemu milostivemu cesarju." (Navdušeni živio-klici.)
Gospod deželni glavar grof Thurn pozdravi župana:
„ Gospod župan! Kakor je znano, peljali so se Nj. veličanstvo pred nekoliko dnevi skozi našo deželo. Gotovo so se takrat naš blagodušni, presvetli cesar spomnili svečanosti lanskega leta, ko smo mi Kranjci našo gorečo ljubezen in nepremagljivo vdanost do cesarja in habsburške rodovine sijajno dokazali.
Kranjska dežela so bode vedno s ponosom in veseljem spominala srečnih dni minolega leta, ko so mili vladar med nami prebivali.
Priča temu je tudi današnja slavnost, katero ste Vi, gospod župan, napravili. Svečanost, katero danes obhajamo, časti Vas, gospod župan, in Vašo občino. In kakor Vi, čuti, spominaje se slavnostnih dni tudi cela dežela in se z Vami raduje. Pozdravljam Vas srčno gospod župan!“ Pevski zbor čitalnice zapoje potem Jenkovo „ Molitev", na kar je bil oficijalni del slavnosti, pri kateri so se govorili vsi govori v slovenskem jeziku, končan in pričela se je med petjem in godbo prosta zabava na vrtu in pod kozolcem g. Bavdeka, ki je trajala do poznega večera.
Spominska plošča, katero jo prav vkusno izdelal iz črnega raramorja kamnosek V. Čamor-nik, nosi v zlatih črkah naslednji napis :
Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo Franc Jožef I. presvitli cesar avstrijski blagovolil je bil v 13ti dan meseca julija 1883. leta o veselem godu 6001etne združbe naše kranjske deželo s preizvi-šeno habsburško rodovino na tem mestu prijazno sprejeti poklon čestite duhovščine sv. Petra in pozdrav moščanske občine pod načelstvom Martina Bavdeka nje župana, kateri je v spomin vesele dogodim ta kamen postavil 1884. leta.
Telegrami ^Ljubljanskemu Listu “
Reka, 14. julija. Nemški parobrod nalagajoč bencin se je v pristanišči za petrolej vnel; moštvo avstrijske eskadre ga je na visoko morje odpravilo, kjer dalje gori.
Pariz, 14. julija. Včeraj čez dan je umrlo v Toulonu 8, v Marseillu 32 oseb za kolero.
Dunaj, 13. julija. Zaradi kolere v južni Franciji je državno vojno ministerstvo odredilo, da se v tem letu ne pokličejo k vojaškim vajam vsi vojaki, kateri so na dopustu, ni rezervni vojaki, ni gažisti v rezervi, kateri bivajo v Franciji.
Reka, 13. julija. Eskadra, katera bode imela vaje, pod poveljstvom Sterneckoviin, je danes popoludne tu došla. Manevri prično se v torek zjutraj.
Pariz, 13. julija. Zbornica je jednoglasno vzprejela kredit 2 milijonov v podporo po koleri zadetim mestom, kakor tudi kredit 500 000 frankov za eventualne vsled epidemije nastale troškove. V debati se je izjavil poslanec marseillski, Clovis Huques, da so poročila o koleri v Marseillu pretirana. Kolera ni tako huda in napada samo one ljudi, kateri napačno uporabljajo sadje in vodo. Tedensko poročilo o zdravji v Parizu konštatuje 1105 mrličev proti 991 v pretečenem tednu. Pomnoženo število mrličev so otroci, kateri so umrli menj kot dve leti stari; do zdaj se ni pokazala kolera. „Temps“ konštatuje, da je včerajšnji slučaj v rue Saints Pčres dogodil se vsled slabega prebavljanja. — V Lyonu je danes v jutro jedna oseba za kolero umrla.
Pariz, 13. julija. Od včeraj zvečer do danes dopoludnč do 10. ure je umrlo v Toulonu 28, v Marseillu 21 oseb za kolero.
Petrograd, 13. julija. Previdnostne na-redbe lanskega leta proti koleri so se ponovile.
London, 13. julija. Financijalni dopo-slanci konference konferirali so včeraj popolu-dnč v Foreign Office.
London, 13.julija. „Saiut JamesGazette“ poroča, da je vlada dobila vest, da si je Osman Digma 60 milj od Suakima oddaljen Assis osvojil.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 14 julija.
B‘u-
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................80 • 50
»	»	»	»	srebru.........................81-50
Zlata renta..............................................103-10
5% avstr, renta......................................... 95	70
Delnice ndrodne banke.................................. 854-	—
Kreditne delnice........................................ 229-80
London 10 lir sterling...................................121-80
20 frankovec.............................................  9-67
Cekini c. kr.............................................. 5-76
100 drž. mark.............................................59-55
Uradni glasnik
z dne 14. julija.
Naprava novili zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Logatcu za katastralno občino Bezuljak; poizvedbe v dan 23. julija; — Dri c. kr. okr. sodniji v Celovci za katastralno občino Z alka Vas; poizvedbe dnč 16. julija.
Tujci.
Dnč 12. julija.
Pri Maliči: Averslino, Linsenmayer, Max, VVielinger, Riess in Handl, potovalci, z Dunaja. — Neuman, vinski trgovec, iz Pečuha. — Dr. Schwarz s soprogo iz Koprivnice. — Paulin, c. kr. žand. stražmojster, iz Bileka.
Pri Slonu: pl. Szilley, polkovnik, s rodbino, iz Tere-zinovega. — Kuh in Hostovsky, iz Dunaja. — Wlat-nigg, Bromer, Elmer in Mauser, tehnik, iz Gradca.
—	pl. Baldini iz Trsta. — Ditz, uradnik, iz Baren-haima. — Dolenc z Slapa.
Pri Avstr, carji: Dr. Miiller, uradnik, in Samatorčan, zasebnik, z Dunaja.
TTnirli so:
D n 6 12. julija. Adolf Dežman, biv. krčmarja sin, 9 dnij, Zvonarske ulice št. 7, trismus.
Dne 13. julija. Marija Brecelnik, mizarska soproga, 49 1., KonjuSnica št. 2, caries.
V bolnici:
Dn6 10. julija. Marija Alič, gostinja, 69 I., starostno oslablenje. — Ferdinand Golob, delavski sin, 13 mes., umirajoč prinešen.
D n6 11. julija. Marija Brand, meščanska za-dušbinarica, 74 1,, starostno oslablenje.
Tržne cene.
V Ljubljani 12. julija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 63 kr., domače 8 gld. 12 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr,; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 6 gld. 1 kr.; proso 6 gld. 34 kr.; turšica 5 gld. 60 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja — gld. — kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld. — kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 93 kr., salo po 80 kr., Špeh jo 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 52 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Sreelce
z dne 12. julija.
Dunaj:	56	86	28	63	52.
Gradec: 74 41	5	3	70.
Meteorologično poročilo.
	§ o	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	rt J 5*	7. zjutraj	737-38	+17-8	bzv.	mgl.	
	D • >—»	2. pop.	736-89	+27-6	jvzh. sl.	js.	0-00
	(M tH	9. zvečer	738-15	+21-5	jzpd. sl.		
	CS ;	7. zjutraj	740-11	+19-0	bzv.	js*	
	3	2. pop.	738-87	+28-9	vzh. sr.		0-00
	CO	9. zvečer	739-29	+20-7	bzv.	»	
	tH						
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge
in sicer:
Narodni Koledar in Letopis »Matice Slovenske« za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske» za 1871. 1. Uredil dr E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr.E. H. C os ta. 50kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
—r za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleivveis. 50 kr.
— za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
— za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleiweis. 25 kr.
—	za	1879.	1.	Uredil	dr.	Janez	Bleiweis.	50 kr.
—	za	1880.	1.	—	—	—	—	50 kr.
—	za	1881.	1.	—	—	—	—	1 gld.
Zgodovina slovenskega	naroda.	Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. Erb ena. 20 kr.
Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Er bena. 20 kr.
Slovenski Stajer. Spisali rodol jubi. I. snopič. 26 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr.
Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr.
Germanstvo in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr.
Telegrafija. Spisal dr. Sim. Š u b i c. (Iz Letopisa 1875. I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnica češkega jezika z berilom. Spisal Fr. Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maiar. 1 gld.
Bazna dela pesniška in lgrokazna Jovana Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld.
Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 60 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. Etb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenica. Uredil J. Marn. 40 kr.
Olikani Slovenec. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpijančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec 10 kr.
Potovanje okolo sveta v 80. dneh. Iz francoskega prevel D. Hostnik. 40 kr.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnica, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Suman. 1 gld. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld.
Prirodoznanskl zemljepis. Spisal J. Jesenko.
1	gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija in Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija, Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisal Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar.
1 gld. 20 kr.
Somatologlja. Spisal dr. Jan Woldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec, 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld.
Rudninoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. E rjavec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossmasslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
g. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj o.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.