NOVI TEDNIK
NT&RC
odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejcič
ŠT. 43 - LEfO 51 - CEUE, 24.10.1996 • CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Kandidati so znani
Končni podatki bodo objavljeni v soboto - Volilne komisije pohitele. O volitvah na straneh 4,20,21.
Foto:
Gregor Kotič
Boli papešici
od papeža
Kaj se gredo občinski svetniki v Žalcu. Stran 3.
Agrarna skupnost na Ljubnem zahteva vračilo
zemljišč, občina pa je proti. Vroča tema na strani 19.
2
DOGODKI
Nov sklep o
zdravilišču
Rimske Toplice
Vldda Republike Slove-
nije je 17. oktobra na svoji
redni seji sprejela sklep,
ki naj bi omogočil začetek
izvedbe projekta oživitve
zdravilišča v Rimskih To-
plicah.
Za pridobitev in izbiro
pravega investitorja bo iz-
veden javni razpis za zbira-
nje ponudb. Oblikovana je
bila medresorska komisija -
sestavljajo jo predstavniki
ministrstev za delo, za
obrambo, za gospodarske
dejavnosti, za zdravstvo in
za finance ter agencije za
privatizacijo, ki bo med po-
nudniki izbrala tistega, ki
bo predstavil prave cilje,
znanje in dal najboljša za-
gotovila za čimprejšnjo iz-
vedbo naložbe ter pričetek
zdraviliško-turistične de-
javnosti. Za izvedbo razpi-
sa je vlada pooblastila
agencijo za privatizacijo.
Po izbiri najboljšega po-
nudnika bo podpisana po-
godba o ustanovitvi družbe
oziroma bo sprejet statut
gospodarske družbe. Last-
ninska struktura družbe bo
opredeljena s stvarnim
vložkom države in z višino
denarnih sredstev, ki jih bo
vložil izbrani vlagatelj. Po
podpisu pogodbe o ustano-
vitvi družbe se bo le-ta vpi-
sala v sodni register in oživ-
ljanje zdravilišča oziroma
njegov ponovni zagon se
bo lahko pričel.
Čeprav gre za dokaj po-
memben sklep, v občinski
upravi Laško o tem v torek
(ob zaključku redakcije ča-
sopisa) niso še nič uradno
vedeli. Je pa laški občinski
svet včeraj prvič kot redno
točko uvrstil na dnevni red
tudi informacijo o možno-
stih oživitve zdravilišča v
Rimskih Toplicah, o čemer
bomo več poročali prihodnji
teden. Svetniki so kot gradi-
vo k tej točki dobili le en
mesec star sklep vlade.   JI
Radiatorji v Laškem končno topli
Jutri slovesno odprtje plinovodnega omrežja - Nekaj težav pri tehničnih pregledih
Jutri ob 13. uri bodo v Laškem urad-
no predali namenu magistralni plino-
vod Štore-Laško ter primarno in sekun-
darno mestno omrežje.
Plinovod bo odprl minister za okolje in
prostor dr. Pavel Gantar, slovesnosti, ki
bo pri visokotlačni merilno-regulacijski
postaji ob Petrolovi bencinski črpalki pa
se bodo poleg laškega župana Petra Hra-
stelja in župana občine Celje Jožeta
Zimska udeležili tudi predstavniki Geo-
plina, Slovenskih plinovodov ter številnih
izvajalcev.
S priključitvijo na Geoplinovo plino-
vodno omrežje se je Laško pridružilo
štirindvajsetim slovenskim občinam, ki
zemeljski plin že uporabljajo v široki
potrošnji in s tem prispevajo pomemben
delež k ohranjanju okolja. Največji posa-
mični porabnik v Laškem bo pivovarna,
ki se ji bo leta 1998 pridružilo še podjetje
TIM. Naložba v izgradnjo plinovoda je
bila dokaj visoka, saj je Geoplin vložil v
izgradnjo 9,5 kilometra magistralnega
plinovoda, 2,2 kilometra primarnega
mestnega plinovoda in v ostale nujne
plinovodne objekte blizu 500 milijonov
tolarjev, vrednost mestnega omrežja, ki v
celoti sicer še ni končano, merilo pa bo
10,5 kilometra, pa znaša 1,5 milijona
mark. Financirali so ga Slovenski plinovo-
di s sredstvi italijanskega partnerja in s
posojilom Evropske banke za obnovo in
razvoj.
Kljub izredno neugodnemu vremenu
ter številnim drugim nevšečnostim so v
Laškem letos zgradili več mestne mreže
kot so načrtovali. Težave so imeli tudi pri
tehničnem pregledu plinovodnega omrež-
ja, ki je bil 15. oktobra, saj jim upravna
enota zaradi nekaterih drobnih pomanj-
kljivosti ni izdala uporabnega dovoljenja.
Posledica tega je bila, da so že tako neje-
voljni stanovalci v blokih ob Badovinčevi
ulici, ki so vezani na kotlarno v Debru,
imeli mrzla stanovanja kar do 21. oktobra.
Tega dne je namreč kotlarna vendarle
začela poskusno obratovati, kar pomeni,
da je investitorju uspelo odpraviti vse tiste
pomanjkljivosti, ki so odločilne za varno
polnjenje plinske mreže. Od torka je plin-
ska mreža na razpolago tudi vsem odje-
malcem na desni strani Savinje ter v Pivo-
varniški, Trubarjevi in Kidričevi ulici. Do
konca tega tedna bodo usposobljeni za
prevzem tudi vsi ostali predeli v mestu,
kjer je izgrajena plinska mreža.
J. INTIHAR
PO DRŽAVI
Zadnjic
nesklepčni
LJUBLJANA,  16.
bra (Dnevnik)    Pos\^^.
državnega zbora so 2^^.!
54. izredno sejo državn^'
zbora. Toda dlje od glaso^^
nja o posameznih pr^^]^
gih za razširitev dnevneo
reda niso prišli. Že uro
začetku seje je namreč prij,
lo do prve nesklepčnosti
po tretji nesklepčnosti pajj
predsednik državnega zbo.
ra Jože Školč končal izre^.
no sejo, ki je bila tudi zad.
nja v tem poslanskem man.
datu.
Tri veje oblasti
na srečanju
UUBUANA, 16. okto.
bra (Delo) - V prostorili
ljubljanske sodne palače so
se prvič sestali vodilni
predstavniki treh vej obla-
sti: namestnik predsednika
vrhovnega sodišča prof. dr,
Janez Novak, predsednik
sodnega sveta vrhovni sod-
nik Janez Metelko, pred
sednik državnega zbora Jo-
žef Školč in predsednik
vlade dr. Janez Drnovšek
Tovrstno srečanje naj bi od-
slej pripravili vsako leto.
Skupen projekt vseh je
pravna varnost države, so
ocenili po srečanju. Lotili
so se tudi vprašanja varova-
nja sodnikov, pri čemer )i
vlada pripravljena spre^e\\
potrebne ukrepe in sodni-
kom zagotoviti varnost.
Ogrožen razvjL
letališča 1
UUBUANA, 16. okto
bra (Dnevnik) - Na Aero
dromu Ljubljana so že pred
mesecem opozarjali na te-
žave, ki jih ima letališče
zaradi neobratovanja na-
prave CAT III, ki v slabem
vremenu omogoča slepo
pristajanje letal. Ta ne delu-
je, ker za to ni ustrezniti
pravilnikov, ki bi jih morali
pripraviti na ministrstvu za
promet in zveze. Še do preii
kratkim sta ljubljansko le-
tališče kot nadomestno za
srednjeevropsko regijo na-
meravali upravljati letalski
družbi Swissair in Austrian
Airlines. A sta si premisli''-
Vec denarja m
Maribor M
UUBUANA, 17. oktoW
(Delo) - Vlada je ugotovili'
da se vsi njeni sklepi, spr^
jeti na nedavni seji v U^^'
boru, uresničujejo. Sprej^'^
je  osnutek protokola "
medsebojnih razmerjih
graditvi zahodne marib^^'
ske obvoznice, nadaljuJT_
pa se pogajanja o sofinan*^
ranju   koroškega   raos^^'
Maribor lahko pričaki^!^
več denarja za vzdrževan),
cest, tudi avtocesta P^^^J
ca-Slivnica naj bi bil^^^^^j
čana v najkrajšem možne
roku. Ministrstvo za fii^J^
ce meni, da bi bilo      ,^
ru mogoče zagotoviti j*
datnih 200 milijonov tol^
je v.
Naj bo v Konjicah vsem lepo
Blagoslovili prvi dom za dnevno varstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju - Čebelo
»Naj bo v Konjicah vsem
lepo!« S temi besedami je ko-
njiški župan Janez Jazbec v
soboto ogovoril prisotne pri
odprtju prvega doma za dnev-
no varstvo oseb z motnjami v
duševnem razvoju v Sloveniji,
ki so ga poimenovali Čebela.
Dom je blagoslovil mariborski
škof in predsednik Slovenske
Karitas dr. Franc Kramberger,
ki je odkril tudi spominsko
ploščo, ki jo je med obiskom v
Sloveniji blagoslovil papež Ja-
nez Pavel 11.
Stavba, ki jo je za 60 milijo-
nov tolarjev zgradila Slovenska
Karitas tudi s pomočjo sponzor-
jev, je pomembna pridobitev ne
samo za Slovenske Konjice, am-
pak tudi za občini Vitanje in
Zreče. Osnovno programsko iz-
hodišče dnevnega varstva teme-
lji na želji, da osebe z motnjami
v duševnem razvoju ne bi bile
trajno odsotne iz družine in
doma. Kljub temu pa naj bi jim
omogočili varstvo, vzgojo in
izobraževanje ter delo pod po-
sebnimi pogoji. To bi jim omo-
gočalo vključitev v družbo in
normalizacijo njihovega življe-
nja. Pomemben dejavnik pa je
tudi razbremenitev družin in
strokovna pomoč na domu, je
poudaril idejni oče projekta Sta-
ne Pavrič. Varstvo v Konjicah
bo tako dnevnega značaja, dom
pa bo lahko sprejel od 12 do 16
duševno prizadetih oseb, starej-
ših od 18 let.
Odprtja so se poleg dr.
Krambergerja udeležili še di-
rektor Škofijske Karitas v Ma-
riboru Branko Maček, pred-
stavnik avstrijskega konzulata
Miiller ter občinski predstav-
niki cerkvenega in posvetnega
življenja. Prireditev je vodil in
povezoval urednik radia Og-
njišče Franci Trstenjak, ki je
poudaril, da je Karitas dejavna
tam, kjer z zakonom zagotov-
ljena skrb za ljudi s posebnimi
potrebami ne zadošča. Rdeča
nit vseh govorov je bil pouda-
rek, da je treba tudi te ljudi
sprejeti kot enakovredne in se
znebiti strahov in predsod-
kov.
Objekt, kakršnega so odprii v
Konjicah, se lahko enakovred-
no primerja s podobnimi usta-
novami v zahodni Evropi, bil
pa je tudi zgrajen v skladu z
merili Evropske unije. Ob do-
mu za celodnevno varstvo bo-
do do leta 2000 zgradili še en
objekt, v katerem bodo osebe z
motnjami v duševnem razvoju
lahko stalno prebivale.
J.H.
Delitev vodnih
virov
Prejšnji teden so se v Slo-
venskih Konjicah sešli na po-
govoru o zagotavljanju zdra-
ve pitne vode in razdelitvi
koncesij za vodne vire pred-
stavniki ministrstva za oko-
lje in prostor ter predstavni-
ki občin Zreče, Vitanje, Celje
in Slovenske Konjice.
Na osnovi dorečenega naj bi
omenjene občine četrtega no-
vembra podpisale dogovor o
koriščenju vodnih virov. Ko-
njiški župan Janez Jazbec, ki
je bil sklicatelj sestanka, je po-
vedal, da naj bi s tem dogovo-
rom občina Celje pridobila
koncesije za koriščenje vitanj-
ske vode in dveh izvirov na
Stranicah, občina Slovenske
Konjice pa za koriščenje izvira
Zverovje na Stranicah. Župan
je še dodal, da pridobitev tak-
šne koncesije za občino Slo-
venske Konjice ne pomeni do-
končne rešitve problema pitne
vode, ampak se bodo nadalje-
vali tudi projekti čiščenja izvi-
ra Cimerman v Žicah.    A.N.
Sto milijonov za spomine,
Teharska komisija je na
zadnji seji sklenila, da naj
država iz proračunskih sred-
stev za prihodnje leto name-
ni sto milijonov tolarjev za
urejanje Parka spomina.
Šest milijonov tolarjev, ki jih
je že namenila letos, pa še ni
uporabljenih, ker inženiring
Konstrukta še ni pridobil grad-
benega dovoljenja. Če bi celj-
ska Upravna enota le-to izdala
do začetka novembra, bi lah-
ko začeli s pripravljalnimi de-
li, sicer se utegne zgoditi, da
tudi letos namenskega denarja
ne bodo porabili. Upravna
enota potrebuje za izdajo
gradbenega dovoljenja potrdi-
lo Agencije za plačilni promet
in soglasje ministrstva, ki ju
trenutno še nima.
Sicer pa so člani Teharske
komisije sklenili, da svetu
Mestne občine Celje predlaga-
jo, naj zagotovijo nekaj denar-
ja za najnujnejša vzdrževalna
dela v Parku spomina, vsaj za
košnjo. Obenem ga bodo za-
prosili naj poravna 170 risoč
tolarjev primanjkljaja, ki je na-
stal ob nedavni slovesni maši
na Teharjah.
V zvezi z najdbo kosti na
Golovcu, v bližini osnovne šo-
le Frana Roša pa so člani Te-
harske komisije povedali, da
so strokovnjaki iz Inštituta za
sodno medicino predlagali,
naj izkopavanja nadaljujejo
spomladi, saj je teren tam zelo
razmočen, poleg tega bo ver-
jetno predhodno potrebno od-
vodnjavanje.
N.G.
Jutri odprtje štiripasovnice Hoce-Arja vas
Jutri bodo ob 13.30 uri na vstopu na
avtocesto v Ar j i vasi uradno odprli
štiripasovno avtocesto Hoče-Arja vas.
Zaradi odprtja nove štiripasovnice za
promet in preusmeritev prometa iz dveh
na štiri vozne pasove Dars še posebej
opozarja, da bo promet po avtocesti Hoče-
Arja vas v celoti ali delno oviran v popol-
danskem času oziroma do večernih ur. Po
slavnostni otvoritvi bodo namreč v popol-
danskih urah za promet postopoma odpira-
li posamezne avtocestne priključke na novi,
47 kilometrov dolgi štiripasovnici. Cest-
novzdrževalna služba Podjetja za vzdrže-
vanje avtocest bo v sodelovanju s prometno
policijo odstranjevala sedanjo, začasno, ter
urejala dokončno prometno signalizacijo.
Po delu avtoceste med predoroma Ple-
tovarje in Golo rebro pa bo zaradi obnovi-
tvenih del na viaduktih in enem predoru
promet tudi po otvoritvi še naprej pote-
kal po polovici avtoceste.
Vodstvo Darsa zato voznike, uporabni-
ke avtoceste Hoče-Arja vas prosi, da jutri
še posebej upoštevajo prometno signali-
zacijo ter navodila prometne policije in
cestno vzdrževalne službe oziroma da
jutri v popoldanskem času uporabljajo
vzporedno cestno omrežje med Ar j o vas-
jo in Mariborom. IRENA BAŠA

DOGODKI
3
Bolj papeški od papeža
Žalski svetniki radi pometajo pred tujim pragom, smeti pred lastnim pa nočejo videti   |
plačilo lanskega dopusta
Ijl^eniu županu Milanu
'Miku in vodji oddelka za
llje in prostor Slavku Ške-
jbila kost, ki so jo svetni-
ca zadnji seji glodali do-
i,uro. O tem, koliko prora-
^1^3 bodo zajedle njihove
.^jne in nagrade, pa niso
.........
|i;pan bo nakazilo
^rnil z obrestmi
jele minuli četrtek, torej
oktobra, so se žalski
jjtniki lotili odloka o za-
lufnem računu proračuna
5fine za leto 1995. Bolj kot v
'ji odlok so se svetniki zapi-
V poročilo nadzornega od-
fi Natančneje, v tisti del
jročila, kjer so člani odbora
li pregledu mesečnih plač
-jsameznim delavcem upra-
; ugotovili, da je bilo fe-
uarja letos izvršeno izplači-
;za neizkoriščen letni do-
istvletu 1995. Županu Dob-
luje bilo za 24 delovnih dni
bruto znesku izplačanih
;|200, 00 SIT, oziroma neto
I tisoč SIT, vodji oddelka za
alje in prostor Slavku Šketi
:!za 17 delovnih dni bruto
1986,00 SIT, neto to pome-
i,953,OOSIT
/feprave o tem, ali si žu-
fi in drugi vodilni delavci
io obračunajo letni do-
so se vlekle kot jare
Eni so bili za, drugi pro-
: tretji so ogorčeni, ker se
Mvljajo konkretna imena,
:iujše zlo pa je seveda to,
:jpodatki pridejo v roke no-
larjem. Četrti so zgolj pri-
•Mnili, da bi morali z izpla-
počakati. Za govorniški
ler sta stopila tudi oba ob-
Kka moža. Slavko Šketa je
•ihudo prizadet in užaljen.
ker ga zaradi nekaj tolarjev
javnost vlači po zobeh, nihče
pa noče videti kopice dela, ki
ga je potrebno opraviti. »Če
tistih 86 tisoč tolarjev prera-
čunate na uro, je le-ta vredna
630 tolarjev. Toliko smo vred-
ni strokovni delavci in naj se
raje kdo vpraša, kako dolgo
bomo sploh še pripravljeni
delati za takšno plačilo. Vsak
fizični delavec je vreden več,«
je bil ogorčen Šketa.
Tudi župan Dobnik je do-
dal, da je bilo lani na občini
ogromno dela, zato je še ved-
no prepričan, da si Šketa iz-
plačilo zasluži. O svojem iz-
plačilu pa je dejal, da je po
posvetu s celjskim županom
Jožetom Zimškom in tajni-
kom Alešem Vrečkom ugoto-
vil, da si izvoljeni funkcionar
resnično ne more izplačati
dopusta. Zato je konec sep-
tembra že dal nalog občin-
skemu vodji financ Lojzetu
Posedelu, da mu tistih 140
tisoč tolarjev poračuna pri
plačah do konca letošnjega
leta. Svetnikom pa še zabru-
sil, da je doslej vedno preje-
mal samo svojo plačo, fe-
bruarsko izplačilo lanskega
dopusta pa je podpisal tudi
zato, ker so svetniki kar za
devetkrat povečali svoja iz-
plačila.
Da župan vrne denar, so se
strinjali tudi svetniki, na zah-
tevo predsednika sveta Fran-
ca Žolnirja pa dvignili roke za
sklep, da župan vrne denar z
zamudnimi obrestmi.
Kaj pa vaše
sejnine, gospodje
svetniici?
Dobrih 200 tisoč tolarjev za
Dobnika in Šketo je bila kost,
ki so jo svetniki glodali dobro
uro, niti besede pa niso rekli o
svojih sejninah. V Uradnem
listu številka 56 z dne 11. ok-
tobra je namreč objavljen
pravilnik o določitvi plač in
drugih prejemkov funkcio-
narjev občine in članov delov-
nih teles občinskega sveta.
Žalski svetniki so ga sprejeli
na svoji septembrski seji, ve-
ljati pa bo začel v soboto, 26.
oktobra. V njem med drugim
piše, da se predsedniku ob-
činskega sveta za opravljanje
neprofesionalne funkcije do-
loči nagrada v višini 33 od-
stotkov bruto plače, ki jo pre-
jema župan za opravljanje
profesionalne funkcije. Čla-
nom občinskega sveta pa se
za opravljanje neprofesional-
ne funkcije prizna sejnina ozi-
roma znesek za prisotnost na
posamezni seji občinskega
sveta, ki znaša 3,1 odstotka
županove plače.
S tem pravilnikom so svetni-
ki sprejeli sejnine za drugo
polletje letošnjega leta in po-
račun sejnin od aprila do juni-
ja. Po teh novih kriterijih bodo
v občinskem proračunu za sej-
nine do konca leta potrebovali
4.219.950 tolarjev, za poračun
sejnin od aprila do junija
1.088.666 SIT, za nagrado
predsedniku občinskega sveta
Francu Žolnirju v višini tretji-
ni županove plače 1.493.997
SIT. Vse to so bruto zneski,
kar pomeni, da bo na primer
Žolnir za pol leta dobil nekaj
več kot 700 tisoč tolarjev neto,
poleg tega za vsako sejo tako
kot svetniki dobiva še sejnino,
ta znaša za vsako sejo po no-
vem približno 11 tisoč SIT,
izplačujejo pa jo vsake tri me-
sece. Predsedniki delovnih te-
les dobijo za vsako sejo še
9.200 SIT, člani raznih delov-
nih teles pa 7.500 SIT, tudi v
tem primeru so to bruto zne-
ski. Kolikor me spomin ne va-
ra, je Žolnir ob izvolitvi ob-
ljubljal, da bo delo opravljal
neprofesionalno in brezplač-
no.
Da so si občinski svetniki,
ne samo državni poslanci,
mehko postlali, kaže tudi pri-
merjava stroškov z nekdanjo
občinsko skupščino. 75 prejš-
njih poslancev je žalski prora-
čun veljalo 600 tisoč SIT,
zdajšnjih 36 svetnikov bo iz
proračuna potegnilo skoraj 7
milijonov tolarjev,
■^■■■■■i IRENA BAŠA
KOMENTIRAMO
strankarska ljubezen
Zadnja seja žalskega sveta je
bila močno predvolilno obar-
vana, na plan pa so spet udari-
le stare strankarske zamere
znotraj SKD.
Še dobro, da je župan Milan
Dobnik krepak mož s širokimi
rameni, drugače bi najbrž tež-
■ ko prenesel vse breme, ki se je
tokrat valilo na njegova rame-
na. Da se razumemo, prav nič
ne navijam za to, da bi bil
župan izvoljen za poslanca v
državni zbor, o tem boste odlo-
čali volivci. Je pa vse meje do-
brega okusa presegel predsed-
nik sveta Franc Žolnir, sicer
član SKD, stranke, na listi ka-
tere za državnega poslanca
kandidira tudi župan Dobnik.
Žolnir je Dobnika najprej
okrcal, ker gradiva za sejo ni
dobil natančno sedem dni
pred zasedanjem. Župan ni
poskrbel za to, da bi njegove
službe pripravile določene pi-
sne informacije, si dovolil
predlagati dodatne točke
dnevnega reda, po svoje naj bi
razporejal sredstva za promo-
cijo občine, da o izplačanem
dopustu niti ne govorimo. Da
je prav Žolnir od članov nad-
zornega sveta zahteval, kaj
naj pregledujejo, sam pred-
sednik sveta ni povedal, to sta
pred svetniki samimi pojasni-
la dva od treh članov nadzor-
nega sveta, predsednik Mar-
tin Lenarčič in član Milan Gro-
belnik. Oba sta jasno poveda-
la, da je nadzorni odbor delal
po navodilih predsednika sve-
ta Franca Žolnirja. Ta je kot
vrhunec dokazov o samovolj-
nem ravnanju župana Dobni-
ka pred svetniki mahal s po-
godbo, sklenjeno med žalsko
in celjsko občino aprila letos.
Pogodba naj bi podrobno ure-
jala medsebojna razmerja ob-
čin zaradi odvoza žalskih od-
padkov na komunalno depo-
nijo v Bukovžlak, za žalsko
občino naj bi ta pogodba po-
menila veliko finančno bre-
me, Žolnir pa je trdil, da je
župan prav to pogodbo skri-
val pred svetniki. Da pogodba
ni prav nobena tajnost, se bo
gospod predsednik sveta lah-
ko prepričal, če bo prebral No-
vi tednik številka 16 z dne 18.
aprila 1996 oziroma prispe-
vek na tretji strani časopisa.
Spor med Dobnikom in Žol-
nirjem, ki pošteno ovira tudi
delo občinskega sveta, izvira
že iz časa, ko sta člana sicer
iste stranke kandidirala za
župana. Dobnik je takrat kot
samostojni kandidat sicer za-
vajal volivce, saj je v resnici že
bil član SKD, Žolnirjevo zame-
ro pa si je nakopal s tem, da
so ga ljudje pač izvolili za
župana. Zamera se je stopnje-
vala še letos, ko so znotraj
stranke SKD določali kandi-
data za volitve v državni zbor
Po informacijah iz kuharjev so
Žolnir in še dva člana potem,
ko je bil za kandidata predla-
gan Dobnik, protestno zapu-
stili sejo. Menda so ti za stran-
karskega kandidata hoteli di-
rektorja Hmezad banke Mi-
haela Goličnika, ki pa o teh
željah SKD ne ve ničesar
Volivci bodo svoje povedali
10. novembra. Če bo Dobnik
izvoljen in bo tudi potem še
hotel ostati župan, pa seje sve-
ta zagotovo ne bodo nič dru-
gačne. Kvečjemu še bolj dlako-
cepske in manj plodne. Pa kaj,
svetniki in predsednik sveta
so plačani po sejah, ne po
rezultatih, mar ne?
^^^^mm IRENA BAŠA
PO SVETU
Jeicin odstavil
Lebeda
Ruski predsednik Boris Jeicin
je pred televizijskimi kamerami
podpisal odlok, s katerim je
sekretarja sveta za nacionalno j
varnost Lebeda odstavil z vseh j
njegovih položajev oz. dolžno-
sti. Jeicin se je za to odločil poj
več dneh obtoževanj s strani
notranjega ministra Kulikova,
češ, da je Lebed pripravljal vo-!
jaški prevrat. Ob podpisu odlo- ■
ka je Jeicin Lebedu očital, da ni
želel sodelovati z ostalimi dr-'
žavnimi organi. S tem naj bi|
storil vrsto napak, ki so za Rusi- ^
jo nedopustne in ji celo škodijo,
Jeicin je še dejal, da bodo pri-
hodnje predsedniške volitve še-
le leta 2000. Lebed pa je že zdaj}
pričel s kampanjo. Nekdanji ge- j
neral je svojo razrešitev pripisal;
vodji Jelcinove administracije:
Čubajsu, kateremu naj bi bil;
Lebed zelo napoti. Vendar pa je'
zaostrovanje odnosov v vladi
najverjetneje povzročila napo-
vedana reforma zračnih sil. \
Obrambni minister Rodionov i
naj bi do 15. decembra število i
zaposlenih v vojaških letalskih \
silah zmanjšal s 63 tisoč na 48
tisoč vojakov Lebed, sicer sam
nekdaj tudi padalec, se je temu,
močno upiral, saj naj bi po nje-
govem mnenju Rodionove »čist-
ke pokončale ta elitni del ruskelj
vojske, ki je še edino kar je
Rusiji ostalo od njene vojske«.|
Ob tem je zanimivo, da je prav ■
Lebed ministra Rodionova pri-
peljal v vlado. Kakorkoli že, z
odstranitvijo Lebeda iz Kremlja'
so njegovi nasprotniki sicer do-;
bili bitko, ne pa tudi vojnej
Lebed, ki je med drugim tudi ■
dosegel ustavitev vojne v Čeče-
niji, je sicer dejal, da zaradi J
razrešitve ne bo protestiral, boj
pa še naprej ostal v politiki. Če j
si tako Jeicin po operaciji srca|
ne bo opomogel, se kaj lahko|
Lebed v spremstvu premožnih i
privržencev (poleg tega pa ga
podpirajo tudi vojaki, upoko-
jenci in družine vojakov, ki so
se živi vrnili iz Čečenije) sunko-
vito zavihti na oblast. Potemta-j
kem je sedanja Jelcinova poteza
usluga Lebedu, podobna kot jo
je leta 1988 Gorbačov storil Jel-
cinu. Takrat ga je namreč od-
stranil iz politbiroja sovjetske
komunistične partije, to pa je'
bilo nekakšen uvod v Jelcinov-
vzpon na oblast tri leta kasneje|
Nekateri evropski časniki so za-i
to ronenja, da je Jeicin s svojo|
odločitvijo Lebeda izstrelil med|
zvezde. Ruski komentatorji pa|
menijo, da je Jeicin s tem doka-
zal, da je kljub bolezni še naprej
sposoben opravljati svoje dolž-
nosti in da še vedno nadzoruje
dogajanje v Kremlju. Z odstra-
nitvijo Lebeda je tako že v kali
zatrl misel, da je mesto pred-j
sednika na razpolago, menijo
ruski komentatorji. Mesto se-
kretarja sveta za nacionalno;
varnost je zdaj zasedel Ivai^j
Ribkin, Jeicin je 50-letnega po-
slanca in nekdaj prvega pred-i
sednika dume na to mesto ime-
noval potem, ko je duma izgla-
sovala sklep, da je treba Lebe-i
dovo mesto zaupati enemu od
poslancev Ribkin je tudi prev-
zel dolžnosti Jelcinovega po-
sebnega odposlanca za Čečeni-
jo, kjer bi se znale po mnenju
nekaterih po Lebedovi razreši-
, tYi razmer(g,jpet .zaost^^^
Nesreča na
stadionu
V glavnem mestu Gvatema-
le je pred kvalifikacijsko nogo-
metno tekmo za svetovno pr-
venstvo leta 98 med Gvatema-
lo in Kostariko prišlo do veli-
ke nesreče, ki je terjala več
kot 80 smrtnih žrtev. Malo
preden se je tekma začela, je
pred vrati stadiona ostalo še
veliko ljudi, ki so skušali na
silo vdreti na stadion. Ko jim
je to uspelo, so gledalce v
prvih vrstah stisnili ob mrežo,
ki loči tribune od igrišča. Na-
stala je velika panika, mnogo
ljudi je popadalo, razjarjena
množica pa jih je nato pohodi-
la. Veliko ljudi je umrlo zaradi
zadušitve. Več kot 40 let star
stadion v Gvatemala Cityju
sprejme do 45 tisoč ljudi, v
času nesreče pa naj bi bilo na
njem kar 60 tisoč ljudi, kar
pomeni, da je mnogo obože-
valcev igre z okroglim usnjem
(ki jih v Gvatemali ni malo),
vede ali nevede kupilo pona-
rejene vstopnice, potem pa si
je želelo tekmo na vsak način
ogledati. Med gledalci je bil
tudi predsednik države Alvaro
Arzu, ki je ob nesreči stekel na
zeleno površino in nemudo-
ma razglasil tridnevno žalova-
nje ob tej največji športni tra-
gediji, ki se je kdajkoli zgodila
v državi. Podobnih nesreč na
stadionih po svetu je bilo do-
slej že kar nekaj. Tako je deni-
mo leta 82 na stadionu v
Moskvi umrlo 340 ljudi, se-
dem let kasneje v angleškem
Shefildu pa 95 ljudi.
Kitajska je
pomembna
partnerica
Predsednik Slovenije Milan
Kučan je s številno gospodar-
sko delegacijo in z nekaj mini-
stri obiskal Kitajsko. S tem in
podobnimi obiski naj bi Slo-
venija izkoristila gospodar-
ske možnosti, ki se tam po-
nujajo. Blagovna menjava med
državama sicer znaša 58 mili-
jonov dolarjev, vendar pa je od
tega le desetina slovenskega iz-
voza. Zato je pomemben pod-
pis sporazuma med Gospo-
darsko zbornico Slovenije in
kitajskim svetom za promocijo
mednarodne trgovine, ki je
uvod v slovensko-kitajsko po-
slovno konferenco. Državi sta
doslej že podpisali sporazume
o gospodarskem sodelovanju,
o zaščiti in promociji investi-
cij in o izogibanju dvojne ob-
davčitve. Slovenija bi s Kitaj-
sko lahko najbolj sodelovala z
izvozom strojne in elektro
opreme, pa tudi pri kitajskih
investicijskih projektih in pri
prenosu tehnologije in znanja.
Za kitajski izvoz v Evropo pa bi
lahko bila še posebej pomem-
bna luka Koper. Kitajska pa je
za Slovenijo pomembna tudi iz
političnega stališča. Je na-
mreč stalna članica Varnostne-
ga sveta ZN (in skrbi za nekak-
šno ravnovesje med nekdanji-
ma supersilama, Rusijo in
ZDA), naša država pa se pote-
guje za mesto nestalne članice
VS OZN. Dober odnos med
državama potrjuje tudi dokaj
hitro (27.4. 92) kitajsko prizna-
nje Slovenije.
DAMJAN KOSEC, POPtv
3
DOGODKI
Jaz, državljan Evrope
V Velenju so se na konferenci srečali predstavniki partnerskih in prijateljskih mest
Delegacije mest Esslin-
gen, Albacente, Vienne,
Udine, Schiedam, Piotrkovv
Trybunalski, Neath-Port
Talbolt in Velenje so se pre-
tekli teden zbrale na 3-dnev-
ni konferenci partnerskih in
prijateljskih mest. Gostitelj
konterence je bilo mesto ob
Paki, zaključke pa je na
konferenci za novinarje
predstavil velenjski župan
Srečko Meh.
Na konferenci so delegacije
sodelovanje med mesti oceni-
le kot dobro in zelo mnogo-
stransko, saj je potekalo na
številnih področjih, mesta pa
so se aktivnosti udeleževala
po svojih letnih planih. V pri-
hodnje bodo ustaljenim obli-
kama sodelovanja, ki so doslej
obsegala področja kulture,
športa, izobraževanja in stro-
kovnih srečanj, dodali še gos-
podarsko sodelovanje med
mesti. Del naslednje konferen-
ce, ki bo prihodnje leto sep-
tembra v mestu Albacente v
Španiji, bodo namenili gospo-
darstva.
Na predlog mesta Esslingen
se bodo mesta medsebojno
povezala preko Interneta, naj-
prej v okviru aktivnosti za po-
moč mladim brez zaposlitve.
Tudi precej drugih aktivnosti
bo v prihodnje usmerjenih k
problemom mladih: zaposlo-
vanje, socialne stiske, droge...
V okviru tega je že predlaga-
nih nekaj konkretnih progra-
mov, kot skupina partnerskih
mest pa se bodo priključili
programom Evropske skupno-
sti.
Pri sodelovanju med mesti
ne sme biti nikakršnih narod-
nostnih ovir, ki bi motile pove-
zovanje in skupno nastopanje
navzven. Zato se vsa mesta
pridružujejo akciji s sloganom
»Jaz, državljan Evrope«. Poleg
tega so se na konferenci pred-
stavniki mest dogovorili, da
bodo v prihodnje pripravljali
več strokovnih srečanj z raz-
ličnih področij ter ohranili tra-
dicionalne aktivnosti in prire-
ditve.
Ob -koncu konference so
predstavniki mest podpisali
skupno listino o prijateljstvu,
v kateri so zapisana temeljna
načela, na katerih temelji so-
delovanje. Z listino bodo me-
sta nastopala tudi izven in si
tako morda lažje zagotovila
sredstva s strani Evropske
skupnosti. Partnerska in prija-
teljska mesta bodo po svojih
močeh podpirala Slovenijo pri
vključevanju v Evropsko skup-
nost, pripravljene pa so poma-
gati tudi z izmenjavo izku-
šenj.
URŠKA SELIŠNIK
Po opozorilnem shodu pred nekaj tedni so v Ločici v torek protestno zaprli eradbišče avtnrp.,
Zaprli gradbišče v Ločici
Krajani Ločice in člani od-
bora oškodovancev ob trasi
avtoceste Arja vas - Vransko
niso zadovoljni z rezultati
dogovorov z Darsom, zato so
v torek protestno zaprli grad-
Jbišče avtoceste. v.LQČicL^ . _
Predsednik organizacijske-
ga odbora Dušan Naglic je
povedal, da so se s predstavni-
ki Darsa v zadnjih tednih po-
govarjali na Vranskem in po-
tem še v Ljubljani.
Ko so usklajevan cenitve
škode Darsovih cenilcev in
cenilcev s strani krajanov je
bilo ugotovljeno, da Darsovi
cenilci resnično niso upošte-
vali vse škode. Še vedno pa so
vsak na svojem bregu glede
vprašanja, za koliko se je za-
radi gradnje avtoceste zma
šala vrednost premoženja
di ob trasi. Prav tako ost
po oceni krajanov povsem(
prto vprašanje glede izplaj
določene oblike rente, kij
Savinjčani zahtevajo zarj
vpliva avtoceste na sprei^
njeno življenjsko okolje. I
govori z Darsom po mnei
ljudi ne potekajo tako, ko
želijo, zato so se odločili
zaporo gradbišča.
IB, Foto:
Rebalans, plin, vrtci
Lučki svetniki so se na
zadnji seji posvetili večim te-
mam, v ospredju pa so bili
rebalans proračuna, plinifi-
kacija kraja in vrtec.
Pri rebalansu so iz paketa 5
milijonov tolarjev največ sred-
stev namenili za osnovno šolo
in regresiranje kmetijstva, nekaj
denarja pa so dodali tudi občin-
skim političnim strankam. Po-
leg tega so se svetniki dokončno
dogovorili, da bodo kraj plinifi-
cirali in za to sprejeli ustrezen
odlok o oskrbi prebivalstva s
plinom. Odlok je v bistvu prav-
na podlaga za pričetek ustrez-
nih in potrebnih del za dokonč-
no plinifikacijo kraja.
Svetniki v lučkem svetu a
odločili, da za upravljanji
pokopališčem ne bodo ia
koncesije nobenemu izi
podjetij, ki so se zanimala
upravljanje, pač pa so izb
upravnika pokopališča. Kar
tiče novega plačevanja vrt(
so svetniki menili, da bi I
treba vrtec priključiti k lu
osnovni šoli, šele potem pal
do določili ekonomske ca
Vse potrebne izračune bo
pripravili do prihodnjega za
danja občinskega sveta, kjer
bodo svetniki odločili, ali
vrtec ostal v okviru VVZ M02
je ali pa ga bodo prenesli p
okrilje Osnovne šole Luče. I
Keleia za otroke
v Modri dvorani Celjskega sejma bo v soboto, 21
oktobra, ob 18.30 ustanovitveni večer - charter night Lioi
kluba Celje, klub pa se bo imenoval Keleia.
Sobotna prireditev bo namenjena zaključku akcije zbiran
denarja za ultrazvočni aparat za neboleče preiskave si^
otrok pediatričnega oddelka celjske bolnišnice. Na ustanov
tvenem večeru bo 29 članov Lions kluba in približno 2!
gostov, v kulturnem programu bodo nastopili mladins
godalni orkester celjske glasbene šole, Toti big bend
Maribora, New Swing Quartet in Oto Pestner, prireditev |
bo povezoval Marjan Paternoster. ^
Začetki številnih gradeni
v mozirski občini se pri-
pravljajo za gradnjo popolne
osnovne šole na Rečici in
večnamenske dvorane v Mo-
zirju.
Za oba projekta pripravljajo
pogodbe za odkup zemljišča,
dogovori so ustno sklenjeni in
v teh dneh naj bi ustrezne
pogodbe že podpisali. Poleg
tega za oba projekta priprav-
ljajo ustrezno dokumentacijo,
ki jo v oddelku za investicije
zahtevajo v ministrstvu za
šolstvo in šport, da bosta pro-
jekta uvrščena v državni pro-
račun za prihodnje leto. Mo-
zirski svetniki, ki so se na zad-
njem svetu pogovarjali tu^
tej tematiki, menijo, da bi''
potrebno čimprej izbrati F
jektanta za šolo na Rečici,
bi v sodelovanju z vsemi s'
bami čimprej izdelali opti'
len projekt bodoče šole.
Poleg tega so mozirski j'
niki še odločili, da bod<
centru kraja že sedaj odk"
zemljišče za gradnjo vars'
no delovnega centra. V 2^
nji Savinjski dolini se tud|v
dlje časa pogovarjajo o i2^
nji doma za ostarele ob'^
lokacijo bo v sodelovanj
državo določila medobči"
delovna skupina.
VOLITVE'96.
DeSUS v soboto
sredi Celja
Pred blagovnico Teko v
Gubčevi ulici sredi Celja pri-
pravlja celjski območni od-
bor DeSUS v soboto, 26. okto-
bra, ob 10. uri javni shod
stranke.
Članom in simpatizerjem
stranke ter vsem upokojen-
cem se bosta predstavila
strankina kandidata za volitve
v DZ: Dušan Franc Burnik,
upokojeni dipl. ing. metalur-
gije in zdajšnji podžupan za
gospodarstvo Mestne občine
Celje iz 2. volilnega okraja, in
Jožefina Subotič, upokojena
diplomirana pravnica, iz 3. vo-
lilnega okraja 5. volilne enote.
V programu javnega shoda pa
bodo sodelovali tudi pevci Me-
šanega pevskega zbora Zveze
društev upokojencev ter an-
sambel Tip top.
Alujevic in Rop v
Štorah
Kandidat LDS v 2. volil-
nem okraju 5. volilne enote
Borut Alujevič je v ponede-
ljek popoldne v Štore povabil
ministra za delo, družino in
socialne zadeve mag. Toneta
Ropa.
V pogovoru, ki ga je vodil
Alujevič, je minister Rop spre-
govoril o delovnih mestnih,
prestrukturiranju gospodars-
tva, reševanju socialne proble-
matike ter pokojninski politiki
v Sloveniji.
SDS predstavila
kandidata
V prostorih Mestnega od-
bora SDS v Celju so v petek
dopoldne predstavili svoja
kandidata iz 2. in 3. volilne-
ga okraja 5. volilne enote za
volitve v državni zbor.
Na listi Socialdemokratske
stranke Slovenije se bosta v
nedeljo, 10. novembra za zau-
panje volivcev potegovala v 2.
volilnem okraju Franc Jaz-
bec, župan občine Štore, in v
3. volilnem okraju mag. Aleš
Demšar, magister medicin-
skih znanosti in predstojnik
bolnišničnega oddelka Splo-
šne bolnišnice Celje, ki sta v
petek dopoldne tudi predsta-
vila svoja volilna programa.
Zeleni športniki
v prostorih hotela Celeia v
Celju je danes, v četrtek, ob
11. uri, novinarska konferen-
ca, na kateri se predstavljajo
nekdanji in sedanji vrhunski
športniki, ki kandidirajo na
listah Zelenih Slovenije.
Med svoje kandidate za po-
slance državnega zbora so Ze-
leni Slovenije med drugim
uvrstili Jolando Jurgec-Ušen,
Mirka Vindiša, Filipa Lešča-
ka, Zdravka Martuna, Igorja
Bučarja in Franca Černago-
ja, za katere so v stranki pre-
pričani, da bodo imeli dovolj
moči, da v naslednjem parla-
mentarnem mandatu uresni-
čujejo želeni program, v kate-
rem je na vidnem mestu tudi
šport.
ZLSD in Magnif ico
Na ponedeljkovo predsta-
vitev kandidatov ZLSD iz 1.,
2. in 3. volilnega okraja 5.
volilne enote pred blagovni-
co Teko v Gubčevi ulici sredi
Celja je vodstvo stranke po-
vabilo tudi priljubljenega
Magnifica in Mešani pevski
zbor Zveze društev upoko-
jencev.
Predstavitve treh kandida-
tov Združene liste socialnih
demokratov v Celju: Florjana |
Cveta Erjavca iz 1. volilnega
okraja, Jožeta Kraglja iz 2.
volilnega okraja in dr. Igorja
Kosa iz 3. volilnega okraja 5.
volilne enote se je udeležil
tudi predsednik stranke Janez
Kocijančič. IS
Srečanje
demokratov
Simpatizerji in člani De-
mokratske stranke Slovenije
so prejšnji teden v Slovenske
Konjice povabili dr. Jožeta
Mencingerja.
Zbranim v poslovno-trgov-
skem centru v Slovenskih Ko-
njicah je spregovoril o gospo-
darskih razmerah, srečanje pa
so izkoristili tudi za predstavi-
tev strankinega kandidata za
volitve v državni zbor Srečka
Kušterja iz 3. volilnega okraja
7. volilne enote (območja ko-
njiške, zreške in vitanjske ob-
čine, torej).
LDS točno opoldne
o avtocestah
v hotelu Žalec pripravljajo
danes, v četrtek, točno
opoldne novinarsko konfe-
renco ob otvoritvi odseka av-
toceste Arja vas-Hoče, ki jo
bo vodil Nikolaj Rožič.
Za novinarsko konferenco
so v lokalni pisarni LDS za
Spodnjo Štajersko v Žalcu pri-
pravili obsežno dokumentaci-
jo o dogajanjih okoli avtocest
od leta 1989 do danes ter po-
gledih stranke na problemati-
ko izgradnje avtoceste Ljublja-
na-Maribor. Na novinarski
konferenci bodo med drugimi
sodelovali: predsednik nad-
zornega sveta DARS Jože
Zimšek, Borut Alujevič, Jo-
žef Artnak in Miran Grozim,
ki so sodelovali v vseh aktiv-
nostih, povezanih s cestno
problematiko v letih 1989-
1992, ter Gregor Vovk, ki je bil
odgovoren za protestni shod v
Arji vasi 11. novembra 1990.
Dobnik in Čuki
v domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu občinski odbor
Slovenskih krščanskih demo-
kratov danes pripravlja pred-
stavitev svojega kandidata za
državni zbor prof. Milana
Dobnika. Prireditev, na kateri
se bodo obikovalcem predsta-
vili tudi člani glasbene skupi-
ne Čuki, se bo pričela ob 19.
uri.
Demokrati
Slovenije v Bočni
Danica Simšič, Mateja Svet
in Jožica Špeh so bile gostje
sobotnega večera v dvorani KS
v Bočni. Demokrati Slovenije
so namreč pripravili pogovor o
zaposlovanju žensk, vpraša-
nju invalidov in ostarelih ter
razvoju kmetijstva in turizma
v Zgornji Savinjski dolini.
SND pri Obircu
Slovenska nacionalna de-
snica je v soboto v gostišču
Obirc v bližini Velenja predsta-
vila 48 kandidatov za volitve
za poslance v državni zbor.
Kandidati SND bodo nastopili
v vseh osmih volilnih enotah v
vseh 88 volilnih okrajih.
Socialdemokrati o
privatizaciji
Konjiški občinski odbor
Socialdemokratske stranke
Slovenije je na svojem zad-
njem srečanju gostil nekda-
njo direktorico Agencije za
plačilni promet in nadzor
Romano Logar.
Orisala je zakonske slabosti
privatizacijskega procesa in
posledice, ki se odražajo kot
oškodovanje družbenega ka-
pitala. Logarjeva je med dru-
gim dejala, da je v svojem delu
neprestano ugotavljala, da še
tako strokovni in koristni
predlogi niso našli odprtih
vrat, če niso ustrezali ozkim
političnim interesom. To pa ne
vodi v tržno razvito in pravno
državo. Zato se je odločila, da
bo svoje videnje poskušala
uveljaviti v politiki preko
SDSS. Na srečanju se je pred-
stavil tudi Rudolf Petan, kan-
didat SDS, ki se bo na držav-
nozborskih volitvah potegoval
za glasove občanov Sloven-
skih Konjic, Vitanja in Zreč.
Kuhurni program so pripravili
gledališčniki iz Celja.
B.Z.
Št.43.»24.oktei»crt^
DOGODKI

opozorilni
dve uri
pogajanja sindikatov z
l^jjajalci zaradi odpovedi
V"^ kolektivne pogodbe
L bila uspešna, zato bodo
'nes, v četrtek, med 12. in
J uro opozorilno stavkali
|.„i Zveze svobodnih sin-
jl^atov, med 13. in 15, uro
J pergamovo članstvo, Tu-
j. „a Celjskem bo protest
j ^jpii mirno, brez shodov,
. tovarniškimi ograjami.
J^e uri prekinitve bi sindi-
:jlni zaupniki izkoristili za
pojasnjevanje posledic od-
^^edi splošne kolektivne
.godbe.
(Opozorilno stavko so se v
,j,eh sindikatih napovedali
; ^radi ukinjanja pravir zapo-
.jnih kot so dodatek za de-
ivno dobo (0,5 odstotka od
jlače za vsako leto dela), po-
1} jačilo stroškov za prevoz na
jflo, regres za letni dopust,
|,(gres za prehrano in jubilej-
j je nagrade, medtem ko naj bi
nadomestilo za čas bole-
j jfnske odsotnosti znižalo za
t.;0 odstotkov. Zahtevajo, naj
)jelodajalci prekličejo odpo-
tffd splošne kolektivne po-
lodbe za gospodarstvo in pa-
Sožnih pogodb, da začnejo
J pogajanja na podlagi veljav-
i pogodb, ki morajo veljati
Jo sklenitve novih, najmanj
pa do konca veljavnosti so-
(ialnega sporazuma, to je do
16. maja prihodnje leto. Zah-
Kvajotudi, da delodajalci ne-
/10 kšiti sklenjene pogodbe
[ iisporazum. TC
J,.__
Najemnine letijo v nebo
Bomo Celjani v kratkem hodili k frizerju v Trnovlje, čevlje pa nosili popravljat na Aljažev hrib?
v Celju je zadnje mesece
slišati vse več pritožb najem-
nikov poslovnih lokalov, ki
preprosto ne zmorejo več
plačevati vse višjih najem-
nin za svoje lokale. Posebej
boleča je nenehna rast na-
jemnin za obrtnike storitve-
nih dejavnosti - a tisto naj-
hujše velik del najemnikov
poslovnih prostorov v središ-
ču mesta šele čaka.
V prostorih Območne obrt-
ne zbornice Celje je Društvo
najemnikov poslovnih prosto-
rov Slovenije, ki mu predsedu-
je Marjana Pavlin-Marinšek,
v soboto popoldne pripravilo
srečanje s celjskimi obrtniki in
podjetniki, ki so najemniki
poslovnih prostorov. Čeprav
se je srečanja - glede na vse
bolj pereče razmere - udeleži-
la le peščica najemnikov, pa so
bili podatki, ki so jih predsta-
vili, toUko bolj zaskrbljujoči.
V Celju najemnine za po-
slovne prostore, s katerimi
upravlja Stanovanjski sklad
Mestne občine Celje, strmo ra-
stejo. Obrtniki so se pritoževa-
li, da z veljavnim pravilnikom
o določitvi najemnin ni več
upoštevana dejavnost, marveč
le lokacija poslovnega prosto-
ra. »To pa preprosto pomeni,
da bomo Celjani hodili k fri-
zerju v Trnovlje, nosili čevlje v
popravilo na Aljažev hrib, krz-
narjev, torbarjev in podobnih
mojstrov pa preprosto ne bo
več, saj s svojim zaslužkom ne
pokrijejo niti najemnine za lo-
kal. Središče mesta bo ostalo
rezervirano le za gostince in
butike,« je žalosten frizerski
mojster Karel Šunko, ki doda-
ja, da je bilo v Gosposki ulici
še kakšnih 20 let nazaj kar 25
obrtnih dejavnosti, v zadnjem
letu in pol pa je samo v tej
ulici z delom prenehalo 9
obrtnikov. Da so najemnine za
poslovne prostore v Celju re-
snično pretirane, ponazarja
tudi primer šivilje iz Vodniko-
ve ulice, ki je še leta 1991 za
najemnino letno plačevala
3,84 odstotka vrednosti loka-
la, letos pa znaša delež najem-
nine že 15,80 odstotkov. Ob
dejstvu, da se v razviti Evropi
povprečna najemnina za po-
slovni prostor vrti okoli petih
odstotkov vrednosti lokala, je
to več kot zgovoren podatek.
V Celju so si bili najemniki
enotni, da so že »občinske«
najemnine za poslovne pro-
store previsoke, predvsem pa
neselektivno določene za po-
samezne dejavnosti. Še večje
težave najemnike poslovnih
prostorov doletijo ob zaključ-
ku denacionalizacijskih po-
stopkov in vrnitvi lokalov biv-
šim lastnikom oziroma dena-
cionalizacijskim upravičen-
cem. Le-ti namreč, zvečine,
zahtevajo še višje najemnine -
po v soboto zbranih podatkih
v Celju ta povišanja dosegajo
do 300 odstotkov - predvsem
pa niso pripravljeni sklepati
najemnih pogodb za nedolo-
čen čas, kakor so bili najemni-
ki vajeni doslej.
i IVANA STAMEJCIČ
Celjski obrtniki so podprli
pobudo Društva najemnikov
poslovnih prostorov Sloveni-
je, da se položaj najemnikov
poslovnih prostorov v državi
tudi zakonsko uredi. V proce-
duri državnega zbora je pose-
ben zakon, s katerim se želijo
najemniki zavarovati, temelji
pa na treh ključnih postav-
kah: lastniki poslovnih pro-
storov, ki ob zaključku dena-
cionalizacijskih postopkov
dobijo vrnjeno premoženje,
naj bi z zdajšnjimi najemniki
sklenili pogodbe za 10 let,
najemnin najemodajalci ne
bi smeli vrtoglavo poviševati,
v primeru izpraznitve lokala
pa naj bi najemnik dobil po-
vrnjena sredstva, vložena v
ureditev lokala.
Bavarci v Podsredi
v nekdanji kaplaniji v
Podsredi bodo v soboto pre-
dali namenu hišo slovensko-
bavarskega prijateljstva. Pri-
čakujejo številne goste iz Ba-
varske, s prireditvami pa bo-
do začeli jutri, v petek 25.
oktobra, ko bo (ob 20. uri) v
podsredški cerkvi koncert
slovenskih in bavarskih glas-
benikov.
V soboto bo pihalna godba
iz Bavarske nastopila ob 10.30
v Atomskih toplicah, ob 13.
uri bo v Podsredi nastop pihal-
ne godbe iz Krškega. Ob 14.
uri bodo slovesno odprli hišo
slovensko-bavarskega prija-
teljstva, glavni govornik pa bo
minister za zunanje zadeve,
dr. Davorin Kračun. V Pod-
sredi pričakujejo številne go-
ste iz Slovenije in iz Nemčije.
V hiši si bo mogoče ogledati
razstavo o Bavarski, predstavi-
tev slovensko-bavarskega so-
delovanja, bavarsko sobo s
starinsko pohištveno opremo
ter novo strokovno knjižnico.
Za kulturni program bodo po-
skrbeli Štajerski rogisti, pihal-
na godba iz Bavarske, zbor iz
Podsrede in organist Norbert
Hintermeier. Nato bo v Pod-
sredi veliko družabno sreča-
nje, z domačimi in bavarskimi
dobrotami, tudi s pivom. Zve-
čer bo na gradu Podsreda ba-
varski večer, družabno sreča-
nje članov bavarsko-sloven-
skega društva, gostov in do-
mačinov.
S prireditvami bodo zaključi-
li v nedeljo, 27. oktobra. V pod-
sredški cerkvi bo najprej, ob
10. uri, slovesna maša s sloven-
skimi in bavarskimi glasbeniki,
po maši pa bo na prostem kon-
cert pihalne godbe.
BRANE JERANKO
Ob mesecu požarne varnosti
župan Mestne občine Celje Jože Zimšek je včeraj, v sredo
opoldne, pripravil sprejem ob mesecu požarne varnosti.
Tradicionalnega sprejema v celjski Poročni dvorani, ki ga
občinsko vodstvo vselej pripravi sredi meseca požarne varno-
sti, se je udeležilo okoli 25 gasilcev, predstavnikov prostovolj-
nih gasilskih društev in poklicnih gasilcev z območja Mestne
občine Celje ter Vojnika in Štor, prav tako pa tudi predstavniki
vodstev obeh sosednjih občin. IS
Čaka svetnika sodišče?
Med današnjim zaseda-
njem Občinskega sveta Mest-
ne občine Celje se bodo svet-
niki med drugim seznanili
tudi z odgovori na pobudo
svetnika Janeza Lampreta,
naj pristojni organi pregle-
dajo finančno poslovanje
podjetja Supra-stan in Stano-
vanjske zadruge Atrij glede
plačevanja obrtnikom za
opravljene storitve in dobav-
ljeno blago.
Kot smo že poročali, je svet-
nik Lampret na zadnji seji
sprožil to pobudo, ker obe
pooblaščeni organizaciji naj
ne bi pravočasno plačevali ra-
čunov za opravljeno delo pri
vzdrževanju stanovanjskih
stavb, katerih upravnik sta.
Tako v podjetju Supra-stan kot
v Stanovanjski zadrugi Atrij so
Lampretove navedbe zanikali
in v odgovoru občinskemu
svetu obširno obrazložili svoje
poslovanje, v Stanovanjski za-
drugi Atrij pa so svetniku Ja-
nezu Lampretu v primeru, da
se javno ne opraviči, zagrozili
s tožbo. Petnajstdnevni rok je
potekel te dni, svetnik Lam-
pret pa zagotavlja, da se sklad-
no s 16. členom Statuta Mest-
ne občine Celje ni dolžan
opravičiti.
Več o tem, kako se bodo
stvari razpletale, oziroma kaj
bodo k zadevi dodali morebiti
še ostali celjski svetniki, bo
znano po današnjem zaseda-
nju Občinskega sveta Mestne
občine Celje. IS
PO DRŽAVI
Stičišče na Bledu
BLED, 17. oktobra (Delo) -
Začelo se je srečanje politi-
kov in poslovnežev iz sred-
njeevropskih reformnih dr-
žav in Evropske unije. Že
Četrto leto zapored ga pod
imenom Regionalno poslov-
no stičišče pripravljajo fun-
dacija Pharos, GV in GZS.
Odprl ga je premier dr. Janez
Drnovšek. Govoril je o gos-
podarskih razmerah v Slove-
niji in o njenem mednarod-
nem položaju.
Vecilot tisoč
kandidatov
UUBLJANA, 17. oktobra
(Delo) - V vseh osmih volil-
nih enotah je bilo do izteka
roka vloženih 168 list, v glav-
nem političnih strank, 13 pa
je takih, na katerih so neod-
visni kandidati. Na listah je
1315 kandidatov, od tega
1307 za 88 poslanskih mest,
ki se volijo na podlagi splo-
šne volilne pravice in po pro-
porcionalnem sistemu, in po
4 za mesto poslanca italijan-
ske oziroma madžarske na-
rodnosti.
Posel stoletja
propadel
MARIBOR, 17. oktobra
(Delo) - Tamov posel stoletja
o prodaji 500 avtobusov kup-
cu iz Saudove Arabije je pro-
padel, saj kupec ni odprl
bančnih akreditivov, kot je
bilo določeno s pogodbo in
se je očitno nakupu odpove-
dal. V Vozihh zato mrzlično
iščejo nove programe.
Pesniška
avtocesta
PESNICA, 18. oktobra
(Delo) - Odprli so 9,3 kilome-
tra dolg avtocestni odsek med
Šentiljem in Pesnico. Gradnjo
so STC in GIZ Gradiš s podi-
zvajalci dokončali v roku,
vrednost del je bila 7,2 mili-
jarde tolarjev. Letos so zgradi-
li že 33,4 kilometra avtocest,
do novega leta pa bosta kon-
čana še dva odseka v skupni
dolžini 26,6 kilometra.
Borštnikov
srečanje
MARIBOR, 18. oktobra
(Delo) - Tradicionalne fanfa-
re in nagovor mariborskega
župana dr. Alojz.a Križmana
so odprle 31. Borštnikovo sre-
čanje, festival najboljšega,
kar so v minuli sezoni ustva-
rila slovenska gledališča. Do
ponedeljka, ko bodo podelili
letošnje nagrade in Borštni-
kov prstan, se bo zvrstilo se-
dem tekmovalnih predstav.
Spet eksplozija v
Mariboru
MARIBOR. 22. oktobra
(STA) - V lokalu Mravljica na
Jerovškovi ulici na Teznem v
Mariboru je v torek zjutraj
okrog 3.15 odjeknila eksplo-
zija. Po podatkih policije pri
eksploziji ni bil nihče poško-
dovan, močno pa je poško-
dovana stavba. Policija je za-
čela obsežno preiskavo, da
bi ugotovila vzroke eksplozi-
je, odkrila storilca in izvor
razstreliva.
D I GOSPODARSTVO
Bose pri Kramerju, gole pri Božiču
Hjj^^   Se bodo delavke celjskega podjetja Toper Mode spet znašle na cesti?
Nekoč je bil Toper ponos Celja,
zadnja leta en sam velik problem. Le
imena se spreminjajo: Toper, Toper
2000, Toper Mode. »Če bo podjetje
dobil v najem štorski Fiori, bomo
spet prišle z dežja pod kap,« so ogor-
čene delavke.
Direktor Toper Mode Alfred Božič je
že v prejšnjem tednu potrdil, da za
podjetje, katerega 95-odstotni lastnik
je nekdanja Komercialna banka Tri-
glav, iščejo najemnika. Interesenta sta
dva, mariborski Findex in štorsko
podjetje Fiori. Dokončno odločitev
naj bi likvidacijski senat KBT sprejel
v teh dneh.
Informacije o novem najemniku pa
so pošteno razburkale vzdušje v 200-
članskem, pretežno ženskem kolekti-
vu. Delavke, ki iz bojazni za svoja
delovna mesta v javnosti ne želijo biti
imenovane z imenom in priimkom, so
pripovedovale: »Sredi oktobra nam je
direktor Božič dal v podpis sklepe o
prenehanju delovnega razmerja, po-
godbe o zaposlitvi v novi firmi pa naj bi
dobile šele kasneje. Od nas je v bistvu
zahteval, da samovoljno pristanemo
na prekinitev, to pa pomeni, da ne
moremo uveljavljati nobenih socialnih
pravic. Če ostanemo na cesti, ne more-
mo računati na nobeno nadomestilo z
borze. Direktor nam pravi, da če tega
sklepa ne podpišemo, ostanemo v
podjetju Toper Mode, to podjetje pa ne
gre v stečaj, niti v likvidacijo, ampak se
bodo stvari očitno vlekle tako kot se v
primeru Topra 2000. Tisti delavci, ki jih
novi najemnik ne bo zaposlil v svoji
firmi, bomo ostali dobesedno na cesti,
tega se zavedamo. Direktor Božič je
pobesnel, ker pogodb nismo podpisa-
le, podpisaU so jih menda le trije aU
štirje vodilni, med delavkami nobena.«
Dušan Jereb že prišel v
Toper Mode
čeprav v minulem tednu še ni bilo
jasno, kako se bo razpletel klobčič, je
po informacijah delavk prejšnji četrtek
prišel v Toper Mode direktor podjetja
Fiori Dušan Jereb. »Povedal nam je,
da bi delavci dobili pogodbe za dolo-
čen čas za eno leto. To pomeni, da
gremo iz dela za nedoločen čas na
pogodbe za določen čas. Jereb nam je
razlagal, da naj bi firma začela poslo-
vati z ničlo, brez starih obveznosti, da
bo pa dobro pretehtal, koliko ljudi
potrebuje. KBT menda od njega zah-
teva, da mora prevzeti vse delavce.
Kolikor mi vemo, Fiori zaposluje 26
ljudi, ti delavci naj bi vsi prišli v Toper
Mode, šivajo menda zaščitne obleke,
slišali smo tudi, da ne plačuje najem-
nine v sedanjih prostorih v kulturnem
domu v Štorah. Krožijo tudi govorice,
da bi novi najemnik rad imel samo
šivalnico, kar se nam zdi nesprejem-
ljivo. Me smo pripravljene delati in
želimo ohraniti blagovno znamko To-
per. Poleg tega imamo v podjetju 18
delavk, ki so trenutno na čakanju, 25.
decembra naj bi šle na borzo. Teh 18
delavk naj bi ostalo v Toper Mode, iz
česa jih bo plačevala firma? Če firma
ne more več poslovati, naj gre v stečaj
ali likvidacijo, pa tega ne storijo. Zato
se vsi sprašujemo, kaj je v ozadju?«
Kdo bo pobral izdelke?
Precej ostrih besed so delavke po-
vedale tudi na račun dosedanjega di-
rektorja: »Božič je zadnja dva meseca
pogodbeno zaposlen, ker je upoko-
jen, kdo mu je to podpisal, ne vemo.
Za ta dva meseca mu menda dolguje
firma 10 tisoč mark, zato hoče vzeti
izdelke iz skladišča. Najprej nam je
bilo rečeno, da bo najel skladišče in
izdelke prodajal, s tem denarjem pa
nam bo izplačal oktobrske plače. Po
drugi strani smo slišale, da naj bi si s
temi izdelki zdaj poravnal svojo plačo
za zadnja dva meseca. Me, ki smo
delale tudi doma in ponoči, pa bomo
ostale brez vsega. Bivši direktor Kra-
mer nas je sezul, zdajšnji direktor
Božič nas bo še slekel,« so ogorčene
delavke Toper Mode.
BAROMEH
Zlata medaljo |.
Gorenje ..M
Eden iz nove jUMierae^
Gorenjevih pralnih stroj'"
WA 1402, je bil na
rodnem sejmu Domexpoft
Vse za dom, ki je bil v Pq
nanju na Poljskem, nagraj^
z zlato medaljo. Gorenje i
prejelo to visoko priznan
kot edini nepoljski proiz^
jalec izdelkov bele tehnij^
Razstavni prostor Goren
na Domexpo so ob tej p,
ložnosti obiskali številni pi
slovni partnerji ter mno
novi partnerji, ki želijo s
delovati s tem uspešnimi
lenjskim podjetjem.
Sicer pa so v Gorenju Gc
podinjski aparati v prvih (
vetih mesecih skupno izde I
li 1.141.017 kuhalnih, pral I
sušilnih in hladilno zamr; I
valnih aparatov. Septeml
so načrte presegli v progi
mih kuhalni aparati in pi^
no pomivalni aparati, v pi
gramu hladilno zamrzovaj
aparati pa je dosežena se
tembrska   proizvodnja
malenkost   zaostajala
predvidevanji. i
Odobreni
programi Agenci
Do sredine oktobra J
Agencija Republike Sloveri
za prestrukturiranje in pri
tizadjo odobrila 1285 pi
gramov lastninskega pii
likovanja. V zadnjem rrie
cu so drugo soglasje Agel
je dobili še v štirih podjeljii
našega območja, in sicej
velenjski Eso opremi, d
skem Klasju, Celjskem i
mu in Kinopodjetju Celjf
Direkcija za rudi
gospodarstva
v Velenju že nekaj -6,
deluje republiška direk(
za rudna bogastva pri rm
strstvu za gospodarske (
javnosti.
Direkcijo, katere direH
je Boris Salobir, je ustant
la vlada, njena naloga pl
predvsem usklajevanje :
darske dejavnosti. Poleg^
ga bo spremljala izvajaif
predpisov o zapiranju rud-
nikov in premogovnikov,
ukvarjala z dovoljenji za od-
piranje in zapiranje drugiii
obratov ter delovala pr"^
monopolom nad mineralni-
mi surovinami in neraciO"
nalno porabo nekaterih^
kundarnih surovin.     H
Kako bo uresničena
letošnja gospodarska rast
Kljub realni rasti produk-
tivnosti za 5,9% v prvih os-
mih mesecih leta v primer-
javi z enakim obdobjem pre-
teklega leta, avgustovski pa-
dec industrijske proizvod-
nje in 1,6% gospodarska rast
v prvem polletju 1996 kaže-
ta na težave ekonomske po-
litike pri uresničevanju le-
tošnje ciljne 3% gospodar-
ske rasti.
Če bi naj dosegli takšen ce-
lotni rezultat, bi moral po po-
datkih Urada za makroanali-
ze vlade RS bruto domači
proizvod v drugem polletju v
povprečju naraščati za 4,4%,
to je skoraj toUko, kot je bila
stopnja rasti v najdinamičnej-
šem obdobju od sredine leta
1993 do sredine leta 1995.
Tako je velikost uresničitve
tega cilja v sedanjih makroe-
konomskih razmerah zelo
zahtevna in težko dosegljiva.
Po upadu smo sedaj v postop-
nem pospeševanju gospodar-
ske rasti. Po anketi SURS o
proizvodnih pričakovanjih ra-
čunajo podjetja, ki ustvarijo
60% prihodka predelovalne
industrije, v naslednjem tro-
mesečju na nadaljnjo rast
proizvodnje, preostaUh 40%
pa predvideva zniževanje
proizvodnje. Kljub tem priča-
kovanjem in trendu oživljanja
je spomladi projecirana celot-
na rast 1,6% fizičnega obsega
industrijske proizvodnje ta-
korekoč neuresničljiva.
V kmetijstvu se povečuje
rastlinska pridelava poljedels-
tva, vinogradništva, sadjarstva
in odkup živinorejskih proi-
zvodov, kar kaže na uresniči-
tev spomladi prognozirane 3%
povprečne kmetijske proi-
zvodnje. Proizvodnja lignita je
nekoliko nižja od ocenjene.
Padec proizvodnje rjavega
premoga je 6%, nad pričako-
vanji pa je proizvodnja kamna
in peska. Proizvodnja električ-
ne energije je po sedmih me-
secih v mejah predvidenih
znižanj po energetski bilanci,
ki bi naj koncem leta dosegla
predvideno 3% znižanje zara-
di remonta JE Krško. Proi-
zvodnja in distribucija plina in
toplote povečujeta svoj obseg
poslovanja. Vrednost opravlje-
nih del v gradbeništvu je v
letošnjih sedmih mesecih viš-
ja za 4% v primerjavi z lan-
skim istim obdobjem. Na po-
dročju prometa, skladiščenja
in zvez je rast višja za 3,5%.
Pomorski in železniški pro-
met nazadujeta, zračni pro-
met in prekladalne dejavnosti
pa ne naraščajo tako kot smo
predvidevali.
Konjukturni indikatorji ka-
žejo, da so razmere težavne
zlasti v črni metalurgiji, stro-
jegradnji, proizvodnji žaga-
nega lesa in plošč, proizvod-
nji preje in tkanin, proizvod-
nji usnja in krzna ter predela-
vi kavčuka in tobaka.
Ob upadanju industrijske
aktivnosti so se zaloge izdel-
kov realno povečale v prvih
osmih mesecih leta v odnosu
na enako obdobje prejšnjega
leta za 1,5%. Zaradi upadanja
industrijske proizvodnje se je
zmanjšalo povpraševanje po
repromaterialu in s tem nje-
gova proizvodnja, kar je mo-
goče tudi povezovati z zmanj-
ševanjem rasti industrijske
proizvodnje v Evropski uniji.
Promet trgovine na drobno
je po sedmih mesecih za 2,3%
višji v primerjavi z enakim
obdobjem preteklega leta,
promet trgovine na debelo pa
je višji za 3,4%. Na rast doda-
ne vrednosti v trgovini ugod-
no vpliva tudi naraščajoči de-
lež marže v prodajni ceni za-
radi povečevanja nakupov
trajnih dobrin.
V turističnem prometu be-
ležimo zmanjševanje stacio-
narnih turistov (3% padec no-
čitev), povečuje pa se število
enodnevnih obiskov, kjer be-
ležimo 4% rast. Na račun hi-
trejše rasti cen gostinskih sto-
ritev od inflacije pričakujemo
do konca leta projecirano 3%
rast gostinske dejavnosti.
Prometni davki so bili v pr-
vih osmih mesecih realno viš-
ji za 7,6% v primerjavi z ena-
kim obdobjem preteklega le-
ta, izplačila za investicije pa
po osmih mesecih realno viš-
ja za 20% od lanskih celolet-
nih izplačil.
' BOGDAN VUNJAK
Pomoč konjiškim
gospodarstvenikom
Občina Slovenske Konjice
je ena tistih, ki z različnimi
ukrepi in oblikami namenja
veliko pozornosti spodbuja-
nju razvoja gospodarstva.
Letos je občinski odbor za
gospodarstvo, turizem in
podjetništvo namenil ugod-
nemu kreditiranju malega
gospodarstva, turizma in
kmetijstva 30 milijonov tolar-
jev. Do konca septembra je
Banka Celje, preko katere po-
teka to kreditiranje, sredstva
odobrila 5 prosilcem, v obde-
lavi pa so še 3 vloge.
Sklad za razvoj pri območ-
ni obrtni zbornici vsako leto
razpisuje tudi kratkoročne
kredite za podjetnike in obrt-
nike. Lani je občina v ta sklad
nakazala 5 milijonov tolarjev.
Zaradi sprostitve sredstev
nekdanje občine Slovenske
Konjice iz leta 1994 in nakazil
vseh treh novonastalih občin
je lani sklad za kratkoročna
posojila namenil nekaj več
kot 20 milijonov tolarjev. Pre-
jelo jih je 105 obrtnikov in
podjetnikov, od tega 60 iz ob-
čine Slovenske Konjice, 9 iz
vitanjske in 36 iz zreške obči-
ne.
Obstaja pa še ena oblika
pomoči konjiške občine za
razvoj podjetništva. Letos ob-
činski Sklad za razvoj sofi-
nancira izdelavo poslovnih
načrtov in celotne razpisne
dokumentacije, ki je potreb-
na za pridobitev različnih kre-
ditov iz republiških razpisov.
Izdelavo te dokumentacije
občina sofinancira do 50 od-
stotkov. Doslej je tovrstno po-
moč dobilo 8 podjetnikov ali
obrtnikov. Občina je letos so-
financirala tudi dokumentaci-
jo za inovacijo, ki jo uspešno
razvija konjiški podjetnik.
AN
Dobiček bo majhen
Laško podjetje TIM, ki je od 18. aprila letos registrirano
kot delniška družba, je včeraj sklicalo prvo skupščino
delničarjev. Na njej so obravnavali spremembe statuta
podjetja, razpravljali o rezultatih poslovanja v preteklih
treh letih ter izvolili nadzorni svet družbe.
Poleg t.i. notranjih delničarjev, ki imajo v lasti 50,11 odstot-
ka kapitala, pridobljenega s certifikati in s potrdili o manj
izplačanih plačah, so lastniki laškega TIM samo še republiški
skladi in nekatere pooblaščene investicijske družbe. Ker
imajo notranji lastniki, to je sedanji in bivši zaposleni ter
upokojenci podjetja, zelo majhno večino, so se zaradi poeno-
tenega nastopa do zunanjih lastnikov združili. Delničarski
sporazum je podpisalo 880 delničarjev, preostalih 70 notra-
njih delničarjev, večinoma gre za bivše delavce podjetja, ki ne
bivajo več v Laškem, pa tega doslej še ni naredilo, zaradi
česar lahko pri odločanju na skupščinah obvelja volja zuna-
njih lastnikov.
Po napovedih direktorja podjetja Jožeta Pušnika bo TIM
Laško leto 1996 zaključil pozitivno, dobiček pa ne bo visok,
saj naj bi organizacijski in kadrovski ukrepi, ki so jih izvedli
letos, dali pravi učinek šele prihodnje leto. TIM je v začetku
letošnjega leta opustil svoj program v Gračnici, ki mu je vrsto
let prinašal le izgubo, s 1. oktobrom pa so zaključili tudi
reorganizacijo dela v Laškem. Številne programe so združili
v dva osnovna - v program izolacij ter v program opreme in
montaž, zmanjšali pa so tudi hierarhično lestvico odločanja,
kar naj bi povečalo odgovornost zaposlenih.
JI

GOSPODARSTVO

Težave z zelenimi bankovci
»Problemi v Steklarni so posledica valutnih nesorazmerij,« je prepričan direktor Pelko - Svoje zamenjave ne pričakuje
meklarna Rogaška Slatina je potreb-
vsestranske pomoči od zunaj, sicer
Jhko pride do sesutja podjetja.« Tako
^ pred kratkim zapisali v dopisu ob-
lo^nega sindikata kemične, nekovin-
jlje in gumarske industrije, ki so ga v
^fetku oktobra naslovili na predsedni-
p prnovška ter ministre za gospodar-
slce dejavnosti, za delo, družino in so-
cialne zadeve ter finance.
"^po nekaj dneh, presenetljivo hitro, so v
jteklarni dobili odgovor ministra Metoda
pragonje ter državnega sekretarja Vlada
[jiniovskega. Sporočila sta, da si v mini-
strstvu prizadevajo za poroštvo države za
„3jetje kredita, takšen predlog pa bi lah-
1(0 predložili vladi po podpisu kreditne
pogodbe med Steklarno in banko. Mini-
jtrstvo je obljubilo tudi pomoč pri reševa-
nju preteklih nakopičenih težav.
Kaj se pravzaprav dogaja v delniški
družbi iz Rogaške Slatine, v Steklarni? V
sindikatu omenjajo, da so se pred krat-
lam uprli razmišljanju strokovnega kole-
gija o možnosti prisilne poravnave ali
stečaja. Nezadovoljni so, ker se varčuje
predvsem na račun delavcev, po drugi
plati pa so kritični do poslovnih odločitev,
opozarjajo na težave pri nabavljanju su-
rovin, bojijo se, da bi ostali brez elektrike
in phna, med delavci pa je vse več neza-
dovoljstva. Za rešitev nastalih problemov
bi bili potrebni hitri ukrepi znotraj delniš-
ke družbe, predvsem pri vodenju, zniže-
vanju stroškov, v boljši organizaciji in
kadrovski sanaciji, bolj aktivno pa bi se
po oceni sindikata morala v reševanje
razmer vključevati ministrstva ter banke.
Neustrezno razmerje med
tolarjem in dolarjem
Direktor Steklarne, ki zaposluje blizu
1800 delavcev, Jože Pelko, kljub vsemu
razmišlja optimistično. Meni, da se bo
delniška družba izvlekla iz težav, saj ima-
jo razvojno vizijo, tržišča, potrebujejo pa
posodobitve na tehnološkem ter organi-
zacijskem področju. Minuli petek je Pel-
ko odpotoval v ZDA, kjer je njihovo naj-
pomembnejše tržišče. Med obiskom na-
merava skleniti običajne pogodbe za pro-
dajo izdelkov v letu 1997 in delno v letu
1998. V zvezi z razmerami v podjetju je
pred odhodom dejal, da podjetje vendarle
posluje pozitivno. Steklarna, ki je v drža-
vi med najpomembnejšimi dolarskimi iz-
vozniki (v ZDA, Kanado, Avstralijo, Ja-
ponsko ter po Evropi izvozi več kot 90
Podobne težave kot zadnja leta so
Steklarno pestile že v času Markovičeve
vlade leta 1990, tudi takrat zaradi valut-
nih nesorazmerij. Leta 1992 so položaj
začasno rešili, zadnja tri leta pa je spet
po starem. Iz Steklarne so morali letos
plačati 6,5 milijona mark, od tega vrniti
bankam več kot 4 milijone za kratko-
ročne vire obratnega kapitala, naložba
v peči jih je stala več kot 2 milijona
mark. Zaradi zaprtosti na domačem
trgu kapitala jim doslej ni uspelo dobiti
delno zamenjavo finančnih virov za
obratni kapital, v zadnjih treh mesecih
pa skušajo pridobiti potrebne vire za
nemoteno poslovanje z državno garan-
cijo.
odstotkov proizvodnje), pri tem pa skoraj
nič ne uvozi, ima že dolgo hude težave
zaradi valutnih nesorazmerij. Pelko opa-
ža, da so se tolarski stroški Steklarne v
zadnjih treh letih povišali za blizu 40
odstotkov, razmerje med do-
larjem in tolarjem pa se ni
bistveno spremenilo.
V zvezi s sindikalnimi zah-
tevami Pelko pravi, da so lani
povišali produktivnost za 8
odstotkov, letos naj bi jo povi-
šali še za 10 odstotkov. Poleg
tega nameravajo znižati stroš-
ke na različnih področjih, saj
imajo v tovarni še vedno no-
tranje rezerve. V zvezi z go-
voricami o njegovi zamenjavi,
pa je Pelko povedal, da mu
niso poznane. Bodočo upravo
bo decembra imenoval nad-
zorni svet delniške družbe,
sedanji direktor pa bistvenih
sprememb v vodstvu ne pri-
čakuje.
BRANE JERANKO
Arhar in
Gaspari v Celju
Aktualno v monetarni,
davčni in fiskalni politiki
v Sloveniji - takšen je na-
slov jutrišnjega strokov-
nega seminarja v Celju.
Za direktorje in podjetni-
ke, finančne in bančne de-
lavce ter ekonomiste ga pri-
pravlja podjetje Pit Media.
O značilnostih monetarne
politike v letošnjem letu ter
vplivih na gospodarstvo bo
dopoldne najprej govoril
guverner Banke Slovenije
dr. France Arhar. Finančni
minister Mitja Gaspari pa
bo v popoldanskem delu
udeležencem govoril o fi-
skalni in davčni politiki v
letu 1996 ter položaju gos-
podarstva. Strokovni semi-
nar bo v prostorih Celjske-
ga doma, ob kinodvorani
Union, začenja se ob 10.
uri. IB
NOVO NA BORZI
Delnice družbe Kovintrade še
ne bodo začele kotirati na borzi
Kljub temu, da je uprava
Ljubljanske borze sprejela
sklep o začetku trgovanja na
odprtem trgu C (OTC) z redni-
mi delnicami družbe Kovin-
trade, 21. oktobra do trgovanja
ni prišlo. V četrtek, 17. okto-
bra, smo dobih obvestilo, ki
kotacijo omenjenih delnic pre-
stavlja za nedoločen čas. Ko-
vintrade je v zadnjem trenut-
ku borzi posredoval doku-
mentacijo, iz katere izhaja, da
bo skupščina delničarjev 22.
oktobra. Na skupščini naj bi
obravnavali predlog omejitve
prenosljivosti delnic in s tem
povezano spremembo statuta.
Glede na zgoraj zapisano je
možno, da se s temi delnicami
na borzi ne bo trgovalo. Vse je
odvisno od tega, kakšno stališ-
če bodo zavzeli delničarji, ki
imajo največji vpliv. Kakšen
bo razplet glede kotacije delni-
ce bomo še poročah, mislim
pa, da bi morale delnice
družb, ki so imele javno pro-
dajo, vsekakor kotirati na bor-
zi.
Trend nadaljevanja prihoda
delnic na borzo se kljub neka-
terim odporom nadaljuje. Ta-
ko je odbor za sprejem na
Ljubljanski borzi sprejel sklep
o sprejemu rednih delnic na
ime serije G družbe Luka Ko-
per v borzno kotacijo B. Os-
novni kapital družbe znaša 14
milijard. Nominalna vrednost
delnice je 1.000 tolarjev. Del-
nic serije G je za 4,66 milijarde
tolarjev in so izdane v demate-
rializirani obliki. Oznaka del-
nic bo LKPG. Datum kotacije
bodo sporočili v naslednjih
dneh. Zanimiva je struktura
lastništva osnovnega kapitala.
Državi Slovenija pripada 51%
osnovnega kapitala, skladom
16,3%, občini Koper 7,6 %,
fizičnim osebam, ki so kupile
delnice v javni prodaji, dobrih
6%, ostalih 19% pa je v lasti
delničarjev, ki so delnice pri-
dobili pri notranjem odkupu
in interni razdelitvi. V zadnjih
treh letih so ustvarili za 2,9
milijarde tolarjev dobička in
ga 1,9 milijarde razdelili med
delničarje. Ostanek dobička je
namenjen za odkup lastnih
delnic oziroma je nerazpore-
jen.
Nova serija republiških ob-
veznic se prodaja pod sloga-
nom: najbolj varna naložba je
naložba, za katero jamči drža-
va. To tudi povsem drži. Ob-
veznice se lahko kupijo v po-
slovalnicah Nove Ljubljanske,
ki so pooblaščene za poslova-
nje z vrednostnimi papirji. Ce-
lotna vrednost emisije je
8.981.300.000 tolarjev. Nomi-
nalna vrednost lota je 100 ti-
soč tolarjev. Obrestna mera je
TOM -I- 5,7%. Obrestni kuponi
bodo izplačani dvakrat letno
in sicer 15. aprila in 15. okto-
bra. Rok zapadlosti obveznice
je 15. oktober 2006.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (seri-
ja G), se zglasite v CBH d.o.o.,
Celje ali pa na okencih Banke
Celje. Delnice podjetij odku-
pujemo po dnevnih cenah.
Prav tako še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije.
Med delnicami, ki smo jih
na novo uvrstili na naš sez-
nam, so delnice Cestnega pod-
jetja Celje in LUKE Koper.
Piše; Bojan Gradišnik
Projekt za razvoj celjske regijej
V Celju so ga ustanovili v ponedeljek, vodi ga župan Mestne občine Celje Jože Zimšek      \
Na celjskem območju je nezaposle-
ni? približno 13 tisoč ljudi, brezpo-
dnost je višja kot v povprečju repub-
like, razmere v gospodarstvu pa ne
sbetajo večjega števila novih delov-
nih mest.
Na ponedeljkovem posvetu v Celju so
se zato v Območni gospodarski zbornici
ter Regionalnem podjetniškem centru od-
ločili za ustanovitev Projekta za razvoj
celjske regije. Sestanka sta se udeležila
tudi minister za delo, družino in socialne
zadeve Tone Rop ter vodja projektne
skupine vlade RS za prestrukturiranje
Zdenka Kovač.
Sprva so v zbornici in Regionalnem
podjetniškem centru nameravali ustano-
viti projektni svet za kadrovsko prenovo
in reševanje viška delovne sile, na sestan-
ku pa so ga preimenovali v Projekt za
razvoj celjske regije. Vodja projekta bo
celjski župan Jože Zimšek. V sodelova-
nju s projektno skupino vlade, strokovnih
institucij regije in občin naj bi v okviru
tega projekta usmerjali strategijo kadrov-
ske prenove in pomagali pri reševanju
problemov posameznih gospodarskih
subjektov. Za financiranje projekta naj bi
občine s celjskega območja glede na šte-
vilo prebivalcev skupno prispevale 5 mili-
jonov SIT, od tega letos 30, prihodnje leto
pa 70 odstotkov sredstev. Del sredstev
bodo prispevali še v Območni gospodar-
ski zbornici. Regionalnem ter lokalnih
podjetniških centrih, približno 10 milijo-
nov SIT pa naj bi prispevala vlada in
Republiški zavod za zaposlovanje. Po pr-
vih ocenah bi za financiranje projekta
potrebovali 17,8 milijonov SIT.
IB.
Čistejši zrak v Nazarjah
Vtovarni ivernih plošč so predstavili novo čistilno napravo, ki je plod domačega znanja
Pretekli teden so v tovarni
'Vernih plošč v Nazarjah na
"ovinarski konferenci pred-
stavili novo čistilno napravo,
'^'je plod vztrajnega dela na
razvojno raziskovalnem po-
"Ifočju čiščenja dimnih pli-
nov.
. Prebivalci Nazarij že dolga
'^^a vdihujejo s lesnim prahom
'''Nesnažen zrak, ki ga v ozračje
spušča tovarna ivernih plošč. Z
'Namestitvijo nove čistilne na-
P''ave so problem onesnaženja
^f^ka omilili. Na sušilnik, ki v
''^fačje oddaja preveč dimnih
'^'''^ov, so namestili prototip f il-
ki so ga razvili z lastnini
J^anjem v sodelovanju z mari-
°fsko Fakulteto za strojništvo,
IJ^^elala pa ga je Strojegradnja
^^fta Lendava.
Odprtja in zagona nove na-
Jl^ve se je udeležil tudi mini-
za znanost in tehnologijo
(.•^^rej Umek, saj je projekt
'f^ančno podprlo ministrstvo
Znanost in tehnologijo. Mi-
'ster je čestital vodstvu tovar-
^ ivernih plošč za uspešno
izpeljan projekt ter poudaril,
da država podpira razvoj teh-
noloških izboljšav v industriji.
Izpostavil je težko gospodar-
sko stanje v lesni industriji, ki
je po njegovih besedah po-
trebna novih znanj in tehnolo-
gij. Na koncu je še poudaril, da
je pogoj za doseganje konku-
renčne prednosti na tujih trgih
gradnja industrije na doma-
čem znanju.
Po besedah dr. Iztoka Potr-
ča, predstavnika Fakultete za
strojništvo, bo nova čistilna
naprava prestregla kar 90 od-
stotkov prahu, ki so ga doslej
spuščali v ozračje. Pri zagonu
nove čistilne naprave so bili
med gosti tudi župani občin
Zgornje Savinjske doHne ter
predstavniki delovnih organi-
zacij. Kljub temu, da je last-
nik tovarne ivernih plošč
Sklad RS za razvoj, pa njiho-
vega predstavnika v Nazarjah
ni bilo.
POLONA RIFEU
Čistilna naprava je že nameščena na enem izmed sušilnikov v nazarski tovarni ivernih
plošč, zato so si jo morali gostja ogledati kar »navzgor«.

8
AKTUALNO
V Novem Kloštru ne bo
kraljeval Celjan?
Andrej Savodnilc je obljubljal nakup graščine Novi Klošter, a do minulega petka ni plačal niti tolarja - Razveljavitev
pogodbe?
Maja letos je bila v Žalcu
novinarska konferenca, na
kateri je vodstvo občine sku-
paj z Andrejem Savodnikom
pompozno napovedovalo od-
kup graščine Novi Klošter na
Polzeli, maketa je dala slutiti
sijajen objekt, ki bo v ponos
Savinjski dolini. Ostale so
zgolj obljube, bodoči lastnik
v proračun ni plačal niti to-
larja.
Hotel, poslovni
prostori,
restavracija,
galerija...
Andrej Savodnik je po rodu
Celjan. Leta 1969 ga je pot
zanesla v tujino, na pogovoru
v Žalcu je povedal, da živi v
Berlinu, da ima tam svoje
podjetje, ukvarja se z inženi-
ringom, predvsem pa obnovo
starih objektov. Poslovalnico
ima podjetje v Braziliji, svoje
podjetje B.A.S.E. inženiring
d.o.o. je Andrej Savodnik us-
tanovil tudi v rodnem Celju.
Za nakup Novega Kloštra
naj bi Andrej Savodnik odštel
371 tisoč mark, kupnina, je
bilo takrat obljubljeno, bo pla-
čana v dveh obrokih, zadnji
obrok mora biti plačan 1. no-
vembra letos. »V graščini s
približno 2 tisoč kvadratnih
metrov uporabne površine,«
je takrat zatrjeval Savodnik,
»nameravamo urediti hotel s
24 ležišči, hotel ne bo odprte-
ga tipa, temveč bo namenjen
poslovnežem oziroma zastop-
nikom podjetij, ki bodo v graš-
čini imeli svoje poslovne pro-
store. Pisarne bodo urejene
na približno 360 kvadratnih
metrih, dobrih 100 kvadrat-
nih metrov je predvidenih za
restavracijo, ki pa bo odprta
in namenjena vsem obisko-
valcem. Poleg tega namerava-
mo v graščini urediti tako
imenovani piano bar, stanova-
nje, saj nameravam v terh le-
pem objektu preživeti svoja
zadnja leta, potem stanovanja
za uslužbence ter prostore za
rekreacijo. Del graščine naj bi
ostal muzej, kjer bo prikazana
njena zgodovina,« je maja raz-
lagal bodoči lastnik graščine.
Naložba, vredna
preko pet
milijonov mark
Andrej Savodnik je napove-
doval, da namerava obnoviti
tudi graščinsko cerkev in v
njej urediti galerijo, cerkev bo
s svojo akustiko primerna za
koncerte, v njej naj bi oprav-
ljali cerkvene obrede. V zadnji
fazi pa naj bi zgradili še pokri-
ti bazen. »Naložba, pri čemer
nista všteta zunanja ureditev
in urejanje parka, bo po prvih
ocenah veljala 5,6 milijona
mark. Trenutno imamo zago-
tovljenih 80 odstotkov potreb-
nega denarja, zbraU smo ga s
pomočjo slovenske in avstrij-
ske banke ter lastne zasebne
banke konzorcija. Pod vods-
tvom profesorja Marjana Oc-
virka iz Ljubljane bodo pred-
vidoma do septembra priprav-
ljeni projekti, nekaj mesecev
bomo potrebovali za pridobi-
vanje gradbenih in ostalih po-
trebnih dovoljenj. Z obnovo in
prvimi gradbenimi deli bomo
pričeli v letošnjem letu, objekt
pa naj bi bil končan leta
1999,« je obljubljal Savodnik.
Poslovnemu
uspehu in turistični
slavi slabo kaže
Na Savodnikovo naložbo je
bil takrat ponosen tudi žalski
župan Milan Dobnik, na ta-
kratni novinarski konferenci
je govoril: »Z Andrejem Savod-
nikom smo se o obnovi Nove-
ga Kloštra začeli pogovarjati
pred tremi leti. Osebno me je
ves čas preganjala usoda dveh
gradov v šmarski občini, to je
grad v Podčetrtku in Jelšin-
grad, ki so ju prodali z veliki-
mi obeti o obnovi, pa do danes
praktično ni storjenega niče-
sar. Zato smo se najprej pogo-
varjali o sovlaganju, žalska ob-
čina pa bi ohranila lastninsko
pravico. Ko je bila pogodba
pripravljena za podpis, se je v
občinskem svetu pojavilo ne-
zaupanje, nekateri svetniki so
menili, da bo Savodnik dolo-
čena dela sicer opravil, potem
pa se umaknil iz tega posla,
občina pa mu bo morala povr-
niti stroške. Zato sem svetni-
kom in Savodniku predlagal
odkup, objavljen je bil razpis
in bila je podpisana kupopro-
dajna pogodba. V primeru, če
novi lastnik ne bo pričel z deli
v določenem roku, lahko po-
godbo razveljavimo, občina
pa bi se ponovno knjižila na
premoženje. Mislim, da se to
ne bo zgodilo in da bo novi
lastnik uresničil svoje načrte
ter uspešno kraljeval v Novem
Kloštru, s tem pa Savinjski
dolini prinesel nekaj poslov-
nih uspehov in turistične sla-
ve.«
S poslovnimi uspehi im
stično slavo pa kaže slabj
dogovoru, priloženem kn
pogodbi, jasno piše_
B.A.S.E. plača 50 odsto«
kupnine in prometni dj
za kupljeno graščino v
dneh po podpisu pog^
(pogodba je bila podpis
18. aprila 1996), ostali de
po izdaji lokacijskega (j(
Ijenja oziroma najkasnejj
1. novembra 1996. V kol
B.A.S.E. v dogovorjenem
ku ne bi plačal kupninu
prometnega davka, je kii
pogodba za nakup graš
neveljavna. a
Da računi niso poravnani
so Žalčani Savodnika prvie pj,
sno opozorili 31. maja, drugi(
2. julija, kjer kot zadnji rokz^
plačilo prvega dela kupnin^
postavljajo 15. julij. 7. julija j;
Savodnik županu poslal pj
smo, v katerem piše, »da prv^
ga obroka niso poravnali zara
di različnega razumevanja gle
de načrtov pri obnovi objekt;
Novi Klošter. Oddelek za oko
Ije in prostor nam je 22.5
zavrnil lokacijsko dovoljenje
za gradbena dela.« In v nada
Ijevanju: »Zadnji rok plačila
tudi tehnično ni mogoče reali-
zirati, saj smo za zadnji polog
denarja iz Kanade, za plačilo
2-odstotnega davka na proda-
jo, potrebovali tri tedne, saj je
banka dvakrat zavrnila de-
nar.«
Do konca minulega tedna 1
žalskem proračunu na račiui
graščine niso dobili niti tolar-
ja. Po drugi strani pa odvetnik
Ivan Virant, ki zastopa Ands
ja Savodnika Žalčanom 2ago-
tavlja, da so računi poravnani
Kje je torej denar, se sprašuje
jo Žalčani. Se skriva del resni-
ce morda v govoricah, da novi
lastnik čaka na oblikovanje
nove občine Polzela? V tem
primeru bi namreč kupnina
šla v proračun nove polzelske,
ne pa sedanje žalske občine.
IRENA BAŠA
Foto: TONE TAVČAR
Bodo Žalčani razveljavili pogodbo z Andrejem Savodnikom in se spet spustili na lov za
novim kupcem?
Kaj se dogaja z Jeišingradom?
Ali se bodo Zečevič in Djokič ter Pelko uspeli dogovoriti?
Kaj se dogaja z graščino
Jelšingrad, izrednim kultur-
nim spomenikom? Jelšin-
grad v teh mokrih dneh na-
prej propada, vodilni sloven-
ski strokovnjaki opozarjajo
na nujno ukrepanje, v šmar-
skih pisarnah pa si prizade-
vajo za njegovo prodajo in s
tem ohranitev. Nedavno so v
Šmarju pri Jelšah napoveda-
li skorajšnjo prodajo, do če-
sar pa, kot kaže, še ni prišlo.
V občinskem poslopju si
precej prizadevajo, da bi se to
vendarle zgodilo. Graščina
dandanašnji, v takšnem sta-
nju kot je, Šmarčanom pov-
zroča glavobol, čeprav so ne-
koč hoteli, da bi z njeno po-
močjo ustvarili iz Šmarja pri
Jelšah elitni turistični kraj.
Graščino Jelšingrad, ki so jo
pred leti namenili za razkošen
hotel ob igrišču za golf, sta
leta 1990 kupila poslovneža
George Zečevič iz tujine in
Dimitrije Djokič iz Škofje Lo-
ke. Kupila sta jo od Zdravilišča
Rogaška Slatina, ki jo je dobilo
od takratne šmarske občine. Z
velikimi turističnimi načrti ni
bilo nič, graščina je po vseh
teh letih na robu propada,
pred podiranjem. Solastnika
nista v graščino ničesar vloži-
la, zdaj pa naj bi bila Zečevič
in Djokič pripravljena Jelšin-
grad prodati. Kot resni intere-
sent se pojavlja znani blejski
podjetnik Franc Pelko, ki izvi-
ra iz Tržišča pri Rogaški Slati-
ni.
Kdo je Franc Pelko? Gre za
človeka, ki se že več kot dve
desetletji ukvarja z obnavlja-
njem starih kulturnih objek-
tov, na Bledu pa je tudi pred-
sednik občinskega sveta. Med
drugim je obnavljal znameni-
to cerkev v Hrastovljah v Slo-
venskem Primorju, nekatere
imenitne gorenjske cerkve, v
zasebnem gradu v Tuštanju
pri Moravčah je opravil pogla-
vitno sanacijo, pripomogel je
tudi pri gradnji čistilne napra-
ve Blejskega jezera... Pred leti
so se za njegovo strokovno
pomoč zanimali že v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina, nato pa
iz vsega skupaj seveda ni bilo
nič. Pelka je v zadnjem času
sicer mogoče videti v Šmarju
pri Jelšah, vendar pravi, da je
preuranjeno govoriti o njem
kot o novem lastniku Jelšin-
grada.
Medije reševanje Jelšingra-
da seveda zelo zanima, nad
pisanjem o svojih načrtih pa
Pelko ni najbolj navdušen.
Pravijo, da gre za človeka de-
janj, skromnega in previdne-
ga, ki govori rajši kot o načrtih
o tistem, kar je že ustvaril,
ustvarja. V petek nam je med
telefonskim pogovorom pove-
dal, da ne more o nakupu
Jelšingrada povedati ničesar,
o svoji odločitvi pa pravi, da
bo dokončno znana v kratkem
času. V tem primeru, pravi, bi
graščino do spomladi statično
zaščitili ter uredili odvodnja-
vanje, kar bi jo rešilo pred
najhujšim propadanjem. Po-
sebno pozorno bi upošteval
spomeniškovarstvene smerni-
ce, je pripomnil.
V Šmarju pri Jelšah so zani-
manju Pelka za nakup Jelšin-
grada naklonjeni, saj gre ^
človeka, ki se še vedno futi
povezanega z domačimi kraji'
ima tudi primeren odnos de
kulturne dediščine, kar doka-
zuje njegovo preteklo strokov-
no delo. Šmarski občinski sve'
se je na zadnji seji predkupn'
pravici za nakup kulturnega
spomenika odpovedal, saj 0^
čina za obnovo nima niti do-
volj denarja niti primerneg^
programa. Župan Jože
opozarja, da gre poslej P^^",
vsem za poslovni odnos
dosedanjima lastnikoma
morebitnim kupcem, na P^''
hodnji seji občinskega sve'^
pa bo radovedno javnost ski"
šal seznaniti s tem, kaj ■
trenutno dogaja. ,
Vsi skupaj si vneto želijo-J
bi na območju Jelšingr-^^J
čimprej opazili gradb^",
odre. V Sloveniji je pač pr^^";^.
slabih zgledov, preveč g''^^
čin, ki so se podrle tudi s^^
od sebe. ^q
mmt^m BRANE JERA^^

NASI KRAJI IN UUDJE

0pvalci - modni kreatorji s svojimi modeli (z leve): Urša Draž, Mojca Platner v 1. večerni
0, Urška Drofenik. miss Slovenije Alenka Vindiš v zmagoviti spektakularni obleki. Nina
Gazibara v 2. večerni obleki pletilnega studia Draž in Tomaž Draž.
Naši v indiji
Isnb Vindiš bo na tekmovanju Miss sveta oblečena v kreacije modnih oblikovalcev iz
celjskega območja
So, kaj naj rečem... bomo
jieli...« je dejala pred nekaj
jni za Tednikovo petico o
jiakovanjih finalnega tek-
iovanja natečaja Sloven-
iji novic »Ona in slovenski
slikovalci za miss Sloveni-
f Urška Drofenik.
LVideli smo. Po velikem
■mn - drugem mestu na slo-
Eikem delu mednarodnega
ečaja za mlade modne obli-
lalce Smirnoff, je prejšnji to-
šv ljubljanskem Lutkovnem
idališču ta 20 letna modna
ftovalka iz Šmarja - zmaga-
itrakovna komisija je med
^prispelimi idejami oziroma
'etimi finalisti izbrala za naj-
••išo njeno spektakularno
acijo v stilu »Cul de Pariš«,
^enka Vindiš, miss Slove-
el996 se bo torej prihbdnji
mesec v Indiji na izboru Miss
sveta, predstavila v gala za-
ključnem delu prireditve prav
v tej graciozni obleki barve
starega zlata in s stiliziranimi
vinskimi kapljicami.
Pa še dve večerni obleki, v
katerih bo Alenka oblečena ob
snemanju reklamnih spotov
za Slovenijo in državo gostite-
ljico sta bili izbrani oziroma
nagrajeni.
Obe prihajata iz Pletilnega
studia Draž iz Velenja, njena
kreatorja pa sta prav tako mla-
da sestra in brat, Urša in To-
maž Draž. Obe ekstravagantni
ter rahlo erotični večerni oble-
ki sta pleteni v njihovem pre-
poznavnem avtorskem slogu
in tehniki pletenja.
Zakaj je sploh prišlo do ideje
izbrati naši miss obleke za v
Indijo na tovrstnem natečaju?
Zato, ker ni vseeno, v kakšnih
oblačilih se mednarodni žiriji in
svetovnemu televizijskemu av-
ditoriju predstavi uradno naj-
lepše dekle iz državice, ki je na
zemljevidu sveta le nepomem-
bna pikica, pa bi si želela postati
bolj ugledna pika...
Vsi namreč vemo, da prvi
vtis o posamezniku ustvari vi-
zuelna podoba, h kateri pa ne
spada le lep obraz in stas tem-
več tudi pravilno izbrana es-
tetsko dovršena obleka. Prav
slednja večkrat pripomore za
bolj sproščen, samozavestnej-
ši nastop.
Upajmo, da bo nastop 18
letne Alenke v Indiji uspešen,
kar pomeni vsaj uvrstitev v
finale in zagotovilo, da za tisto
»pikico na zemljevidu« izve
3,5 milijard gledalcev na na-
šem planetu. Pa kontroverzna
mnenja o lepotnih tekmova-
njih gor aU dol...
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Foto: STANE JERKO
Bo spor rešilo sodišče?
Turistično društvo Rimske
Toplice in podjetje Forum
Terma, ki je že šesto leto na-
jemnik termalnega kopališ-
ča, bosta danes ob pomoči
krajevnega vodstva poskuša-
la brez sodišča poravnati ne-
soglasja, ki trajajo med njima
že od lanskega junija.
Če bo izvensodna poravnava
uspešna, bosta turistično druš-
tvo, ki je lastnik kopališča, in
podjetje Forum Terma najver-
jetneje umaknila svojo tožbo
oziroma protitožbo, ki ju bo
celjsko sodišče obravnavalo 26.
novembra. Kot smo nedavno že
poročali, je do spora med lastni-
kom in najemnikom prišlo lani
spomladi, ko je podjetje Forum
v skladu z najemniško pogodbo
pripravilo načrt za nove nalož-
be, brez katerih na območju
kopališča v naslednjih letih ne
bi mogli razvijati gostinstva in
turizma. Društvo se je s predla-
ganimi naložbami sicer strinja-
lo, vendar je svoj pristanek bilo
pripravljeno dati le v primeru,
če bo vse, kar bo narejeno na
novo, ostalo v njegovi lasti.
Podjetje Forum Terme, ki je
do lani vložilo v obnovo kopališ-
ča že okrog 145 tisoč mark, na
takšne pogoje ni pristalo, še več,
odločilo se je, da bo društvu
pričelo plačevati najemnino na
drugačen način kot v prejšnjih
letih. Tako že dobro leto na žiro
račun društva nakazuje le del
najemnine, preostanek vsote pa
se zbira na posebni bančni knji-
žici, ki je le na vpogled, brez
možnosti dviga denarja.
Turistično društvo takšnega
načina plačevanja najemnine ni
sprejelo in je po nekajkratnih
poskusih poravnave spora tožilo
Forum zaradi neplačevanja na-
jemnine. Podjetje Forum je takoj
napisalo protitožbo, razprtija pa
bo dobila sodni epilog prihodnji
mesec. Morda pa bo rešitev brez
sodišča znana že danes.      JI
Temeljni kamen za OS Ljubečna
Minuli četrtek so na loka-
ciji, kjer bo čez leto dni stala
nova osnovna šola, namenje-
na otrokom z Ljubečne in
okoliških krajev, slovesno
položili temeljni kamen.
Gradbena dela za to nujno
potrebno šolo na Ljubečni, se
s tem začenjajo, šola, ki bo
popolna devetletna šola z vse-
mi potrebnimi prostori, telo-
vadnico in opremo, pa naj bi
bila dokončno zgrajena do pri-
hodnje jeseni. Slovesnosti ob
položitvi temeljnega kamna so
se ob- predstavnikih Mestne
občine Celje ter ravnateljih
celjskih šol udeležih tudi šol-
ski minister Gaber in tako
mlajši kot starejši krajani Lju-
bečne, ki šolo v svojem kraju
že nestrpno pričakujejo. O
tem priča tudi prispevek, ki ga
bodo vanjo vložili; polovico
stroškov bo namreč krilo mi-
nistrstvo za šolstvo, drugo po-
lovico pa si bodo delih MO
Celje (ki bo zagotovila tudi
komunalno opremo zemljiš-
ča) in pa krajani Ljubečne. Ti
naj bi tako z zbiranjem finanč-
nih sredstev kot tudi s prosto-
voljnim delom in prispeva-
njem potrebnega materiala za
novo šolo na Ljubečni prispe-
vali 16 odstotkov potrebnega
denarja.
N.-M. S.
Foto: G. K.
Zimske urice - prijetno s
koristnim
Kaj narediti za ljudi, ki so
vse leto vezani na delo na
kmetiji in še posebno za
mladino na podeželju? Člani
odbora za družbene dejav-
nosti občine Vitanje in pro-
jektne skupine za aktivira-
nje lokalnih razvojnih po-
tencialov so prepričani, da
je na podeželju premalo po-
skrbljeno za možnost dru-
ženja in s tem tudi na mož-
nost izmenjave življenjskih
izkušenj ter črpanja raznih
informacij.
Tudi na podeželju se prebi-
valci srečujejo s številnimi
težavami v vsakdanjem živ-
ljenju, zato so se odločili, da
v jesenskih in zimskih mese-
cih družijo prijetno s korist-
nim in občanom ponudijo
priložnost za druženje; pri-
pravili bodo srečanja z zna-
nimi rojaki in različnimi stro-
kovnjaki. Srečanja - poime-
novali so jih Zimske urice -
so razdelili v deset večjih te-
matskih sklopov. Na njih bo-
do razpravljali o splošni raz-
gledanosti, o zgodovini kra-
ja, o medčloveških odnosih,
o zdravstvu, o športu in re-
kreaciji v kraju, o vzgoji in
izobraževanju, o jeziku,
uporabi računalnika, vlogi
ženske na kmetiji in o gospo-
dinjstvu.
Vsa srečanja bodo za udele-
žence brezplačna. Glede na
interes občanov bodo organi-
zirali tudi številne tečaje (ku-
harski tečaj z aranžiranjem,
šiviljski tečaj, stroji na kmetiji
in njihovo vzdrževanje ter no-
vosti v tehniki, tečaj sirarstva,
sušenje sadja, možnosti trže-
nja kmečkih produktov, reja
drobnice v hribovitem svetu,
gojenje rib, pridelava zelenja-
ve pod folijo in vrtičkarstvo,
uporaba škropiv na vodno
varstvenem območju, vlaga-
nje sadja, plesni tečaj...). Del
stroškov za tečaje bo krila ob-
čina Vitanje, zato bo cena za-
nje le simbolična.
■■■■■■■■■■■■■K   B.Z.
Živahen teden otroka med žalskimi šolarji
otroci so ogledalo. Če si jih obdaja ljube-
zen, jo odsevajo, če ljubezni ni, nimajo kaj
odsevati.
Te besede je zapisal indijski jezuit Anthony
de Mello in ta lepa misel je bila rdeča nit
številnih prireditev, ki so se ob tednu otroka
odvijale na osnovni šoli Peter Šprajc Jur v
Žalcu. Teden otroka je bil v marsičem druga-
čen od običajnih šolskih dni. Več je bilo igre,
petja, risanja, slikanja na asfalt in šolske zidove
ter betonska korita, manj pa nalog, izpraševanj,
tudi dan brez torbic so preizkusili. Učenci so
ustvarjali iz jesenskih plodov, pripravili razsta-
vo v večnamenskem prostoru šole in v eni od
žalskih prodajaln. Pogovarjali so se o pravicah
otrok, svojem prostem času, izražali svoje že-
lje, pisali otrokom po svetu ter odgovornim za
prometno varnost otrok.
Tudi na pravljice v tednu otroka niso pozabiU.
V šolski knjižnici se je zvrstilo kar nekaj oddel-
kov, približno 150 učencev je reševalo knjižni
kviz o otrokovih pravicah. Petošolci so se odpra-
vili na Ponikvo in odkrivali lepote življenja na
vasi, skupina starejših učencev pa je zabeležila
stanje otroških igrišč v Žalcu. V tem tednu je
večina razrednikov povabila na roditeljske se-
stanke in na ogled razstav tudi starše.
MARGITJUTERŠEK
Ivitanjskem
okopališcu bo
parkirišče
^ Vitanju želijo še pred
'fvom mrtvih ob tamkaj š-
*ii pokopališču urediti
*"jše parkirišče.
Občina je že odkupila zem-
takoj ko bo dopuščalo
'"le, pa bodo začeli še z
■celjskimi deli. Uredili bodo ;
^ližno dvajset parkirnih
obenem pa ob dovozni
fio pokopališča poskrbeli
javno razsvetljavo. Parki-
nameravajo kasneje tudi
^^'^irati. Za naložbo bo obči-
skupno namenila od 600
J '^O tisoč tolarjev. V Vitanju
da se bodo tako vsaj
^■^a izognili siceršnji gne-
pojavi ob prvonovem-
praznikih ali pogrebih,
je povedal tajnik občine
p^o Fijavž, se bodo v bliž-
.^'^'''hodnosti lotili še preure-
^'^ tamkajšnje mriiške veže.
L približno petnajstimi leti
ijjeni prostori so sicer do-
ranjeni, vendar nefunk-
^ "^Ini.
^        -_____-Bi

J3
NASI KRAJI IN UUDJE
Darja in njena Maruša
Življenje s prizadetim otrokom - Starši ne potrebujejo pomilovanja, temveč pomoč strokovnjakov
Nepopisna sreča je roditi
zdravega otroka. Pa vendar se
zgodi, da se rodijo tudi otroci,
drugačni od ostalih. Darja
Cencelj iz Griž je mamica se-
demletne mongoloidne dekli-
ce Maruše, ki se sama prebija
skozi tegobe današnjega živ-
ljenja.
Kako si sprejela novico, da
je tvoj otrok mongoloid?
Za vsako žensko je to šok,
tako je bilo tudi zame. Sprejeti
moraš dejstvo, da se ti bo življe-
nje povsem spremenilo. Pred
mano se je sesul svet in spraše-
vala sem se: »Zakaj prav jaz?«
Toda živeti moraš dalje.
Kako je na Marušo reagirala
tvoja okolica, starši, prijatelji?
Rojstvo mongoloidnega otro-
ka je bilo presenečenje za vse
okoli mene. Vsi so se spraševali
zakaj, saj sem vendar zdrava in
še športnica. Lepo so jo sprejeU,
morda tudi zaradi mojega avto-
ritativnega nastopa. Za dedka in
babico je bila pač vnukinja, kot
so vse vnukinje. Dedek jo je
sprejel še posebno toplo, saj je
tudi sam stoodstotni invalid.
Mogoče so jo sprejeli tudi zato,
ker jim enostavno nisem dala
možnosti za odklonilni odnos.
Maruša je stara 7 let, zdrav-
niki ji menda sprva niso »pri-
pisali« niti toliko let življenja.
Zaradi hude srčne napake, ki
jo ima Maruša, so ob rojstvu
dejali, da bo preživela dva dne-
va. Kasneje so podaljševali nje-
no življenje za mesece, vendar
živi še danes.
In tudi zelo lepo napreduje.
Maruša je shodila pri osem-
najstih mesecih, pri dveh letih
je govorila, brez pleničk je bila
pri treh letih. Je v rednem pro-
gramu male šole in pozna že
vse črke abecede. Za te otroke
sicer obstajajo vrtci pod poseb-
nimi pogoji, v Žalcu pa jih veči-
noma vključujejo v redne pro-
grame. Ti otroci niso moteči, so
dobrovoljni, nasmejani in imajo
izredno pozitiven odnos do
vseh okoli sebe. V Žalcu delajo
z vključitvijo teh otrok v nor-
Darja je mamica, iz katere izžareva velika ljubezen, potrpljenje in ogromno energije. Maruša
pa je kljub svoji bolezni ljubezniva in dobrovoljna deklica. Takšna, dajo preprosto moraš
imeti rad.
malne vrtce izredno velik na-
predek, vendar menim, da bi se
dalo narediti Še kaj več. Po mali
šoli bo šla v program delovnega
usposabljanja, kjer se otroci
naučijo osnov za življenje.
Sama menda želiš napisati
knjigo o življenju z mongo-
loidnim otrokom. Kaj te je pri-
vedlo do takšne odločitve?
Že od Marušinega rojstva pi-
šem dnevnik. Nekoč sem v dar
dobila knjigo Dagmar, ki mi je
dala ogromno novih spoznanj,
napotkov in vzpodbud. Knjigo
je napisala mamica mongoloid-
ne deklice in jo toplo priporo-
čam vsem, še posebno staršem
takšnih otrok. Sama imam zelo
pozitivne izkušnje, ki bi jih rada
razkrila vsem staršem mongo-
loidnih otrok. S svojimi izkuš-
njami bi marsikoga bodrila in
mu lajšala določene trenutke v
življenju. Vendar pa zaenkrat
nimam časa, da bi spravila kaj
na papir, saj mi poleg službe in
študija vzame ves prosti čas
moja Maruša.
Se ti kot mami mongoloidne
deklice zdi, da ima naša drža-
va dovolj posluha do teh otrok
oziroma družin?
Mislim, da ne. Lahko bi nare-
dili veliko več. Edino ugodnost,
ki sem jo koristila, je bila ta, da
sem po tretjem letu otrokovega
življenja pleničke dobila za-
stonj. Pa še za to ugodnost dosti
staršev ne ve. Od 1. julija letos
prejmejo sicer vsi prizadeti
otroci invalidski dodatek, a tudi
to je le še na papirju. Sicer pa
mislim, da je premalo vzpod-
bud s strani strokovnjakov.
Zdravniki, socialni delavci in
podobni strokovnjaki ti dajo
premalo upanja, prestrogo se
držijo teorije. Pobijejo še tiste
tvoje upe, želje, ki jih imaš.
Rada pa bi pohvalila dr. Stepi-
šnikovo v celjskem dispanzerju.
Resnično je ženska, ki zna pri-
sluhniti, te bodriti in pomiriti s
svojo toplo, umirjeno besedo.
Ravno to pa mi starši tako zelo
potrebujemo.
Kakšen pa se ti zdi odnos
okolice do teh otrok?
Danes je že malce boljši, kot
je bil nekoč. Menim pa, da je
vse le stvar vzgoje. V Žalcu so
veliko naredili z vključitvijo teh
otrok med ostale, ker otroci ra-
stejo skupaj, se spoznavajo in
sprejemajo drug drugega. Če
ljudem pokažeš, da se sramuješ
drugačnosti, se tudi oni vedejo
tako. Če pa se obnašaš, kot da
imaš otroka, kakršni so vsi osta-
h, jih vzamejo za takšne, kakr-
šne so.
ALENKA TURNŠEK
Darja Cencelj ima v Žalcu
skupino za mongoloidne
otroke, kjer se starši in otroci
srečujejo vsak tretji ponede-
ljek v mesecu v Centru za
socialno delo. Pogovarjajo se
o težavah, vzgojnih proble-
mih, si med seboj svetujejo. V
svojo družbo vabijo vse tiste,
ki živijo z mongoloidnimi
otroci in vse, ki jih zanima
delo ter življenje mongoloid-
nih otrok.
Kam bo šel denar, če b?
referendum uspel? i
Prejšnji teden so se na rednem delovnem sestankul
predsedniki šestnajstih krajevnih skupnosti in
občine Slovenske Konjice Janez Jazbec. ^
Osrednja tema je bil razpis referenduma za samoprisp^^
v vseh krajevnih skupnostih občine. Njihovi sveti so n^J
že pripravili referendumske programe, na tokratnem sesj
ku pa so jih usklajevali.
Za razpis referenduma so se odločili v vseh krajevh,
skupnostih. Po prvih ocenah bi, če bo referendum i^J,
letno s samoprispevkom zbrali 76 milijonov tolarjev. Krajjj
naj bi prispevali dva odstotka neto osebnega dohodka, p
odstotka bi vse krajevne skupnosti združevale za zagoto^
tev zdrave in čiste pitne vode. Po dogovoru predsednikov^
bi upravljanje vseh vodovodov v občini v najkrajšem fas
prevzelo konjiško komunalno podjetje. Krajevne skupno;
Konjiška vas, Polene, Žeče in Slovenske Konjice nameravaj
0,3 odstotka samoprispevka združevati za zidavo prizidka
osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah. Preostal
sredstva bodo v krajevnih skupnostih uporabili predvsem^
izboljšanje komunalne infrastrukture, pri čemer je v progfj
mih precej kanalizacij in zagotavljanje večje varnosti J
cestah z gradnjo pločnikov. Do volitev za državni zborbod
opravili vsa administrativna opravila, nato pa začeli s sezn
njanjem in informiranjem javnosti. Referendum bo 8. d
cembra.
A,l
Za klube brigadirjev.
Na Celjskem si še naprej
prizadevajo ustanoviti kar
največ klubov brigadirjev.
Kluba MDB že delujeta v Ce-
lju in Velenju, v Laškem in
Mozirju sta v ustanavljanju,
do konca leta pa naj bi se
nekdanji brigadirji povezali
še na območju bivše šmarske
in konjiške občine ter v Šent-
jurju in Žalcu.
V koordinaciji klubov briga-
dirjev celjskega območja ugo-
tavljajo, da je delo brigadir-
skih klubov zelo težko oživiti,
saj po občinah ne obstojajo
evidence o nekdanjih udele-
žencih mladinskih delovnih
akcijah. V Celju (velja za ob-
močje nekdanje celjske obči-
ne) je tako evidentiranih le
150, v klub pa je včlanjena
tretjina nekdanjih brigadiij
Delni podatki so zbrani tud
udeležencih mladinskih i
lovnih akcij iz območij neki
nje velenjske, laške in moi
ske občine ter Žalca, za Še:
jur in območje nekdanje!
njiške občine pa še niti tehi
Letošnjo jesen so sebr^
dirji s Celjskega udeležili si
čanja brigadirjev v Dornavi,;
prihodnje leto - predvidi
konec maja ali v začetka//ui
ja - pa pripravljajo srečanjei
50. obletnici gradnje cesteC
Ije - Šempeter. Pri gradnji!'
kilometra dolgega cestne
odseka je sodelovalo priblii
1.300 brigadirjev iz vse Sloi
nije, del njih pa se bo sporni
di srečal na letališču v Levci
Iz zemlje gre v trselc
V sončno sobotno dopoldne je v šoli
Loče zapel klopotec in oznanil obiskoval-
cem predstavitev projekta Iz zemlje gre v
trsek.
Pod tem naslovom so učenci tamkajšnje
šole pod mentorskim vodstvom svojih učite-
ljev že od prvih septembrskih dni dalje prou-
čevali vse, kar je povezano z vinogradništvom
in vinom. Kaj kmalu so ugotovili, da je tega
zelo veliko. Zbranega gradiva je bilo iz dneva
v dan več, k temu so dodajali še likovne
izdelke na to temo. Tako so že v petek v šolski
jedilnici pripravili razstavo. S svojo bogato
vsebino in raznovrstnostjo bi se lahko pred-
stavila tudi kot dodatek kakšne pornem^":;
turistične promocije. Obiskovalci so v s''^
lahko med drugim poskusili vina iz ra'^''
slovenskih vinorodnih območij. Degus^
je vodila Tadeja Vodovnik iz kmetijsk^
voda Maribor.
Živahno pa je bilo tudi v tamkajšnjemM
nem domu, kjer so se osmošolci n^gi
pripravljali na predstavitev dogajanja v
pri Ančki. Delo, ki ga je napisala in
prof. Edita Drozg, prikazuje vso bedo p'!^
vanja in njegove posledice. Obiskovalci
zadnjega kotička napolnjeni dvorani pr^^"jjj
nagradili z bogatim aplavzom. ^
Postavili novo kapelo
Na Dobrovljah, blizu cerkve sv. Janeza in Pavla, je bila pred več kot sto leti zgrajena kapela. Zob
časa jo jenačel in Potočnikovi so se odločili, da jo bodo postavili na novo, takšno, kot je bila prejšnja.
Nedeljske slovesnosti, ki so jo pripravili, se je po sveti maši pri podružnični cerkvi sv. Janeza in
Pavla udeležilo veliko ljudi.
Braslovški župnik Jože Zidanšek, ki je opravil blagoslov kapele in obnovljenega Marijinega
kipa, je dejal, da v župniji Braslovče skrbijo za sakralne spomenike in obnovo cerkva. Posebno pa
se je zahvalil Potočnikovim, ki so tako lepo na novo uredili kapelo. Na slovesnosti je pel mešani
cerkveni pevski zbor iz Braslovč, ki ga vodi Mija Novak. T. TAVČAR

NASI KRAJI IN UUDJE

%a male bolnike
j().|etnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje
oddelek Splošne bol-
^ ice Celje letos praznuje 50-
%o. Ob tej priložnosti sta ta
llek in pediatrična sekcija
Lskega zdravniškega
m pripravila v kristalni
"j.jpi Zdraviliškega doma
slovesnost in strokov-
'irečanje.
0\ezAi so se ga predstojniki
ji^^ničnih oddelkov ter pedia-
jjpediatrinje iz cele Sloveni-
jja prireditvi je asistentka
jg Zvonka Zupanič-Slavec,
[^ed., predstojnica inštituta
jgodovino medicine in medi-
i5J(e fakultete v Ljubljani,
jdstavila 50 let otroškega od-
la Splošne bolnišnice Celje, v
mrnem programu pa je v
titodelne namene nastopil
^Svving Ouartet.
'('strokovnem delu so med
igim govorili o urgentnih sta-
j v pediatrični kardiologiji,
gostosti srčnih napak pri otro-
; s šumom na srcu, vplivu
itonealne dialize na nekatere
hemodinamske parametre pri
dojenčkih in otrocih po operaciji
na srcu ter predstavili tovarno
zdravil Schering - Plough in pre-
parat Cedax. Za udeležence slo-
vesnosti in strokovnega srečanja
so pripravili tudi ogled zdraviliš-
ča Dobrna.
Otroški oddelek v Celju je tret-
ji največji otroški oddelek v Slo-
veniji. Zajema gravitacijsko ob-
močje s 180 do 200 tisoč prebi-
valci. Zagotavlja hospitalno in
specialistično ambulantno de-
javnost za otroke v starostnem
obdobju po odpustu iz porodni-
šnice do končane srednje šole.
Prizadevni kolektiv s pred-
stojnico dr. Ano Meštrovič se je
odločil z akcijo zbiranja sredstev
pridobiti 243 tisoč nemških
mark za nakup prepotrebnega
ultrazvočnega aparata. Akcija, ki
se je začela maja lani, se zaidju-
čuje in upajo, da bodo sredstva
zbrali do konca letošnjega leta.
Aparat imajo po dogovoru s
proizvajalcem že leto dni na
preizkušnji.
SIMONA BRGLEZ
Mirko Lebar, ki smo ga minulo sredo, na polovici njegovega
maratona, pričakali pri žalskem hotelu.
Nov podvig Mirka Lebarja
Mirko Lebar iz Ložnice pri
Žalcu se je minulo nedeljo
lotil novega podviga.
Potem, ko mu vzpon na Ma-
terhorn zaradi slabega vreme-
na v avgustu ni uspel, in ko je
bil tudi maraton na Češko od-
povedan, se je odpravil na 285
kilometrov dolg maraton po
Sloveniji.
Mirko je od Rateč do Murske
Sobote opravil sedem olimpij-
skih maratonov, to pomeni, da
je na invalidskem vozičku vsak
dan prevozil 40 kilometrov.
Kljub slabemu vremenu, ki ga
je spremljalo na poti, večjih
težav ni imel. Na poti sta ga z
avtomobilom spremljala Tone
Jerič in Janez Goltnik iz Buč v
Tuhinjski doUni. Generalni po-
krovitelj maratona je bil Av-
toimpex Ljubljana. Maraton po
Sloveniji je posvetil umrlemu
alpinistu Stanetu Belaku-Šrau-
fu. T. TAVČAR
VSPOMIN
Peter Marot
Čemu? Le zakaj je mnogo
prezgodaj prenehalo biti nje-
govo srce, smo se spraševali
mnogi, ki smo u torek, 8.
oktobra, nemo stopali za kr-
sto na vojniškem pokopališ-
ča. Petra Marota ni več med
nami.
Rodil se je 4. septembra
1938 mami Katarini in očetu
Jožetu v Oleščah nad Laškim
kot eden izmed enajstih
otrok. Brezskrbna otroška le-
ta je preživel na kmetiji, ob-
dani s travniki in gozdovi.
Po uspešno končani osnovni
šoli se je šel v Laško učit za
peka. Že takrat je rm lastni
koži občutil, kaj pomeni
skrb za vsakdanji kruh. Šolo
je vzel resno in postal pekov-
ski pomočnik. Svoj poklic je
opravljal v Celju, Rogaški
Slatini, Žalcu in Vojniku in
mu ostal zvest vse do smrti.
KjerkoU je bil navzoč, so ga
spoštovali in imeli radi, saj
je bil človek, poln moči, ve-
drine in življenjskega opti-
mizma.
Nikoli ni bil rad sam in
tako je tudi na življenjski
poti srečal dekle, ki mu je
postala žena in ostala'zvesta
sopotnica vse do njegove
prezgodnje smrti. Sreča se
jima je pomnožila ob rojstvu
dveh hčera, ki ju je imel
neizmerno rad. Ljubezen v
srcu je nosil vedno in povsod
in jo delil tudi trem vnuč-
kom.
VVojnik je prišel leta 1963
in tam začel graditi lasten
dom, v katerega se je preselil
leta 1967. Ni bilo vedno lah-
ko, toda s trdim delom, po-
štenostjo in dobro voljo je
premagal prenekateri napor
Delo v pekarni pa ni bilo
lahko. Predvsem zaradi na-
pornega nočnega dela se je
odločil za zamenjavo službe,
ki jo je nato nadaljeval in
leta 1992 tudi sklenil v tovar-
ni Etol v Škofji vasi. Njegovo
delo pa ni bila le služba.
Delaven je bil tudi na drugih
področjih. Lep čas je oprav-
ljal službo cerkvenega klju-
čarja v Vojniku, rad je poma-
gal pri cerkvi sv. Florjana, ki
je v neposredni bližini njego-
vega doma. Veliko se je uk-
varjal z delom na vrtu, sa-
dovnjaku, veselje je imel z
vinsko trto. Ljubil je živali,
bil rad v družbi veselih ljudi,
predvsem s pevci, godci in
tudi šaljivci.
Pokončen je bil tudi ta-
krat, ko se je pojavila bole-
zen. Na koncu pa je moral
priznati, da je močnejša.
Nanj ne ostaja le prijeten
spomin, ampak tudi števil-
na dobra dela in plemenit
življenjski zgled, ki je danes
nam vsem še kako potreben.
MARTA KOVAČ
Za promocijo in informacije
Po 17 letih je Velenje po-
m dobilo turistično pisar-
1 Pretekli teden so namreč
prostorih Rdeče dvorane
anostno odprli promocij-
[tenter in Turistično infor-
Bjsko pisarno Velenje,
iistična pisarna je skupaj
lomocijskim centrom re-
lat načrtnega dela na po-
«ju razvoja turistične de-
javnosti. V Velenju so najprej
izdelali dolgoročni razvojni
projekt, s katerim so preverili
dejansko stanje in opredelili
možne turistične produkte.
Odprtje TIP je usklajeno z de-
javnostjo države na področju
turizma, saj bodo del sredstev
iz Centra za promocijo name-
njali tudi promociji turizma
na lokalni ravni.
Promocijski center bo pove-
zoval vse turistične dejavnike v
Šaleški dolini, radi pa bi postaU
tudi promocijski center celotne
regije. »Z odprtjem promocij-
skega centra in turistične pisar-
ne smo zaključili prvo fazo
umeščanja Velenja v slovenski
prostor. V prihodnjem letu bo-
mo ugotavljali vse naše pred-
nosti na področju turizma, po-
leg obnovljenega hotela Paka
bomo pridobili še nekaj drugih
nočitvenih kapacitet, vse sku-
paj pa nas bo uvrstilo med
turistično zanimive kraje,« je
na konferenci za novinarje ob
odprtju promocijskega centra
in TIP povedal velenjski župan
Srečko Meh.
URŠKA SELIŠNIK
Znanje velja
Minuli petek je bil na
movni šoli Primož Tru-
Mr v Laškem v znamenju
ivizov in znanja. Najprej
^bilo območno izbirno
ifkmovanje za kviz »Male
»ve celice«, nato pa so se
' postavljanju miselnih
norcev pomerili laški os-
flvnošolci.
Šolski kviz je bil pravza-
posebna nagrada, ki so
jo učenci prislužili s sode-
'anjem pri zbiranju misel-
li vzorcev. Izdelali so pose-
"fn projekt z misekiimi |
'^orci z naslovom »Anton |
^^^rc v času in prostoru«, j
bil izbran kot najboljši ]
vsemi v Sloveniji. Kviz, |
:^!^aterem so sodelovali po
oddelki četrtih in os- \
razredov, je pripravilo ;
;3ljanske podjetje Artur, ki ;
•'Laškem predstavilo tudi ;
od svojih knjig s tega
^fočja z naslovom Znanje i
%. V prvem delu knjige, ki
i|bi služil kot priročnik, so
^aiii najbolj tipični misel-
Vzorci, v drugem delu pa
^^okovnjaki razmišljajo o ;
;^ra2lienejših poteh do zna-
Mh. učenci so torej naj-
v zapisovanju misel-
'."J* Vzorcev, ekipi Šestošol-
0|. ^2 IV. osnovne šole iz
jj')^ in iz osnovne šole Sliv-'
d pa se bosta udeležili
j^%nega tekmovanja »Ma-
^5ive celice«. Izbirnega tek-
ijj^anja v Laškem se je ude-
5.7 28 ekip iz štirinajstih
^^^vnihšol JI
Otroci so lačni
Več kot polovica otrok brez zajtrka
Zajtrk je najpomembnejši
dnevni obrok, zaloga energi-
je za ves dan, obrok, ki poskr-
bi za dolgotrajni občutek sito-
sti. V Šentjurju, v zasebni šol-
ski ambulanti dr. Drage Ko-
vač-Škoberne med sistemat-
skimi pregledi ugotavljajo, da
ostaja več kot polovica doma-
čih šolarjev brez zajtrka.
Zato so bili v omenjeni am-
bulanti pobudnik ter general-
ni pokrovitelj zajtrka za prib-
ližno 2300 šolarjev v šentjur-
ski občini, izdali pa so tudi
zloženko o pomenu zajtrka.
Ljudje, ki ne zajtrkujejo, so
utrujeni, nezbrani, imajo ve-
denjske motnje, manjka jim
ustvarjalnosti, navdušenja,
zanimanja ter zavzetosti, so
med drugim zapisali. Vse to
so med akcijo v okviru svetov-
nega dneva hrane posebej
poudarili, pri tem pa so s
sredstvi pomagali še občina
ter posamezne šole.
Najprej, v začetku meseca,
so začeli s predavanji po vseh
šolah, ko sta dr. Draga Kovač-
Škoberne in zdravstveni teh-
nik Srečko Črep govorila o
pomenu in prednostih zajtr-
ka. S simboličnim zajtrkom so
nato pred dnevi v vseh šolah v
občini to posebej prikazali.
Učenci so lahko tega dne izbi-
rali med dvema različnima
možnostima zajtrka, v šolah z
večjimi jedilnicami pa so otro-
kom ponudiU še več.
Učenci so nato o zajtrku pisali
spise. »Ob vstopu v učilnico smo
zagledali belo pogrnjeno mizo,
na njej pa same dobrote: koruz-
ne in druge kosmiče, bio štručke
in skutne namaze. Dišalo je po
toplem mleku, sredi mize je sta-
la košara s suhim sadjem... Vse
smo pojedli. Bilo je super,« je
zapisala učenka Maja Debelak.
»Med poukom sem bila bolj ve-
sela in razigrana, ker je v meni
prekipevala energija,« se je
spomnila Manca Čujež. »Člo-
vek ne živi, da bi jedel. Človek je,
da bi živel. Zato jej zdravo in ko
ješ, misli z glavo,« je razmišljala
Klavdija Gračnar. »Nisem nava-
jena zjutraj tako zgodaj jesti,
zato nisem veliko pojedla. V re-
du je bilo,« pa so besede Nine
Gubenšek.
Učenci so prejeli tudi zložen-
ke o pomenu zajtrka, s predlo-
gi za zajtrkovanje za vse šolske
dneve ter za družinski zajtrk za
konec tedna.
MMMRi BRANE JERANKO
Srečanje starejših in krvodajalcev
Ob uspešnem zaključku šte-
vilnih nalog iz letošnjega pro-
grama je krajevna organizacija
Rdečega križa Šentrupert pri-
pravila v nedeljo javno priredi-
tev, ki so se je poleg povablje-
nih krvodajalcev in starejših
krajanov v velikem številu
udeležili tudi drugi prebivalci
tega dela laške občine.
V krajevni skupnosti Šen-
trupert je kar 58 krajanov sta-
rih sedemdeset in več let, v
Šentrupertu živi tudi najsta-
rejša občanka in ena od naj-
starejših Slovenk Julijana Za-
pušek, ki je letos napolnila
101. leto. Nedeljskega srečanja
se ni mogla udeležiti, prišlo pa
je mnogo drugih starostnikov,
med katerimi sta bila najsta-
rejša 89-letna Terezija Pusar
iz Mačkovcev in 89-letni Ivan
Plahuta iz Šentruperta. Rdeči
križ je obema izročil prilož-
nostna darilca, pozornost pa
jima je izkazal tudi laški žu-
pan Peter Hrastelj, ki je Terezi-
ji in Ivanu podaril posebno
darilo - zlati grb občine Laško.
V Šentrupertu pa nimajo le
veliko starostnikov, ampak
imajo v celotni območni orga-
nizaciji Rdečega križa Laško
tudi največ krvodajalcev glede
na število prebivalcev. Letos je
priznanja za pet in večkratno
darovanje krvi dobilo 39 krvo-
dajalcev. Prvi med njimi je
Franci Zaje iz Olešč, ki je kri
daroval že 45-krat.
JI, Foto: VLADO MAROT
Popravek
v prispevku z naslovom »Za
kadre, ki jih primanjkuje«, ob-
javljenem v Novem tedniku 17.
10. 1996, smo pomotoma zapi-
sali, da je Mestna občina Celje za
gradnjo novih prostorov, name-
njenih študentom gradbeništva
in strojništva, namenila del sred-
stev. MO Celje je gradnjo in ure-
ditev novih prostorov na Mari-
borski ulici financirala v celoti.
Za napako se opravičujemo.

W I ŠPORT
Teka, PSG, Gudme
Celjski rokometaši v najbolj atraktivni skupini lige prvokov - Sreča za Gorenje, smola za Žalčanke i
Predsednik evropske roko-
metne zveze Staffan Holm-
quist je v torek nekaj pred
poldnevom na VVinerbergu
pred žrebom skupin za ligo
prvakov k sebi poklical An-
dreja Šušteriča in prvemu
možu celjske uprave zaupal
vlogo Fortune: žreb za naj-
bolj prestižno klubsko tek-
movanje v sezoni 1996/07.
»Končno smo tudi Celjani
lahko krojili žreb,« je bil prvi
komentar Šušteriča, ki je naše
prvake delegiral v najbolj
atraktivno skupini D s špan-
sko Teko, francoskim PSG
Asenieresom in danskim šam-
pionom Gudme. »Ko sem po-
tegnil kroglico, v kateri je bil
listič z imenom našega kluba,
me je generalni sekretar Mar-
cus Wiederer vprašal, katero
skupino bi si želel. Ozrl sem
na steno, dejal D in čez nekaj
trenutkov sem si izpolnil že-
ljo,« je dodal Šušterič.
Pri žrebu je imel srečno ro-
ko in z oceno se je strinjal tudi
trener Zdravko Zovko. »Naša
skupina je najbolj atraktivna
in izenačena, zanesljivo ni
najlažja, toda izogniU smo se
negotovim potovanjem na
vzhod. Z razporedom sem za-
dovoljem, doma PSG in nato
gostovanji v Španiji in na Dan-
skem, to je zelo dobro,« meni
celjski trener. Golovec bo na
vseh treh tekmah zanesljivo
Najboljši igralec letošnjega EP Talant Dušebajev bo s Teko
znova gost Celja.
poln, »pivovarji« pa bodo lah-
ko tudi na gostovanjih računa-
li na pomoč navijačev.
Kako med osem?
špansko tolmačenje Bosma-
novega pravila se razlikuje od
tolmačenje evropske skupno-
sti. Igrata lahko samo dva tuj-
ca, zato je Teka tožila nacio-
nalno zvezo in v nepopolni
zasedbi odigrala samo štiri pr-
venstvene tekme. Bilanca so
tri zmage in remi, evropska
podoba Teke pa je Fort (Ols-
son) - Kiseljev - Dominguez,
Urdiales - Jorgensen, Dušeba-
jev, Jakimovič. Španci so se po
lanskih porazih v finalu poka-
la pokalnih zmagovalcev z
Lemgom okrepili z visokim
Kiseljevim (Elgorriaga) in
danskim desničarjem Jbrgen-
senom (Virum), Celjane še pe-
četa minimalna neuspeha iz-
pred treh let (19:21, 19:20), ki
sta zaprla pot v finale, toda
Zovko ima lepe spomine na
Santander.
Teka je španski podprvak in
je mesto v eliti dobila z zmago
Barcelone, drugi je bil v zad-
njem prvenstvu tudi PSG, ki je
med najboljše napredoval po
bankrotu šampiona OM Vi-
trollesa. Celjani so pred pol-
drugim mesecem na turneji
po Franciji v finalu Strass-
bourga premagali Parižane s
24:23 in v predtekmovanju iz-
gubili z 22:24. Brez Stoecklina
ekipa zelo niha (senzaciona-
len poraz z Belgijci), po 6.
krogih je v sredini lestvici,
Zovko pa se je v ponedeljek z
njihovim trenerjem Magdin-
čevim dogovarjal o možnosti
skupnih priprav, toda kombi-
nacija seveda ni več aktualna.
Lukič - Monthurel - Cordiner,
Leton - Racine, Petresci, Lat-
houd je prva postava Franco-
zov s tremi reprezentanti.
Gudme se v zadnjem ob-
dobju nenehno vzpenja. V se-
zoni 1989/90 je prvič igral v
evropskih pokalih, predlani so
bili v polfinalu pokala EHF,
zadnji dve leti so danski prva-
ki. Lani so se preko Partizana
in Minska uvrstili v ligo prva-
kov, v soboto so domačih mi-
nus tri na vročem igrišču v
Bitoli nadomestili s plus pet.
Hagen, Boehrits in oba Jacob-
sna so njihovi najboljši posa-
mezniki, doma redko izgub-
ljajo, lani so v ligi prvakov
premagali Winterthur in igrali
neodločeno z Barcelono in Za-
grebom...
Sreča in smola
»Kakšna sreča v dveh dneh,«
je vzkliknil Bruno Zagode.
»Po veliki drami smo izločili
Elektromos in za naslednjega
nasprotnika dobili slabe Luk-
semburžane. Zanesljivo
napredovali v četrtfinaie^
kala EHF,« je dodal p^^A
nik Gorenja, ki je imel ^
srečno roko. Standard jej
prvo sezono v evropsidy
kalih in se je pošteno naj,^
celo s ciprskim Larnaco.
(23:24, 30:31).
Žalčanke so si v pokal^
kalnih zmagovalk najmanj
lele Istočnik in dobile . ^
nje. Ekipa iz Rostova ob D,
je velik favorit, Savinjčanly
doslej še niso igrale s ^
slovito ekipo in so brez n
nosti za uspeh. »Najbolj 5
trno bi bilo obe tekmi igjj
enem mestu. Gre za ruske
mere za zelo bogat klub
ima z vrnitvijo nekat
igralk in tremi reprezent
kami velike načrte,« je p
dal trener Tone Tiselj.
■jiliilMBIMIlfll-:-     ŽELJKO Zln
Rezultati 1, kroga pokala
prvakov: Barcelona (Špa)-
Kaustik (Rus) 37:22, 29:24,
Fraternelle Esch (Lux)-Kiel
(Nem) 17:33, 15:26, Wintert-
hur (Švi)-Redbergslids (Šve)
24:17, 21:27, Zagreb (Hrv)-
Cankaya (Tur) 27:24, 31:20,
Linz (Avs)-SKA Minsk (Blr)
19:18, 18:23, Braga (Por)-Ha-
poel (Izr) 24:19, 17:21, Gud-
me (Dan)-Pelister (Mak) 21:
24, 19:14, Kielce (Pol)-Prin-
cipe (Ita) 22:21, 16:19, Grani-
tas (Lit)-Emmen (Niz) 32:13,
22:15, Topolčany (Svk)-Celje
Pivovarna Laško (Slo) 16:33,
18:33, Zubri (Češ)-C. zvezda
(Jug) 23:24, 26:28, Initia Ha-
sselt (Bel)-PSG (Fra) 22:18,
17:27, Szeged (Mad)-Steaua
(Rom) 27:17, 23:25, Runar
Sandefjord (Nor)-Vrilissia
(Grč) 32:17, 21:20, Valur
(Isl)-Šahtjor (Ulr) 19:20, 26:
27, Karis (Fin)-Teka (Špa)
20:29, 18:26.
Spol jar v Seul?
Z zmago na preglednem tekmovanju in zanesljivim di
njem je Janez Špoljar (Celje) postal kandidat za nastop
mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo konec čez me
dni v Seulu.
V dveh tednih mora predsedstvo naše drsalne zveze pot
ali zavrniti predlog, Špoljar pa je na celjskem drsališču sk
dva trojna skoka, kar v mednarodni konkurenci ne pon
veliko in je po prvih izračunih na robu finala MSP. Celjar
konec tedna nastopil še v nemškem Chemnitzu in šele poten
padla odločitev o odhodu v Azijo.
Na celjskem ledu je bilo najbolj uspešno domače zastopsi
V pionirskih konkurencah so zmagali Meža, Kališek, Ojsteii
Jenšterletova in Uspenkaja, drugi so bili mladinka Bratčeva
pionirji Vizjak, Lopojda in Kecičeva ter tretji v pionirski kot
renči Šulc, Šulinčeva in Robičeva. ,
NA KRATKO
Portorož: zadnja dirka dr-
žavnega prvenstva v kartingu
je bila zaradi slabega vremena
prekinjena, vendar so rezuUa-
ti obveljali. V kategoriji slo-
kart je novi prvak Kokalj, v
formuli A-100 Pitako, v razre-
du do 125 ccm pa je drugi
Pevec (vsi Kovinotehna). Med
ekipami so Celjani tretji.
Celje: v 4. krogu 1. B hokej-
ske lige Celje-Maribor 2:2 (0:0,
1:2, 1:0; Trojok, Polenik), tek-
ma 5. kroga Medveščak-Celje
ni bila odigrana. Vrstni red:
Slavija, Triglav 10, K. Gora,
Maribor 5, Zagreb, Mladost 2,
Medveščak, Celje 1.
Rogla: v 4. krogu l.A ženske
odbojkarske lige Zg. Savinj-
ska-Krim 1:3 (-8, 10, -1, -6),
Branik-Bled 3:1, Ljutomer-Ko-
per 3:2, N. mesto prosto. Vrst-
ni red: N. mesto. Bled 6, Bra-
nik, Koper, Ljutomer 4, Krim
2, Zg. Savinjska 0.
Topolšica: v 5. krogu I.B
moške odbojkarske lige Topol-
šica-Žirovnica 3:0 (4, 6, 3),
Lubnik-Kamnik 0:3, Žužem-
berk-Črnuče 3:0, Granit-Ljuto-
mer 3:1. Vrstni red: Kamnik,
Topolšica 10, Žužemberk 6,
Lubnik, Ljutomer, Granit 4,
Žirovnica 2, Črnuče 0.
Šempeter: v 2. krogu II. od-
bojkarske lige za ženske Šem-
peter-Bled 11 3:0 (9, 5, 2), Šo-
štanj-Šentvid 3:0 (8, 8, 2).
Vrstni red: Šoštanj, Ruše, Ro-
goza, Meltal 4, Šempeter,
Kamnik, Piran, Šentvid 2, Me-
žica, Šenčur, Bled II, Solkan 0.
Celje: v 2. krogu 111. odboj-
karske liga za moške Mežica-
BlaslovčeO:3 (-10, -7,-11), To-
polšica II-Mislinja 0:3 (-2, -2, -
12), Savinja prosta. Vrstni red:
Fužinar II, Beltinci 4, Braslov-
če, Mislinja, Celje, Mežica 2,
Lenart, Črna, Kurent, Topolš
ca II 0.
Celje: v 1. krogu C košarki
ske lige-vzhod za moške P«
četrtek-Lenart 85:73 (47:25;
Žalec-Rudar 57:77 (31:44;
Branik-Ruše 107:95, Dupld
Ptuj 60:67, v 2. krogu PodM
tek-Duplek 75:62 (37:38;
Ptuj-Žalec 59:56 (34:25), L(
nart-Ruše 116:99, Rudar-Bfi
nik 89:73. Vrstni red: Rudai
Podčetrtek, Ptuj 4, Lenail
Branik 3, Duplek, Žalec, Ru^
2. ^
Žalec: na mladinskem i'-
žavnem prvenstvu v karate)'
sta v borbah zmagala ŠusterJ
Hanjškova, dve srebrni kolajn
je osvojil Godler, tretji sobi
Zaje (vsi Žal), Zorjan in d^J
kratGospič (Rog), v katahsrf
bro za Peščevo (Petr) in J*
novo (Vel).
Fuklebruck: na mednan'*^
nem turnirju v judu med m'^
dinkami zmagi Nareksovei"
Frecetove, drugi Perova ^
Delčnjakova, med dečki zm^
ga Olipa, drugi Drakšič, tr^"'
Kramberger (vsi Sankaku)-
Velenje: na poletnem P'
venstvu štajersko-koroške ^
gije v smučarskih skokih zi"^
ga Kaligara (Vel) pred Kopj"
šarjem (Ljub) in KolenJ"
(Vel), pri mladincih prvi
beršek, sledita Adamič in ^
ko (vsi Vel). Med dečki"
prvaki Perše, Petrov (oba^'
inTadič (Ljub).
Braslovče: ob 90-1^'";
športa je bilo strelsko tel<";
vanje z vojaško puško. 2nj;^'
je Moriš, tretje je bilo ^'^
(Jager 169, Frece 168, J^^\
165) in šeste Braslovče i
Kralj 180, F. Kralj 148, Tun^-'
127). Med posameznik'j
Kralj zasedel 2. mesto.    J
PANORAMA
NOGOMET
l.liga
12. krog: Publikum-Beltinci
1:1 (1:0); Kamberovič (12);
Mura-Rudar 1:1 (1:1); Vidovič
(20); Koper-Primorje 0:1, Go-
rica-Maribor 1:1, Korotan-
Olimpija preloženo; 13. krog:
Rudar-PublikumO:l (0:1); Siv-
ko (29), Maribor-Mura 1:1,
Primorje-Korotan 3:0, Olimpi-
ja-Gorica 3:4, Beltinci-Koper
2:1. Vrstni red: Primorje 30,
Maribor, Rudar 22, Gorica 21,
Mura 19, Publikum 18, Beltin-
ci 15, Olimpija (-), Korotan (-)
10. Koper 8.
II. liga
10. krog: Drava-Šentjur 2:0
(0:0), Era Šmartno-Ljubljana
2:1 (2:0); Marinček (24, 37),
Vevče-Zagorje 2:0, Dravograd-
Piran 2:0, Naklo-Črnuče 0:1,
Rudar-ŽelezničarO:2, Nafta-G.
opekarne 1:0, Domžale-Ja-
dran 1:0. Vrstni red: Drava 22,
Nafta 19, Vevče 18, Šentjur,
Dravograd 17, G. opekarne,
Zagorje, Črnuče 15, Domžale,
Rudar (T) 14, Era Šmartno 12,
Naklo 11, Železničar (Mb), Ja-
dran 8, Ljubljana 7, Piran 5.
III. ligo-vzhod
9. krog: Unior-Črenšovci 1:0
(0:0); Šuntner (90); Goričan-
ka-Dravinja 3:0 (0:0), Steklar-
Bakovci 0:2 (0:1), Paloma-Tur-
nišče 1.2, Kovinar-Aluminij
0:2, Brunšvik-Pohorje 1:3,
Odranci-Kungota 4:1   Vrstni
red: Aluminij 22, Pohorje 19,
Bakovci, Unior 17, Kovinar,
Paloma 16, Črenšovci 15, Ste-
klar 10, Goričanka, Turnišče 9,
Odranci 8, Dravinja 7, Kungo-
ta, Brunšvik 6.
MNZ Celje
6. krog: M. Claudius-Tim
Laško 0:1, Vransko-Kr.ško 0:0,
Odred-Šmarje 2:1, Kovinar-Us-
njar 0:4, Brežice proste. Vrstni
red: Vransko 13, Usnjar, Breži-
ce 8, Krško, Šmarje 6, Tim
Laško 5, Kovinar, M. Claudius
4, Odred 3.
ROKOMET
Pokal
Moški - osmina-finala (pr-
ve tekme): Gorenj e-Krško
23:17 (9:6); Bedekovič, Pla-
skan, Ilič 4, Meolic, Semerdi-
jev 3, Krejan, Cvetko 2, Kim-
čenko 1; Gorenje B-Prule
26:29 (12:15); Tamše, Gavrilo-
ski 7, Oštir 5, Majhen, Golč-
man 3, Gajšek 1; Dobova-Ra-
deče 38:17 (19:8), Rudar-Inles
33:22, Ormož-Ajdovščina
28.18, Lisca-Šarbek 25;33, Ko-
čevje-Delmar 17:30, Besnica-
Dol 28:21.
KOŠARKA
Pokal
Krško: BWC-Kemoplast
73:69 (39:26); Zorko 17, Ma-
džarac 13, Knez, Kahvedžič
11, Zorko 7, Sušin 6, Gajšek 4;
Interier-Comet 71:68 (36:34);
Pelvnik 16, Novak 15, Železni-
kar 14, Matic 8, Nerat 6, Lu-
šenc 4, Ravnihar 3, Jesenek 2.
Portorož: KS Polzela-Re-
publika 87:73 (50:38); Kobale
27, Petranovič, Šamanič 19,
Rituper, Jagodnik 8, Zaletel 5,
Čmer 1; Rogaška-Portorož
109:82 (59:38); Novakovič 38,
Ivanovič 23, Petrovič 15, Koso-
vec, Šiško 10, Mičunovič 8,
Krivec, Jugovar 3; KS Polzela-
Rogaška 86:80 (48:34); Petra-
novič 23, Kobale 18, Šamanič
14, Rituper, Jagodnik 10 - No-
vakovič 29, Ivanovič, Krivec
17, Mičunovič 9.
Maribor: Idrija-Pivovarna
Laško 83:65 (46:35); Tovornik
24, Jurak 10, Jeras 9, Dončič 7,
Lisica, Vujovič 5, Blagotinšek
3, Čop 2; Helios-Satex 64:60.
Sežana: Olimpija-Krka
78:58, Litostroj-K. zidar 76:74.
I. liga
Ženske - 4. krog: Comet-
Celje 45:80 (25:35); Groleger
22, Brglez, Šporar 10, Hren 2,
Ribič 1 za domače, Savičevič
17, A. Vodopivec 15, Jurše 11,
Potočnik 8, Polutnik 7, Obrov-
nik, Čede 5, S. Vodopivec,
Ramšak 4, Pertinač 3, Arbeiter
1; Maribor-Ježica 63:91, Seža-
na-Odeja 76:69, Pomurje-Iliri-
ja 39:74. Vrstni red: Ilirija 7,
Jezica (-), Ingrad (-), Sežana 6,
Maribor, Pomurje, Odeja, Co-
met 5.
B liga-vzhod
Moški - 5. krog: Rogla
Atras-Prebold 83:77 (41:39),
Elektra-Radenska 72.74
(39:31),        Kamnik-Bistrica
103:55, Maribor-Hrastnik
80:78. Vrstni red: Prebold,
Rogla Atras, Radenska, Mari-
bor, Bistrica 8, Hrastnik, Kam-
nik, Janče, Elektra 7, Celje 4.
STREUANJE
I. liga
Pištola -1. krog: Celje-Konji-
ce 1661:1675 (Frece 565, Trste-
njak 561, Jurak 535 za doma-
če. Ljubic 578, Brezavšček 565,
Martič 532 za goste), D. Pože-
nel-Kopačevina 1674:1636
(Tkalec 571, Sajovic 560, Ma-
ček 543), Krim-Predoslje
1625:1612, Olimpija (ž)-Kam-
nik 1611:1638, Kranj-Olimpija
1638:1630.
Il.liga
Puška - 1. krog: Celje-TSO
1691:1661 (Jeram 569, Želj
561, Iršič 561), Pomurka-Ju-
teks 1656:1722 (Hrovat 576,
Klovar 574, Poteko 572), Or-
mož-Domžale 1666:1843, Ka-
nja-Radgona 1711:1655.
Pištola -1. krog: Poženel II-
Postojna 1583:1491, Kopačevi-
na Il-Mrož 1593:952, Marok-
29. oktober 1566:1544, Iva-
nuš-Domžale 1546:1618, Kru-
no-Trzin 1654:1547, OUmpija
Il-Ptuj II 1664:1573.
Ill.liga
Puška - 1. krog: Juteks II-
Konjice 1611:1546 (Trifunovič
566, Mesarec 523, PavUč 522
za domače, Fevžar 522, Patru
512, Adamič 512), Kovinar-lm-
pol 1658:1619, Šlander-TTT
1525:1598, Rudnik-1. bataljon
1480:1591, TSO Il-Varstroj
1669:1623, Braslovče proste.

ŠPORT I Q
Motiv ni več problem
Najvišja zmaga Celja Pivovarne Laško tudi v povratnih tekmah 1. kroga pokala prvakov
Tjga prvakov je bila za Celje
,,(,varno Laško praktično za-
■Lijena že z ugodnim žre-
' potrjena pred desetimi
Jgvi v Topolčanyu, povratna
Ifli pa je nakazala evrop-
L potenciale moštva, ki je
celo za finale 37. pokala
fjrvicilj je izpolnjen, na-
jfdnji je prvo ali drugo mesto
;.j,upini, nato polfinale. Toda
Ao posežemo še višje in
pjm občutek, da je letošnja
jjpa sposobna uresničiti naj-
ijji cilj,« je po tekmi dejal
[jje Turnšek, ki je bil zelo
ionkreten že junija po zmagi
jdetov na evropskem prvens-
»Zdaj je na vrsti članski
aslov!«
Celjani so tudi v Golovcu po-
li, da motiv zanje ni več
oblem. Šerbec je s svojim
■lačiinim lobom iz sedemme-
jvke že po nekaj sekundah
jprl serijo golov, ki so padali
■izdelanih akcij. Slovaški vra-
ije prvo obrambo zabeležil
jlev 15. minuti, v prvem pol-
aso je bil celjski met fantastič-
i 18:21 (Šerbec je iz težkih
foložajev dvakrat zadel vratar-
;Pajovič prečnik), nič slabši
::3mbi 6-0 in v zadnjih minu-
i?-2-l s Peričem v vratih.
Odsotnost lažje poškodova-
* Stefanoviča sta na sred-
zunanjem uspešno nado-
•'fstila Puc in Šerbec, kar je ena
"'Vilnih novosti za ligo prva-
V finišu so rumeno-zeleni
."■hirali še pressing in z igro do
■'\niinute je bil zadovoljen
i^diZovko. Ideolog je bil znova
J^^^ec (priznanje za najboljše-
'^'gralca tekme); ko igra kape-
^ z igro in rezultatom ni te-
2 Peric je bil v vratih spet
''"^i^sk.i, Puc izjemno motivi-
ran, Pajovič (najboljši strelec)
pa se je dokončno ustalil v pr-
vem moštvu in postaja ključni
mož tako plitke kot globoke
obrambe.
»Igralce je bilo težko motivi-
rati, vendar so generalko za
evropsko ligo vzeli zelo resno.
Obramba 6-0 z dvema krožni-
ma napadalcema in prehodi v
nasprotne napade, novosti na
srednjem zunanjem in še nekaj
kombinacij so naši aduti za ligo
prvakov in tekme z najbolj slo-
vitimi moštvi. Nikogar se ne
bojimo, pripravljena imamo
presenečenja tudi za najbolj
agresivne obrambe, a tudi do-
volj raznovrstne kombinacije
postavitev pred svojimi vrati,«
je našteval celjski trener.
»Simon še ni pripravljen za
evropsko ligo in zato sta Stefa-
novičevi rezervi na srednjem
zunanjem Puc in Šerbec. Kom-
binacija s tremi levičarji, Pun-
gartnikom, Vugrincem in Šerb-
cem bi bila za obrambe 6-0 zelo
posrečena, prav tako s Pucem.
V sredini bi pridobili igralca, ki
je sposoben zabiti gol z velike
razdalje, nevarni bi bili tako
rekoč iz vseh položajev, kajti
najboljše ekipe veliko igrajo
obrambe 6-0 in S+l,« je dodal
Zovko.
Po njegovem mnenju bi bil
Šerbec eden najboljših srednjih
zunanjih na svetu, če bi začel na
tem položaju. Puc prihaja v leta,
ko je selitev desnih zunanjih v
sredino logična in zelo pogosta,
na krilu Jelčič v velikih tekmah
ni nikoli zatajil, Tomšič in Nači-
novič se dopolnjujeta bolj kot
kdaj koli poprej, Pungartnik se
po poškodbi vrača v staro formo,
z vrnitvijo Lapajneta je tandem
vratarjev skoraj popoln...
O žrebu se po tekmi ni nihče
pogovarjal. »Najboljši je start z
zmago in osebno si želim, da bi
9. novembra igrali doma in os-
vojili prvi par točk,« je bil kratek
Zovko, ki bo naslednji teden
brez naših reprezentantov. Za
ponedeljek je dogovorjena pri-
jateljska tekma s Karlovcem, po
dveh tekmah našega izbranega
moštva v kvalifikacijah za sve-
tovno prvenstvo proti Italiji (1.
in 2. novembra) pa še nekaj dni
uigravanj za Champions Lea-
gue in vstop v evropsko elito,
kajti Celje še nikoli ni imelo
tako močne ekipe.
ŽEUKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Novost za evroDsko lieo ie obramba z dvema krožnima nanadalcema.
I^lje Pivovarna Laško-Topolcany 33:18
Dvorana Golovec, gledalcev 1200, sodnika Reisinger in Lang
ta Avstrija).
Celje Pivovarna Laško: Lapajne, Peric; Šafarič, Papež 1,
igrinec 5, Šerbec 4 (1). Načinovič 5, Pajovič 5, Jelčič 2,
Mgartnik 5, Tomšič 3, Puc 5.
Topolčany: Bujna, Meluš; Goga, Kralik 2, Hodal 1, Saidl, M.
ikubička 2, Valent 7 (1), Vinka 4, Bartek 2, Janček, Szegeny 1.
Izključitve Celje Pivovarna Laško 10 (Šafarič 2, Papež 2,
ugrinec 2, Načinovič 2, Pajovič 2), Topolčany 6 (Goga 2,
'fftek 2, Szegeny 2). Sedemmetrovke: Celje Pivovarna Laško 1
').Topolčany 1 (1).
Streli na gol (iz igre): Celje Pivovarna Laško 32:42 (Papež 1:3,
ugrinec 5:7, Šerbec 3:5, Načinovič 3:3, Pajovič 5:6, Jelčič 2:3,
^artnik 5:5, Tomšič 3:3, Puc 5:7). Topolčany 17:50 (Kralik 2:9,
»dal 1:1, Saidl 0:3, M. Jakubička 2:5, Valent 6:16, Vinka 4:8, Bartek
'.Szegeny 1:2), Obrambe: Peric 10:18, Lapajne 8:17 (sedemme-
*keO:l); Bujna4:26, Meluš 0:10 (sedemmetrovke 0:1).
Gibanje rezultata: 2:1 (2.), 6:1 (6.), 10:5 (15.), 15:5 (24.),
■5:11 (39.), 27:11 (45.).
^   Velenjčanom kros
tradicionalni; 31. kros Dela se je na novi progi ob
^^'enjskem jezeru končal z zmago domače občinske
'^Prezentance. Velenjčani so imeli samo enega zmagoval-
^ (oiladinec Njenič), vendar zelo izenačeno ekipo.
»•^fijetno presenečenje je 3. mesto Šentjurja (prav tako
"^^rja med malimi občinami), veliko razočaranje pa šele 13.
|;^sto Celja. »Zmaga Velenjčanov ni pravi odraz moči, saj so
(J^ugih okoljih veUko uspešnejši tekači. Denimo v Celju,
v ospredju je sposobnost organizacije, saj je treba na
^^^^ pripeljati tekmovalce v vseh kategorijah,« so razmišljali
Jkateri atletski strokovnjaki. Velenje bo z novo progo v
^^'hodnje kandidiralo za katero od evropskih prvenstev v
^'^u in morda tudi za svetovno prvenstvo.
Srce in grašcaki
Gorenje v razburljivi tekmi pokala EHF izločilo Elektromos - Odlični vratar Anžič in
fantastični Šaleški graščaki
Gorenju je uspel super
podvig! Po dveh remijih z
Elektromosom (25:25,22:22)
je v 2. krogu pokala EHF,
Velenjčani pa so naredili,
kar se v preteklosti ni posre-
čilo niti sloviti Barceloni. V
Budimpešti so ostali nepora-
ženi in Madžari so prvič po
letu 1972 v evropskih poka-
lih izpadli že na startu.
Za Elektromos je bil remi v
Budimpešti velik šok (njihova
serija domačih Euro zmag je
trajala vse od leta 1981) in
menda so bili po prvi tekmi
igralci finančno kaznovani. V
Velenju so vodili vse od 22.
minute dalje, štiri minute pred
koncem so imeU pri 22:20 na-
pad in igralca več, toda doma-
či vratar Aleš Anžič je bil ne-
premagljiv. Šaleški graščaki so
pred TV avditorijem potrdili
sloves naših najboljših roko-
metnih navijačev, njihov vodja
je obhodil igrišče in na noge
dvignil vseh tisoč gledalcev, ki
so navdušeno pozdravili od-
meven uspeh Gorenja.
»Imel si več sreče,« je Anži-
ču s stisnjenimi zobmi čestital
ruski vratar Ivanov. Celjan v
velenjskih vratih je bil sredi
drugega polčasa v krizi, toda
zadnje minute so bile njegove.
»Po Plaskanovi izključitvi so
Madžari pol minute pred kon-
cem vratarja brez potrebe za-
menjali s sedmim igralcem v
polju, saj so že brez tega imeli
številčno prednost,« je razbur-
ljive zadnje sekunde komenti-
ral velenjski trener Bojan Po-
žun, ki je sredi tekme ostal
brez poškodovanega Krejana,
nad bolečinami v gležnju in
kolenu je tožil Ilič, v hrbtu pa
Kimčenko.
Velenjčani so se predstaviU
v povsem enotni opremi - vsi
igralci so imeli rumene noga-
vice - in po dobre četrt ure
vodili s 7:4, toda številne teh-
nične napake (tudi tri zastre-
Ijane sedemmetrovke) in streh
v okvir vrat so tik pred odmo-
rom povzročili nevarnih mi-
nus tri. V drugem polčasu so v
dvajsetih minutah le trikrat
zadeli iz igre, zaostanek pa
dohajali s hitrejšo igro, ki jo je
v svojem evropskem debutu
pogumno narekoval komaj 20-
letni Sebastijan Sovič.
Gorenje-Elektromos 22:22
(11:13); Anžič, Stropnik;
Meolic 1, Krejan, Bedekovič
3, Ojsteršek 2, Plaskan 3,
Kimčenko 3, Sovič 1, Semer-
dijev 5, Cvetko 2, Ilič 2 -
Perger, Ivanov; Toth, Gavai 3,
Kuzma 2, Beres 3, Varadi,
Kosztecki 9, Laurencz, Rosta
1, Lendvay 4, Mohacsi.
»Pred tekmo smo vsi bili
preveč napeti. Ugoden rezul-
tat iz Budimpešte je bil dvore-
zen meč, toda v razburljivi
tekmi nam je uspelo. Sovič po
dveh, treh dobrih potezah zai-
de v serijo napak in zato sem
ga dolgo držal na klopi. Z njim
smo pridobili na ritmu, kom-
binacija s Plaskanom na sred-
njem pa ni prišla poštev, ker je
bil edino klasično levo krilo,«
je srečanje analiziral Požun, ki
je bil po nekoUko slabših
predstavah v prvenstvu zado-
voljen predvsem z Anžičevimi
obrambami.
Med navijači je bila zelo
opazna večja skupina iz Raz-
križja, ki v Rdečo dvorano
prihaja zaradi njihovega ro-
jaka Branka Bedekoviča.
»Navijači so bili naš sedmi
igralec. Z njihovo pomočjo in
borbeno igro smo izločili ug-
lednega nasprotnika, zdaj ni
nemogoča ponovitev uspeha
izpred dveh let, ko smo bili v
polfinalu,« je žarel Anžič, ka-
petan Plaskan pa je dodal:
»Madžari so igrali bolje kot
pred tednom dni, mi pa smo
bili po relativno visokem vods-
tvu premalo pazljivi, toda v
nadaljevanju smo se le zbrali.«
ŽEUKO ZULE
-i§^     Foto: GREGOR KATIC
Presrečni rokometaši so se fantastičnim navijačem zahvalili z lastovko.
Uspešna premiera
»Med tekmo sem bil preveč
kritičen in po ogledu posnet-
ka ugotovil, da so dekleta
igrala zelo dobro,« je evrop-
sko premiere rokometašic
Žalca v pokalu pokalnih
zmagovalk ocenil trener To-
ne Tiselj.
Savinjčanke so slavje ob 10-
letnici kluba dopolnile z dve-
ma visokima zmagama, če-
prav z izjemo obeh ruskih
okrepitev nimajo mednarod-
nih izkušenj. Na začetku je
bila opazna zadrega posebne
vrste: navijači in godba na pi-
hala, na polnih tribunah tudi
nekaj uglednih gostov. Z
obrambami Korotneve je igra
kmalu stekla in ob pričakova-
ni razliki v kvaliteti ni bilo
težav z napredovanjem
»Izraelke so se letos močno
okrepile s tremi igralkami iz
bivše Sovjetske zveze. Leva
zunanja Taraoutina je zelo so-
lidna, na prvi tekmi je dosegla
kar 11 golov in bile so prepri-
čane, da nas bodo izločile,« je
dejal Tiselj, ki je na drugi tek-
mi nekoUko spremenil ekipo.
evropski debut omogočil
vsem igralkam in se po kraj-
šem premoru znova odločil za
obrambo 3-3.
V povratni tekmi pokala
mest za ženske je Vegrad iz-
gubil pri Stade Bethunoisu s
13:18 (7:11; Lakič, Šolaja, No-
jinovič, Semerdijeva 5, Hu-
dej 4, Raukovič, Rodič,
Kranjc, Stevanovič, Ibralič,
Vujovič 4, Grudnik) in izpa-
del s skupnim rezultatom
33:42.
Žalec-Maccabi Holon
36:20 (19:10; Jelen, Korotne-
va, Zidar 5, T. Dolar 3, Križa-
nec, Šimek, Derčar 1, Randl 9,
V. Dolar 3, KHnc 4, Kostjukova
3, Pahor 8) in 31:15 (15:5;
Jelen, Korotneva, Zidar 3, T.
Dolar 9, Križanec 3, Šimek 1,
Derčar 9, Randl 2, V. Dolar,
KUnc, Kostjukova 1, Pahor 3).
Ž.Z.

Q _ŠPORT
Zlato pravilo o golu
če gola ne dosežeš, ga bos nujno dobil - Publikum z Beltinci žrtev sodnika Kosa, v
Velenju tesna zmaga, v nedeljo štajerski derbi
v nekaj dneh so celjski no-
gometaši na lastni koži dva-
krat občutili nepisano pravi-
lo o kazni za zapravljene pri-
ložnosti. Na derbiju v Vele-
nju je strelske vaje Ekmečiča
in Pavloviča kaznoval Sivko,
med tednom pa so proti Bel-
tincem povedli po seriji sla-
bih strelov gostov in po
obratnem scenariju ostali
brez zmage.
»Otroški vrtec ni primeren
izraz. Fantje s 17 ali 18 leti so že
dovolj zreli za prvoligaški no-
gomet, kar so v Velenju tudi
dokazali,« je Tarbuk po zmagi
ob jezeru oštel enega celjskih
novinarjev. Brez poškodovanih
Gorska in Turka, bolnega Štan-
carja ter kaznovanih Cugmasa
in Mitiča je njegovo moštvo
prvič v letošnjem prvenstvu
zmagalo v gosteh. Glede na
potek igre bi bila bolj realna
zmaga Rudarja z najmanj tre-
mi goli razlike, toda nespretni
Ekmečič in samovšečni Pavlo-
vič sta si pri gledalcih dokonč-
no zapravila zaupanje in bila
deležna koncerta žvižgov.
Celjani so se pred tisoč gle-
dalci lokalnemu rivalu v celoti
oddolžili za letošnji edini do-
mači poraz (1:2) in celo na
enak način proslavili zmago: z
lastovko pred navijači. Z izje-
mo krajšega obdobja sredi pr-
vega polčasa so tudi s prepo-
lovljeno zasedbo zlahka nad-
zorovali dogajanja na igrišču,
čeprav je Bauman povsem iz-
ven forme in je Sešlar med
tednom preboleval lažjo obli-
ko pljučnice. Rudarjev pritisk
(10:2 v kotih) je bil s katastro-
falnim Ekmečičem jalov in
Jarc je napovedal sankcije, ki
se jim je po polomu z Maribo-
rom odrekel.
V zadnjih tednih ključni
mož celjske enajsterice posta-
ja vratar Amel Mujčinovič, ki
je zanesljivo reševal kočljive
položaje na tekmah s Korota-
nom, Beltinci in Rudarjem.
Hude napake nekaterih bra-
nilcev in igralcev zveznih vr-
ste tako niso bile usodne in
NZS je zaradi slabega soje-
nja Kosa iz Prevalj od Publi-
kuma zahtevala video posne-
tek tekme z Beltinci.
celjski prvoligaš je že tik pod
vrhom lestvice. Zaostanek za
drugouvrščenim Mariborom
je še samo štiri točke in prav
vijoličasti bodo v nedeljo go-
stovali na Skalni kleti.
Maribor je za rumeno-mo-
dre najbolj neugoden tekmec.
Celjani v štajerskem derbiju še
niso zmagali (sedem remijev
in šest porazov), toda z more-
bitnim uspehom bi se lahko
dokončno oddaljili od najbolj
ogroženih moštev in ujeli stik
s skupino, ki se bo potegovala
za naslov jesenskega podprva-
ka. Primorje je s sedmimi za-
porednimi zmagami - edini
poraz je na startu doživelo v
Celju - že nedosegljivo, na dnu
pa je vse bolj kritičen Koper,
ki je v zadnjih osmih tekmah
osvoiil le točko.
Cugmas je bil zaradi nespa-
metne izključitve v skladu s
klubskim pravilnikom kazno-
van s tisoč markami, nekaj
stotakov pa je moral plačati še
zaradi jezikanja na prijateljski
tekmi v Slovenskih Konjicah.
Pubhkum je pred tednom
dni v režiji pristranskega sod-
nika Kosa z Beltinci osvojil le
točko, potem ko je s samo os-
mimi igralci v polju vodil vse
do 84. minute. Kos je že sredi
prvega polčasa po brutalnem
startu izključil Cugmasa, toda
v začetku akcije je spregledal
ostra prekrška nad Cugmasom
Včeraj so bile prve četrtfi-
nalne tekme pokala. Igrali so
Olimpija-Publikum, Mura-
Era Šmartno, Maribor-Koro-
tan in Aluminij-Primorje.
in Mitičem. Slednji je zaradi
dveh rumenih kartonov moral
z igrišča v 63. minuti, potem ko
si je Kos drugi opomin prepro-
sto izmislil. Njegov greh je tudi
nedosojena enajstmetrovka za
Publikum že v uvodnih minu-
tah, zato je NZS zahtevala vi-
deo posnetek tekme.
ŽEUKO ZULE
Šentjur še nI za vrh
Nogometni drugoligaši so
odigrali dve tretjini jesen-
skega dela prvenstva. Drava
je tudi po derbiju s Šentjur-
jem še naprej edina nepora-
žena in vodilna, pri vrhu les-
tvice pa se je izoblikoval
krog vsaj petih kandidatov
za napredovanje med naj-
boljše.
Šentjur je v derbiju na Ptuju
ugoden izid držal vse do 68.
minute, ko je grdo zgrešil Ra-
dič, vratar Šribar ni najbolje
reagiral in Drava je povedla.
Tik pred koncem je še enkrat
zadela in se zasidrala na vrhu
Dejan Fideršek
lestvice, ki so ga v nedeljo
napadali tudi Šentjurčani, to-
da za podvig jim očitno manj-
ka kakšen kakovosten igralec.
»Že nekaj tednov ponav-
ljam, da nimamo zasedbe za
prvo ali drugo mesto. Smo
solidna ekipa, vendar še ni-
smo sposobni za vrh. Če bi
bili, bi trenutno vodili,« je po
tekmi na Ptuju pripovedoval
šentjurski trener Janko Benci-
na.  Pretiranega razočaranja
med njegovimi varovai^,;j
bilo čutiti, toda ožji obfJ
se vedno bolj pogosto doJ
jo katastrofalne napake. ^
»Nad  vsemi  izgubljeni
točkami - imamo le dobro
lovico točk - v letošnjem
venstvu se mora zamisliti ^
obramba, ki pogosto zatajj
tako rekoč sama ponuja,
protnikom možnost za uj
he. Tudi vratar ni najbolj
nesljiv,« je potarnal Benj
Prav pri vratarjih so im,
Šentjurju v zadnjem času\
ko preglavic. Dejan Fide,
je  zablestel  na  pokali
obračunu s Publikumu im
izgubil mesto v prvi enajst^
ci, ko je arbitražno komisj
pri NZS obvestil o neizpojnj
vanju pogodbenih obvezna
Šentjurja. Klub je do rokaj
deršku izplačal dolg in tako
možnost za selitev trenuti
drugega vratarja Šentjurja n
koliko manjša, čeprav naj bi
zanj zanimali tudi prvoligaš
TOMAŽ LUK/
Radeče brez
nogometa
Iz prvenstva MNZ Celje
sta izstopili kadetska in
pionirska ekipa Radeč, s
čimer se je končala agonija
lanskega drugoligaša. Ra-
deče v tekmovalnem proce-
su niso več prisotne z nobe-
no ekipo in klub praktično
obstoja le še na papirju.
Podzvezno prvenstvo se je
minuli teden zapletlo s tek-
mo Laško-Brežice, ko je go-
stujoči trener Zeneli tik pred
odhodom ekip na igrišče
zahteval potrdilo o registra-
ciji igrišča v Radečah. Tek-
movalna komisija MNZ Celje
je presodila, da sta obe ekipi
kršili pravilnik in bosta mo-
rali tekmo odigrati v novem
terminu. Laščani bi po njiho-
vem tolmačenju morali ob
najemu igrišča zagotoviti tu-
di ustrezno odločbo o regi-
straciji igrišča, toda v Rade-
čah so se še pred dobrim
letom dni igrale drugoligaš-
ke tekme in minuli mesec
pionirskega prvenstva MNZ
Celje, zato se zdi odločitev o
novi tekmi nelogična.
Uitior še neporažen
Unior je še vedno edini neporaženi tretjeligaš (upoštei
tudi lansko sezono ni izgubil že kar 15 tekem) in je žep
gol dosegel v zadnjih minutah, v vse bolj nevarnem poloi
pa sta Steklar in še zlasti Dravinja po treh zapored
porazih.
V tekmovanju za fair-play vodijo Črenšovci s 27 negativi
točkami, sledijo Pohorje 29, Aluminij in Dravinja po 33, Tui
če 41, Odranci 42, Bakovci, Kovinar in Brunšvik po 46, Pali
50, Unior 57, Kungota 58, Steklar 59 in Goričanka 69.
V drugi mladinski ligi-vzhod so klubi s celjskega obma
izjemo Steklarja v spodnji polovici lestvice, v fair-playUi
prednjačijo Beltinci 26 pred Ero Šmartno 29, Nafto 32, Belti
som 33, Slovenj Gradcem 37, Pragerskim 40, Aluminijeni
Krškim 43, štorskim Kovinarjem 46, Steklarjem 50 ter StarS
in Dravinjo 52.
MALI NOGOMET
Pelikani prvaki Celja
II. liga: v 6. krogu Orkan-
Mak 9:7, SI. Gorice-Železne
dveri 4:8, Oplotnica-Tomaž
5:13, Agrotim-Majolka 7:5.
Vrstni red: Ž. dveri 16, Tomaž,
Orkan, SI. Gorice 12, Oplotni-
ca 9, Majolka 6, Agrotim 2, J.
Dol 1.
MNZ Celje: v 6. krogu Rola-
Ješovec 2:2, Dobovec-Atom
12:3, Štravs prost. Vrstni red:
Dobovec 12, Ješovec 7, Rola 6,
Štravs (-) 5, Atom 2.
Pokal MNZ Celje: v polfina-
lu Orkan-Dobovec 8:5, Ješo-
vec-Štravs 2:5. Finale med bra-
nilcem naslova Orkanom in
Štravsom bo v nedeljo ob 18.
uri na nevtralnem igrišču v
Sevnici.
Celje: novi prvak je ekipa
Pelikani 49, sledijo Cosmos
44, Kewin, Marinero 41,
Šmartno, Klateži 38, Železni-
čar 37, Ščurek 29, Sokoli 20,
Stalin 18, Umetniki 11, LBP 8.
Laško: v 16. krogu Zidani
Most-Koln pobi 3:2, Gren-Zla-
torog 4:6, Strmca-Goldhorn
2:3, Aranžerji-Lipov Ust 6.1,
Breze proste. Vrstni red: Zlato-
rog 40, Goldhorn 37, Koln po-
bi. Strmca 23, Z. Most 19,
Aranžerji 15, Breze 14, Lipov
Ust 8, Gren 6.
Slovenske Konjice: v 8. kro-
gu Žiče-Galero 1:2, Loče-Vita-
nje 1 1:4, Konjice-Draža vas
1:3, Bazar-Nirvana 5:6, DSV-
Dobrava 4:1, Mineral-Stranice
5:1, Vitanje II-Konki 3:4. Vrst-
ni red: DSV 22, Vitanje I 19,
Konjice 17, Mineral, D. vas 16,
Galero, Bazar 15, Dobrava 14,
Loče, Žiče 13, Nirvana 10,
Konki 5, Vitanje 11, Stranice 3.
Šentjur: Slivnica-Šentvid
4:9, Jakob-Ronex 3:0, Makro-
kom-Dramlje 1:6, Mlakar-
Gremlini 0:1, Maratonik-Loka.
Vrstni red: Loka 18, Jakob 15,
Šentvid 13, Dramlje 12, Mla-
kar, Maratonik 7, Slivnica 6,
Gremlini 4, Makrokom, Ronex
3.^
Šmarje: v 18. krogu Rebus-
Janina 0:2, Dobovec-Atom
5:3, Haler-Alatnica 4:1, Kri-
stan Vrh-Martin 3:0, Vitaso-
vič-Rogatec 5:2. Vrstni red:
Dobovec 46, Rebus 34, Vitaso-
vič 33, Atom 29, Janina, Alat-
nica 28, Haler 24, K. Vrh 17,
Rogatec 10, Martin 8. Prvaki
drugih lig so Kostrivnica, Za-
vrše in Šempeter.
Uspešni judoisti
Finalisti ekipnega državnega prvenstva v judu so Ivo
Reya, Impol, Olimpija in Drava. Zaključni četveroboj bo
30. novembra v Slovenski Bistrici, kjer se bodo Celjani za
vstop v veliki finale pomerili s Ptujčani.
Ivo Reya je na domačih blazinah premagal Branik s 5:2
(50:15), Železničar s 4:3 (33:27) in Olimpijo s4:3 (40:30). Na
drugem polfinalnem turnirju je bil najboljši Impol, uspešno
pa je bila tudi mlada ekipa Iva Reye. V polfinalu druge lige se
je s tesno zmago proti Golovcu s 4:3 (40:27) uvrstila v
končnico za napredovanje med najboljše in za nasprotnika
dobila Mursko Soboto.
ŠPORTNI KOLEDAR
ČETRTEK, 24.10.
Rokomet
škofije: Burja-Žalec (zao-
stala tekma 6. kroga I. ženske
lige, 18).
PETEK, 25I1O.
Košarka
Ljubljana: Ilirija-lngrad (6.
krog 1. ženske lige,19.30); Pol-
zela: Žalec-Podčetrtek (3.
krog C lige, 20).
SOBOTA, 26.10.
Kegljanje
Hrastnik: Hrastnik-CP Celje
(4. krog I. moške lige, 16);
Ankaran; Adria-Miroteks (4.
krog 1. ženske lige, 13.30);
Prevalje: Korotan-Šoštanj
(15), Ravne: Fužinar-Konjice,
Črnomelj: Črnomelj-Žalec (4.
krog 11. moške Uge, vse 16);
Celje: Petrol-Hrastnik (10),
Slovenj Gradec: Slovenj Gra-
dec-Kovinotehna (4. krog 111.
moške lige, 16); Črnomelj: Čr-
nomelj-Miroteks 111, Lendava:
Nafta-Komcel (2. krog 111. žen-
ske lige, obe 13).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Domžale
(11. krog II. Uge, 14.30); Slo-
venske Konjice: Dravinja-Ba-
kovci. Turnišče: Turnišče-
Unior, Kungota: Kungota-Ste-
klar (10. krog III. Uge); Šmar-
je: Šmarje-Kovinar, Brežice:
Brežice-M. Claudius (7 krt
MNZ Celje, vse 15).
Košarka
Slovenske Konjice: Conif
Jezica (6. krog 1. ženske lig
16.30), Prebold: Prebold-Celj
(18), Kamnik: Kamnik-Elei
tra (6. krog B lige, 18.30).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Lai
ko-Prevent (18.30), Velenjf
Gorenje-Kodeljevo (6. krog'
moške lige, 19); Vegrad-Oi
pija (17), Žalec: Žalec-PoljeP
krog I. ženske lige, 18).
NEDEUA, 27.1^
Kegljanje
Celje: Miroteks Il-MikI'
(10), Maribor: MTT-ŠoP
(4. krog II. ženske lige, H)
Košarka
Hrastnik: Hrastnik-R"«
Atras (6. krog B lige, 18).
Nogomet
Celje: Publikum-Marj
Koper: Koper-Rudar (H-'
1. Uge); Ljubljana: Črnuče-
Šmartno (11. krog 11. lig^-
13.30); Laško Tim ^
Vransko, Krško: Krško-0<
(7. krog MNZ Celje, obe 1'
SREDA, 30.10:^
Rokomet
Velenje: Vegrad-Žalec
tekma četrtfinala pokalf
ženske, 19).

ŠPORT ] Q
Zalomilo se je pri trinajstici
Kegljavke Miroteksa v finale svetovnega pokala z zadnjim metom, nato ob zlato s slabšim nastopom predzadnje igralki
^gni naslovom zmagovalk
M^ega pokala v keglja-
jo igralke Miroteksa v
Lq v Budimpešti dodale
'Jptji naslov podprvakinj.
^lata jim je manjkalo le 12
^Ijev, toda še bolj napeto je
J v kvalifikacijah, saj so se
jinale uvrstile s skromno
ednostjo petih lesov.
pinale smo si zagotovih šele
jjdnjim metom Petakove in
jp z razpletom moramo biti
dovolj ni. Otepalo se nam je
jjjjše število treningov, do-
jla vsaka igralka bi v normal-
3 okoliščinah lahko dosegla
povprečju za deset kegljev
ipi rezultat, toda boja za na-
prvakinj na 8. svetovnem
ilalu v nobenem primeru ni-
jopričakovali,« je vtise s trid-
^Tiega prvenstva strnil tre-
rLado Gobec.
Celjanke so bile v kvalifikaci-
!zanesljive vse do predzad-
;ga nastopa Zupančeve, ki je
j vtisom lanskega ponesre-
(lega nastopa na Dunaju
:f6) znova zaostala za priča-
itanji. Naše prvakinje so zdr-
iena 5. mesto, za Čehinjami
I zaostajale za štiri, za Ro-
ikami že za 18 kegljev in
!?iova je znova imela nehva-
•-1 nalogo. Dvoboj s praško
e bil kmalu izgubljen
. i)va je s 462 keglji dose-
Inajboljši rezultat prvens-
tva), Romunko pa je ujela v
prvih lučajih čiščenja in četrte-
ga finalista je odločil šele zad-
nji met.
Petakova si je v predzadnjem
lučaju zagotovila pravico do me-
ta na novo postavitev in podrla
šest kegljev. Romunka je bila
manj natančna in ni prišla na
met na polno, s čimer se je
dvoboj slovenskih in romunskih
prvakinj končal s samo petimi
lesi prednosti za Miroteks. V fi-
nalu je Zupančevo zamenjala
Lesjakova, ki že od nekdaj dobro
igra na kegljiščih s kanali in še
prvi nastop je napovedal velike
želje branilk naslova.
Kvalifikacije: 1. Rijeka
(Hrv) 2584, 2. Szeged (Mad)
2564, 3. Slavija (Češ) 2554,4.
Miroteks 2529 (Kardinar 427,
Šeško 448, Razlag 405, Tkal-
čič 416, Zupane 392, Petak
441), 5. Vointa (Rom) 2524,6.
Vojvodina (Jug) 2467, Z
Neunkirchen (Avs) 2433, 8.
Viernheim (Nem) 2428, 9.
Czarna Kula (Pol) 2356, 10.
Bratislava (Svk) 2352 itd.
Šeškova je s 451 keglji (v
finalu nobena ni presegla nje-
nega rezultata in je bila v se-
števku obeh rezultatov druga
igralka prvenstva) popeljala
Miroteks v vodstvo. Tkalčiče-
va, Lesjakova in Kardinar jeva
so začetno prednost dobro bra-
nile in po dveh tretjinah finala
so imele Celjanke 13 kegljev
prednosti pred Szegedom.
Preostah ekipi sta s prevelikim
zaostankom že izpadli iz boja
za zlato, toda trinajstica je bila
za naše šampionke usodne.
Razlagova je povsem odpo-
vedala, petkrat zapored na pol-
no podrla le tri keglje, razlika je
skopnela in mlada Ptujčanka
se v nadaljevanju nikakor ni
več ujela. Szeged je že imel 19
kegljev naskoka in Petakovi še
drugič v manj kot 24 urah ni
uspel podvig. Razliko je zmanj-
šala, toda za ducat lesov je
naslov ostal na Madžarskem.
Szeged je bil prvak že predlani
v Golovcu in tudi tedaj so bile
druge Celjanke...
»Na dotrajanem in neugled-
nem kegljišču je Rijeka v kvali-
fikacijah izboljšala ekipni re-
kord, vendar sem bil na osnovi
lastnih izkušenj prepričan, da
ne morejo ponoviti rezultata. V
finalu se je samo naša ekipa
povsem približala petkovemu
seštevku, za popoln uspeh pa
nam je zmanjkalo tudi sreče.
Malo je bilo devetk in podarje-
nih lesov, Madžarkam pa so
keglji nekajkrat padli tudi na
»suho«, kanale dobro poznajo
iz prvenstvenih tekem in so
prva ekipa v osemletni zgodo-
vini prvenstev z zmago v svoji
državi,« je dogajanja ocenil Go-
bec.
Po lanski zmagi na Dunaju so
naše prvakinje ostale brez ene
najbolj obetavnih igralk na svetu
Ledinekove (v nemški regional-
ni ligi ima povprečje več kot 450
kegljev na tekmo), na začetku
nove sezone se je začasno poslo-
vila še reprezentantka Grobelni-
kova in tudi prihod Čehove ni
zapolnil vrzeli, saj pri zamenjavi
klubov tudi največji mojstri po-
trebujejo daljše obdobje prilaga-
janja na nove razmere.
Končni vrstni red - ženske:
1. Szeged 2540, 2. Miroteks
2528 (Seško 451, Tkalčič 438,
Lesjak 401, Kardinar 433,
Razlag 389, Petak 416), 3. Sla-
vija 2484, 4. Rijeka 2451;
moški: 1. Freiholz (Nem)
5571, 2. Medveščak (Hrv)
5543,3. Minerul (Rom) 5543,
4. Dunaj (Avs) 5481.
»Kegljišče s kanali ni bilo pri-
merno za njeno igro, toda že v
soboto bo skupaj z Zupančevo
med šesterico za prvenstveni
derbi z Adrio v gosteh. Nasled-
nji teden nas čakata še dvoboja
z Norikom doma in Proteusom
v gosteh, če z ekipami iz zgor-
njega dela lestvice osvojimo
vseh šest točk, se bomo zelo
približali novemu naslovu dr-
žavnih prvakinj in nastopu na
naslednjem svetovnem pokalu
v Augsburgu,« je prepričan tre-
ner ekipe, ki je na zadnjih treh
prvenstvih osvojila eno zlato ter
dve srebrni kolajni.
ŽEUKO ZULE
Celjanke tretjič srebrne na svetovnem pokalu.
zkoristili slabosti
Dobro izhodišče košarkarje s Polzele po polovici
evropske lige - Za napredovanje še dve zmagi
Polzelani so presenetljivo
b štartali v skupini A
Topskega pokala in imajo
'polovici tekmovanja lepe
'žnosti za napredovanje v
"Ijljnje tekmovanje, ki bo
izločilnem sistemu.
^ svoji skupini so najbolj
'i^tno presenečenje in zado-
'Ijstvo trenerja Borisa Zrin-
^Sa je razumljivo. »Še zda-
•nismo pričakovali tako us-
'^•lega evropskega starta in
^nih rezultatov. Izkoristili
slabosti  nasprotnikov,
katerimi je ogromno tak-
^' ki imajo precej spreme-
moštva in s tem težave z
s^^nostjo. To je najbolj očit-
P^i Scavoliniju in Nobilesu. |
je trenutno najbolj po- \
"•^bno, da se pripravimo za 1
. '^rog skupine O Korače-
}^ pokala: Zrinjevac-Ro-
97:58 (55:29); Novako-
J^aličanin 15, Krivec 7,
J^'^vič, Ivanovič 6, Šiško 4,
:^'^vič 3, Kosovec 2; Benet-
J^emeaitijos 115:90.
^^'^ red: Benetton 6, Zri-
J^c 5, Zemeaitijos 4, Ro-
$^3.........
srečanja, saj je iz-
S] ^^^^^ obetavno,« je
r^^   dosedanje   evropske
Primož Kobale (v ospredju)
postaja vse bolj pomemben
mož peterke s Polzele.
»Za uvrstitev med prve štiri
v naši skupini bosta verjetno
potrebni še dve zmagi. Mož-
nosti bomo iskali predvsem na
treh domačih tekmah. Najprej
bomo gostila vodilni in še ne-
poraženi Fenerbahče, nato še
Rigo in Rabotnički. Verja-
mem, da se bomo prebili v
nadaljnje tekmovanje. Privadi-
li smo se na evropske razmere
in opazili, da sojenje ni preveč
pristransko, česar smo se naj-
bolj bali,« je optimist polzelski
trener.
Druge ekipe skupine A so
pričakovale  več.   Predvsem
Scavolini, ki ima ogromno te-
žav s tujci in dodobra spreme-
njeno zasedbo. Italijani so
NBA igralca Suttona (Phila-
delphia) že zamenjali s hrvaš-
kim branilcem Veljkom Mrši-
čem, ki pa na evropskih tek-
mah nima pravice nastopa. Na
Polzeli so vseeno mnenja, da
imajo nekateri nasprotniki še
nekaj rezerv in bo zato potreb-
na previdnost.
»Scavolini in Nobiles še ni-
sta rekla zadnje. Predvsem od
Poljakov pričakujem boljšo
igro, Scavolini pa se bo z za-
menjavo tujca očitno preu-
smeril v italijansko prvenstvo.
5. krog skupine A evrop-
skega pokala: Riga-Polzela
99:78 (52:41); Rituper 17, Ša-
manič 16, Petranovič 13, Ko-
bale, Jagodnik 10, Cmer 6,
Zaletel, Rovšnik 3; Scavolini-
Fenerbahče 73:88, Nobiles-
Rabotnički 82:76. Vrstni red:
Fenerbahče 10, Riga, Polzela
8, Scavolini, Nobiles 7, Ra-
botnički 5.
v katerem je po 5. krogih s samo
eno zmago povsem na dnu les-
tvice,« napoveduje slovenski
trener leta, ki se je dotaknil še
spremenljivih iger njegovega
moštva v domačem prvenstvu.
»Ne gre nam najbolje. Plačuje-
mo davek, ki ga zahteva evrop-
ska liga in precej nihamo v for-
mi. Tudi smola nas spremlja,
poškodbe nam ne prizanašajo
in izgubili smo že Stavrova ter
Cizeja,« je potarnal Zrinski, ki
se je dokončno odrekel Rizma-
nu, saj še vedno nima sloven-
skega državljanstva.
TOMAŽ LUKAČ
MittittFoto: GREGOR KATIC
ŠKL: 123
ekip
Začelo se je tekmovanje
v šolski košarkarski ligi
(ŠKL). Letos je vključenih
več kot 120 osnovnih in
srednjih šol, ki bodo na
lokalni ravni tekmovali do
konca februarja, finale pa
bo 23. in 24. aprila 1997.
Osnovnošolske ekipe so
razdeljene v enajst lig. V
celjski so Šentjur, Celje II,
Hudinja, Podčetrtek, Vran-
sko in Rogaška ter v šaleško-
koroški Šoštanj, Gorica in
Livada. V srednješolski ligi z
obema ekipa sodelujejo eki-
pe ŠC Celje, Ekonomist, Tr-
govec, I.Gimnazija Celje ter
s samo fantovsko SFTSPŠ
Celje in Gimnazija Celje.
Blizu napredovanja
Z odpovedjo ukrajinske Ni-
ke se je košarkaricam Ingra-
da ponudila lepa priložnost
za napredovanje v pokalu
Ronchetti, ki je namenjeno
dvema ekipama.
»Avstrijke so izjemno izkuše-
na vrsta s Čerkasovo na čelu.
Kljub temu sem pričakoval, da
bodo klonile proti Istrabanki,
saj sem računal, da jih bodo
Slovakinje zlomile z ostrim
tempom. Zgodilo se je tisto,
kar ugaja izkušenim ekipam: v
končnici je bil izid izenačen in
zmaga je odšla v Avstrijo,« je
zadnjo tekmo prvega dela v
skupini G komentiral celjski
trener Branko Lah.
Zaostalo tekmo domačega
prvenstva z Jezico bo njegova
ekipa odigrala v torek, v prvi
polovici novembra pa bosta na
sporedu še povratni srečanji
pokala Ronchetti. »Najprej nas
3. krog skupine G pokala
Ronchetti: Istrobanka-Wels
75:79. Vrstni red: Wels 4, In-
grad 3, Istrobanka 2.
čaka srečanje z Istrobanko, ki
igra z mlado ekipo moderno
košarko. Storili bomo vse, da
dobimo tekmo v Bratislavi, ki bi
nam zagotovila uvrstitev v na-
daljnji krog tekmovanja, čeprav
bi ob ugodnem razpletu zadoš-
čal že nizek poraz. Na preraču-
navanje se ne bomo zanašali in
tudi v zadnji tekmi z Welsom
doma bomo lovili zmago. Vse
bo moralo biti odločeno že pred
zadnjimi minutami, kajti Av-
strijke bi zaradi svojih izkušenj
v tesnem finišu imele več mož-
nosti za uspeh,« je pričakovanja
strnil Lah. TL
Tovornik trelji
Zaradi kvalifikacijske
tekme z Italijo za evropsko
prvenstvo (med kandidati
je tudi Jagodnik s Polzele)
se bo domače prvenstvo v
obeh A ligah nadaljevalo
šele 2. novembra.
Po 4. krogih je najboljši
strelec A-1 lige Goljovič
(BWC) s 105 točkami, tretji
je Tovornik (P. Laško) 88 in
deseti Petranovič (Pol) 63. V
A-2 ligi je na vrhu Smodiš
(Krka) z 98 točkami, peti je
Kahvedžič 68 in šesti Zorko
(oba Kem) 62. Med najbolj-
šo deseterico v obeh konku-
rencah ni košarkarjev Ro-
gaške in Cometa.
Prvak O.K., drugi K.O.
Na zaključni turnir pokal-
nega prvenstva (29. in 30.
marca 1997) v košarki se je
uvrstila tudi KS Polzela, ki
tako uspešno brani lovoriko.
Savinjčani so na četrtfinal-
nem turnirju v Portorožu iz-
ločili Postojno in Rogaško ter
bodo na final fouru edini
predstavnik celjske regije.
Pivovarna Laško je v Maribo-
ru doživela hud poraz z Idrijo,
moštvi Cometa in Kemoplasta
pa sta bili v Krškem zelo blizu
velikega presenečenja. Pri Laš-
čanih sta zatajila predvsem
oba tujca Vujovič in Lisica
(skupaj le 12 točk) in večino
napadov so odigrali prav pod
koš, kjer sta oba centra naredi-
la vrsto napak. Tudi Tovornik
ni bil posebej pri metu (nobene
trojke) in vse je bilo odločeno v
osmih minutah drugega polča-
sa, ko so »pivovarji« dosegli
vsega pet točk. Comet je imel v
Krškem domači Interier v mat-
nem položaju in dobri dve mi-
nuti pred koncem vodil s 67:61.
S koši Nakiča in Jeklina je favo-
riziranim gostiteljem uspel
preobrat, Kemoplast pa je proti
BWC dolgo lovil velik zaosta-
nek, pri 66:69 neuspešno izve-
del nasprotni napad in Mari-
borčani so v finalu premagali
še Interier ter se uvrstili na
zaključni turnir.

L.
16
REPORTAŽA
Vsak izdelek predstavlja svet v malem. M. A. S. H. ?
Poraz Napoleona v bitki pri Waterlooju.
Pomanjšana resničnost
Zagovorniki tega načela so svoje izdelke v soboto predstavili na državnem tekmovanju v Celju
številna letala - od takšnih, ki so sodelovala
v prvi svetovni vojni do najnovejših, kuplje-
nih za potrebe slovenske vojske - ladje, ki so
odkrivale Ameriko, podmornice, »sodobnej-
ša« bojna vozila - razni oklepniki, najslavnej-
še bitke, znane iz bližnje in malo bolj oddalje-
ne zgodovine... in še nekaj raket, ki bodo v
prihodnje pomembno krojile vojno zvezd...
mm'
Vsi ti izumi novejše civilizacije so bili iz
»naravnega« okolja začasno preseljeni v avlo
OŠ Frana Roša, kjer je bilo v organizaciji
celjskega maketarskega društva v soboto dr-
žavno tekmovanje maketarjev in modelarjev.
Čeprav plastični in čeprav so jih izdelovalci
postavili na ogled v verziji, ki je od sedemdeset
do stopetdesetkrat manjša od izvirnika, so do
zadnje podrobnosti natančno izdelani modeli
ustvarjali videz pravega, resničnega sveta.
Na tekmovanju je sodelovalo okoli sto maketar-
jev iz Slovenije in Hrvaške, na ogled in v oceno pa
so postavili 150 maket, med katerimi je komisija
izbrala nekaj najboljših. Podeljenih je bilo več
različnih nagrad, najboljše izdelana letala pa so
prejela posebne nagrade Letalske zveze Sloveni-
je. Prvo mesto je s svojim letalom osvojil Sašo
Kraševec iz Kranja, drugo Tone Furlan (Loga-
tec), kot tretje najboljše pa je bilo ocenjeno letalo
Mitje Maruška (prav tako iz Logatca).
Tisti, ki se ukvarjajo z vrhunskim maketars-
tvom, so pripravljeni za eno samo maketo odšteti
tudi tristo mark, za izdelavo pa porabiti trideset,
štirideset ur, pravi Bogdan Jazbec, predsednik
celjskega maketarskega društva, sicer učitelj teh-
ničnega pouka na OŠ Frana Roša. »Maketarstvo je
konjiček, ki je za mlajše poučen, saj zanje pome-
ni nadgradnjo lego kock, starejši, ki se ukvarjajo z
izdelovanjem maket, pa lahko to združijo tudi z
zanimanjem za druge stvari. Ponavadi se vrhun-
ski maketarji specializirajo po področjih - nekate-
ri izdelujejo samo letala ali samo avtomobile -
tisto pač, kar jih zanima. Izdelovalci letalskih
maket moramo, na primer, poznati tudi zgodovi-
no letalstva, do podrobnosti pa tudi vse možne
barve, saj je najpomembnejše, da maketa ustreza
izvirniku. Izdelana mora biti tako, kot da bi jo iz
okolja prinesli na mizo.«
Bogdan Jazbec pravi, da je maketarstvo dose-
glo velik napredek predvsem v zadnjih treh
letih, saj se je v tem času pojavilo veliko novil
proizvajalcev potrebnih delov, pa tudi literatur;
je dosti bolj kvalitetna kot je bila prej. In kakosf
slovenski maketarji kosajo s kolegi iz tujine?
»Naši tekmovalci so že sodelovali na vei
tekmovanjih v tujini in pobrali veliko prvil
nagrad. Mirno bi lahko rekel, da smo celt
boljši kot kolegi iz >razvitejših< držav. Sploh pj
tisti, ki kot najboljši slovijo med strokovnjal«
tega konjička, ne prihajajo iz slednjih, temvečz
Vzhoda. Tam so bili od tovrstnih izdelkov
dolgo časa odrezani, zato so morali makete io
potrebne dele ves čas izdelovati sami. Tako so
postali pravi strokovnjaki in danes so glavni
ponudniki tovrstnih izdelkov,« nam je med
sobotnim tekmovanjem zaupal Bogdan Jazbec
navdušen zagovornik pomanjšane resničnosti
ki je z zahtevano natančnostjo, potrebnim
znanjem in, po drugi strani, z odprtimi potmi
ki jih pušča domišljiji, tudi pri nas našla mnoge
zagovornike, izdelovalce in občudovalce.
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATO
Izkrcanje zaveznikov...
KliHURA 1 Q
Drzen gledališki poskus
Po premieri Shafferjevega Gorgoninega daru
y slovenskem ljudskem
,|ftiaiišču Celje so uvedli no-
■j, gezono s slovensko prai-
^jedbo sodobnega angleške-
ga dramatika Petra Shafferja
Jprgonin dar (The Gift of the
j-^,rgon, 1993) v prevodu Ve-
Tauferja in režiji Mileta
pruna. Gre za intelektuali-
jj^iio besedilo o ključnih
(prašanjih dramatike in gle-
dališča, a tudi o temeljnih
jtičnih vprašanjih sodobne-
,j posameznika, posebej
[^obraženca, ki je pridobilo
2 režiserjevo uprizoritveno
drznostjo prej značaj razvoj-
no zanimivega gledališkega
poskusa kot pa povsem dog-
nanega in prepričljivega odr-
tega dogodka.
Igra o pokojnem dramatiku
fdvvardu Damsonu se v dram-
jkem sedanjiku odvija v po-
kojnikovi vili na grškem oto-
ju, v številnih retrospektivah
pa v Angliji in sicer od leta
1975 do leta 1993.
Dodatno razsežnost vnašajo
■dogajanje citatni prizori iz
jekaterih Damsonovih dram
ter pomenljivi dialogi med
Perzejem in Ateno iz starogrš-
ke mitologije. Dramatikova
jlikovita smrt je iztočnica za
aučno iskanje in luščenje pra-
Ne^e.snice o njem. Nezakoniti
m Philip, ki želi v predmetu
svojih univerzitetnih preda-
vanj odkriti očeta, ga prepoz-
nati po intimni plati kot moža
in umetnika, se neposredno
soočiti s svojo uročenostjo od
njegove mitološke podobe in
osvoboditi od nje ter ogoljufa-
na, ponižana in poražena po-
kojnikova vdova Helena, ki
vsiljivemu in nezaželenemu
obiskovalcu na tej poti edina
lahko pomaga (pri tem mora
razrešiti mučno osebno dile-
mo med maščevanjem in od-
puščanjem), pa sta nosilna
protagonista Shafferjeve (ver-
jetno v marsičem) avtobio-
grafske drame.
Režiser Mile Korun se je ob
pomoči dramaturga Janeza
Venclja ter scenografke in ko-
stumografke Janje Korun lotil
uprizoritve nadvse drzno že
pri zasedbi, saj se je (sprva
zaradi »višje sile«, pozneje pa
s premislekom) odrekel po-
sebnemu igralcu za vlogo po-
kojnega dramatika Edvvarda
Damsona in je njegovo živ-
ljenjsko zgodbo naložil v upri-
zarjanje osmim igralcem. Na-
jostreje odstopa njegova zami-
sel od običajnega uprizarjanja
(t.i. dvojne zasedenosti oziro-
ma dvojne transformacije
igralca) v delih, ko igralec v
vlogi sina Philipa domala
brezčustveno in brezosebno
bere dele Edvvardovega bese-
dila vključno z avtorjevimi di-
daskalijami, ostali protagoni-
,sti na prizorišču pa s stopnje-
vano teatralizacijo oziroma
stilizacijo svojih vlog le pove-
čujejo neskladje med obema
načinoma odrske interpretaci-
je. Skozi večino odrskega do-
gajanja tako režiser ohranja
močno poudarjeno razpoko,
razliko, nemara blizu zname-
niti Brechtovi potujitvi, a us-
trezno tudi občutju Damsono-
vega skrajno skeptičnega, pe-
simističnega in avtodestruk-
tivnega samospraševanja o
moči in dosegu dramatike in
gledališča v sodobnem času
ploskovitih elektronskih medi-
jev. Šele na ozadju omenjene
neskladnosti, ki skozi večino
odrskega dogajanja onemogo-
ča identifikacijo avditorija s ka-
terim od likov, pripelje režiser
gledalca do naravnost šokant-
nega razkritja neposredne mo-
či in prepričljivosti odrske go-
vorice v vrhuncu tretjega deja-
nja, ko s polno igralsko prisot-
nostjo in razčustvovanostjo za-
živijo pred nami vsi trije ključ-
ni protagonisti dogajanja (Ed-
ward v interpretaciji igralca, ki
večinoma oblikuje vlogo dra-
matikovega očeta Damsinske-
ga in mitološkega junaka Per-
zeja, Helena in Philip).
Ob pomanjkanju prostora se
nikakor ni mogoče dotakniti
vseh izzivov, ki jih ponuja celj-
ska uprizoritev Gorgoninega
daru (omenimo vsaj medite-
ransko vzdušje lepega in funk-
cionalnega prizorišča Janje Ko-
run z velikansko lutko v ozad-
ju, številne prepoznavne prvi-
ne iz režiserjevega odrskega
slovarja, zanimivo glasbeno
opremo...). Vsekakor pa ne
moremo mimo treh protagoni-
stov, ki so prenesli v avditorij
ključna vprašanja, občutja in
spoznanja dovolj zapletenih
Shafferjevih junakov: Anice
Kumer, ki je velikokrat brez
standardne protiigre utelesila
lik racionalne in kultivirane
dramatikove vdove, a ji je bilo
kljub temu dano seči v globine
ženske in splošno človeške pri-
zadetosti ter bolečine. Janeza
Bermeža, ki je utelešal drama-
tikovega očeta, Perzeja in Ed-
vvarda v treh različicah moške
eruptivnosti in groteskne ko-
medijantske prilagodljivosti.
Tomaža Gubenška, ki je disci-
plinirano uresničil režiserjevo
drzno zamisel in v vlogi Phili-
pa ostril predvsem njegovo
znanstveno nebogljenost ob
najintimnejših človeških vpra-
šanjih in stiskah. V vlogi zago-
netne Helenine gospodinje Ka-
tine je nastopila Jana Šmid, v
ostalih vlogah pa so sodelovali
še Stane Potisk (trmasti Hele-
nin oče Jarvis in teatralna Ate-
na), luna Ornik, Vanja Slapar
in Vesna Pernarčič.
SLAVKO PEZDIR
ZAPISOVANJA
Nova Srednja Vzhodna Evropa
Piše: TADEJ ČATER
Zlaii boben '96 je vendarle
odtolkd svoje: po treh letih
uvajanja, iskanja samega se-
be, vztrajnega zapisovanja na
zemljevid oglaševalstva Evro-
pe, preizkušanja takih in dru-
gačnih inačic, iskanja lukenj v
tovrstni evropski festivalski po-
nudbi... je postal precej spodo-
ben festival. Ki vedno bolj po-
staja mednaroden, hi medna-
rodno pomemben. Seveda, če
upoštevamo, da pridevnik
mednaroden zaobjema zgolj
vzhodno in južno Evropo. Dr-
žave v tranziciji. Bivše komu-
nistične države. Kamor spada
tudi Slovenija, hi, kjer je ogla-
ševanje šele v povojih. In, kjer
še vedno velja prepričanje, da
je oglaševanje ena izmed
umetniških panog, hi, kjer še
vedno velja prepričanje, da je
za dobro prodajo izdelka do-
volj napraviti gledljiv in estet-
sko močan video spot. Temu se
menda reče »Nova Evropa«. Pa
karkoli bi to naj že bilo. hi, to
je tisto, kar pri vsej zadevi še
najbolj bode v oči. Kaj za vraga
naj bi ta »Nova Evropa« sploh
bila. In, kje je potem »Stara
Evropa«? Pa, recimo, »nekoli-
ko mlajša Evropa«? Pa »Evro-
pa srednjih let«?
Teh raznoraznih Evrop je to-
liko, da človek včasih sploh ne
ve več, kje živi. V kateri in v
katerem delu Evrope. Ko slišim
na CNN-u ime Slovenije, iz-
vem, da živim v Vzhodni Evro-
pi, ko se vračam s pesniškega
festivala v Vilenici, mi v ušesih
odzvanja Srednja Evropa, ko
pa sem se prejšnji teden podil
po slovenski obali, me je kar
naenkrat pričela preplavljati
še Nova Evropa. Živim torej v
Novo Srednje Vzhodni Evropi.
Krasno. Toda kako to razložiti
tistemu, ki živi zgolj v Evropi?
Hmm, da geografsko stojim
resda v vzhodnem delu te naše
celine, da kulturno bivam tam
nekje v sredini Evrope, kar za-
deva pa oglaševanje, reklami-
ranje izdelkov, pa je moja pozi-
cija izključno »nova«. In nič
drugega. In, ker je »nova«, je
tudi bolj sveža, bolj inovativ-
na, bolj perspektivna, kar
utegne pomeniti, da že čez leto
ali dve to ne bo več »nova«,
marveč preprosto Evropa. Ker
bodo po zakonih dialektike,
»Novo Evropo« odkrili nekje
drugje. Ne vem, morda na ju-
gu Španije. Morda nekje v
Skandinaviji. Ne vem. Pusti-
mo se presenetiti. Do takrat pa
bomo države v tranziciji tiste,
od katerih se bo ostali evropski
oglaševalski svet učil. Ker učiš
se zmeraj od »novega«. Nikoli
od starega. Ker tisto »staro«
enostavno že obvladaš. Kar
spet pomeni, da je oglaševal-
ski festival Zlati boben nekaj,
kar je edinstveno v Evropi. In
potemtakem tudi prvi in naj-
pomembnejši oglaševalski fe-
stival Evrope. Za nekaj let, ja-
sno. Ker potem tukaj ne bo več
»Nove Evrope«.
Hja, rezultati? Seveda, med-
tem ko vsa Evropa vedno manj
oglašuje, ko se vedno bolj po-
služuje tržnega komuniciranja,
ki v video spotili več ne išče
estetskega, marveč zgolj eko-
nomski učinek, se »Nova Evro-
pa« vedno bolj drži estetskih
načel. In humorja. Kar je seve-
da zelo pomembno. In za tiste,
ki nismo neposredno vpleteni v
oglaševanje: tudi bolj sprejem-
ljivo. Nima pa žal tako velikega
ekonomskega učinka. To pa je
že eden od kazalcev, ki kažejo
nadaljnji razvoj Evrope. Seve-
da, če upoštevamo pridevnik
»nova«. Ker v nasprotnem pri-
meru, si tega termina »Nova
Evropa« enostavno ne znam
predstavljati.
Tekmovanje
slovenskih
citrarjev
V soboto, 26. oktobra,
bo v Domu Svobode v Gri-
žah drugo finalno tekmo-
vanje slovenskih citrarjev.
Prireditev, ki jo organizira-
ta DPD Svoboda Griže ter
Zveza kulturnih organizacij
Slovenije, je razdeljena na
dva dela. Med 15. in 18. uro
bo tekmovalni nastop udele-
žencev, ob 19. uri pa se bo
pričel revialni nastop najbolj-
ših ter podelitev priznanj. Go-
sta večera bosta državna pr-
vakinp Katarina Guzej ter
mojster s citrami za leto 1996
Marko Barle. IB
Teršek v Podčetrtku
v Podčetrtku, v hotelu v Atomskih toplicah, pripravljajo za
jutri, 25. oktobra, XIV. Slomškov umetniški večer. Gost večera
bo novinar in likovnik Silvo Teršek, ki je povabil še Meto Malus
in Dominika Krta. Začetek prireditve bo ob 20. uri, vstopnine pa
ni. Ob tej priložnosti je v hotelski jedilnici na ogled razstava
Iskanja Silva Terška. BJ
Dve novi pesniški zbirki
v manj kot tednu sta bili v
Celju predstavitvi kar dveh
pesniških zbirk. V četrtek,
17. oktobra, je pred polnim
avditorijem galerije Keleia v
Muzeju novejše zgodovine v
Celju Mateja Ajdnik-Korošec
predstavila svojo drugo pe-
sniško zbirko z naslovom
PELE-MELE, v torek, 22. ok-
tobra, pa je v Levstikovi sobi
Osrednje knjižnice v Celju
svoj prvenec Zapisi pozablje-
nih predstavil Zoran Pevec.
Mlada celjska pesnica, absol-
ventka germanistike in fran-
coščine Mateja Ajdnik-Koro-
šec, sicer aktivna gledališka
ustvarjalka trnoveljske Zarje ki
se ukvarja tudi s solo petjem, je
v svoji drugi pesniški zbirki
(njen prvenec je zagledal luč
sveta oktobra 1993) pravza-
prav združila pesmi po stilu in
vsebini »vsega po malem« - od
tod tudi naslov PELE-MELE.
Tako najdemo v zbirki pesmi
modernejših stilov, pa tudi li-
rične, po vsebini pa pesmi v
glavnem zaznamujejo avtoriči-
no zaznavo, odsev njenega no-
tranjega sveta ter sveta, ki jo
obdaja. Izredno tenkočutna je
njena lirična zaznavnost, kot
na primer v pesmi Pojdi, ali v
Praznini, Spoznanju... Prisrč-
no iskrenost do lastne gledališ-
ke ustvarjalnosti razodeva v
pesmi Moj teater. Neposreden
in naraven pa je tudi njen kri-
tični odnos do sveta, ki nas
obdaja, kot na primer v pesmi
Mali bogovi, Hladen svet ah v
pesmi Ljudje.
Spremno besedo k pesniški
zbirki je napisal Štefan Žvižej,
ki je na predstavitvi spregovo-
ril o zbirki, izbor pesmi pa so
občinstvu interpretirali člani
amaterskega gledališkega an-
sambla Zarja Trnovlje in Ama-
terskega gledališča Teharje.
Mateja Ajdnik-Korošec je zbir-
ko izdala v samozaložbi ob
podpori sponzorjev. Predstavi-
tev sta organizirafa Muzej no-
vejše zgodovine in Zveza kul-
turnih organizacij Celje, z glas-
bo pa sta jo obogatili učenki
celjske glasbene šole Lucija
Lavbič in Svetlana Pušnik.
Drugi literarni dogodek pa je
bil povezan s predstavitvijo pe-
sniške zbirke Zorana Pevca,
prav tako Celjana, Zapisi po-
zabljenih. Izšla je pri ljubljan-
ski založbi Društvo za revitali-
zacijo literature. Pravzaprav je
zbirka prvenec Zorana Pevca,
čeprav je nekaj njegovih pesmi
že izšlo v dveh skupnih zbir-
kah, ki jih je izdala Cinkarna
Celje, kjer je avtor zaposlen kot
ekonomist v marketingu: leta
1988 v zbirki Stopinje štirih ter
leta 1991 v zbirki Po sledeh.
Sicer pa Zoran Pevec vehko
objavlja v vseh vidnejših lite-
rarnih revijah po Sloveniji, ta-
ko v Sodobnosti, v Literaturi, v
Dialogih, Novi reviji, v Razgle-
dih, prilogi Dela Književni listi,
v Novem tedniku pa redno ob-
javlja zamišljanja o vidnejših
dogodkih vsakdana.
V njegovi pesniški zbirki Za-
pisi pozabljenih je osem ciklov,
tematsko in žanrsko zaokrože-
nih, sicer pa je njegova poezija
sodobnejša, kar pa seveda ne
pomeni, da je abstraktna in kar
je pomembno, ni hermetično
zaprta. Tone Pavček je na pri-
mer o pesmih iz njegovega cikla
Deček v pesku zapisal, da so
pesmi dvignjene v neko obred-
no skrivnost, zavezujoče in do-
volj razprte vsem, ki se jim
hočejo približati. Sam avtor pa
pravi, da bi morda za svoje
pesmi lahko izbral misli o tem,
da se vse začne v knjižici: v
knjigah, pisanju, citatih, torej se
nič ne začne, kot pravi Jacques
Derrida, obstaja le beseda, ki
potuje po sledi dejanskosti in se
izgublja nekje med iskanjem
resnice, imaginarne podobe in
poetično fantazijo. Torkovo
predstavitev pesniške zbirke je
zanimivo dopolnil tudi založ-
nik - direktor Tugo Zaletel je
namreč predstavil Društvo za
revitalizacijo literature.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Rifnik in njegovi zakladi
y celjski Stari grofiji je Pokrajinski muzej pred tednom
p"Pd razstavo Rifnik in njegovi zakladi avtorice Darje
"^krnajer. Zaradi tehničnih težav pa so kmalu po otvoritvi
. '^rali razstavo začasno zapreti in bo ponovno odprta šele po
novembru. Šolam priporočajo oglede šele od konca no-
^^•^bra dalje.
S^^ za veliko tematsko razstavo, ki predstavlja najde na
^ ^'^'ku nad Šentjurjem, kjer so se prva izkopavanja začela že v
g^^^tku stoletja. Načrtno pa so nato Rifnik raziskovali Lojze
Vera Kolšek in Slavko Ciglenečki, od leta 1982 pa
preiskovanja vodi arheologinja Darja Pirkmajer. Na razstavi
jjdstavljajo najde od prazgodovine do Keltov, del rimske dobe
slasti predmete iz poznoantičnega obdobja, iz katerega sta
■^^elbina in grobišče na Rifniku. Foto: GREGOR KATIC

18
KULTURA
Glasbena jesen in zima
Mavrični glasbeni abonma v Rogaški Slatini
v Rogaški Slatini so pred dnevi uživali v
glasbi od baroka do sodobnega časa sku-
paj s švicarsko flavtistko Katrin Oplatka in
harfistko Mojco Zlobko. V Razstavnem
salonu zdravilišča, kjer se je zbralo več kot
sto ljudi, je bila prva prireditev Mavrične-
ga glasbenega abonmaja, novosti za jesen-
sko-zimske mesece.
V TIC, v zdraviliškem Turistično-informa-
cijskem centru, kjer pripravljajo tudi kultur-
ne prireditve, so za čas do konca marca
pripravili šestnajst posebej izbranih priredi-
tev omenjenega abonmaja. Na sporedu je
vse od ljudske ustvarjalnosti do umetnih
glasbenih zvrsti ter folklore. S to programsko
širino so se v Rogaški Slatini hoteli približati
kar najširšemu krogu občinstva, poudarja
vodja prireditev Franc Plohi. Za njihove
prireditve se najbolj zanimajo gosti, domači-
ni nekoliko manj.
V okviru Mavričnega abonmaja bo v
soboto, 26. oktobra, v Rogaški Slatini pre-
peval zbor Ave, priljubljen doma in na
tujem. Konec meseca, 30. oktobra, bo pred
slatinskim občinstvom igrala francoska pia-
nistka Veronique Thual-Chauvel, ki se je
posvetila klavirski šoli kot petletna deklica,
na pariškem konzervatoriju pa je diplomi-
rala pri devetnajstih. Zanimiv je tudi no-
vembrski program, z mariborskim Aka-
demskim pevskim zborom ter folklorno
skupino z Dravskega polja. Decembra bodo
koncertirali slatinski Moški pevski zbor,
slatinski Mešani mladinski pevski zbor
Upanje, ki bo pel božične pesmi, za novo-
letno vzdušje pa bo poskrbel celjski Revij-
ski orkester Akord s sopranistko Dunjo
Spruk in tenoristom Marjanom Trčkom.
Po novem letu se bodo vrstili nastopi
folkorne skupine iz Rečice pri Laškem,
pevske skupine Katice, šansonjerke
Alenke Vidrih, ansambla Šukar ter teno-
rista Marjana Trčka in pianista Andreja
Jarca. Marec bo v znamenju Graškega
citrarskega kvarteta, melodij šmarskega
Big Banda z dirigentom Adamom Bic-
skeyem ter velikonočnega koncerta Celj-
skega godalnega orkestra s sopranistka-
ma Andrejo Zakonšek in Dragico Kova-
čič.
BRANE JERANKO
Za skupno abonmajsko vstopnico za
šestnajst prireditev je treba odšteti 8 tisoč
tolarjev (v dveh obrokih), učencem, dija-
kom, študentom in upokojencem pa nudi-
jo 20-odstotni popust.
Koncert prijateljstva
v soboto, 19. oktobra, so v
zdravilišču Laško trije zbori.
Mešani komorni pevski zbor
Celje, Mešani pevski zbor
Halialetum skupnosti Italija-
nov iz Izole in vokalna sku-
pina Vox, priredili koncert
prijateljstva.
Letos je bilo to že 10. leto, ko
se omenjeni trije zbori srečuje-
jo menjaje v Izoli, Pliberku in
Celju. Letošnji gostitelj je bil v
Celju dobro znan MeKPZ Ce-
lje, ki ga že 13 let od ustanovi-
tve uspešno vodi zborovodja
Pavle Bukovec. Za uvod v večer
so Celjani pred polno zdraviliš-
ko dvorano zapeli 6 skladb do-
mačih avtorjev. Sledila je vo-
kalna skupina Vox iz Pliberka -
štiri mlade pevke in pet mlade-
ničev. Od leta 1993, ko so pri-
čeli delovati, jih vodi bodoča
učiteljica Traudi Lipusch. S
svojim petjem želijo popestriti
pevsko dejavnost Koroških Slo-
vencev, jo približati nemškim
deželam in mladini. Predstavili
so 8 skladb od ljudske Dajte,
dajte, Katzove Domovina, Her-
manove. Ali je to res mogoče,
tri črnske spirituale in nemško
popevko Lady Sunshine. Sim-
patični nastop so poslušalci to-
plo sprejeli.
Tretji izvajalec na koncertu,
MePZ Halialetum, ustanovljen
1. 1975, se je poimenoval po
starorimskem imenu Izole. Od
leta 1980 dalje zboru dirigira
prof. Claudio Strudthoff, ki je
docent na konzervatoriju Gui-
seppe Tartini v Trstu. Izvaja-
nje 9 skladb je bilo vsekakor
višek večera. Temperament-
nemu dirigentu so pevci sledi-
li do potankosti. Vsaka sklad-
ba, kot npr. Ave Marija T.L.de
Victoria, Fontana de paese (v
prireditvi dirigenta) ali ma-
džarska Esti dal Zotana Ko-
daly, je ob mojstrski dinamiki
stopnjevala navdušenje ob-
činstva. Ob skladbi La Bora
(burja) E. Curet-S Negri smo
poslušalci prav fizično občuti-
li zimsko divjanje burje.
Po uspelem koncertu in na-
to prijateljskem klepetu so se
pevci razšli veseleč se nasled-
njega srečanja v Pliberku.
LEANDER LITERA
Nizozemca Anja in Tony, ki sta svoj mir našla v Rastkah v
bližini Ljubnega.
Anjine miniature
v gostišču Planinka na
Ljubnem je od petka dalje na
ogled prodajna razstava mi-
niatur Anje ten Hagen-Mey-
boom. Umetnica je Nizozem-
ka, ki že dlje časa živi v bliži-
ni Ljubnega, prijatelji pa so ji
z organizacijo razstave po-
skušali predvsem pomagati.
Anja je z možem Tonyjem in
dvema otrokoma našla svoj
dom v Rastkah, slikanje in risa-
nje miniatur pa ji predstavlja
nenehen izziv in hrepenenje.
»Anja črpa snov za svoje risbe
in sUke iz humano naravnanih
razmišljanj pa tudi iz strahu
pred vsečloveško odtujenostjo.
Večkrat tudi iz osebnih bivanj-
skih stisk ali strahu pred eko-
loško katastrofo. So dnevi, ko
od vsepovsod srka različna ob-
čutenja in vedenja. Ob pravem
času pa se sproži njen ustvar-
jalni aparat, ki ga napajata
predvsem podzavest in domiš-
ljija. Takrat nastane izdelek, ki
razkrije pravo malo notranje
bogastvo... Anja kaže, opozar-
ja, pripoveduje in slika. Sicer
ne preveč glasno. Tako po žen-
sko skromno, z dobro mero
olike in dobrega okusa. Pa ven-
dar trmasto in radoživo. Treba
se je skloniti, pogledati od bli-
zu, te drobne >rožice<. A nikar
jih ne trgajte zaradi usmiljenja,
da bi pomagali. Vzemite jih kar
tako, ker so lepe, ker to zasluži-
jo. Vredne so tega,« je zapisala
v spremni publikaciji akadem-
ska slikarka Terezija Bastelj, ki
je Anjino razstavo tudi odprla.
V kulturnem programu je
nastopil David Verbuč s har-
moniko, razstava del Anje ten
Hagen-Meyboom pa je v go-
stišču Planinka odprta do 27.
oktobra.
URŠKA SELIŠNIK
Vidlcova srafcica na plesnili desicah
Po štirih predpremierah v
okviru tedna otroka so v Ple-
snem teatru Igen Studia za
ples Celje prejšnji teden tudi
premierno uprizorili novo
plesno slikanico Vidkova
srajčica.
Predstavo, ki je nastala v
koprodukciji Plesnega teatra
Igen Studia za ples Celje, Her-
manovega brloga in nacional-
ne televizije, je koreograf Igor
Jelen na oder postavil v alter-
naciji, saj bi samo ena plesna
skupina le stežka odplesala
okoli 50 (zvečine že razproda-
nih) ponovitev do konca leta.
Tako sta tudi tri premierne
predstave odplesali obe plesni
skupini: v prvih dveh so Vid-
kovo srajčico v gib ujele Kaja
Rebek, Katarina Perčič, Maja
Horvat, Alja Vouk, Neja Je-
len, Maša Drofenik, Lea Ko-
želj, Sanja Slapar, Anka Re-
ner in Varja Tomažinčič, mi-
nuli petek pa so se na odru
Hermanovega gledališča pred-
stavile Ajda Habjan, Dolores
Hrušovar,  Urška  Hohnjec,
Katja Kolenc, Eva Krempuš,
Klara Jurak, Vojka Krevh,
Anja Rebek, Alja Jurak in
Bojana Božiček.
V oblikovanju Vidkove srajči-
ce so ob koreografu in režiserju
Igorju Jelenu sodelovali še
Evelina Umek, ki je priredila
tekst, avtor glasbe Lado Jakša,
povezovalka Violeta Tomič, za
kostumografijo in scenografijo
je poskrbela Marija Cene, Mi-
lan Gruber, Simona Arnšek in
Manon Kocijančič pa so sode-
lovali pri tehničnih delih.
Po oceni koreografa Jelena
so otroci Vidkovo srajčico že v
predpremiernem ciklusu šti-
rih predstav lepo sprejeU, ple-
sna slikanica pa je zasnovana
na temelju osemnajstih oljnih
slik na kolesih, ki med plesom
dinamično spreminjajo pred-
stavo. Kostumi so prirejeni so-
dobnemu izraznemu plesu,
da je gib izrazitejši pa so tudi
materialno skromni. IS
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gle-
dališču v Celju bodo danes ob
19.30, za Abonma četrtek in
izven ter jutri, v petek ob 19. uri
za Abonma študentski večerni
in izven, uprizorili predstavo
Gorgonin dar, režiserja Mileta
Koruna. V soboto ob 10. uri, bo
za Abonma družinski lutkovni
in izven, gostovalo Lutkovno
gledališče iz Maribora, s pred-
stavo Žogica marogica, zvečer
ob 19.30, pa bodo člani SLG s
predstavo Smejči, gostovali na
Polzeli. V torek ob 16.30, bodo
za Abonma 1. Gimnazija II Ce-
lje, uprizorili predstavo Floren-
tinski slamnik.
V Hermanovem gledališču
bo Plesni teater Igen Studia za
ples Celje, danes ob 9., 10. in
11.15, jutri, v petek ob 8.45, 10.
in 11.15 ter v torek ob 9. in 10.
uri, vse zaključeno in za izven,
uprizoril plesno slikanico Vid-
kova srajčica, v koreografiji
Igorja Jelena.
KONCERTI
V dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo jutri, v petek
ob 20. uri, koncert orkestra
Akord iz Celja.
V Kristalni dvorani v Rogaš-
ki Slatini bo v soboto ob 20. uri
koncert umetnih in ljudskih pe-
smi Komornega zbora Ave iz
Ljubljane. V sredo, 30. oktobra
ob 20. uri, pa bo koncert pia-
nistke Veronique Thual-Chau-
vel iz Francije.
V Paviljonu Tempel bo v ne-
deljo ob U. uri promenadni
koncert Pihalnega orkestra Ste-
klarne Rogaška Slatina, pod
vodstvom Jureta Krajnca.
RAZSTAVE
V Knjižnici v Šentjurju bodo
v sredo ob 18. uri, odprii razsta-
vo slikarke Suzane Kiraly-Moss.
V Savinovem likovnem salo-
nu v Žalcu do konca oktobra
razstavlja Janos Nemeth.
V Hermanovem brlogu v Ce-
lju je odprta razstava Hi, konji-
ček.
V Galeriji sodobne uinej
sti v Celju razstavlja slike 4
demska slikarka Milena Usej
V Toplicah Dobrna raz^
Ijajo Ljuban Šega, Adolf
in Zoran Jošič, v organi^
Limita Štore.
V Lapidariju Pokrajinslj
muzeja je do 28. oktobra
ogled razstava Svetloba v
klu.
V gostišču Firšt v Logaj
dolini do konca novembra
stuje Pokrajinski muzej Cel
razstavo Lov na grafičnih i
dobitvah.
V prostorih hotela Mer
Celju do konca oktobra razs
Ija Špela Strašek-Vogrin, v je
niči Cinkarne Celje Jože
bar, v Razvojnem centru Karo
lina Fajs, v butiku Steklar Ter?
zija Filej-Rataj in v pošti v Ro
gatcu Amina Kolarič.
V Avtu Celje-Fordov saloi
razstavlja Jože Žlaus, v salom
Lada pa Vojko Kumer.
OSTALO    ^
V Galeriji Keleia v Celju b
jutri, v petek ob 17. uri, predsia
vitev druge pesniške zbirke Jei
neja Borovnika, v ponedeljel
ob 18. uri, pa skupni večer trel
pesnic-Jelisavete Bagrjane, An«
Ahmatove in Marine Cvetajeve
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju bo v torekot
18. uri, predstavitev pesniške
zbirke Zapisi pozabljenja, av
torja Zorana Pevca.
V Galeriji sodobne umetno
sti bo danes ob 18. uri, predjfr
vitev knjige Prihaja čas čuk-
žev. Barbare Škoberne.
V Zdravilišču Atomske To
plice v Podčetrtku bo jutri, 1
petek ob 20. uri, 14. Slomškov
umetniški večer, z novinarjein
in umetnikom Silvom Terškom,
Meto Malus in Dominikom Kr-
tom.
V Knjižnici v Laškem bo
jutri, v petek ob 18. uri, preda-
vanje z diapozitivi in glasbo o
Španiji, profesorja Tomaža
Majcna.
V dvorani Hmeljarskega dfr
ma v Šempetru bo v soboto ol)
19. uri, prireditev z naslovoni
Iskre ustvarjalnosti.
KINO     i
Union od 24. do 28.10.^
15.30, 18.15 in 21. uri ameri^
film Dan neodvisnosti; Mali
Union od 24. do 28.10. ob 16-|
18.30 in 21.15 ameriški film Al-
catraz; Metropol od 24. do
28.10. ob 16.30 ameriški i^^
Kretenčkovi in ob 18.30 ter 21
uri ameriški film Striptease.
Kino Žalec 24. ob 20., 26. ob
18. in 20. ter 2710. ob 20. ^ii
ameriški film Zgaga, 25. ob 20'
in 27.10. ob 18. uri ameriški iil"'
Skrivnost jezera Loch Ness.
Kino Dobrna 26. ob 19.1»
27.10. ob 17. uri ameriški
Diabolique. .
Kino Vojnik 2710. ob 19.^
ameriški film Bilko de Bilko.
Šh43.-24.oktolMrl99^
VROČA TEMA
19
Zemljiški boj za staro pravdo
Na Ljubnem agrarna skupnost zahteva vračilo zemljišč, občina pa se s tem ne strinja
^^l^daj je bilo drugače, vedo povedati
udje. To se tiče tudi nekdanjih agrarnih
Mpnosti, ki se danes bolj ali manj uspešno
fijo za svoje nekdanje premoženje. Po-
jbna zgodba je tudi na Ljubnem, kjer se je
agrarno skupnost povezalo 116 članov,
0nA Ljubno pa jim je izdala negativno
0te za vračilo večine denacionalizacij-
^jga premoženja.
yubenska agrarna skupnost je med najsta-
jjjiini v Sloveniji, saj je bila ustanovljena že v
1885. Agrarna skupnost je gospodarila s
jjldin imetjem ter preživljala bolj ali manj
uide čase. V letih od 1935 do 1939 so s posebni-
ji enotami ovrednotili deleže skupnosti, ki se
jiako razdehla na 384 enot. Vsako gospodinjs-
(pvtrgu je imelo točno določeno število enot,
j so jim pripadale v skupni lastnini. Tako so
jzdelili del skupne lastnine, preostali del pa je
Ipo vojni odvzet in nacionaliziran ter predan
uporabo gozdnega gospodarstva, zadruge,
\jtm in vodnega gospodarstva. Skupno gre
jnekaj več kot 29 hektarjev.
Agrarno skupnost so na Ljubnem ponovno
iianovili 26. marca 1995 in jo 1. junija lani
jisali pod zaporedno število 11 v register
gamih skupnosti. Glede na zakon o dena-
■onalizaciji, ki je predpisal vračilo zemljišč
^sameznikom in agrarnim skupnostim, so
jnfi zahtevek za vračilo vložili že leta 1992,
tli pa podali popolno vlogo kot agrarna
iiupnost. »Denacionalizacijski zakon, ki ga
rjem jaz sprejemal, omogoča vračilo zem-
®,Mi smo se ravnali po njem, čeprav je po
polstoletja težko nekaj na novo vzpostavljati,
^tto smo se vsi skupaj učili, spraševali
.w/še občane ter sodelovali z Upravno eno-
aMozirje in zemljiško knjigo,« pravi pred-
;inik skupnosti Drago Povh.
Občini ne dajo zemljišč
Da bi imeli popolno sliko, so v agrarni
iupnosti med člani opravili anketo, v kateri
3 spraševali, kaj naj v prihodnje naredijo z
:§rarno skupnostjo in kaj bodo krajani nare-
iili z zemljišči. Anketa je pokazala, da si
[olovica upravičencev želi vračilo imetja v
ttavi, drugi pa bi svoj delež odprodali čla-
skupnosti. Gre namreč za precej raz-
drobljena in večinoma manjvredna zemljišča,
■'iketa je pokazala, da nihče izmed članov
Idilična podoba Ljubnega, v katerem pa kar vre zaradi govoric in takšnih ter drugačnih
ugotavljanj.
svojega deleža ne želi prepustiti občini Ljub-
no, le eden izmed vprašanih članov pa je
izrazil željo, da bi ostalo stanje takšno kot je.
Glede agrarne skupnosti so anketirani v večini
menili, da naj bi delovala do vračila zemljišč,
nato pa bi jo razpustili.
»Pred vojno je bilo poslovanje agrarnih
skupnosti zelo urejeno in tudi dokumentira-
no. Mi smo samo pregledali dokumente in
določili deleže posameznih upravičencev.
Brez težav smo se sporazumeli z zadrugo in
gozdnim gospodarstvom. Tako smo z GG
Nazarje sklenili pogodbo o poravnavi. Gre za
12 parcel, za katere smo se dogovorili za
odškodnino. Občina Ljubno prizna vračilo v
naravi za 4 parcele, prav tako v naravi bi
zemljišča vrnila tudi Zadruga Mozirje, česar
pa občina Ljubno ne prizna. Pri obvodnih
zemljiščih, katerih upravljavec je ministrstvo
za okolje in prostor, smo še v postopku,« je
razložil Povh.
Negativno stališče svetnikov
»Prišlo je do negativnega gledanja v lastnem
okolju,« ugotavlja Drago Povh. Gre predvsem
za nasprotovanje občine Ljubno, da bi agrarni
skupnosti zemljišča vrnili v naravi. Zahtevo
članov agrarne skupnosti je občinski svet
obravnaval že dvakrat, končno stališče članov
sveta pa je, da se vse nepremičnine, razen
tistih v k. o. Savina, Agrarni skupnosti Ljubno
ne vrnejo v naravi, skladno z določbo 13.
člena Zakona o denacionalizaciji.
Problem je v tem, ker nepremičnine, ki jih
zahteva Agrarna skupnost Ljubno, v naravi
predstavljajo nogometno igrišče na Forštu,
prireditveni in rekreacijski prostor v Vrbju ter
širši pas nabrežine Ljubnice, del nabrežine
Savinje in gozd v Savini. Razen gozdne površi-
ne v Savini so vsa zemljišča na takšnih prede-
lih, da so za občino Ljubno oziroma krajane
velikega pomena. Tako je nogometno igrišče
na Forštu namenjeno športni dejavnosti, na
njem je tudi del športne vzgoje v okviru
pouka na osnovni šoli Ljubno. Je edini tak
objekt v kraju in ga ni mogoče nadomestiti,
ker za to ni prostorskih možnosti.
Področje Vrbja je v celoti namenjeno re-
kreacijski dejavnosti, na dveh tretjinah površi-
ne je postavljenih pet objektov v leseni izved-
bi, nova stavba za sanitarije, lesena kašča, v
kateri bi radi uredili flosarski muzej ter beton-
ska plošča, ki v času prireditev služi kot
plesišče. Objekte so gradili od leta 1960 dalje, s
sredstvi samoprispevka je na tem prostoru na
novo urejena električna napeljava, tako da je
namembnost teh površin v celoti spremenje-
na.
Vsega naštetega ob razlastitvi agrarne skup-
nosti ni bilo. »Vrbje je bilo v veliki meri
urejeno s sredstvi, ki so se zbirala z organiza-
cijo prireditev, zlasti Flosarskega bala in z
delom vseh Ljubencev, zato tudi iz tega razlo-
ga po mnenju občine Ljubno ne more biti
predmet vračila,« so med stališča zapisali člani
sveta. Tudi glede zemljišč ob Ljubnici in Savi-
nji svetniki menijo, da gre za nabrežino voda,
ki sta hudourniška izvora, in kot takšni ne-
predvidljivi v svojem delovanju. Zato bi mora-
la biti ta zemljišča opredeljena kot javno do-
bro in kot taka izvzeta iz pravnega prometa.
Tudi ti dve področji sta opredeljeni kot rekrea-
cijski coni, kar bi morali ostati tudi v bodoče.
Za konec ljubenski svetniki negativno mne-
nje glede vračila nepremičnin utemeljujejo še
z bojaznijo, da ponovno vzpostavljena agrar-
na skupnost teh zemljišč ne namerava upo-
rabljati za namene, za katere je bila ustanov-
ljena. Ker bi bil prehod teh zemljišč v zasebno
last članom agrarne skupnosti na dolgi rok
zagotovo v škodo krajanom Ljubnega, je obči-
na kot denacionalizacijski zavezanec glede
teh zemljišč pripravljena tudi na dogovarjanje
s člani skupnosti o odškodnini.
Nevidni siclepi
Tako so svetniki sklenili sredi septembra,
pri tem pa prezrli sklepe, ki so jih člani
Agrarne skupnosti Ljubno sprejeli na junijski
seji. V skupnosti so se dogovorili, da zahteva-
jo pašnike ob Savinji in Ljubnici, da pa Foršt
prepuščajo občini Ljubno v last in posest.
Prireditveni prostor v Vrbju dajejo brezplačno
v uporabo za čas prireditev ob Flosarskem
balu. Ob novi izmeri korit Savinje in Ljubnice
se vrišejo javne poti in dostopi do vode.kot
javnega dobrega. »V primeru, da se občina
Ljubno strinja z zgoraj navedenimi sklepi, se
jim poda soglasje glede na njene zahteve ob
izgradnji kanalizacije,« so še sklenili člani
agrarne skupnosti, sklepov pa, kot je očitno,
člani občinskega sveta niti videli niso.
In v čem je bistveni problem agrarno sku-
pinskega klobčiča na Ljubnem? Če bi posluša-
li, predvsem pa zapisali vse govorice, namigo-
vanja in obtožbe, bi lahko nekaj Ljubencev
kar hudo obtožiU. Očitno je, da se v ozadju
gotovo skriva precej osebnih koristi. Glede na
to, da bi morale biti v ospredju koristi občine
in trga Ljubno, pa verjamemo in upamo, da se
bodo v kraju uspeU dogovoriti.
mmmmmmmmmmm^:     urška selišnik
20
VOLITVE'96
Kandidati so znani
Podatki zaenkrat še neuradni, končni bodo v dnevnem časopisju objavljeni v soboto, 26. oktobra - Volilne komisije
volilnih enot pohitele z delom
Do minule srede opolnoči je bil čas za vložitev kandidatnih list
za volitve poslancev v državni zbor. Volilne komisije vseh
desetih volilnih enot (ob osmih rednih sta še dve za madžarsko
in italijansko narodnost) so do petka preverjale zakonitost
posameznih kandidatur in izdale tudi nekaj negativnih odločb.
Nanje se je seveda iiu)guče piitužili, podatki u h-m, kako jc
tudi v primeru 5. volilne enote - razsodilo vrhovno sodišče, pa so
bili predvidoma znani včeraj.
Kot smo že pisali, je Slovenija za vohtve poslancev v državni
zbor razdeljena na 8 volilnih enot, vsaka enota pa na 11 volilnih
okrajev, ki naj bi bih številčno primerljivi med seboj. Volilni
upravičenci s Celjskega (področje nekdanjih osmih občin celj-
skega območja) bodo svojo podporo posameznim kandidatom
izrazili v 5., 6. in 7. volilni enoti. Večina - volivci z območja
volilnih okrajev Šentjur pri Celju, dveh celjskih, dveh žalskih,
dveh velenjskih in Mozirje - je uvrščena v 5. volilno enoto s
sedežem v Celju, volilni okraj Laško sodi v 6. volilno enoto s
sedežem v Novem mestu, volilna okraja Šmarje pri Jelšah in
Slovenske Konjice pa v 7. volilno enoto s sedežem v Mariboru.
5. volilna enota
Volilna komisija 5. volilne
enote, ki ji predseduje Jože
Kreča, je s svojim delom po-
hitela, saj je žrebanje vrstne-
ga reda kandidatnih list
opravila že v petek.
»Takoj po preverjanju zako-
nitosti posameznih kandidat-
nih list smo se odločili za žreb,
nanj pa povabili nosilce oziro-
ma predstavnike list,« pravi
tajnik volilne komisije Bojan
Rebec. Po navodilih Republiš-
ke volilne komisije so (oziro-
ma bodo) žrebanje opravili v
vseh volilnih enotah enako, po
sistemu dvojnega žrebanja to-
rej. Glede na zaporedje vloži-
tve liste kandidatov so v prvem
krogu izžrebali vrstni red
predstavnikov list, v drugem
pa je šlo zares, saj so predstav-
niki list izžrebali zaporedno
številko liste, pod katero bodo
v vseh volilnih okrajih posa-
mezne volilne enote njihovi
kandidati objavljeni na glasov-
nicah na dan volitev, v nedeljo,
10. novembra.
V 5. volilni enoti so po bese-
dah predsednika volilne komi-
sije Jožeta Kreče ob preverja-
nju zakonitosti posameznih
kandidatur zavrnih celotno li-
sto Slovenske obrtno podjet-
niške stranke. Stranke centra
SOPS ter enega kandidata z
liste Slovenskega foruma in
deželnih strank. Lista Stranke
centra SOPS je bila zavrnjena
zaradi formalnih razlogov (po
Statutu stranke mora kandi-
datno listo v primeru državnih
volitev vložiti glavni odbor
stranke, v 5. volilni enoti pa je
to storil območni odbor), eden
od kandidatov Slovenskega fo-
ruma in deželnih strank pa je
bil zavrnjen zato, ker ni bil
vpisan v seznam strankinih
kandidatov, potrjen na kon-
venciji.
Obe stranki imata po odloči-
tvi volilne komisije možnost
pritožbe, o njej pa odloča vr-
hovno sodišče. Dokončna od-
ločitev naj bi bila predvidoma
znana včeraj, v sredo, v 5.
volilni enoti pa so v žrebanju
obe listi upoštevali, tako da so
z volilnimi opravili (žrebom)
lahko nadaljevali že konec
prejšnjega tedna.
Pri tem velja še opozoriti, da
je v primeru objavljenih kan-
didatov nekaj manjših napak
(strankam se je zatikalo pred-
vsem pri zapisu natančnih
imen kandidatov, saj je prene-
kateri Jože v rojstnem listu
zapisan kot Jožef!).
1« volilni okraj
Šentjur pri Celju
(15.005)
1. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Jožef Artnak,
(1.3. 1960), dipl. pravnik zapo-
slen kot poslovni sekretar, iz
Gorice pri Slivnici.
2. Krščansko socialna unija
KSU - Ladislav Čakš, (28.5.
1937), trgovec zaposlen kot
poslovodja, iz Celja.
3. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Franc Kovač,
(17.2. 1940), mag. veterine -
upokojenec, iz Šentjurja.
4. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primor-
sko ZZP in Zveza za Gorenjsko
ZZG - Žare Sotlar, (25.9.
1948), tehnik - nezaposlen, iz
Šentjurja.
5. Slovenska nacionalna de-
snica SND - Janko Česnik,
(19.3. 1967), kovinar zaposlen
kot vzdrževalec strojev, iz Po-
nikve pri Grobelnem.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Florjan-Cveto
Erjavec, (22.11. 1944), prome-
tni tehnik zaposlen kot sam.
svet. za obr. prip.), iz Šentjur-
ja.
7. Slovenska ljudska stran-
ka SLS - Roman Moškotevc,
(29.4. 1967), elektrotehnik -
podjetnik, iz Grobelnega.
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Mihael Jazbinšek, (4.11.
1941), dipl. ing. arhitekture -
upokojenec, iz Ljubljane.
9. Liberalna stranka - Franc
Zabukošek, (26.11. 1938), dr.
stomatologije zaposlen kot zo-
bozdravnik, iz Šentjurja.
10. Nacionalna stranka dela
- Anton Seme, (19.7. 1976),
strojni tehnik - brezposeln, iz
Celja.
11. Stranka enakopravnih
dežel SED - Valentin Kubale.
(20.9. 1943), profesor zapo-
slen kot profesor, iz Celja.
12. Demokratična stranka
upokojencev DeSUS - Jurij Šu-
mej, (23.2. 1938), dipl. oec. in
ing. metalurgije - upokojenec,
iz Šentjurja.
13. Zelena alternativa. Zele-
na alternativa Slovenije - Jana
Pavlin, (2.10. 1964), dipl. ing.
kmetijstva - podiplomka, iz
Ljubljane.
14. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Anton Vrečko, (17.1.
1940), strojni ing. - samostojni
podjetnik, iz Ponikve pri Gro-
belnem.
15. Slovenska nacionalna
stranka SNS - Drago Bobnič,
(24.7. 1958), gostinski tehnik -
samostojni podjetnik, iz Štor.
16. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Jurij Malovrh,
(22.4. 1946), prometni ing.
žel. stroke, župan občine Šent-
jur in poslanec DZ, iz Šentjur-
ja.
17. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka, stranka centra
SOPS - Darko Mavric, (18.9.
1961), ekonomist - samostojni
podjetnik, iz Šentjurja.
18. Republikanska zveza
Slovenije RZS, Republikanci
Slovenije RES, Republikanci -
Vanja Lovrinovič, (16.4. 1965),
ing. strojništva zaposlen kot ra-
čunski tehnik, iz Velenja.
2. volilni okraj
Celje (25.823)
1. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Borut Alujevič,
(16.5. 1942), dipl. igralec za-
poslen kot upravnik SLG Celje,
iz Celja.
2. Krščansko socialna unija
KSU - Ladislav Čakš, (28.5.
1937), trgovec zaposlen kot
poslovodja, iz Celja.
3. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Franc Jazbec,
(11.9. 1954), trgovski tehnik,
župan občine Štore, iz Štor.
4. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primor-
sko ZZP in Zveza za Gorenjsko
ZZG - Roman Omerzu, (17.10.
1952), gradbeni tehnik zapo-
slen kot direktor, iz Celja.
5. Slovenska nacionalna de-
snica SND - Janko Česnik,
(19.3. 1967), kovinar zaposlen
kot vzdrževalec strojev, iz Po-
nikve pri Grobelnem.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Jože Kragelj,
(24.4. 1940), strojni tehnik -
predsednik SKEI Ingstor, iz
Štor.
7. Slovenska ljudska stranka
SLS - Marko Cuk, (20.4. 1961),
dipl. iur. zaposlen kot vodja
pravne službe, iz Celja.
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Hari Flis, (3.5. 1943), biro teh-
nik zaposlen kot finomehanik,
iz Celja.
9. Liberalna stranka - Mar-
jan Manček, (9.12. 1943), čev-
ljarski mojster - obrtnik, iz Ce-
Ija.
10. Nacionalna stranka dela
- Aljoša Leskovšek, (19.1.
1977), strojni mehanik - brez-
poseln, iz Celja.
11. Stranka enakopravnih
dežel SED - Marko Jezovšek,
(6.4. 1958), avtomehanik - sa-
mostojni podjetnik, iz Celja.
12. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS
- Dušan Franc Burnik, (6.8.
1934), dipl. ing. metalurgije -
upokojenec, iz Celja.
13. Zelena alternativa. Zele-
na alternativa Slovenije - Irena
Krajnc, (23.12. 1970), gostin-
ski tehnik - brezposelna, iz
Vojnika.
14 Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Anton Vrečko, (17.1.
1940), strojni ing. - samostojni
podjetnik, iz Ponikve pri Gro-
belnem.
15 Slovenska nacionalna
stranka SNS - Drago Bobnič,
(24.7. 1958), gostinski tehnik -
samostojni podjetnik, iz Štor.
16 Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Boris Jagodic,
(5.3. 1944), mag. phar. zapo-
slen kot upravnik lekarne, iz
Celja.
17. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka, stranka centra
SOPS - Alek Gradišnik, (29.11.
1974), ekonomski tehnik - sa-
mostojni podjetnik, iz Celja.
18. Republikanska zveza
Slovenije RZS, RepubUkanci
Slovenije RES, Republikanci -
Franc Cepin, (18.11. 1947),
voznik zaposlen kot voznik, iz
Velenja.
3. volilni okraj
Celje (24.446)
1. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Jože Zimšek,
(11.3. 1944), dipl. ing. gradbe-
ništva, župan Mestne občine
Celje, iz Celja.
2. Krščansko socialna uni-
ja KSU - Milan Cepin, (17.3.
1940), prof. telovadbe zapo-
slen kot prof. telovadbe, iz Ce-
Ija.
3. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Aleš Demšar,
(6.8. 1939), mag. med. znano-
sti zaposlen kot predstojnik
oddelka, iz Celja.
4. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primor-
sko ZZP in Zveza za Gorenjsko
ZZG - Marjan Pahor, (16.4.
1950), višji sanitarni tehnik
zaposlen kot zdravstveni inš-
pektor, iz Celja.
5. Slovenska nacionalna de-
snica SND - Janez Pintarič,
(22.2. 1954), strojni tehnik za-
poslen kot laboratorijski teh-
nik, iz Velenja.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Igor Kos, (19.4.
1960), zobozdravnik zaposlen
kot zobozdravnik predstojnik,
iz Celja.
7. Slovenska ljudska stranka
SLS - Bojan Šrot, (9.2. 1960),
dipl. iur. zaposlen kot odvet-
nik, iz Celja.
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Milan Kovačič, (8.3. 1953),
elektro tehnik zaposlen kot
elektroinstalater, iz Celja.
9. Liberalna stranka - Mar-
jan Manček, (9.12. 1943), čev-
ljarski mojster - obrtnik, iz Ce-
lja.
10. Nacionalna stranka dela
- Aljoša Leskovšek, (19.1.
1977), strojni mehanik - brez-
poseln, iz Celja.
11. Stranka enakopravnih
dežel SED - Jožef Jarh, (25.1.
1946), ing. strojništva zapo-
slen kot profesor, iz Celja.
12. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS -
Jozefina Subotič, (25.2. 1937),
dipl. pravnik - upokojenka, iz
Celja.
13. Zelena alternativa. Zele-
na alternativa Slovenije - Irena
Krajnc, (23.12. 1970), gostin-
ski tehnik - brezposelna, iz
Vojnika.
14. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Stanislav Anžlovar,
(10.5. 1944), kovinostrugar -
podjetnik, iz Hrastovca.
15. Slovenska nacionalna
stranka SNS - Igor Kraševec,
(26.12. 1963), mag. teh. zna-
nosti in dipl. ing. kem. tehno-
logije zaposlen kot razvojni
tehnolog, iz Celja.
16. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Brane Nezman,
(26.4. 1961), ing. radiologije
zaposlen kot poslovni sekre-
tar, iz Celja.
17. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka, stranka centra
SOPS - Leopold Drame, (30.6.
1935), strojni tehnik - podjet-
nik, iz Celja.
18. Republikanska zveza
Slovenije RZS, Republikanci
Slovenije RES, RepubUkanci -
Darko Zupan, (14.1. 1955),
elektrikar, na čakanju, iz Vele-
nja.
4. volilni okraj
Žalec (15.283)
1. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Nikolaj Rožič,
(21.11. 1937), dipl. ing. geode-
zije, gradb. ing. zaposlen kot
prokurist Hidrogea, iz Bra-
slovč.
2. Krščansko socialna unija
KSU - Milan Cepin, (17.3.
1940), profesor telovadbe za-
poslen kot profesor telovadbe,
iz Celja.
3. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Romana Logar,
(8.1. 1952), dipl. oec. zaposle-
na kot direktorica, iz Ljublja-
ne.
4. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primor-
sko ZZP in Zveza za Gorenjsko
ZZG - Henrik Kranjc (10.7.
1952), učitelj zaposlen kot sve-
tovalec v MORS, iz Žalca.
5. Slovenska nacionalna de-
snica SND - Bojan Rihter,
(22.12. 1961), kv. rudar zapo-
slen kot rudar, iz Velenja.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Dragica Povh,
14.5. 1953), mag. ekonomskih
znanosti zaposlena kot vodja
oddelka, iz Velenja.
7. Slovenska ljudska stranka
SLS - Franc Zagožen, (3.12.
1942), dr. kmetijskih znanosti,
dipl. ing. kmetijstva - poslanec
DZ, iz Šmartnega ob Dreti.
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Stane Grobelšek, (5.9. 1937),
ing. agronomije zaposlen - sa-
mostojni podjetnik, iz Polzele.
9. Liberalna stranka - Bran-
ko Terglav, (2.4. 1955), prav-
nik zaposlen kot tehnični vod-
ja, iz Kranja.
10. Nacionalna stranka dela
- Andrej Marčen, (13.1.1972),
prodajalec zaposlen kot pobi-
ralec cestnine, iz Celja.
11. Stranka enakopravnih
dežel SED - Aljoša Grame,
(23.11. 1970), dipl. ing. kemije
zaposlen kot carinik, iz Žalca.
12. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS
- Anton Delak, (20.8. 1927).
dipl. pravnik - upokojenec, iz
Žalca.
13. Zelena alternativa. Zelena
alternativa Slovenije - Klemen
Bertoncelj, (9.12. 1976), elektro-
tehnik - študent, iz Celja.
14. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Branko Lešnik, (24.9.
1973), natakar zaposlen kot
zastopnik, iz Hramš.
15   Slovenska   nacioh^,
stranka SNS - Sonja Areh
vrič, (22.4. 1947), komercj^
tehnik - obrtnica, iz
Gradca.
16. Slovenski krščanski]
mokrati SKD - Milan DoJ
(14.8. 1945), prof. zgodoj
in geografije, župan ob3
Žalec, iz Griž. ^
17. Slovenska obrtno poju
niška stranka, stranka cet
SOPS - Frančiška Laniov^
(3.3. 1946), višji gostinski^
lavec - samostojna podjetnj
iz Celja.
18. Republikanska zveza i
venije RZS, Republikanci <
venije RES, Republikanci-'
nja Lovrinovič, (16.4. igj
ing. strojništva zaposlen kot
čunski tehnik, iz Velenja.
5. volilni okraj
Žalec (16.0181
1. LDS Liberalna demokra
ja Slovenije - Miran Orož
(22.4. 1957), dipl. ing. g
darstva zaposlen kot vodja i
seka za načrt., iz Šempetra,
2. Krščansko socialna uj
KSU - Roman Fonda, (2(
1946), učitelj glasbe - last
fotostudia, iz Celja.
3. Socialdemokratska str
ka Slovenije - Ivan Boršti
(1.4. 1944), podčastnik - u
kojenec, iz Vranskega.
4. Slovenski forum SFin
želni stranki: Zveza za Prin
sko ZZP in Zveza za Gorenj
ZZG - Henrik Kranjc, (J
1952), učitelj zaposlen kots
tovalec v MORS, iz Žalca.
5. Slovenska nacionalna-i
snica SND -   Bojan Rib^
(22.12. 1961), kv. rudar za: 1
slen kot rudar, iz Velenja, j
6. Združena lista social
demokratov - Srečko Čal
(31.3. 1949), ing. agronoE
zaposlen kot upravnik, iz Ce
7. Slovenska ljudska strai
SLS - Ivan Dolinar, (1'
1927), primarij dr. medicine
poslen kot zdravnik, iz Žale
8. Zeleni Slovenije, Zelei
Jolanda Jurgec-Ušen, (7,
1964), ekonomska tehnica
poslena kot direktorica, iz
nave.
9. Liberalna stranka - Bri
ko Terglav, (2.4. 1955), pr
nik zaposlen kot tehnični vi
ja, iz Kranja.
10. Nacionalna stranka d
-Andrej Marčen, (13.1. 19?
prodajalec zaposlen kot p«
ralec cestnine, iz Celja.
11. Stranka enakoprav
dežel SED - Helena B
(14.1. 1951), gospodinja - U
kojenka, iz Celja.
12. Demokratična strai
upokojencev Slovenije DeS
- Franc Lenka (17.7. 19:
ing. telekomunikacij - upo
jenec, iz Šentruperta.
13. Zelena alternativa,
alternativa Slovenije - Klel*
Bertoncelj, (9.12. 1976), e\e)<^
tehnik - študent, iz Celja.
14. Demokratska strai ■
Slovenije, Demokrati Slov^^
je, DS - Branko Lešnik, (2|
1973), natakar zaposlen ^
zastopnik, iz Hramš.
15. Slovenska  naciona|H
stranka SNS - Sonja Areji-l^
vrič, (22.4. 1947), komerO-
tehnik - obrtnica, iz Slo^
Gradca.
16. Slovenski krščanski ,
mokrati SKD - Milan Dobi^J
(14.8. 1945), prof. zgodo^''
in geografije, župan o^'
Žalec, iz Griž. .m
17. Slovenska obrtno po"'^^
niška stranka, stranka ,
SOPS - Zvonko Petek, (^^j

VOLITVE '96
21
/2] višji gradbeni tehnii< -
rajnik, iz Prebolda.
f 1 gepublikanska zveza Slo-
jje RZS, Republikanci Slo-
LrES, Republikanci - Dar-
^*2upan. (14.1. 1955).elektri-
na čakanju, iz Velenja.
volilni okraj
jAozirjei 12.836)
J lDS Liberalna demokraci-
glovenije - Milan Cajner,
jJ5 19.S3), dipl. ing. gozdars-
zaposlen kot direktor, iz
2 Krščansko socialna unija
0 - Roman Fonda, (26.2.
,05), učitelj glasbe - lastnik
l^iostudia, iz Celja.
3 Socialdemokratska stran-
^ Slovenije - Mirko Zamer-
(8.11. 1964), elektroteh-
jit župan občine Luče, iz
luč.
4. Slovenski forum SF in de-
jjlni stranki: Zveza za Primor-
,j.oZZP in Zveza za Gorenjsko
^ - Beno Supovec (14.6.
1558), strojni tehnik - obrtnik,
j Mozirja.
5. Slovenska nacionalna de-
jpica SND - Janez Pintarič,
(22.2. 1954), strojni tehnik za-
poslen kot laboratorijski teh-
jik, iz Velenja.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Jerica Mrzel,
[11.4. 1945), dipl. dramska
^alka in pevka - javna kultur-
jadelavka, iz Ljubljane.
7. Slovenska ljudska stranka
SLS - Jakob Presečnik, (23.7.
1548), dipl. ing. gradbeništva,
iupan občine Mozirje, iz Mo-
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Judita Krneža, (12.7. 1967),
ing. kemije - brezposelna, iz
Šoštanja.
9. Liberalna stranka - Marja-
na Košir, (8.2. 1933), gimna-
zijski maturant - upokojenka,
iz Nazarij.
10. Nacionalna stranka dela
- Anton Seme, (19.7. 1976),
strojni tehnik - brezposeln, iz
Celja.
11. Stranka enakopravnih
dežel SED - Marko Jezovšek,
(6.4. 1958), avtomehanik - sa-
mostojni podjetnik, iz Celja.
12. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS
- Anton Resnik, (24.5. 1931),
mag. veterine - upokojenec, iz
Mozirja.
13. Zelena alternativa. Zele-
na alternativa Slovenije - Jana
Pavlin, (2,10. 1964), dipl. ing.
kmetijstva - podiplomka, iz
Ljubljane.
14. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Jožica Špeh, (25.4.
1939), konfekcijski tehnik -
upokojenka, iz Bočne.
15. Slovenska nacionalna
stranka SNS - Edvard Turič-
nik, (17.11. 1943), gasilski ing.
- upokojenec, iz Legna.
16. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Ivan Glušič,
(8.4. 1964), mag. tehniških
znanosti zaposlen kot direk-
tor, iz Mozirja.
17. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka, stranka centra
SOPS - Herman Remic, (10.5.
1945), strojni tehnik - podjet-
nik, iz Nazarij.
18. Republikanska zveza Slo-
venije RZS, Republikanci Slove-
nije RES, Republikanci - Franc
Cepin, (18.11. 1947), voznik za-
poslen kot voznik, iz Velenja.
7. volilni okraj
Velenje (15.888)
1. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Alojz Kovše,
(20.6. 1955), dipl. oec. zapo-
slen kot direktor, iz Velenja.
2. Krščansko socialna unija
KSU - Dušan Dvoršek, (14.4.
1946), ing. metalurgije zapo-
slen kot vodja v raz. oddelku,
iz Slovenskih Konjic.
3. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Anton De Gosta,
(21.2. 1942), prof. športne
vzgoje zaposlen kot prof.
športne vzgoje, iz Velenja.
4. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primor-
sko ZZP in Zveza za Gorenjsko
ZZG - Viljem Jelen, (5.7.
1943), dipl. ing. strojništva za-
poslen kot direktor, iz Velenja.
5. Slovenska nacionalna de-
snica SND - Ivan Verzolak,
(13.8. 1944), strojni tehnik -
poslanec v DZ, iz Velenja.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Bojan Kontič,
(23.7. 1961), elektrotehnik za-
poslen kot predstojnik urada
župana, iz Velenja.
7. Slovenska ljudska stranka
SLS - Borut Korun, (2.7. 1946),
dr. stomatologije zaposlen kot
zobozdravnik, iz Velenja.
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Igor Centrih, (5.5. 1963), dipl.
oec. - samostojni podjetnik, iz
Velenja.
9. Liberalna stranka - Gojko
Vodlan, (28.7. 1956), obratni
elektrikar zaposlen kot obratni
elektrikar, iz Velenja.
10. Nacionalna stranka dela
- Koloman Lainšček, (28.11.
1961), rudar zaposlen kot ru-
dar, iz Velenja.
U. Stranka enakopravnih
dežel SED - Ivana Deželak,
(12.10. 1934), gospodinja -
upokojenka, iz Tabora.
12. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS
- Jožef Šuhel, (6.11. 1932),
ing. organizacije dela - upoko-
jenec, iz Velenja.
13. Zelena alternativa. Zele-
na alternativa Slovenije - Ivan
Kolar, (9.10.1939), mag. goz-
darstva zaposlen kot uslužbe-
nec, iz Šoštanja.
14. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Boris Rak, (4.9. 1952),
strojni tehnik zaposlen kot ko-
mercialist, iz Velenja.
15. Slovenska nacionalna"
stranka SNS - Ivan Gostenč-
nik, (12.6. 1962), strojni teh-
nik - samostojni podjetnik, z
Mute.
16. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Ivan Kralj,
(31.7. 1938), zdravnik zapo-
slen kot zdravnik, iz Velenja.
17. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka, stranka centra
SOPS - Jože Angeli, (28.5.
1947), ekonomski tehnik za-
poslen kot prokurist, iz Vele-
nja.
18. Republikanska zveza
Slovenije RZS, RepubUkanci
Slovenije RES, Repubhkanci -
Adolf Štorman, (12.8. 1955),
rudar zaposlen kot rudar, iz
Velenja.
8. volilni okraj
Velenje (16.329)
1. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Marko Vučina,
(17.2. 1958), dipl. arhitekt za-
poslen kot predstojnik urada,
iz Velenja.
2. Krščansko socialna unija
KSU - Dušan Dvoršek, (14.4.
1946), ing. metalurgije zapo-
slen kot vodja v raz. oddelku,
iz Slovenskih Konjic.
3. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Bogdan Menih,
(7.10. 1938), dr. medicine, spe-
cialist splošne mdicine, župan
občine Šoštanj, iz Šoštanja.
4. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primor-
sko ZZP in Zveza za Gorenjsko
ZZG - Jožef Reher, (26.11.
1951), strojni tehnik zaposlen
kot vodja projekta, iz Velenja.
5. Slovenska nacionalna de-
snica SND - Ivan Verzolak,
(13.8. 1944), strojni tehnik -
poslanec v DZ, iz Velenja.
6. Združena lista socialnih
demokratov - Hermina Groz-
nik, (3.3. 1940), učiteljica -
upokojenka, iz Velenja.
7. Slovenska ljudska stranka
SLS - Borut Korun, (2.7. 1946),
dr. stomatologije zaposlen kot
zobozdravnik, iz Velenja.
8. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Judita Krneža, (12.7. 1967),
ing. kemije - brezposelna, iz
Šoštanja.
9. Liberalna stranka - Gojko
Vodlan, (28.7. 1956), obratni
elektrikar zaposlen kot obratni
elektrikar, iz Velenja.
10. Nacionalna stranka dela
- Karmen Strnišnik, (21.3.
1961), tehnični risar - brezpo-
selna, iz Velenja.
11. Stranka enakopravnih
dežel SED - Jožef Jarh, (25.1.
1946), ing. strojništva zapo-
slen kot profesor, iz Celja.
12. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije De-
SUS - Roza Ana Hribar,
(21.6. 1939), ing. rudarstva -
upokojenka, iz Velenja.
13. Zelena alternativa. Ze-
lena alternativa Slovenije -
Ivan Kolar, (9.10.1939), mag.
gozdarstva zaposlen kot us-
lužbenec, iz Šoštanja.
14. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Slove-
nije, DS - Damir Šmid, (10.8.
1976), elektrotehnik - štu-
dent, iz Velenja.
15. Slovenska nacionalna
stranka SNS - Ivan Gostenč-
nik, (12.6. 1962), strojni teh-
nik - samostojni podjetnik, z
Mute.
16. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Ivan Kralj,
(31.7. 1938), zdravnik zapo-
slen kot zdravnik, iz Velenja
17. Slovenska obrtno pod-
jetniška stranka, stranka cen-
tra SOPS - Jakob Holešek,
(8.7. 1948), ing. strojništva
zaposlen kot direktor, iz Ve-
lenja
18. Republikanska zveza
Slovenije RZS, Republikanci
Slovenije RES, Republikanci -
Adolf Štorman, (12.8. 1955),
rudar zaposlen kot rudar, iz
Velenja.
6. volilna enota
v 6. volilni enoti s sedežem
? Novem mestu, kamor je
uvrščeno tudi območje nek-
Janje laške občine oziroma
lolilni okraj Laško, bodo žre-
lanje vrstnega reda kandi-
latnih list opravili jutri, v
petek. Zato neuraden sez-
nam kandidatov objavljamo
v takšnem vrstnem redu, kot
so predstavniki list vložili
landidature.
8. volilni okraj
Laško (14.800)
1. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Janez Krajnc,
118.6. 1939), profesor - andra-
H zaposlen kot direktor, iz
Uškega.
2. Krščansko-socialna unija
^- Anton Štibernik, (3.3.
J58). gradbeni ing. zaposlen
'"t vodja projekta, iz Ljubljane.
3. Slovenska nacionalna
^anka SNS - Marjan Novo-
*lc, (30.1. 1955), papirničar
^Poslen kot varnostnik, iz
^fezine.
Socialdemokratska stran-
^ Slovenije - Darinka Gre-
^k,(l4.3. 1954), proL geogra-
in sociologije zaposlena
^"Učiteljica, iz Laškega.
Združena lista socialnih
^^"^okratov - Franc Lipoglav-
(8.7. 1944), ing. prometa,
^''slanec v DZ, iz Radeč.
Slovenska ljudska stranka
^ - Peter Hrastelj, (7.2.
I ^^), mizar, župan občine
^^ko, iz Laškega.
J' Zeleni Slovenije, Zeleni -
J^^avko Martun, (13.8. 1948),
"^o^ehnik zaposlen kot samo-
^ii^i podjetnik, iz Laškega.
P^' Liberalna stranka - Peter
^^ik, (5.9.1938), dipl. el. ing.
'^^djetnik, iz Rimskih Toplic.
1^^- LDS Liberalna demokraci-
^iovenije - Drago Zupan,
(23.7. 1952), elektroinehanik
zaposlen kot predsednik KS, iz
Rimskih Toplic.
10. Republikanska zveza
Slovenije RZS, Republikanci
Slovenije RES, Republikanci -
Robert Dolanc, (25.3. 1965),
frizer, na čakanju, iz Velenja.
11. Slovenska nacionalna
desnica SND - Davorin Benko,
(15.8. 1973), kovinar zaposlen
kot obdelovalec kovin, iz Ra-
ven pri Zdolah.
12. Za delo, poštenost in
pravičnost - Jože Avgustinčič,
(7.11. 1954), avtoklepar - me-
nager, iz Brežic.
13. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Slovenije,
DS - Aleš Breznikar, (10.4.
1970), elektrotehnik - energetik
zaposlen kot direktor, iz Radeč.
14. Nacionalna stranka dela
- Pavel Nadoh, (14.6. 1950),
elektrotehnik zaposlen kot
vzdrževalec, iz Ajdovščine.
15. Zelena alternativa - Zele-
na alternativa Slovenije - Dani-
jela Zupan (5.10. 1965), so-
cialna delavka zaposlena v
bolnišnici, iz Laškega.
16. Slovensko obrtno podjet-
niška stranka. Stranka centra
SOPS - Jože Sadar, (28.4.
1969), ekonomist - podjetnik,
iz Laškega.
17. Slovenski forum SF in
deželni stranki: Zveza za Pri-
morsko ZZP, Zveza za Gorenj-
sko ZZG - Božo Dolenc,
(16.9.1946), elektotehnik -
podjetnik, iz Škofij.
18. Stranka enakopravnih
dežel - Kristina Krašek, (26.5.
1977), ekonomsko-komercial-
na tehnica - nezaposlena, iz
Laškega.
19. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DESUS
- Gorazd Mazej, (8.10. 1936),
strojni tehnik - upokojenec, iz
Maribora.
7. volilna enota
Volilna komisija 7. volilne
enote s sedežem v Mariboru
je žrebanje vrstnega reda
list kandidatov za volitve
poslancev v državni zbor
opravila v ponedeljek, tik
pred zaključkom naše re-
dakcije. Ker se je na oprav-
ljeno žrebanje po veljavnih
predpisih še mogoče prito-
žiti, tajnik volilne komisije
Branko Gregorič opozarja,
da so objavljeni podatki
neuradni - dokončni pa bo-
do, kot smo že zapisali, ob-
javljeni v soboto v dnevnem
časopisju.
1. volilni okraj
Šmarje pri Jelšah
(24.707)
1. Zelena alternativa. Zelena
alternativa Slovenije - Ivan Si-
singer, (5.11. 1956), strojni teh-
-nik zaposlen kot vodja komer-
ciale, iz Zgornje Kungote.
2. Slovenska ljudska stranka
SLS - Franc Potočnik, (23.8.
1955), dipl. ing. agronomije,
poslanec DZ, iz Lesičnega.
3. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka, stranka centra
SOPS - Franc Žerak, (15.8.
1961), živilski tehnik zaposlen
kot direktor, iz Rogatca
4. Nacionalna stranka dela -
Roman Kosernik, (1.7. 1971),
elektrikar-elektronik - samo-
stojni podjetnik, iz Rogatca.
5. Dušan Ludvik Kolnik in
skupina volilcev - Dušan Lud-
vik Kolnik, (30.7. 1931), od-
vetnik zaposlen kot odvetnik,
iz Maribora.
6. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Frančišek Pucelj
(15.12. 1935), dipl. ing. kemije
zaposlen kot direktor, iz Ro-
gaške Slatine.
7. Nova stranka - Majda Vi-
dovič, (17.6.  1956), frizerka
zaposlena kot samostojna
podjetnica, iz Benedikta.
8. Liberalna stranka - Jožef
Pregrad, (27.5. 1947), kmeto-
valec zaposlen kot kmetova-
lec, iz Bistrice ob Sotli.
9. Slovenska nacionalna
stranka SNS - Jožef Sorger,
(23.2.1941), mesar - upokoje-
nec, iz Maribora.
10. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - dr. Danica Kna-
pič-Nagode, (23.11. 1955),
zdravnica zaposlena kot
zdravnica družinske medici-
ne, iz Šmarja pri Jelšah.
11. Republikanska zveza
Slovenije RZS, Republikanci
Slovenije RES, Republikanci -
Matjaž Knez, (25.9. 1971),
elektrikar zaposlen kot sprem,
duš. motenih, iz Velenja.
12. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Uroš Lovrenčič, (5.8.1975),
študent, študent, iz Miklavža
na Dravskem polju.
13. Demokratska stranka
Slovenije, Demokrati Sloveni-
je, DS - Milica Parfant, (17.4.
1965), višja medicinska sestra
zaposlena kot višja medicin-
ska sestra, iz Petrovč.
14. Združena lista socialnih
demokratov - Matilda Vahčič,
(18.2. 1950), dipl. ekonomist-
ka zaposlena kot direktorica
poslovne enote, iz Šmarja pri
Jelšah.
15. Komunistična partija
Slovenije - Andrej Aristovnik,
(29.1. 1975), dijak - nezapo-
slen, iz Maribora.
16. Slovenska nacionalna
desnica SND - Franc Škrabl,
(6.5. 1948), upravni pravnik -
samostojni podjetnik, iz Ro-
gaške Slatine.
17. Krščansko socialna unija
KSU - Milan Jakopin, (23.4.
1955), avtoklepar - samostojni
podjetnik, iz iz Rač.
18. Slovenski forum SF in
deželni stranki: Zveza za Pri-
morsko ZPP, Zveza za Gorenj-
sko ZZG - Ferdo Pak, (24.6.
1942), oblikovalec zaposlen
kot samostojni podjetnik, iz
Rogaške Slatine.
19. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Vitodrag Pukl,
(2.8. 1930), dipl. pravnik, po-
slanec DZ, iz Celja.
20. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS
- Jože Lojen, (1.2. 1927), eko-
nomski tehnik - upokojenec,
iz Šmarja pri Jelšah.
3. volilni okraj
Slovenske Konjice
(16.725)
1. Zelena alternativa. Zelena
alternativa Sloveni^ - Peter
Krajnc, (9.4. 1953), strojni teh-
nik - samostojni podjetnik, iz
Frama.
2. Slovenska ljudska stranka
SLS - Anton Kuzman, (21.5.
1954), inženir kmetijstva za-
poslen kot vodja HKS, iz Spod-
njega Doliča.
3. Slovenska obrtno podjet-
niška stranka. Stranka centra
SOPS - Borut Fijavž, (22.3.
1962), šofer zaposlen kot pre-
voznik, iz Stranic.
4. Nacionalna stranka dela -
Srečko Fras, (31. 10. 1967), av-
tomehanik zaposlen kot samo-
stojni podjetnik, iz Maribora.
5. Dušan Ludvik Kolnik in
skupina volilcev - Dušan Lud-
vik Kolnik, (30.7. 1931), od-
vetnik zaposlen kot odvetnik,
iz Maribora.
6. LDS Liberalna demokraci-
ja Slovenije - Jožef Košir,
(20.10. 1946), tehnik, župan
občine Zreče, iz Zreč.
7. Nova stranka - Andrej Šiš-
ko, (24.4. 1969). turistični teh-
nik zaposlen kot direktor, iz
Maribora.
8. Liberalna stranka - Jože
Baraga, (15.9. 1938), agr. teh-
nik zaposlen kot direktor, iz
Slovenskih Konjic.
9. Slovenska nacionalna
stranka SNS - Miroslav Plaso-
nik, (16.9. 1974), strojni tehnik-
študent, iz Maribora.
10. Slovenski krščanski de-
mokrati SKD - Stane Frim, (4.3.
1960), dipl. ekonomist, posla-
nec DZ, iz Slovenskih Konjic.
11. Republikanska zveza
Slovenije RZS, Republikanci
Slovenije RES, Republikanci -
Matjaž Knez, (25.9. 1971),
elektrikar zaposlen kot sprem,
duš. motenih, iz Velenja.
12. Zeleni Slovenije, Zeleni -
Julijana Kralj, (6.2. 1945), eko-
nomska tehnica - invalidska upo-
kojenka, iz Slovenskih Konjic.
13. Demokratska stranka Slo-
venije, Demokrati Slovenije DS -
Srečko Kušter, (12.10.1969), mi-
zar zaposlen kot strojnik, iz Loč.
14. Združena lista socialnih
demokratov - dr. Maks Tajni-
kar, (15.1. 1951), dr. ekonom-
skih znanosti zaposlen kot
profesor, iz Ljubljane.
15. Komunistična partija
Slovenije - Igor Bandič, (11.6.
1976), avtoličar - nezaposlen,
iz Maribora.
16. Slovenska nacionalna
desnica SND - Zdravko Lajh,
(9.1. 1958), predmetni učitelj
zaposlen kot vzgojitelj, iz Hoč.
17. Krščansko socialna unija
KSU - Anton Žirovnik, (5.6.
1935), avtoličar - upokojenec,
iz Frama.
18. Slovenski forum SF in de-
želni stranki: Zveza za Primorsko
ZZP, Zveza za Gorenjsko ZZG -
Drago Lešnik, (4.12. 1935), eko-
nomist -upokojenec, iz Maribora.
19. Socialdemokratska stran-
ka Slovenije - Rudolf Petan,
(23.6. 1949), dipl. inž. strojniš-
tva zaposlen kot direktor pred-
stavništva, iz Slovenskih Konjic.
20. Demokratična stranka
upokojencev Slovenije DeSUS
- Ida Tepej, (25.8. 1937), dipl.
ing. agronomije - upokojenka,
iz Slovenskih Konjic.

22
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Zdravnica brez
etike
Gospodična Klavdija Lapor-
nik je sama napisala (NT, 10.
oktobra. Pisma bralcev), da je
pogosta pacientka celjske
bolnišnice, zaradi česar so
nam njeni zdravstveni prob-
lemi zelo dobro znani. Njen
prispevek, v katerem razgri-
nja svoja doživljanja, ki ne
temeljijo na realnosti, nas za-
to ne preseneča.
Z vso odgovornostjo izjav-
ljamo, da so vse njene trditve
o dr. S. Šturbej neresnične in
zmoremo dokazati, da je ta-
ko.
Zavedamo se, da smo
zdravniki tako pri nas, kot
povsod drugod po svetu ne-
redko izpostavljeni neresnič-
nim in včasih celo zlonamer-
nim obdolžitvam. Enako se
tudi zavedamo, da jih zaradi
zdravniške molčečnosti, na
katero nas zavezuje etični ko-
deks, ne smemo javno pojas-
njevati in zavračati z javno
razlago, v čem so neresnične
in zakaj.
Zaradi boljše obveščenosti
želimo poudariti, da mora
zdravnik opraviti skrben
zdravniški pregled in povpra-
šati bolnika o vsem, kar uteg-
ne pomagati pri razreševanju
bolnikovih zdravstvenih
problemov. To je zdravniko-
va dolžnost. Bolnik pa. ima
seveda pravico, da odkloni od-
govor na katerokoli vprašanje
zdravnika ali odkloni kateri-
koli predlagani zdravstveni
ukrep.
Zato je docela neustrezno,
nepotrebno in nesmiselno, da
bi bolnik doživljal kot žaljivo
takšno zdravnikovo vpraša-
nje ali tak predlagani zdrav-
niški ukrep, ki na ustrezen
način pomaga pri prepozna-
vanju in razreševanju njego-
vih zdravstvenih problemov.
Predstojnik Dermatovenero-
loškega oddelka SB Celje
prim. spec. akad. st. JOŽE
ARZENŠEK, dr. med. s
sodelavci
Šmarsici
spominski kelih
IL
v prejšnji številki Novega
tednika je g. Vlado Began iz
Šmarja pri Jelšah v Pismih
bralcev odsvetoval občini, da
bi imela za spominsko darilo
kelih Sv. Barbare, češ da to ni
v skladu z ustavo, ker naj bi
bilo to darilo posneto s kipa,
ki pripada Rimskokatoliški
cerkvi in da bi bile s tem
prizadete ostale verske skup-
nosti, razen sekte in ateisti.
Ko sem pismo prebral, sko-
rajda nisem mogel verjeti, da
lahko nekdo, ki je intelektua-
lec in ki je bil svoj čas tudi
pripadnik Rimskokatoliške
cerkve, povrhu pa še Šmarčan,
tako pristransko oceni odloči-
tev občinskega sveta in s tem
seveda tudi mene kot predla-
gatelja omenjenega darila. Ne
morem doumeti, da nekateri
ne morejo sprejeti, da je slo-
venska kultura v marsičem te-
sno povezana z življenjem
cerkve in vernostjo naših ljudi
skozi stoletja. Sam z vso spošt-
Ijivostjo cenim vse tisto, kar so
naši predniki skozi stoletja us-
tvarjali ali prenašali iz roda v
rod, zato mi je izročilo in
vzgoja naših prednikov in dru-
žine, iz katere izhajam, osnov-
no vodilo ohranjanja tradicije
in glavna smernica skozi živ-
ljenje. Pri tem pa spoštujem
tudi vse, ki kakorkoli drugače
mislijo ah se opredeljujejo, sa-
mo da s svojim delovanjem ne
žalijo drugače mislečih. Pre-
pričan sem, da spominski ke-
lih ne bo »postavil na stran«
nikogar, ki kakorkoli drugače
razmišlja, je pripadnik kake
druge verske skupnosti in ne
Rimokatoliške cerkve, ali pa je
mogoče ateist. Odvisno je od
tega, kako zna nekdo ceniti
tisto, kar mu je bilo podarje-
no in dobronamerno razume-
ti smisel prejetega darila. Ne
gre namreč za spominsko da-
rilo »ene verske skupnosti«,
pač pa za umetniški izdelek,
kateremu je bila osnova vzeta
iz slovenske umetnostne zgo-
dovine.
Predlog za spominski kelih
Sv. Barbare smo dobili s strani
dipl. ing. arh. in magistre obli-
kovanja ga. Janje Lap iz Ljub-
ljane (iz oblikovanja je-magi-
strirala v Londonu in v Angliji
tudi nekaj časa ustvarjala).
Ga. Lap je na razstavi »Got-
ska plastika na Kozjanskem«
na gradu Podsreda opazila
šmarski kip Sv. Barbare (kip
spada med najlepše gotske
plastike na Slovenskem) in kot
strokovnjakinja za oblikova-
nje jo je prevzel prekrasno
oblikovan kelih, ki ga omenje-
na svetnica drži v rokah. Poro-
dila se ji je zamisel, da bi bil
omenjeni kelih vreden poseb-
ne obdelave v steklu in da bi
lahko postal zanimivo spo-
minsko darilo. Prepričala je
mene, moje sodelavce in ob-
činski svet, da smo se odločili
za izdelavo keliha.
Spominski kelih Sv. Barba-
re bomo predstavili na osred-
nji prireditvi ob 760-letnici pr-
ve omembe Šmarja pri Jelšah
6. decembra v kulturnem do-
mu v Šmarju pri Jelšah. Zato
že sedaj vabim g. Begana, da
se prireditve udeleži in upam,
da se bo prepričal v dobrona-
mernost darila. Spominska
darila so seveda raznovrstna.
VeUko jih je, ki so vezana tako
ali drugače tudi na mitologijo,
religioznost ali različne do-
godke in osebe iz zgodovine
človeštva. Vsako lahko nosi v
sebi neko sporočilo časa in
okolja, iz katerega izhaja.
Šmarski kelih izhaja iz Šmar-
ja.
Mislim, da smo lahko po-
nosni, da je v našem krogu
nastala takšna umetnina, kot
je gotski kip Sv Barbare iz leta
1500. Tisti, ki bo znal ceniti to
zgodovinsko in umetniško
okoliščino oblikovanja keliha,
bo prav gotovo darilo prejel z
vso naklonjenostjo in pono-
som. Predvsem še, če bo do-
bitnik Šmarčan. Tistemu, ki
pa bi darilo odklonil iz takšnih
ali drugačnih razlogov, pa
nekdo, ki ceni in spoštuje raz-
ličnost ljudi, ne bi smel zame-
riti ali ga obsojati. Sam bi v
takem primeru znal razumeti
okoliščine, ko bi nekdo darilo
odklonil. Prepričan sem, da
bo takih izredno malo!
JOŽE ČAKŠ,
župan občine Šmarje pri
Jelšah
lijava za
javnost III.
v zadnji številki Novega ted-
nika so v izjavi 1. in II. ga.
Oset, župan Malovrh in g. Er-
javec podali svoje poglede na
staUšče LDS Šentjur, ki smo
ga zapisali v izjavi za javnost.
Ga. Osetova in g. Erjavec sta
se celo podpisala kot pred-
sednika, kar pomeni, da je to
stahšče organov, ki ju vodita.
Za Občinski svet zagotovo
vem, da o zapisu ni razprav-
ljal in odločal.
Čeprav z našo izjavo ome-
njeni niso bili osebno izpo-
stavljeni ali izzvani, so napad-
li mene osebno. Izjavo sem
podpisal kot predsednik izvr-
šnega organa občinske LDS,
ki je o tem odločil 10. septem-'
bra na svoji seji, pod točko
priprave za sejo občinskega
sveta. To stališče sem na seji
Občinskega sveta predstavil in
povedal, čigavo je. Vse je raz-
vidno iz magnetofonskega za-
pisa s seje. Razvidno pa je
tudi, da sem predlog, kot je
bil povzet v izjavi za javnost,
podal pred diskusijo g. Erjav-
ca. Le-ta je celo v uvodu svoje
diskusije poudaril, da se stri-
nja s tistim, kar je povedal g.
Artnak. Po razpravi je bil dan
na glasovanje kompromisni
predlog odbora za gospo-
darstvo in občinsko premo-
ženje, ki ga je večina podprla.
Sprejet ni bil predlog župana
niti več drugih predlagateljev
Torej sprejeti kompromis še
vedno ni enak predlogu LDS-
a. Pisci prispevkov v Novem
tedniku so zamolčali celoten
izid glasovanja, v katerem je
bilo osem vzdržanih glasov, i
eden proti in trinajst za. Kot [
vemo štejejo le glasovi ZA, '
zato ni pomembno, kdo je bil ;
proti in kdo vzdržan. Tudi ne ;
vem, razen zase, kdo je kako |
glasoval, ker ne sedim v zad- |
nji vrsti, da bi se imel priliko s ;
tem ukvarjati. Kolegov iz na- ,
še stranke nikoli ne sprašu- :
jem, kako in zakaj so kako t
glasovali, ker morajo biti od- i
govorni svojim volivcem, i
Takšna je demokracija v naši \
stranki. Navsezadnje bi s tem j
kršil njihovo ustavno pravico, j
Kar sem povedal je čista .|
resnica. Dejstva so zabeleže- :
na na magnetofonskem traku ;
seje občinskega sveta in shra- i
njena pri občinskih službah.
Žal se precej razlikujejo od ■
nekaterih trditev v obeh ome-
njenih prispevkih. Vsi nave- i
deni pisci imajo neprimerno i
več možnosti kot jaz, da bi, '
preden so se lotili svojega pi- \
sanja, to preverili. Jaz sem to.i
storil. Kdo sedaj predvolilno ;
deluje in zlorablja tako pleme- ;
nite besede, kot so »objektiv- ]
na resnica«, naj presodijo bral- ]
ci. Čudi pa me, da niti eden ne \
omenja glavnega dela predlo- I
ga, ki je bil podan tako na seji, ^
kot v izjavi. In sicer, da je j
potrebno zagotoviti priznava-1
nje nepovratnih vlaganj obča- ]
nov v razvoj telefonije, kot nji- i
hov lastniški delež pri Teleko- '
mu. G. Erjavec bi to lahko ,
podprl, ga. Osetova bi predlog i
lahko dala na glasovanje, g. ;
Malovrh pa bi to lahko uve-,
Ijavljal v Ljubljani. Pa tega ni- •
so storili. Ta polemika je samo \
dokaz, da nekateri občinski ^
politiki preprosto niso pri- i
pravljeni niti sposobni poslu- '
sati drugih.
JOŽEF ARTNAK, I
Šentjur I
i
Na Rave party
veliko >>robe«,
pa tudi
policistov
Kultno gibanje raverske sce- j
ne se je začelo v Nemčiji, An- j
gliji. Nizozemski, v začetku.^
90-tih let. Sprva se je tehno \
gibanje začelo širiti v teh de- \
želah, kasneje pa tudi drugod \
po Evropi. {
Rave ni nekakšen »skrhan« \
koncert, to je show, ki nekaj \
prenaša naprej. Rave je pravo ;
nasprotje ročk koncerta, kjer ;
občinstvo stoji pred zvezdami ]
in vpije le njihova imena. Rave ]
je rave, in vsi raverji so »zvez- >
de« plesa. Za njih D.J.-i in;
skupine »rodijo« to zvrst glas-j
be. Ampak raverji so tam zara-1
di raverjev D.J.-i si želijo »rej-'
vat« z raverji in si želijo zaba- •
ve. Noben od D.J.-ev, ki so na i
tej sceni, se ne počuti pomem-j
bnega, ko gleda dol na množi-:
co raverjev. Nobeden od njih;
se ne počuti kot pop zvezda.]
Tehno glasba se postavlja pro-1
ti zbiranju avtogramov in po-1
dobnih reči. Rave ni noben j
ples pod »krinko«. Edino pra-i
vilo je: »Bodi to, kar hočeši
biti«. Obleci se tako, kot tij
hočeš, ne tako, kot hočejo tvo-.|
ji prijatelji in prijateljice. Od-i
pri se misli, ker to ni nobenai
trance formula, v pričakova-j
nju, da »odklopiš« vse sive ce-i
lice.
Vsi organizatorji takšnih;
prireditev in sama rave glasba"
sovraži trgovce z drogami.;
Tehno je tehno. Droge so pa^
samo Droge. Naša glasb^
naša scena je in bo »obrekn
na« prav zaradi drog.
In za vse tiste, ki jeruij,
droge, premislite zaradi!
narja, ki ga trosite, zaradi t
ka, ki ga prevzemate ju
posebej premislite, da se bo
bolje počutili brez droge. \
čemo policije in kakšnih (j
gih kontrol na naših rav(
Naše zlato načelo je »ljubej
in glasba sta edini drogi«_
hočemo »praznovati« rave p
tije z vsemi, ki so našega ko
Peace, Love, Tolerance
Energy, to the real Ravers (
there!
D.J. NEU
Aleksander Porop
O
Zaprto-odprt
Kofetar'ca III
Tržni inšpektor g. Ivan^
bršek mi je poslal pismo, z
sklepam, da se stvari v n
državi obračajo na bolje.'
krat, ko prično državni ur
niki objavljati razumljiva j
na pisma, si lahko državlj
oddahnejo. Država, v kater
njen uradnik ne skriva za
ragrafi in funkcijo, temveč
krito javno nastopi z imen
in priimkom, ima prihodn(
G. Gabršku zato v resnici'
stitam in se mu za odgo
zahvaljujem. In le zato, ke
pripravljen javno soočati ai
mente, mu ponovno pišem
Inšpektor meni, da ima
kal Kofetar'ca štiri naglai
grehe. Prvič, da nudi gos
le alkoholne in brezalkohi
pijače ter tople in hladni
pitke, kar naj bi pomeni/o,'
gre za skrčeno ponudbo g
stom, saj tem ne nudi tui
enostavnih toplih in hladi|
jedil. Drugič, da še nima sal
tarij za goste, ločenih po m
lu, tretjič, da gostinska dej^
nost v tem lokalu ni priglaŠe
na pri Davčnem uradu Vek
nje, in četrtič, da ponudbam
vrtu pred lokalom nima dovo
Ijenja. Inšpektor razmišljanji
sklene z besedami, da ne mo
re biti govora o kakovostni
ustrezni ponudbi gostom, sai
le-tem niso zagotovljeni n|
minimalni pogoji. 1
Znano je, da preprosti
skovalci lokale grobo delin«
na dve vrsti: na tiste, ki nudijo
le pijače in druge, ki ponujajo
tudi hrano. Ni mi jasno, zakaj
ne bi mogel biti lokal, v kate-
rem strežejo le pijačo, pr^^'
tako kakovosten in ustrezen
Prav tako ni razumljiva trdi-
tev, da lokal Kofeter'ca n^^j
sanitarij, ločenih po spolu. Va
obiskovalci vedo, da je biB
največja pomanjkljivost lol^*
la, preden ga je prevzel seda-
nji najemnik, prav dejstvo,"^
ni imel sanitarij. Danes jihii^'^
in to ločeno po spolu. Trdite^'
da najemnik lokala gostinska
dejavnosti  ni  priglasil P"
davčnem uradu Velenje, jei^^
resnična. G. Bojan Šalamon)^
že pred odprtjem lokala dejaj;
nost  priglasil  pri  takraji^
RUJP, izpostava Velenje,
do danes redno plačuje
davke in vse prispevke za^
zaposlene. Ne morem verjs •
da inšpektor tega ni P^^^^^^
In končno, vrt pred lokal^J
najemniku oddaja mestna o
čina Velenje, po 6-krat
ceni, kot to počne npr. turi^''
na občina Piran. Sam žup^,
občine Velenje trdi: »Z S^^^i
dom Šalamonom smo sklei^
Št.43..24.oictober 199!,
PISMA BRALCEV

.jeiTino pogodbo za zemljiš-
i pred lokalom Kofetar'ca, ki
last Mestne občine Vele-
Ijišpektor tudi trdi, da isto-
jgsiio ali v kratkem času fizič-
no ni mogoče opraviti pregle-
kontrole pri vseh kršite-
lji^ To razumem, a kaj takega
0 nisem nikoli predlagal,
si le vzame čas. Tudi za
fggled zadnjega lokala, ki ga
je pompozno otvoril g. Srečko
l^gh, pa nima nikakršnih do-
voljenj- Torej ne izpolnjuje niti
i^inimalnih pogojev, ki naj-
[,q1j zanimajo tržnega inšpek-
torja.
Inšpektor mi po nepotreb-
^eni dokazuje, da naj ne bi
poznal pristojnosti dela posa-
nieznih inšpekcij, ko sem za-
pisal, da ni ukrepal v primeru
frnih gradenj gostinskih in tr-
aovskih lokalov. Za to naj bi
bila pristojna le urbanistična
inšpekcija. Logika, g. inšpek-
tor, je železna. Lokal (trgovski
in gostinski), ki nima lokacij-
skega ali gradbenega dovolje-
nja, torej ne more imeti niti
ostalih dovoljenj, ki zadevajo
pristojnost tržnega inšpekto-
rata. In inšpektor mora v tak-
šnem primeru po zakonu
ukrepati.
Inšpektorju nisem nikoU
očital, da je v kakšni politični
stranki, vendar moja trditev,
da je ta odločba rezultat poli-
tične odločitve, ki je bila slej-
koprej sprejeta na županstvu
občine Velenje, vseeno ni po-
polni nesmisel, kot trdi inš-
pektor. Obstaja materialni do-
kazi, da je bil inšpekcijski pre-
gled v lokalu opravljen po na-
Mlu župana občine Velenje,
g. Srečka Meha. Dokazi bodo
po potrebi predloženi sodišču,
saj g. Meh javno zagotavlja, da
bo zadoščenje poiskal po
pravnih poteh.
Čeprav se doslej nisva vide-
la, inšpektorja Gabrška lepo
pozdravljam in ga vabim na
kavo. Magari v Kofetar'co.
VANE GOŠNIK,
Velenje
PREJELI
SMO
Izničili pomen
4. oktobra
Ta dan neizpodbitno pripa-
da varstvenikom živali, ki skr-
^0 in preprečujejo mučenje
živali, jih rešujejo in skrbijo za
•^jih dobro počutje. Nikakor
Pa ne pripada veterinarskemu
'obiju, ki je stimuliran za svoje
Poklicno delo in tega dne še
'Nikdar ni praznoval, ki pa se
Zadnje čase hoče neopazno
Vrivati med prostovoljce vars-
tvenike živali.
Kot vsako leto, tako sem tu-
letos dovolj zgodaj in izdat-
■^0 pisno spomnila preko 35
slovenskih tiskanih in elek-
'fonskih medijev na 4. okto-
'^^r. Val 202 je pomen tega
praznika povsem izničil in od-
l^^jo namenil veterinarskemu
'°biju. Mag. veterine Štefančič
'^^s je prepričeval, da je s
l^^nsportom živine na preho-
v Italijo vse v najlepšem
f^du. Zamolčal pa je kalvarije
^^mionov v Dolgi vasi, kamor
P|'ihaja živina iz daljnih sever-
in vzhodnih držav sestra-
^ana, žejna, poboj ena, po-
^^(^kana, zato je nujno treba
to žival veterinarsko oskrbeti,
nakrmiti, napojiti; bolne, poš-
kodovane ali celo mrtve izloči-
ti, preden prispeli tovornjaki
nadaljujejo pot do koprske lu-
ke.
Na Valu 202 je nastopil tudi
veterinar - kinolog g. Jože Vi-
dic, ki trdi, da bi prikazovanje
dokumentarcev o mučenju ži-
vali na TVS gledalce le vzne-
mirjalo. Vprašujem g. veteri-
narja - kinologa, ki hoče pri-
krivati anomalije nad živalmi:
zakaj moramo dan za dnem
gledati na TV grozote vojne in
mrtva človeška trupla pod av-
tomobilsko pločevino »Nikar«
na TVS? Zahodna TV, zlasti
nemška, ima zelo selektivno
izostren program, saj gre za
informiranje gledalcev in daje
tudi po dva do tri dokumen-
tarne filme o mučenju živaU
zato, da sovražnika spoznaš in
se proti njemu lahko boriš.
Nadaljnja ironija Vala 202 je
bil nastop g. Riharda Jeriča iz
Maribora, sicer sodelavca tr-
govine z živalmi »Hobby pro-
gram«, ki se ukvarja s prido-
bitniško dejavnostjo na račun
živali: prodajo eksotičnih ži-
vah v ujetništvu, ki so pretrpe-
le hude muke in strah, preden
so prispele do trgovca; nadalje
s prodajo rodovniških psov in
mačk. Je vse to praznovanje 4.
oktobra - svetovnega dne vars-
tva živali?
Pretirano je nenehno favori-
ziranje mariborskega azila
(nastop zakoncev M. in Z.),
saj ima obalno DPMŽ v Kopru
prav tako azil in dvakrat na
mesec na TV Koper oddajo o
izgubljenih in zavrženih živa-
Uh.
Gospoda predsednika drža-
ve M. Kučana pa bi prosila, naj
namesto mariborskega azila
obišče raje razvpito, pomoči
potrebno sirotišnico 200 psov
in desetine mačk pri Mileni
Močivnik. Zastavi naj ves svoj
ugled in s težo svoje besede
poskrbi, da bodo odgovorni
dejavniki zgradili azil za zavr-
žene živali.
Izjava veterinarskega lobija
»da stroka ne bi bila stroka, če
bi delala s čustvi« je prava
identifikacija za to stroko -
obrt, saj je veterinarju žival
zgolj objekt v poklicu. Vars-
tveniki živali, ki smo delali na
osnutku zakona proti muče-
nju živali, pozivamo veterinar-
sko službo, ki je plačana za
svoje delo, naj že vendar spu-
sti iz rok navedeni osnutek in
ga vrne državnemu zboru za
sprejem. Rok za oddajo je že
potekel 15. maja 1995, veteri-
narji pa so tiho.
LEA EVA MiJLLER,
Ljubljana
ZAHVALE,
POHVALE
Modianin glas
seže v deveto
vas
Saj veste, kako je, ko se žen-
ske dobimo skupaj. Pogovor
nanese o tem in onem, vse do
trgovin. Pritoževala sem se, da
v centru Interspar primanjku-
je kvalitetnega blaga, ko mi je
v besedo segla soseda.
Sobota dopoldne je ravno
prava za obisk Interspara. In
res sem na koncu obiskala še
Modiano. Ne bom poudarjala,
da sem iz trgovine odnesla
mnogo več, kot sem namera-
vala. K temu so pripomogle
tako konkurenčne cene, glede
na kvaliteto, kot tudi resnično
prisrčne prodajalke. Čeprav
sem veliko hodila po trgovi-
nah, tako sproščenega kolekti-
va prodajalk nisem srečala.
Posebej pa bi poudarila odde-
lek spodnjega perila. Celje je
to resnično potrebovalo! Pro-
dajalka Irma Macun me je ne-
vsiljivo nagovorila in mi pripo-
ročala cel kup resnično lepega
perila. Ker sem drugače (priz-
nam) precej tečna in zahtev-
na, me je prodajalka dodobra
sprostila in nasmejala (kar se
zgodi res redko).
Nočem, da bi hvala letela
samo na omenjeno prodajalko.
Vse prodajalke v Modiani so
čudovite in vedno nasmejane.
Ker pa sem se najdlje zadržala
prav pri perilu, sem to pač
izpostavila. Kdorkoli že pripo-
more k temu, bodisi šef, šefica
ali direktor, mu čestitam.
Ker vem, da dober glas seže
v deveto vas, hočem, da se z
obiskom v Modiani prepriča-
te, da k nakupu največ pripo-
morejo ravno sproščene in ne-
vsiljive prodajalke.
ANA KOROŠEC,
Rogaška Slatina
Spet se
veselim
življenja
Več kot dve leti sem se po
neuspešnem kirurškem pose-
gu boril z boleznijo, ki me je
telesno in duševno že docela
strla.
Vse je že kazalo, da bom
bitko izgubil, toda sreča mi je
bila naklonjena, da me je v
celjski bolnišnici operiral in
zdravil gospod dr. Štefan Ti-
selj.
S svojim strokovnim zna-
njem ter prijazno besedo mi je
vlil novega zdravja, moči in
volje do življenja. Kljub visoki
starosti se s svojimi 82. leti
zopet veselim življenja in vsa-
kega novega dne. Gospodu dr.
Štefanu Tislju se spričo tega
javno iskreno zahvaljujem z
željo, da bi ga posnemalo kar
največ zdravnikov, zlasti mlaj-
še generacije.
^ FRANCI BEVC,
Šmartno ob Paki
Prizadevni
upokojenci
Vrbja
Letna konferenca je za na-
mi. Program zadnje konferen-
ce smo v celoti uresničili. Ob
toplem in gostoljubnem spre-
jemu sta nas pozdravila pred-
sednica pododbora DU Vrbje
pri Žalcu ga. Milka Cilenšek in
nato še predsednik DU Žalec,
g. Tone Delak. Po lepem kul-
turnem programu, nam je na
citre zaigrala ga. Slavica Sed-
minek.
Delo v društvu je zasnovano
tako, da se enkrat tedensko
zberejo pri delu v krožku. Te-
meljna dejavnost krožka je
pletenje, vezenje in kvačkanje
(Zimzelen). Krožek vestno vo-
di ga. Milka Cilenšek. Tu na-
stajajo ideje za nove in lepe
modele. Imajo številne imenit-
ne razstave ob prazniku KS
Vrbje pri Žalcu.
Tudi na ostarele in bolehne
ne pozabijo. Te člane redno
obiskujejo doma in tudi v bol-
nišnicah. Izpeljali so tudi več
izletov doma in tudi v tujini.
V športni dejavnosti prevla-
duje igra na 64 črno belih
poljih, saj so šahisti osvojili
prvo mesto na regijskem ekip-
nem tekmovanju ZDU v Celju
in se tako uvrstili na slovensko
državno prvenstvo, ki bo ko-
nec meseca v Kranju. Tudi na
mednarodnem turnirju so iz-
med 16 ekipami osvojili solid-
no 4. mesto.
Pododbor Društva upoko-
jencev Vrbje pri Žalcu šteje
112 članov, najstarejša članica
društva pa je ga. Marica Ko-
sec, ki si je naložila na pleča
že 90 križev
Za nas upokojence je bil od-
hod v pokoj hud preobrat v
življenju. Poznamo tudi izraz
»upokojenska poguba«, to
spremembo najbolj občutijo
upokojenci v mestih, manj pa
na našem podeželju. V naši
prelepi vasici Vrbje pri Žalcu
starejši ljudje delajo z ramo ob
rami z mladimi in s tem tudi
pridobijo.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Vrnjeno
zdravje
v letu 1995 sem po težki
prometni nesreči v Ljubljani
prišla v Lamprehtov dom v
Slovenske Konjice, kjer sem
na zdravniškem oddelku biva-
la kar 7 mesecev.
Tohko prijaznih, vljudnih in
veselih ljudi že dolgo nisem
srečala, čeravno sem do upo-
kojitve delala v Modni hiši v
Ljubljani, kjer sem se dnevno
srečevala z ljudmi. Štajerce
sem tako vzljubila, da sem si
želela obiskati tudi Terme Zre-
če, ki so blizu Slovenskih Ko-
njic. Tako sem Slovenske Ko-
njice in osebje Lamprehtovega
doma ponovno obiskala.
V Termah Zreče pa sem do-
živela ponovno tisto prisrč-
nost, vljudnost in pozornost
vseh.
Zelo ljubezniva dekleta na
recepciji, sobarice, strežno
osebje in osebje v zdravstve-
nem oddelku, ki ga ne morem
pohvaliti z besedami.
Človek ima občutek, kot da
greš vsako jutro, ko odhajaš
na terapijo, na obisk k prijate-
ljem. Še ob delu ti zapoje Ana,
tudi kavico dobiš.
Pacienti se počutimo kot do-
ma in še veliko bolje, posebno
če smo starejši. Štajerci ste res
veseli ljudje.
Zahvaljujem se obema usta-
novama in želim še naprej ve-
Uko delovnih uspehov in le
prijazne paciente.
Po zdravje v Zreče še pri-
dem! Pravzaprav sem prepri-
čana, da sem v Ljubljani
zdravje izgubila, vrnili pa ste
mi ga z veliko truda v Sloven-
skih Konjicah in sedaj v Zre-
čah.
Hvaležna sem vsem, ki ste
se z menoj trudiU.
MARIJA BERNIK,
Ljubljana
Upokojenci v
Priekiji
V sredo, 16.10. smo se ob zelo
deževnem vremenu in malo
upanja na veselo razpoloženje
odpravili člani Društva upoko-
jencev Celje na izlet v Prlekijo.
Prvi postanek smo imeh pri
Svetem Tomažu pri Ormožu.
Ogledali smo si cerkev in lepo
okolico, pater Stanko (bil je
župnik župnije Sv. Cecilije v
Celju) je za udeležence izleta
daroval sv. mašo in nas pogo-
stil, za kar najlepša hvala.
Izlet smo nadaljevali čez Lju-
tomer, Križevce, do Veržeja. Tu
je bil glavni postanek. Ogledali
smo si še edini plavajoči Babi-
čev mlin na Muri. V lepem go-
stišču Bobnjak smo ob zelo pri-
jazni postrežbi imeli kosilo in
pijačo. Tudi vreme se je razve-
drilo in posijalo je sonce. Dobra
volja se je stopnjevala. Presene-
čenje pa je bilo, da je tajnik
društva g. Tine udeleženkam
izleta: Treziki, Poldiki in Mariji
čestital za rojstni dan v mesecu
vinotoka. Čestitk niso bile de-
ležne le navedene, temveč tudi
Tine za rojstni dan.
Pot smo nadaljevali preko Je-
ruzalema, zadnji postanek je bU
v Ormožu. Za vztrajno kratkoča-
senje gre zahvala gospe Elici, ki
nas je zabavala ne le s harmoni-
ko, temveč tudi s petjem in jod-
lanjem. V imenu udeležencev
izleta zahvala za varno vožnjo
šoferju Bogdanu in končno za
vztrajnost in dobro organizacijo
tudi tebi, dragi Tine.
FRANČEK TRATNIK, Zagrad
!*• 43.-^^4. oktober 1996

ZA MOTOCIKLISTE
Novosti iz Koina '96
IFMA 1996. Več kot 2000 razstavljavcev, 9 dvoran, 48.000
razstavnih površin. Dvokoles, takšnih na nožni in motor-
ni pogon, na pretek. Rastoče prodajne številke dvokolesni-
kov po vsej Evropi. Tudi takšnih iz eksotičnih krajev (Tajvan,
Malezija, Koreja, Singapur), kjer dvokolesniška industrija
ubira hitre korake. Vedno več kroma, vedno več športnih
dvovaljnikov, motociklov za vsakdanja mestna in primestna
potepanja, da o ogrooomni ponudbi skuterjev ne govorimo.
Vse to in še več je sijalo na
letošnjem vrhuncu med dvo-
kolesniškimi sejmi. Kaj od te-
ga bo deležen motorist Janez
Kranjski, bomo, razen svetlih
izjem, videli v naših trgovinah
šele prihodnje leto.
Aprilid
Pri Aprilii spijo na še eni
Biaggievi lovoriki, ki jo je
osvojil v svetovnem prvens-
tvu GP 250.A
Izjema je pomlajen paradni
konj Pegaso 650, ki postaja
vse manj enduro in vse bolj
fun bike. Nov, elegantnejši po-
loklep z učinkovitejšim vetr-
nim ščitnikom, nove luči, ple-
menitejše barve in dodelan
enovaljnik, v duhu zmanjša-
nja izpušnih nebodigatreba in
povečanja navora (53,7 Nm
pri 5.000 v/min). Povečali so
tudi rezervoar, cene v Nemčiji
pa ne! Od predhodnika (Tua-
reg) so ostali le ščitniki krmil-
nih ročic.
GuUiver in rally po novem
hladi voda, saj sta dobila po-
gonske agregate iz modela SR.
Utekočinjenje hlajenja se pri
prvem pozna le na spremenje-
ni maski na prednjem delu.
Fun skuter Rally je bil deležen
korenitejših predelav celotne
zunanjosti, skupaj z novimi
števci, svetilnimi telesi, večji-
mi premeri koles in udobnej-
šim vzmetenjem.
Bimota
Hiša ekskluzivnih motoci-
klov je ponudila dve poslasti-
ci. Prisluhnimo podatkom:
500 V-DUE: prvi komercialni
dvotaktnik z direktnim elek-
tronskim vbrizgom goriva, 2
valja na V z 90 stopinjskim
razmikom, 499 ccm, ventil v
izpuhu, 110 KM pri 9.000 v/
min, dvotaktno rekordnih 90
Nm pri 8.000 v/min, inovativni
dvostopenjski sistem mazanja,
suha sklopka, centralna samo-
diagnostika, paličast okvir iz
elipsoidnih alu cevi s struženi-
mi ojačitvami, 46 mm vsestran-
sko nastavljiva vilica, kevlarja
na pretek, Digitalni števci, stru-
penost oblike in (predvide-
vam) voznih lastnosti. Prihaja
tudi k nam!
SB 6 R: Suzukijev 1074 ccm
vodno hlajen štirivalnjik s pove-
čanim vodnim hladilnikom (ni
več hladilnika olja), nov sistem
prednabijanja zraka, elektron-
ski števci, aerodinamičnejši ok-
lep, okvir made by Bimota, po-
večana medosna razdalja,
Brembo 320 mm par kolutov,
zadnja guma 190/55-17.
BMW
Le kje drugje kot na doma-
či zemlji bi Bavarci pokazali
najmočnejšega serijskega
BMW? A takšnega rodoljub-
nega navala na BMW štant ni
pričakoval nihče. Vzrok leži v
nič kaj okorno nemški obliki
novinca (spomnimo se neus-
pelega KI).
Od predhodnika je ostal po-
vrtan horizontalno ležeč štiri-
valjnik s 130 konji( odprta raz-
ličica) in 125 Nm navora pri
6.000 v/min.
Pod kožo je nemškosti na
pretek: prednje Telelever vili-
ce, izboljšana Paralever nihaj-
ka, ročno nastavljiv vetrni ščit-
nik, stopalke, ročica menjalni-
ka in sedež, čisto pravi alumi-
nijast okvir, centralna samo-
diagnostika vseh funkcij in se-
veda ABS ter nepogrešljiv par
tristeznih katalizatorjev. Prost!
Super potovalnik LT 1100 je
dozorel v izvedbi High Line, s
serijsko vgrajenimi tremi kovč-
ki, z naslonom za sovoznika,
radio kasetnikom, električno
nastavljivim vetrnim ščitnikom,
gretjem ročic, vžigalnikom, luč-
ko za osvetljavo karte, ABS,
uravnavanim katalizatorjem...
V peto leto življenja gre naj-
manjši BMW F 650 z lepotnimi
popravki na poloklepu in s po-
večano vetrno zaščito. Upošte-
vanje kritik, bi rekli na še ved-
no zelo uspešnem fun bikeu.
To še ni vse! Posebej za ženske
in mestne playboye so F-ko
ponudili s krajšimi hodi vzme-
tenja, nižjo višino sedenja, lič-
nejšim prednjim delom in brez
prečnega nosilca na krmilu.
Imenovali so ga F-ST.
Gilera
Mačeha (Piaggio) je svojo
pastorko Gilero zopet poslala
plesat na dvokolesniški trg.
Zaenkrat v obliki zelo sveže
oblikovanih skuterjev, ki z
znanimi Piaggiovimi modeli
nimajo več veliko skupnega.
Runnerja so ponudili s tre-
mi dvotaktnimi motorji (50,
125 in 180 ccm). Slednji bo
prava raketa med skuterji. S
podobno mehaniko, a v teren-
sko vzmetenje in plastiko ob-
lečen stalker prihaja na trg
januarja. Ker je pri nas znan
tudi uvoznik, jih pričakujemo
tudi mi. Tisto drugo, kar spo-
minja na stare Gilerine čase, je
obljubljen motocikel Custom
125 z novim štiritaktnikom v
amerikaniziranem stilu. Do
njene serijske proizvodnje se
bomo zadovoljili z mini chop-
perjem Eaglet, ki je po novem
opremljen z avtomatskim me-
njalnikom.
Honda
Hondin najhitrejši dvoko-
lesnik CBR- 1100 XX je prvič
preživel sejem. 164 konjska
zverina pa je ostala v senci
nepričakovanega ognjenega
groma.
Fire Storm bi moral priveka-
ti na svet šele s pomladjo, a kaj
ko ji konkurenca (nov suzuki)
ni dala miru. Presenečenje je
bilo popolno. Dva vodno hlaje-
na valja, ki se spogledujeta po
Ducatijevem receptu, 110 ko-
njev pri 9.000 v/min, kompakt-
nost okvirja, lahkost celote in
mišičavost poloklepa, še pose-
bej prednjega dela. Le ugiba-
mo lahko, če bo dvovaljni
Rambo igral tudi v Sloveniji.
Velikan po proizvodnji dvo-
kolesnikov, kar Honda (še) je,
je moral ponuditi fun bike SLR
650. Novinec me močno spomi-
nja na dvokolesnik v Staloneje-
vem prvencu Rambo. Že vide-
no! In preizkušeno, saj je po-
gonska tehnika sposojena iz
Dominatorja, a na krajših hodih
vzmetenja, s cestnim karakter-
jem in z nostalgično okroglo
lučjo z dodatkom kroma.
Mnogo kikel se je sukalo
okoli SLR-ke. One že vedo, kje
iskati največ uporabnosti za
najmanj denarja.
V Evropi prvič prikazan mo-
del Honda F 6 Custom, gnan s
1520 kubičnim šestvaljnim bo-
xerjem, je pojava in pol. Kdor
ob dobrega poltretjega metra
dolgem chopperju ostane rav-
nodušen, ta je zrel za okulista.
Kawasaki
Edina kavvasakijeva pre-
miera, cestni naked bike s
1052 kubičnim štirivaljni-
kom iz ZZR, seveda z manj
konji, je dober predstavnik
svoje slečene vrste, toda pro-
dajne številke jim vseeno ne
odmerjajo velike pogače.
Nenazadnje, predsejemsko
predstavljen ER-5 je tudi slečen
klasični cestnik. Sam sem pri-
staš preprostosti in razumne ce-
novne sprejemljivosti, a staviti
vse na enega novinca, tega od
Kavvasakija nisem pričakoval,
še posebej ob dejstvu, da ta hiša
letos slavi 100-letnico obstoja.
KTM
Avstrijci so se lotili prije-
mov, o kakršnih pred leti niti
slišati niso hoteli. Po elektri-
ficiranem zagonu v duku je
ta luksuz doletel tudi enduro
serijo EGS, tekmovalni SC so
dobili nove zelo strupene
barve, identične novi moto-
cross seriji.
Za ljudi, ki so v dosedanji
ponudbi KTM videli preveč
garaštva, so namenili novinca
LSE, ki s krajšimi hodi vzme-
tenja, manjšim premerom
prednjega kolesa, cestno-ma-
kadamskim profilom gum, z
udobnejšim in nižjim sede-
žem ter znano pogonsko eno-
valjniško tehniko z malo manj
vibracijami, išče mesto med
soft endurami, seveda s KTM
pripisanim pedigrejem.
Druga skrajnost v obliki po-
tovalnih endur je KTM Adven-
ture. 30-litrski rezervoar, so-
lidna vetrna zaščita, a pusto
obarvana plastika, nova WP
Extreme vilica, dobro podlo-
žen sedež, serijska stranska
kovčka, rekordna lahkost med
sebi enakimi (146 kg).
Duka so na novo preoblekli
in ne ravno posrečeno pobar-
vali, obenem pa predstavili
njegovo kopijo, malega dukca,
imenovanega Sting. Gnan z
Minarellijevim dvotaktnikom
(Euro 125), z manj zahtevno
in cenejšo opremo, a oblikov-
no podoben velikemu bratu,
je pisan na kožo mulariji in
uporabnikom nove bruseljske
izpitne zakonodaje.
Moto Guzzi
Ves duh tradicije in žilavo-
sti vztrajanja Moto Guzzija je
vgrajen v hipogrifa.
Mitološka žival, pol orel pol
konj, je pravo ime za cestnega
klasika, ki z obliko rezervoar-
ja, sedlastim sedežem, prepro-
stimi linijami in čudovito črno
rdečo kombinacijo in z nepo-
grešljivim 750 ccm dvovaljnim
evergreenom spominja na do-
bre stare čase, le elektronika
vbrizga goriva in zanimiva reši-
tev zadnjega vzmetenja daje
pridih prihodnosti.
Za 75 svečk (in let) obstoja
so Guzijevci naredili 750 jubi-
lejnih californij 750. Vsaka
ima vgravirano serijsko števil-
ko, srebrni medalj on na pred-
njem blatniku in veliko zelo
kvalitetnega kroma. Ko hočejo,
so Italijani zelo natančni!
Piaggio
stare vespe ni več, živela
nova vespa. 50 let prevoznega
sredstva, ki je izoblikovalo
povojno Evropo, ki je vozilo
tri generacije Evropejcev, ki..,
Zgodba se nadaljuje z novo
vespo, s ponovno uporabo plo-
čevine v ponovno uporabljeni
samonosni karoseriji brez okvi-
rov iz cevi, z oblikami, ki imajo
s predhodnico veliko skupnega
in s ponovno odkrito uporab-
nostjo preprostega dvokolesniš-
kega prevoza po natrpani Evro-
pi. Vseeno je veliko novega. Ro-
botizirana proizvodnja, kako-
vost materialov, 200 mm pred-
nji kolut, dvojni helikoidalni ža-
rometi z jodovimi žarnicami,
udobje vzmetenja, udobje avto-
matike pogona, udobje odlagal-
nih prostorov in (zaenkrat) 125
ccm enovaljni štiritaktnik (10,7
KM), predhodno preizkušen na
sferi 125. Prihodnjo pomlad pri-
de revolucionarni 50 ccm dvo-
taktnik z direktnim vbrizgom in
novim sistemom mazanja, kar
bo prispevalo k 30% zmanjša-
nju p)orabe goriva in zmanjšalo
emisijo nezaželenih izpušnih
strupov. Dvokolesniško legen-
do bo Trgoavto ponudil še to
leto.
Suzuki
Kaj hudiča se je skuhalo v
glavah vodilnih mož pri Su
zukiju, da so preskočili iz
okostenelih okvirov čisto
povprečne ponudbe?
Svež veter v projektnem bi-
roju, kjer je odpihnilo veliko
starih kadrov, je prinesel feno-
menalno ponudbo novosti v
Koln. 5 presenečenj, pet vročih
kostanjev, od teh je še najbolj
mlačai GSX-R 600, ki je le
nadaljevanje lanskega uspe-
šneža med 750 kubičnimi su-
peršportniki. Dejansko je 600
kubični prostor tržno zelo za-
nimiv, mali GSX pa bo s svojo
obliko, kakovostjo pogona iij
voznimi lastnostmi prevetri'
konkurenco.
Piaggio vespa ET4.
Triumph T 595 Daytona.
BMWK1200 RS
KTM duke - restycing.
Suzuki TL 1000 S.
Moto Guzzi V7 ippogrifo.
51.43.-24. oktober 199^
ZA AVTOMOBILISTE

Vamaha XYZ 650 drag star.
piedili tako lep suzuki kot
jfL 1000 S jim ni uspelo še
jlcoli- Popolnoma nov (za Su-
koncept osnovnih linij je
lupaj z inovativno tehniko
,l;virja iz paličastih alu cevi in
ifofilov z litimi ojačitvami, z
ijvim vodno hlajenim dvo-
jjljnikom z rekordnimi 996
[jbiki, elektroniko vbrizga, s
0c videnim rotacijskim bla-
jnjem zadnje alu nihajke in z
lakoto 187 kg, je mnogim
,l)iskovalcem vzbudil lepe ob-
utke.
Intruderji gredo v zgodovi-
0, prišel je marauder, zaen-
lat le z znanim 800 ccm vod-
io hlajenim dvovaljnikom, ki
j) mu skrajšali nekaj konjev
iO KM pri nižjih 6500 v/
in]. Nov chopper, nova dalj-
ijmedosna razdalja, nižja sil-
:aeta brez kičastih dodatkov,
aerikanizacija v dobrem po-
lenu besede.
Sveži veter, drugič. XF 650
Fieevvind je prvi Suzukijev
imbike. Osnova je lansko
mDR 650 SE, s po evropsko
iBMnim poloklepom. Meša-
»med BMW F, cagivo can-
iin aprilio pegaso. Zakaj pa
e! Nekateri cenijo koktajle. O
išni Suzukijevi enduraški
išornosti pri freewindu ni ne
:aha ne sluha.
To velja tudi za nov skuter z
-lanim imenom. Katana AY
je verjetno prvi korak k
;tiižini novih malih dvokole-
aikov Na voljo je z zračno ali
adno hlajenim dvotaktni-
m. Na potezi je hiša iz ulice
-la Husa la.
Triumph
Imeti takšen par žarome-
Jvkot jih ima nov tip Speed
'iple, je dovoljeno samo na
fgleških motociklih. Naj-
Wj odštekan in najboljše
■urejen naked bike na sej-
Pravzaprav so ga naredili
^'0. da zadostijo potrebam
*o rojenih tekmovanj s sko-
serijskimi motocikli, ki se v
■'Topi vse bolj prijemljejo.
")e valji, 885 ccm, 108 ko-
njev, elektronski vbrizg gori-
va, popolno nastavljanje
vzmetenja, zadnja enoročna
nihajka, prednji koluti da dol
padeš, aluminijev okvir z ime-
nom »ne cev ne škatla«. Še
enkrat: čudovito odštekano!
Predhodnika oblečeš, mu
povrtaš motor na 995 ccm in
pobarvaš v rumenjakove bar-
ve in imenuješ T 595 Dayto-
na. Ko bi se končno našel
uvoznik za Slovenijo!
Prikazali so letos rojenega
custom cruiserja (nekaj med
chopperjem in naked bikeom)
z imenom Adventurer. Zopet
3 cilindri, a spolirani do skraj-
nih meja še možnega. Zopet
neverjetna barva metalizirane
pomaranče. Lepo.
Vamaha
Vamaha nadaljuje s poso-
dabljanjem chopperjev z no-
vo serijo Drag Star, ki postav-
lja staro serijo Virago v polo-
žaj zahajajočih zvezd.
Amerikaniziran custom do-
bro skriva nov »samo« 650 ku-
bičen dvovaljnik, ki je hvala
bogu ostal zračno hlajen. Za-
nimivo: ima manj konjev (4
manj) kot predhodnica XV
535. Zato je pa daljša, širša in
nižja. In težja. Vsekakor pa
trenutno mnogim povšeči.
Njeno veliko sestro XVZ
1300 so opremili po vseh ame-
riških merilih, potrebnih za
pravi potovalnik. Velikanski
vetrni ščitnik, velikanski sisy
bar, usnjena stranska kovčka,
ščitniki motorja, kromirani do-
datki na prednjem blatniku...
Še več Amerike najdete na
(zaenkrat) neserijskem izdel-
ku, ki so ga naredili v Vamahi-
nem centru v San Diegu. 17
predelav na royal staru je rodi-
lo najlepši japonski harley. Če
kdo misli drugače, se naj po-
stavi v vrsto. Začetek proi-
zvodnje načrtujejo šele konec
prihodnjega leta.
Kar ne velja za mini chopper
Virago XV 125, ki je nastala
samo zaradi pravnikov. Pa ne,
da se bodo z njo vozili samo
advokati, vsi ki imajo samo B
kategorijo, a zadovo-
ljujejo kriterije novih
bruseljskih predpi-
sov, jo lahko vozijo,
če so le v Zahodni
Evropi doma. Na zu-
naj je enaka 250-ki, le
iz dvovaljnika iskri
predpisanih 11 kW.
Še en otrok Evrope
s pomenljivim ime-
nom Neo's, bodo za-
čeli delati v Španiji in
Franciji. Njegov vzrok
nastanka leži v carin-
skih omejitvah EU in
v sodelovanju evrop-
skih in japonskih obli-
kovalcev, kar je vidno
že na prvi pogled. Na
osnovi novega BW, z
enako pogonsko teh-
niko, a z evropskim
videzom, bo neo's
skočil v segment niž-
jega cenovnega razre-
da, tudi pri nas.
TEODOR JESIH
^onda VRT 1000 fire storm.
Po scenicu še multipla
Francoski Renault je s svo-
jim meganom scenic, majh-
nim ali manjšim enoprostor-
skim avtomobilom, odprl
nov avtomobilski razred, ki
se razmeroma hitro polni.
Italijanski Fiat je namreč
predstavil multiplo, avtomo-
bil nekoliko nenavadne obli-
ke, vendar po zasnovi eno-
prostorsko vozilo, ki se bo
lahko primerjalo z meganom
scenic. V dolžino je fiata mul-
tiple za manj kot štiri metre
ali točno toliko, kot je meril
upokojeni tipo. Višina je raz-
meroma velika (1670 milime-
trov ali 100 milimetrov več,
kot pri osebnih avtomobilih),
medtem ko je medosne raz-
dalje za 2660 milimetrov. Ide-
ja o nastanku multiple se je
pri Fiatu pojavila pred dvema
letoma, čez dobre štiri mese-
ce so se pojavili prvi prototipi,
na koncu pa so se odločili za
izvedenko s šestimi sedeži -
postavljenimi v dve vrsti, kar
je nedvomno posebnost. Ste-
kla multiple so razmeroma
velika, vrat je pet in se vsaj za
sedaj odpirajo povsem klasič-
no, količnik zračnega upora
je 0,32. Pri Fiatu pravijo, da
sedanja multipla še nima
končne obUke in jo bodo do
tedaj, ko naj bi stekla serijska
izdelava (čez leto dni), neko-
liko spremenili. Pa vendar je
posebnosti kar nekaj, pri če-
mer ni mogoče prezreti nena-
vadno postavljenih luči. Me-
glenke so namreč vstavljene v
prednji odbijač, kratke luči v
masko, dolge luči pa so na-
meščene tik pod vetrobran-
skim steklom. Toda v osnovi
ostaja avtomobil takšen, kot
je: zapolnil naj bi vrzel med v
večjimi enoprostorskimi avto-
mobili kot so renault espace,
fiat ulysse, peugeot 806 in
osebnimi avtomobili. Po se-
danjih načrtih bosta multiplo
poganjala dva motorja in si-
cer bencinski z gibno prostor-
nino 1,6-litra ter 1,9-litrski
turbodizel, pri čemer bosta
imela oba agregata enako
moč 108 KM.
Projekt je Fiat stal že 350
milijard Ur, pomembno pa je,
da naj bi z začetkom izdelave
tega vozila dobilo delo vsaj
kakšnih 1300 delavcev. Vse-
kakor drži, da se na trgu po-
javlja nova vrsta avtomobilov.
Na sliki: fiat multipla
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj
550 avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil, organizatorji pa so
izdali tudi 60 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev
na sejmu je bilo 1300.
Cene so okvirne!
IL*». 43.. i4. oktober 1996

INFORMACIJE-ROMAN
Dekličina domneva je bila upravičena. Mati seje resnično
ukvarjala s temi mislimi. Družina Friihaufje bila zelo premož-
na; vodila je dobro trgovino. Vsi so imeli Ito radi, najbolj pa
Emanuel. Govorilježeozaroki, samo ne v pravem času. Sedaj je
kazalo drugače. Vsekakor pa ni vedela, kakšno je mnenje
mladega moža sedaj. V tem času je zvedel, da je Ita ljubila
Ernesta. Daje bil užaljen, je vedela, ker razen običajnih čestitk
ni pisal več. To bo kmalu zvedela, saj se bo v kratkem odpeljala
v Pulj. Dovoljenje za bivanje že ima, vendar mora še tu nekaj
urediti. Ita naj bi z mlajšo sestro ostala v Koprivnici.
Kako tvegano je bilo pustiti Ito v takem razpoloženju samo v
Koprivnici, gospa Rakova ni vedela. Tako globoko ni nikdar
pogledala v srce svojega otroka. - Ita je hrepenela samo še po
smrti. Ko je zvečer sestra zaspala, seje hitro splazila v kuhinjo.
Po lesenem podu je zlila dve vedri vode ter legla na mokra tla v
upanju, da bo dobila močno pljučnico. Mraz jo je stresal po vsem
telesu, končno pa je vsa izčrpana sredi molitve zaspala. Ko se je
zjutraj zbudila, sobila tla že zdavnaj suha, ona pa si ni nakopala
niti prehlada. Tako nihče ni zvedel za njen namen. Celo v svojem
obupuje cvetela kakor roža. Verna, kot je bila, je menila, dajo
Bog še noče vzeti k sebi. Mora torej počakati, da bo prišla njena
ura. Še druga misel - umakniti se v samostan - je vzklila v njej.
Ker bi pri materi naletela na popolno nerazumevanje, je odrinila
tudi to misel na poznejši čas.
Jutri bo dan vseh svetnikov. Gospa Schwarzerje vsako leto
spletla venec iz bršljana, ki seje vzpenjal ob pročelju hiše. Velika
pentlja v barvi deželne zastave je bila edini simbolični okras
venca. To je storila vsako leto s krvavečim sivem, tokrat pa je bila
njena bridkost večja kot kdaj prej. Navadno se je pri tem.
opravilu pogovarjala s pokojnim možem. V zadnjih letih jo je ob
tem navdajal nekak ponos. Takrat je lahko pletla bršljanzmirno
vestjo, saj je bila njena zasluga, da se je sin posvetil vojaškemu
stanu, kar je želel oče in vse visoko sorodstvo. Tako trdno je stal
na pragu svoje kariere. Kako je bilo pa danes? Danes je s
popolnoma drugačnimi občutki pritrjevala vitičaste liste. Pri
srcu je čutila zbodljaje, ki jih do sedaj ni poznala. Vsega je kriva.
preprosta meščanska deklica, kije s svojo močjo pripravila sina
do obupa. Ako bi ta stvor ne bil prekrižal njegove poti, bi bila
njena vest danes mirna in bi čutila zadoščenje. Ob vsakem
lističu bi lahko rekla: »Najin sin bo s svojo odlično poroko
povzdignil rod. Hiša, v kateri seje rodil, bo postala pravi grad,
ne samo po imenu, temveč tudi po zunanjosti.« Za trenutek ji je
srce obstalo in njene misU so krenile drugam. Zdelo se ji je, da
sliši odgovor na svoje misli: »Ali ljubi sorodniki ne bi mogli biti
prav tako velikodušni, če bi vzel preprosto meščansko dekle? Ali
ne bi bila njegova sreča popolnejša, ako bi smel slediti glasu
svojega srca? Kaj si dosegla s svojim nasiljem?«
V glavi se ji je zavrtelo, čutila je pekoče zbodljaje. Pustila je
delo, vstala ter šla na sveži zrak, da bi pregnala neprijetne misli.
Njen značaj je bil popolnoma realističen. Kjer ni bilo več pomoči,
seje bilo pač treba temu prilagoditi. Kdaj pa kdaj so seji še vsilili
občutki, ki so prihajali od popolnoma drugih smeri, vendar o
tem ni rada premišljevala, ampak sije raje poiskala kakršnoko-
li razvedrilo. Tokrat pa seji to ni povsem posrečilo. Njene misli so
bile kar naprej obrnjene v isto smer ter sojo mučile.
Kljub nastajajočemu mraku se je še hotela malo sprehoditi v
okolici hiše, ko je nenadoma vstopila hišna pomočnica Malčka z
drugo košaro bršljana.
»Tu za našega mladega gospoda!« Morda Malčka ni mislila
tako, toda njene besede so zvenele resnično strogo. Na gospo
Schwarzerjevo je napravil ta ton svojevrsten učinek. Mar se je
motila, ko je videla izjemen pogled v Malčkinih očeh? Žeje imela
vprašanje na jeziku, toda zadnji trenutek seje premislila in je
samo odsotno zajecljala: "Lepa hvala.«
Potrta in s povešeno glavo je šla zopet k svojemu delu. Držeč
bršljan v rokah je mrmrala predse: »Nagrobni venec za mojega
sina. Kdo bi si to mislil?!«
Da, nagrobni venecza njenega sina! Bilje pač najtežji, kar jih
je v življenju spletla. Pri tem delu pa se ni mogla z umrlimi
pogovarjati. V duhu so jo spremljale slike, ki so prikazovale
Ernesta vse od rojstva do tragičnega konca. Slike zadnjih
doživetij v tej hiši so bile najbolj žive in so se najdlje zadrževale.
Še so odmevale od sten njegove zadnje besede. Skoro čutilaM
je njegov duh prisoten. Zopet je hotela stresti vso jezo na Ito. M
jo je zadržala, ker se je bala neslišnega glasu, kije dekle vM
branil in zagovarjal. M
Od nekod se je priplazil pes. Kot bi razumel smisel njemi
početja, je obstal nekaj korakov pred njo in spremljal nj&
kretnje z izredno otožnim pogledom. To jo je še bolj užalosti
Vedela je, kako je bil navezan na gospodarja, in kakšno veselje
imel Ernest, ako so se posrečili umetni skoki te inteligenc
živali, ki je dozdevno vse razumela, kar se je okrog nje godilo.
Žal ji je bilo zveste živali in ker ni mogla prenesti rijen^i
žalostnega pogleda, je hotela psa napoditi iz sobe. »Lumpi«l
ni ubogal, ampak je kot akamenel ostal tu. dokler ni neM
delati. Ko je bila končala, je pes legel na venec. m
Hotela je nesti venec iz sobe, pa si ga ni upala prijeti, kerm
renčal in bi jo gotovo ugriznil. m
Čez nekaj dni je uboga žival poginila. M
Tudi Ita je bila pod vplivom občutja, ki ga prinaša danW
svetnikov. Ves dan je sedela poleg Ernestove slike in se v duh^
njim pogovarjala. Še vedno ni mogla doumeti, da se ne boi"
vrnil. Vse je bilo še tukaj: njegova pisma, njegove male pozori^
sti, njegov glas ima še v ušesih, še čuti njegovo roko, v kateni
tako rad držal njeno, videla je še njegove lepe velike temne<^
pred sabo, ki so znale toliko povedati, četudi so njegova
molčala. V spanju ali bedenju, vedno je sanjala o njem, saj je'''
po smrti ostal ob njeni strani.
Na jutrišnji dan je bil njen rojstni dan. S krvavečim srceti^j
morala misliti, kako seje Ernest tega veselil. Na jutrišnji danp
hotel podariti zaročni prstan ter ji medaljon s svojo sliko^
vgraviranim grbom obesiti okrog vratu. Kako je imel vse toW
pripravljeno; od svojega stotnika je imel že obljubo, da božati
dni dobil dopust, četudi samo za kratek skok. Kako neizre^^
srečna je bila, ko ji je to pripovedoval. Celo grenka peli^^
kapljica, ki je padla v čašo njene sreče, je dozdevno^
izhlapela. V zavesti, da sta bili njegova ljubezen in nješ^^,^
železna volja tako veliki, je imela nasprotstvo njegove mat&^
njegovih sorodnikov za nepomembno.
Ali je mogoče, da je vse to le bilo? Njeno raztrgano srce se>
ni moglo strinjati. Ker soji čutila hotela odpovedati, se je odlO'.
iti na sveži zrak. %
Zunaj se je mračilo. Mehanično so jo nosile noge P^^
pokopališču. Ob nekaterih grobovih so še stali ljudje, ki
najbrž težko ločili od svojih mrtvih. S pogledom na okn^-
grobove je nekajkrat obšla majhno pokopališče, ne da bi vi^
kako pomilovalno sojo vaščani ogledovaU. Mislila je saJ^
Emestovgrob, katerega ne bo nihče obiskal in nihče okrasm

NASI KRAJI IN UUDJE

Peter Žličar
Franc Pustoslemšek
Adolf Kosu
Veterani zborovali
gasilska zveza Žalec je v
jjinpetru pripravila letošnje
irečanje gasilskih veteranov.
Udeležilo se ga je več kot
)50 gasilcev veteranov, ki so
Jrišli iz oseinintridesetih dru-
Itev. Med gosti, ki so govorili
ja srečanju, so bili žalski žu-
jji prof. Milan Dobnik,
predsednik sklada za požarno
ariiost Ivan Fale, podpred-
sednik GZ Slavko Kotnik,
podpoveljnik GZ Drago Pin-
terin predsednik KS Šempeter
franc Lavbič. V kulturnem
programu je nastopil moški
pevski zbor Šempeter, nato pa
iO podelili plakete veterana
Gasilske zveze, ki so jih preje-
i Franc Dobrave, Ivan Pu-
inik, Anton Gržina, Ivan Le-
skovšek, Anton Rančigaj in
fianc Tekavc.
Peter Žličar: »Na ta srečanja
}W]am že vrsto let. Mislim,
šso zanimiva, da na njih
ši gasilci izvemo kaj no-
,   ii se pogovorimo s kolegi
J cele občine. Bilo je lepo in
ako tudi naj ostane.«
Franc Pustoslemšek: »Med
gasilci, tistimi, ki smo gasili in
tekmovali, sem bil nekaj manj
kot petdeset let. Na teh sreča-
njih je zelo lepo in prav je, da
bi ostala tudi v prihodnje.«
Adolf Kosu: »Sem med naj-
starejšimi na srečanju, dopol-
nil sem 83 let in če me povabi-
jo, se takšnega srečanja zelo
rad udeležim. Tudi v prihod-
nje bom prihajal, če bom le
zdrav in če me bodo še pova-
bili, saj sem bil med gasilci v
Šempetru celih petdeset let.«
T. TAVČAR
Marija skoz^ živl|en|e
Tako se je glasila skupna
pesem srečanja cerkvenih
pevskih skupin župnij Zgor-
nje Savinjske doline, ko se je
na nedeljskem srečanju na
Rečici zbralo več kot 200
pevcev iz cele doline.
Srečanje so pripravili Zveza
kulturnih organizacij Zgornje
Savinjske doline ter kulturno
društvo in župnija Rečica ob
Savinji. Na tokratnem sreča-
nju so se predstavili Mladinski
zbor Kancijan, moški oktet in
mešani pevski zbor iz župnije
Rečica. Župnijo Ljubno sta
predstavljali Otroški pevski
zbor sv. Elizabete in mešani
pevski zbor, župnijo Nazarje
Mladinski pevski zbor Naza-
ret, župnijo Gornji Grad pa
mešani pevski zbor. Iz župnije
Luče so se srečanja udeležili
Cerkvena pevska skupina dru-
žine Krebs ter moški in meša-
ni pevski zbor, iz župnije Mo-
zirje otroški pevski zbor, vo-
kalno instrumentalna skupina
in mešani pevski zbor Šmihel
nad Mozirjem.
Organizatorji srečanja so v
zbirki Janeza Mavrica iz Gor-
njega Grada našli ohranjene pi-
sne in slikovne vire, da je bilo
zadnje podobno srečanje pred
60. leti. Med takratnimi zbori
so zasledili mešani in moški
zbor sv. Frančiška Ksaverja iz
Radmirja, ki ju je vodil Janez
Časi. Na srečanju na Rečici so
zato še s posebnimi častmi
pozdravili danes 93-letnega or-
ganista in pevovodjo Janeza
Časla iz Podhoma, še posebej
pa so dobrodošlico zaželeli tu-
di Jožetu Napotniku iz Naza-
rij, ki že 60 let dela kot organist
in pevovodja. US
^o-silci med reševanjem živine iz ogroženega hleva. Na srečo
je šlo le za vajo.
Uspešna akcija gasilcev
Na Plešivcu pod Graško go-
J' na meji med občinama
^^lenje in Slovenj Gradec, na
'^dmorski višini 750 me-
H je bilo pretekli teden
udo neurje. Iz neba je lilo
^'^ iz škafa, strela je na ko-
^"'cu zanetila požar, ki je
^^'^zil, da se bo razširil na
§">spodarsko poslopje in hlev
glavami živine...
Lastnik Jože Marolt je na
'''^nioč poklical gasilce iz Vele-
in Slovenj Gradca. Na kraj
J^Žara so v pičlih 20 minutah
Seli gasilci iz Škal, nato iz
^'eka in velenjskega premo-
Nika, pa gasilci iz Starega
% Slovenj Gradca in Pod-
pia. Najprej so rešili vso ži-
"^0. nato pa so gasili kozolec
ter varovali hišo in gospodar-
sko poslopje.
Nekako tako je minila osma
skupna gasilska vaja, ki jo vsa-
ko leto pripravljajo v mesecu
požarne varnosti. Letos je v vaji
sodelovalo 65 dobro opremlje-
nih gasilcev in članov operativ-
nega štaba, ki so gasili in reševa-
li s pomočjo šestih avtocistern,
sedmih orodnih vozil in vozil
komandnega poveljstva. Zelo
zahtevno gasilsko vajo je vodil
višji gasilski častnik pri GZ Slo-
venj Gradec Branko Smrtnik,
kije skupaj z drugimi sodelujo-
čimi v gasilski akciji razmišljal,
kaj bi bilo potrebno še storiti,
da bi bili gasilci v akcijah na
podeželju še bolj uspešni.
LOJZE OJSTERŠEK
Polzelski lokosireki dobili strelišče
Polzelski lokostrelci so si ob Savinji, na Bi'egu pri Polzeli, s pomočjo Nivoja Celje, ki jim je
zemljišče odstopilo v uporabo, podjetja Krajnc iz Žalca in Pluton iz Sv. Lovrenca in številnimi
udarniškimi urami uredili svoje strelišče.
Na slovesnosti je najprej spregovoril predsednik LK Polzela Bojan Vedenik, podpredsednik
Lokostrelske zveze Slovenije Branko Cvetko in Lojze Posedel v imenu žalskega župana, ki je s
prerezom traku predal namenu to novo strelišče. Najuspešnejša lokostrelka Ksenija Podržaj pa
je odprla šampanjec, s katerim so nazdravili novemu velikemu uspehu polzelskih lokostrelcev in
njenemu rojstnemu dnevu, ki ga je praznovala prav na dan odprtja strelišča. Pripravili so tudi
eksibicijski nastop. T. TAVČAR
Srečanji borcev
Celjski borci so pretekli teden pripravili dva izleta.
Na že tradicionalnem izletu, ki ga Združenje borcev in
udeležencev NOB Celja prireja vsako leto, si je 50 udeležencev
iz 21 krajevnih organizacij najprej ogledalo Terme Zreče, nato
pa so odšli na Pohorje, kjer so si ogledali objekte na Rogli,
obiskali spominska obeležja Pohorskega bataljona, ob zaključ-
ku v gostišču Smogavc v Gorenju pa sta jih pozdravila predsed-
nik celjske borčevske organizacije Risto Gajšek in zreški župan
Jože Košir. Sobotni izlet pa jih je vodil v Šempeter, Topolšico in
v Šmihel. EK
Turnir v taroku
v soboto, 26. oktobra, se bo ob 8.30 pričel drugi letošnji
turnir v taroku. Turnir bo v hali A v prostorih Celjskega sejma,
pripravlja pa ga Društvo ljubiteljev družabnih iger Kaval iz
Laškega. Udeležence, ki se morajo za turnir prijaviti pred
začetkom v tekmovalni dvorani, čakajo lepe nagrade.
US
V Kozjem so odprtih oči
šolarji v Kozjem opažajo v
kraju marsikaj. V tednu pro-
metne varnosti in tednu otro-
ka so osnovnošolci med za-
sedanjem šolskega parla-
menta opozorili na tisto, kar
bi potrebovali oziroma jih v
kraju moti. Šolski parlament
je zasedal že tretjič.
Otroci so med drugim pred-
lagali ureditev prehoda na
glavni cesti v bližini šole, pri
čemer sta župan Božo Sok in
policist Dani Fon obljubila hi-
tro reševanje problematike.
Učenci predlagajo tudi, da bi
pred šolskim poslopjem name-
stili tako imenovane ležeče po-
liciste, pa ureditev smerokazov
za Zeče, Buče in Šonovo ter
prehod za pešce pred zdravs-
tveno postajo. Moti jih vožnja z
neprimernimi motorji po mo-
stu, zato je policist povedal, da
so odvzeli dve vozili, po opo-
zarjanju pa bodo začeli s kaz-
novanjem. Učenci si prav tako
želijo urejena postajališča, kjer
čakajo na avtobuse. Predlagali
so še, da bi hitrost skozi Kozje
omejili s 60 na 40 kilometrov,
vendar pa je predstavnik poli-
cije dejal, da to trenutno ni
mogoče. Šolarji želijo tudi us-
tanovitev sveta za preventivo v
vzgoji in prometu.
Veliko predlogov so imeli, ko
so govorili o prostem času, po-
membni otroški pravici. Med
drugim si želijo, da bi v kinu
Kozje vrteli zanimive filme v
zanje primernejšem času, hoče-
jo karate klub, pa tudi igrala za
manjše otroke. Župan je za so-
cialno ogrožene učence obljubil
denarno pomoč za njihovo zim-
sko šolo v naravi, občina pa bo
za potrebe planinskega krožka
pomagala kupiti fotoaparat in
daljnogled. V zvezi z željo šolar-
jev po obuditvi smučišča na Ze-
čah pa je opozoril, da je oprema
dotrajana, zato bi bilo primerno,
da bi se kdo tam za to posebej
zavzel. Podobno je z otroško
željo po letnem bazenu.
Predsednik odbora za druž-
bene dejavnosti pri občinskem
svetu Franc Rupret je obljubil,
da bo želje otroškega parla-
menta posredoval svetu, poli-
cist pa je opozoril na možnost,
da učenci vplivajo na vrstnike.
BRANE JERANKO

30
GLASBA
GLASBENI EX-PRESS
Jutri bo izšla
druga kom-
paktna plošča
nemških najst-
niških idolov
BED & BREAK-
FAST. Kofi An-
suhenne (1973),
David Jost
(1972) in Flo-
rian Walberg
(1974) so za LP
»In Your Face«
tokrat prvič
prispevali tudi
nekaj svojih av-
torskih skladb,
z melodičnim
popom, zači-
njenim še z vplivi rapa in sou-
la, pa nameravajo ogreti še več
najstniških src. Prvi single z
albuma je že v trgovinah, nanj
pa je založba WEA uvrstila
skladbico »1 Will Follow«.
Paul Rutherford in Tony
Banks sta po odhodu Philla
Collinsa, ki se je popolnoma
posvetil samostojni karieri, v
skupino GENESIS povabila
novega bobnarja. Legendarni
zasedbi se je pred kratkim pri-
družil Scot Ray Wilson, pri
nas znan predvsem po sodelo-
vanju s skupino STILSKIN, s
katero je predlani za kratek
čas zablestel na evropski glas-
beni sceni s skladbo »Inside«
iz reklamnega spota za kav-
bojke Levi's. Pomlajeni Gene-
sis že pripravljajo skladbe za
nov album, ki naj bi izšel v
začetku pomladi, takrat pa se
bodo Genesis prvič po skoraj
štirih letih spet podali na sve-
tovno turnejo. Ob istem času
bo na turneji tudi Phil Collins,
ki bo prav tako v živo pred-
stavljal v začetku tega meseca
objavljen novi album, s kate-
rega se proti vrhu britanske in
ameriške lestvice že vzpenja
tudi prvi single »Dance Into
The Night«.
Ameriški glasbeni trg se vse
bolj zapira za evropske izva-
jalce, zato je prav presenetlji-
va vest, da domovina soula in
rhythm & bluesa na široko od-
pira vrata angleškemu R&B
zvezdniku MARKU MORRI-
SONU. Slednji je v Veliki Brita-
niji letos že nanizal nekaj več-
jih uspešnic, nasičeno tovrstno
ameriško glasbeno sceno pa je
prepričal s svojim najnovejšim
hitom »Trippin'» in albumom
»Return Of The Mack«, s kate-
rim naj bi po napovedih poz-
navalcev v kratkem dostojno
nasledil pred leti tudi na oni
strani velike luže zelo popular-
no londonsko zasedbo Soul II
Soul.
V začetku prejšnjega tedna
je MADONNA, s pomočjo car-
skega reza, dan pred napove-
danim datumom v losangeleš-
ki bolnišnici Good Samaritas
rodila hčerko. Pri porodu je bil
prisoten tudi Carlos Leon, Ma-
donnin »odstavljeni« ljubimec
in oče 3 kg težke Lourdes Ma-
ric Ciccone Leon.
Britanski pop zvezdniki
THE BEAUTIFUL SOUTH so v
ponedeljek objavili svoj šesti
studijski izdelek. Gre za LP
»Blue Is The Colour«, za kate-
rega sta tako kot za prejšnjih
pet prodajnih uspešnic večino
glasbe spet napisala Dave Rot-
heray in Paul Heaton, ki sta
tudi sicer »odgovorna« za kar
14 izmed petnajstih uspešnic,
ki so jih Beautiful South nani-
zali v devetdesetih. Albumu
bo seveda sledila tudi že raz-
prodana promocijska turneja,
na lestvici malih plošč pa se
bo kot prva preizkusila pesem
»Rotterdam«.
Veliki upi britanskega nove-
ga popa SUEDE se po uspehu,
ki ga je pred nedavnim požel
njihov No.l album »Comming
Up« in single »Trash« spet vra-
čajo na lestvice. Tokrat s sklad-
bo »Beautiful Ones«, ki se bo,
tako kot je v Angliji že običaj-
no, znašla v treh CD različicah,
na vsaki izmed njih pa je pod-
prta s kakšno novo skladbo ali
koncertno verzijo katere izmed
njihovih starejših kreacij.
V ponedeljek, 28. oktobra,
bo v Cankarjevem domu v
Ljubljani nastopil legendarni
blues pevec in orgličar Junior
VVELLS. Diskografija Jr. Wellsa
je ena izmed najobsežnejših in
najzanimivejših v povojnem
obdobju, v svoji skoraj pol sto-
letja dolgi glasbeni karieri pa je
nastopal s skoraj vsemi velika-
ni bluesa. V Ljubljani bo 62-
letni Wells koncertiral ob
spremljavi osmih svetovno
znanih blues godbenikov.
Ljubezensko razmerje is-
landske pop princeske BJORK
z angleškim temnopoltim hip-
hoperjem GOLDIE je po mno-
žici »protestnih« pisem njenih
fantov pripeljalo tudi do prve-
ga samomora. 21-letni Ameri-
čan Ricardo Lopez si je v svoji
sobi, ki je bila popolnoma pre-
lepljena z njenimi slikami, s
popularnim revolverjem 38
Special odstrelil možgane, sjl|
modejno kamero pa je sai^
mor tudi posnel. Še pred temje
nesrečno zaljubljeni Lope^
Bjork po pošti poslal doma ni
rej eno bombo, napolnjenqi|
žvepleno kislino. Na srečo^
izdelavo bombe in svojo zad.
njo ljubezensko izpoved tudi
posnel na videotrak, ki ga jj
našla ameriška policija in ne.
mudoma obvestila anglešld
Scotland Yard, ki je še pravofa-
sno prestregel smrtonosno po.
šiljko.
STANE ŠPEGEL
Po več kot treh letih so se spet zbrali člani ameriške mega-
zvezniške zasedbe GUNS & ROSES. Nič kaj prijateljsko razpolo-
žena peterica v studiu na jugu Californije trenutno pripravlja
nove skladbe, ki pa bodo objavljene le, če bodo všeč vsem
članom benda. Slednje opozorilo nestrpnim fantom, ki se še
vedno tolažijo z leta 1991 izdanim dvojnim CD-jem »Use Your
lUusion«, je seveda izustil gobčni in vedno zelo zaposleni
kitarist Slash, ki vzporedno s omenjenim projektom sklada tudi
glasbo za film »Curdled«, katerega izvršni producent bo kultni
režiser Quentin Tarantino.
GLASBA JE ŽIVUENJi
Dušan Hauptman - glasba med
košarkarji I
Nekaj poslušalcev oddaje
Glasba je življenje je izrazilo
željo, da bi večkrat na glasbe-
no zaslišanje povabili tudi
športnike. Odpravila sem se v
ljubljansko halo Tivoli, kjer
trenirajo košarkarji Smelta
Olimpije. Prejšnji teden so
premagali hrvaško ekipo. Du-
šan Hauptman, eden naših
najstarejših igralcev, bo naša
glasbena žrtev.
Pravzaprav je nekakšen diri-
gent. »Žal, brez palice,« pravi
Dušan, »čeprav bi mi mnogo-
krat zelo koristila, saj so mlaj-
ši igralci postali precej samos-
voji.«
Hala Tivoli je mnogokrat tu-
di prizorišče koncertov in ta-
krat se morajo tekmovalci
umakniti drugam. Kljub te-
mu, da imajo glasbo zelo r^
jih to jezi. w
Duhovite pripombe znane francoske
sopranistke
Sophie Arnould je slovela po duhovitosti in lepoti.
Ko jo je starejša, domišljava igralka vprašala: »Koliko let bi
mi pripisali?« je odgovorila: »Nobenega, saj jih imate že tak
dovolj.«
Vzelo živahnem pogovoru je nekdo pripovedoval, kako je volk
požrl nekega patra. »Uboga žival,« je vzdihnila Sophie, »kako
daleč jo je že privedla lakota.«
Ko je Sophie Arnould videla tekmico, izredno suho žensko, f
spremstvu dveh oboževalcev, je pripomnila: »Človek bi rekel,
da se dva psa dajeta za kost!« Simona HjO
GLASBA
31
Vse moje ljubezni
Tanja Zajc-Zupan se predstavlja
pielo se je pred 15. leti,
jo starši vpisali v glas-
šolo. Nastopala je na
Ijliih prireditvah, pred tre-
pjjeti in pol pa je stopila na
jjvensko glasbeno sceno.
Kaj te je vzpodbudilo, da si
odločila predstaviti širši
ivnosti?
To je bila moja želja. Začuti-
jseni praznino na glasbenem
0u. Instrumentalne glas-
uje zelo malo. Odločila sem
J da naredim nekaj novega,
foj stil in zdi se mi, da mi je
jscitrami uspelo. V tem du-
iiinameravam tudi nadaljeva-
[saj gre mojih pet kaset in
i-a CD-ja kar dobro v proda-
2akaj si izbrala citre?
Včasih se malce hecam, pa
prašam: Ali obstaja še kaj
lugega? Verjetno je bilo zapi-
jno že pri rojstvu, da moram
jiati prav citre, ker sem tudi
(duši bolj romantična, vča-
Ji tudi melanholična, sicer
a tudi vesela in družabna.
Itre so zelo nežen inštru-
lent. Sem izredno čustvena
idtre so kot nalašč zame.
iicer pa ni bilo možnosti za
olločitev ali citre da ali citre
tlarši so dejali, ti boš igra-
lic/tre, in tako je ostalo.
tudi tvoji starši ukvarja-
z glasbo?
Pri nas igramo vsi od stare
lame do mojega brata, sestre,
teta in mame. Največ imamo
tatoničnih in klavirskih har-
lonik, tudi klavir, kitaro...
Kaj pa tvoj mož?
Moj mož ni glasbenik, ven-
^rima glasbo zelo rad.
Imaš tudi dobri dve leti
laro hčerko. Misliš, da se bo
odala po tvojih stopinjah?
Mislim, da se bo, kajti ved-
»,ko nastopam na televiziji.
to z zanimanjem spremlja. Je
zelo ritmična, rada pleše, pa
tudi že kaj zapoje. Ko se vozi-
mo v avtomobilu večkrat reče,
mami, mami in to pomeni, da
moramo zavrteti moj CD, nato
pa uživa in posluša, včasih pa
tudi zaspi.
Poleti si izdala že peto ka-
seto in drugi CD z naslovom
Vse moje ljubezni. Katere
ljubezni imaš v mislih?
Teh ljubezni je kar nekaj. To
je ljubezen do glasbe, do vseh
teh melodij, ljubezen do nara-
ve, do moje družine, do sočlo-
veka.
Na zadnji kaseti in CD-ju
so priredbe znanih skladb v
instrumentalni izvedbi. Ka-
ko si delala izbor?
Gre za rdečo nit od mojega
prvega projekta naprej. Izbi-
ram filmsko glasbo, ljubezen-
ske, romantične pesmi - z eno
besedo evergreene. Vse moje
ljubezni pa je priredba sklad-
be Zbog jedne divne črne že-
ne.
Si kdaj razmišljala, da bi
bila tudi pevka?
Pred dobrim letom sva s Sto-
janom Auerjem posnela sklad-
bo Vrni se, zdaj pa sem se
odločila, da bom ostala pri
instrumentalu. Rada pa prese-
netim in lahko se zgodi, da
bom še kdaj kaj zapela.
Kaj pa ostali hobiji?
Rada slikam, hodim v naravo
in gozd, rada kolesarim, hodim
na morje... Zelo rada tudi ple-
šem, čeprav je za to bolj malo
priložnosti. Največkrat glasbe-
niki zabavamo druge.
Načrti?
Sem človek, ki nenehno ne-
kaj dela. Imam polno glavo
zamisH, ciljev...
SIMONA BRGLEZ
Zlati Orfej za Roso
Med skupine, ki trenutno v
slovenskem glasbenem pro-
storu največ obetajo, sodi prav
gotovo mladi ansambel Rosa
iz Slovenj Gradca.
V založbi Zlati zvoki je Rosa
izdala zanimivo kaseto Koroš-
ke dečve in prav ta melodija je
bila po izboru poslušalcev in
poslušalk tudi izbrana za me-
lodijo tedna na Radiu Celje v
glasbeni oddaji Domačih 5.
Ansambel je izredno mlad,
saj je v povprečju »star« le 18,5
let, to povprečje pa »kvari« Mit-
ja Repnik, ki je rojen 29. fe-
bruarja in je tako »star« 4 leta!
Rosa se je letos prvič udele-
žila predtekmovanja za Ptuj-
ski festival v Marjeti na Drav-
skem polju, kjer je v prvem
poskusu osvojila najvišje mož-
no festivalsko priznanje Zlate-
ga Orfeja. To pa pomeni, da je
Rosa tudi nastopila v finalu.
»Takega uspeha nismo priča-
kovali,« je povedal vodja an-
sambla Jani Repnik.
Sicer pa v Rosi igrajo in po-
jejo: Jani Repnik (trobenta).
Mitja Repnik (klarinet, sakso-
fon), Andrej Švab (harmoni-
ka, pozavna), Matej Švab (ki-
tara, vikal), Sandi Verhnjak
(bariton, vokal) in Natalija Vr-
boten (vokal, sintesizer).
Rosa se lahko pohvali tudi z
imenitnimi avtorji glasbe in
tekstov, med katerimi gre
omeniti Igorja Podpečana in
Bojana Zemeta, ki sta napisala
glasbo za deset melodij, teksti
pa so delo V. Soline, I. Sivca, I.
Budna in S. Vetrih.
T VRABL
Apokalipsa dvajset let prepozno
Debitansica kompaktna plošča koroških simfo-rockerjev Abadon
Ročk plošča leta, eden iz-
med boljših glasbenih izdel-
kov desetletja v Sloveniji in še
podobnih superlativov bi lah-
ko bili deležni koroški roc-
kerji Abadon za svoj prvi al-
bum »Apokalipsa«, če bi svoj
izdelek objavili sredi sedem-
desetih. Tako pa njihov, sicer
zelo korektno in na trenutke
celo virtuozno izveden disko-
grafski prevenec, danes, tik
pred koncem dvajsetega sto-
letja, zveni arhaično in seda-
njemu času neprimerno.
Basist Borut Šmon, klavia-
turist Tomaž Pačnik, bobnar
Tone Pečnik, kitarist Jani Leg-
ner in pevec ter flavtist Iztok
Hirtl so skupaj že tretje leto. V
tem času so nastopih na kar
nekaj ročk festivalih, nazad-
nje se jih je dalo videti in
slišati na 4. slovenskem ročk
festivalu Ročk boom '96. Po
številnih predstavitvah na lo-
kalnih radijskih postajah jim
je uspelo celo lansirati dva
manjša radijska hita, »Ta pot«
in »Končno tam«, videli pa
smo jih lahko tudi v aprilski
oddaji tragično preminule Ro-
ke ročka.
Zmes progresivnega in sim-
fo ročka, kakršnega so v se-
demdesetih gojili ELO, Styx,
Ves, Boston in Jehtro Tuli - na
slednje Abadon spominjajo
predvsem  zaradi zanimivih
flavtističnih vložkov - je koroš-
ka peterica pocukrala še s pop
elementi in solidnimi sloven-
skimi besedili, vse skupaj pa v
začetku oktobra zapakirala v
že omenjen debitantski izde-
lek, ki ga je založila maribor-
ska založba Conan. Pod veči-
no izmed enajstih skladb sta
se podpisala Iztok Hirtl in Jani
Legner, zahtevni in bogati
aranžmaji pa so delo vseh čla-
nov benda.
Posnetki so nastali v pre-
novljenem ljubljanskem stu-
diu Akademik pod producent-
sko taktirko Roberta Bevca.
Slednjemu je uspelo narediti
zvočno precej »čist« glasbeni
izdelek, ki pa na žalost zveni
preveč sterilno, brez globine
in za ročk godbo potrebnega
»šusa«.
STANE ŠPEGEL
32
KRONIKA
Na sloveniki še dva mrtva
Na cesti rezervirani za mo-
torna vozila zunaj naselja
Dramlje se je v petek, 18.
oktobra ob 1.15 uri, pripetila
nezgoda, v kateri sta dve ose-
bi umrli, en udeleženec pa je
utrpel lažje telesne poškod-
be.
Michal S. (37), državljan
Poljske, je vozil vlečno vozilo s
polpriklopnikom iz smeri Celja
proti Tepanju. V neposredni
bližini uvoza na parkirni pro-
stor na levi strani, je pričel
polkrožno obračati, da bi zape-
ljal na počivališče, zaradi česar
sta se morala ustaviti dva za
njim vozeča voznika tovornih
vozil. Voznik Michal S. je zape-
ljal levo na nasprotni vozni pas
in z vlečnim vozilom zapeljal
na uvoz na parkirišče, polpri-
klopnik pa je bil še na vozišču.
Potem je zapeljal nekoliko na-
zaj, takrat pa je iz smeri Tepa-
nja pripeljal voznik osebnega
avtomobila, 51-letni Miklos F.,
državljan Madžarske, ki je
močno zaviral, a je kljub temu
silovito čelno trčil v zadnji de-
sni del polpriklopnika. Osebni
avtomobil se je zagozdil pod
polpriklopnik tako, da so voz-
nik dva sopotnika ostali vkleš-
V zmečkani pločevini pod priklopnikom sta ugasnili še dve življenji. Letos je bilo na sloveni-
ki že 14 smrtnih žrtev prometa, ena več kot v enakem obdobju lani.
čeni v pločevino. Zaradi hudih
poškodb sta bila na mestu mr-
tva voznik Miklos F. in njegov
sopotnik, 24-letni ŽoU V, dr-
žavljan ZRJ, drugi sopotnik,
24-letni Miklos F., državljan
Madžarske, pa je bil lažje tele-
sno poškodovan.
M.A.
Foto: SHERPA
PROMETNE NEZGODE
Z mopedom v
jarek
Na regionalni cesti v Rade-
čah se je v četrtek, 17. okto-
bra popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bil hudo
ranjen voznik kolesa z mo-
torjem.
Srečko J. (36) je vozil kolo z
motorjem iz smeri središča
Radeč proti Njivicam. Ko je
pripeljal v blagi pregledni levi
ovinek, je zapeljal desno z vo-
zišča v obcestni jarek ter padel
in se hudo telesno poškodo-
val.
Z boka na streho
Na regionalni cesti zunaj
naselja Ločica ob Savinji se
je v petek, 18. oktobra zgodaj
zjutraj, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmot-
na škoda pa znaša približno
300 tisoč tolarjev.
Srečko R (38) iz Prebolda je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Polzele proti Ločici ob Savi-
nji. Blizu stanovanjske hiše
Ločica ob Savinji št. 28 je v
blagem levem ovinku zapeljal
desno z vozišča in trčil v od-
bojno ograjo. Po trčenju je vo-
zilo še nekaj časa drselo po
boku, nato pa se je prevrnilo
na streho. V nesreči se je voz-
nik hudo telesno poškodoval.
Prehitro na vozišče
Na magistralni cesti zunaj
naselja Vransko se je v petek,
18. oktobra dopoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena.
Franc P. (60) z Vranskega je
nameraval peš ob kolesu preč-
kati magistralno cesto pri go-
stilni Ločica, a se ni prepričal,
če je cesta prosta. Stopil je na
vozišče takoj za tovornjakom.
ki je peljal mimo, za tem to-
vornjakom pa je iz smeri Ljub-
ljane pripeljal osebni avtomo-
bil, ki ga je vozil 49-letni Ljub-
ljančan Alojzij C. To vozilo je
trčilo v kolo in pešca, ki je
utrpel hude telesne poškodbe.
Otrok pod avto
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Topolšica se je v petek,
18. oktobra popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bil
huje telesno poškodovan
otrok.
Danica R. (35) iz Topolšice
je vozila osebni avtomobil iz
smeri Topolšice proti Šošta-
nju. Blizu gostišča Pirnat je na
svoji desni zagledala skupino
otrok in zato hitrost zmanjša-
la, ko pa je bila vzporedno s to
skupino, je sedemletni Gašper
nenadoma stekel na vozišče
ter se zaleteLv desni bok avto-
mobila in padel po cestišču.
V kovino in beton
Na regionalni cesti zunaj
naselja Šoštanj se je v soboto,
29. oktobra ob 00.10 uri, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
bili ranjeni dve osebi, ena
huje. Gmotna škoda znaša
okoli 500 tisoč tolarjev.
Peter U. (24) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Velenja proti Šoštanju. V
ostrem desnem ovinku pri
Termoelektrarni je zapeljal
desno z vozišča in trčil v ko-
vinsko zaščitno ograjo. Od
tam je vozilo odbilo v beton-
sko ograjo, trčenje pa je bilo
tako silovito, da je vozilo naj-
prej vrglo vznak, po nekaj me-
trih pa je padlo na streho. Pri
tem sta se poškodovala sopot-
nika v vozilu, 32-letni Miran
G. iz Velenja, ki je utrpel hude
telesne poškodbe, in 31-letni
Anton S., prav tako Velenjčan,
ki je bil lažje ranjen.
Trčenje v kriziscu
v križišču regionalne in
lokalne ceste v naselju Pol-
zela se je v soboto, 19. okto-
bra dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda na vozi-
lih pa znaša približno 210
tisoč tolarjev.
Alojz P. (21) iz Mute je vozil
osebni avtomobil po regionalni
cesti v naselju Polzela. V križiš-
ču z lokalno cesto za smer
Parižlje je v križišče zapeljal v
smeri središča Polzele, takrat
pa mu je nasproti pripeljala in
v križišču zavila v levo na pred-
nostno cesto voznica osebnega
avtomobila, 67-letna Jožefa H.
iz Ločice ob Savinji. V trčenju
med obema osebnima vozilo-
ma je voznica Jožefa H. utrpela
hude telesne poškodbe.
Peska brez
kresničke
Na magistralni cesti zunaj
naselja Prožinska vas se je v
soboto, 19. oktobra ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila hudo telesno poškodova-
na peška.
Irena Z. (33) iz Šentjurja je
vozila osebni avtomobil iz
smeri Štor proti Šentjurju. V
neposredni bližini stanovanj-
ske hiše Prožinska vas št. 40 se
je srečevala z avtobusom in
zato vozila ob desnem robu
vozišča in trčila v peško, 66-
letno Jožefo P. iz Prožinske va-
si, ki je hodila v nasprotni sme-
ri in v temi ni uporabljala svet-
lobnega opozorilnega telesa.
Smrt na tirih
Na prehodu ceste čez že-
lezniško progo na magistral-
ni cesti v Zidanem Mostu se
je v nedeljo, 20. oktobra ma-
lo pred poldnevom, pripetila
smrtna nesreča.
Stanislav H. (64) iz Trbovelj
je vozil motorno kolo iz smeri
Zidanega Mosta proti Hrastni-
ku. V Zidanem Mostu je pripe-
ljal do prehoda čez železniško
progo, kjer so bile polzaporni-
ce spuščene, na prihajajoči
vlak pa je opozarjal tudi svet-
lobni signal. Voznik pa je
kljub temu zapeljal mimo pol-
zapornic, v trenutku, ko je
peljal čez tir, pa je z vozilom
padel po tleh in lokomotiva ga
je zadela. Voznik Stanislav H.
je bil na mestu mrtev.
Zanašalo ga je
Na dovozni cesti zunaj na-
selja Skedenj se je v nedeljo,
20. oktobra popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo ranjena.
Franc V. (41) iz Pristav^
vozil kolo z motorjem poj
vozni cesti iz smeri ŠkeJj
proti regionalni cesti Žiče-uJ
le. Ko je pripeljal v bližin«
križišča, je pričel močno zavi
rati, ker pa je bil na vozišč«
pesek, ga je zanašalo. Ko i'
zapeljal skozi križišče, je
drugi strani ceste zapeljal
jarek in se pri padcu hud«
poškodoval.
Pešec v Smartnem v Rožni dolini je že 47. letošnja smrtna žrtev prometa na območju UNZ
Celje. Lani se je v enakem obdobju pripetilo 51 nesreč s smrtnim izidom.       .m
Do smrti povozil pešca
v Šmartnem v Rožni dolini se je v nedeljo, 20. oktobra popoldne, pripetila nezgoda,
kateri je umrl pešec.
Miran J. (43) iz Celja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Vojnika proti Celju. ki
je pripeljal na vrh blažje vzpetine, je z njegove leve strani prečkal vozišče 59-letni Leopold L.i
Griž. Voznik je kljub zaviranju pešca zadel in bil je na mestu mrtev.
GORELO JE
Požar na kozolcu
v sredo, 16. oktobra, je med
večerno nevihto strela udarila
v manjši kozolec v Hramšah,
last Draga L. Ogenj, ki ga je
strela povzročila, je zajel le
zgornji del objekta, kar gre
pripisati predvsem hitri inter-
venciji gasilcev. V požaru je
nastalo za okoli 300 tisoč to-
larjev gmotne škode.
Podtaknjen!
v sredo, 16. oktobra zvečer,
je zagorel kozolec Rajka G. v
Florjanu pri Šoštanju. Ogenj je
v celoti uničil to gospodarsko
poslopje, zgorelo pa je tudi
več ton sena, nekaj kubičnih
metrov lesenega opaža in več-
ja količina rezanega lesa.
Gmotna škoda znaša okoli 1
milijon 200 tisoč tolarjev. Pri
ogledu so preiskovalci ugoto-
vili, da je bil požar podtak-
njen.
Zgorel star go|l
Minulo nedeljo ponofj
zagorelo na zapuščenem
podarskem poslopju v Zb?
ski Gori, last Helene M. Oj
je uničil ostrešje objekta,
kaj sena, ročno mlatile
neuporaben pa je tudi nere
striran osebni avtomobil
Gmotna škoda, ki je nast |
znaša približno 300 tisof
larjev, vzrok požara pa g<
znan.
Mercedes v
plamenih
Na Velenjski ulici v Žale
v torek, 22. oktobra okoli
tretje ure zjutraj, še iz než
nega vzroka zagorelo na osef
nem avtomobilu znamke Mei
cedes. Vozilo je v celoti zgorj
lo, lastnik Vito K. iz Žalca pa)
oškodovan za skoraj 2 miliju
na tolarjev. M.A
KRONIKA
33|
Izsiljevalske tolpe na delu
yelt'iijski policisti zadnje čase preje-
.jo vse več obvestil preplašenih obča-
večinoma srednješolcev, ki se vozi-
^'Velenje s Koroškega in z območja
' injske doline, da jih neznane osebe
iijtrahujejo in na grob način izsiljujejo
denar in informacije o občanih -
.j^odovancih.
12 Strahu pred nasilneži so nekateri
.|3i-ši začeli svoje otroke spremljati v
,(,lo in jih čakati ob povratku domov,
policisti so ugotovili, da se je kar nekaj
lijakov močno prestrašilo ustrahoval-
jjv in da zato niso prijavili njihovih
jpjaiij. Nasilniki so jim namreč grozili,
|3Jih bodo poiskali in pretepli, če ne
jodo tiho.
policisti iz Velenja in kriminalisti Urada
Ijiniinalistične službe pa so 11. oktobra
pred Šolskim centrom Velenje zalotili in
prijeli devetnajstletnega Zorana G. iz Ve-
lenja, .ki je nekemu dijaku grozil in ga
tepel, da bi od njega izsihli denar.
Po prijetju so policisti in kriminaHsti
zbirali obvestila in prišli do združbe treh
mladih ljudi, ki so se ukvarjaU z izsiljeva-
nji, ki so vključevala grožnje in tudi fizič-
no nasilje, njihove žrtve pa so bili večino-
ma dijaki. V tej združbi so delovali že
omenjeni Zoran G. ter sedemnajstletnika
S.M. in M.I., oba iz Velenja. Mladoletni
M.S. je tudi osumljen ropa (v sostorilstvu z
M.I.), ki se je zgodil 7. oktobra ob 15.30 uri
pri trgovini Tuš na Ljubljanski cesti v
Celju. Takrat se je M.S. lotil treh mladolet-
nikov, ki jim je na silo pobral ves denar,
enemu pa z vratu iztrgal zlato verižico.
Vsem trem osumljenim storilcem so
policisti 15. oktobra odvzeli prostost, za-
radi suma storitve kaznivih dejanj ogro-
žanja varnosti, izsiljevanja in ropa pa so
jih privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta
je za Zorana G. in S.M. odredil pripor.
Mladoletni S.M. in njegov starejši paj-
daš Zoran G. sta bila v zadnjem letu dni
ovadena že za šest vlomov v avtomobile,
za rop v Velenju in izsiljevanje v Slovenj
Gradcu.
Pri zbiranju obvestil o tovrstnih kazni-
vih dejanjih, storjenih v Velenju in dru-
god, policisti ugotavljajo, da je zelo ver-
jetno takšnih kaznivih dejanj še veliko
več in da se oškodovanci v strahu pred
maščevanjem ne upajo spregovoriti in
storilce prijaviti organom pregona. Zato
policisti pozivajo vsakogar, ki kaj ve o
tem ali se je znašel v vlogi oškodovanca
oziroma žrtve, da to prijavi najbližji poli-
cijski postaji ali na Uradu kriminalistične
službe UNZ Celje.
- ■ M.A.
Pricetek obravnave preložen
v stanovanju bloka na Kersnikovi ulici se je 30. avgusta
letos zgodil umor. Dvajsetletna L.Z. je z nožem nekajkrat
zabodla svojo mamo. Glavna obravnava naj bi se pričela v
ponedeljek.
Sojenje pa se ni pričelo. Predsednik senata, sodnik Milko
Škoberne, je navzočim povedal, da se L.Z. glavne obravnave
ni mogla udeležiti, ker je bolna, odsotnost pa je opravičil tudi
sodnomedicinski izvedenec prof. dr. Jože Lokar. Zdravnica
glavne priče je predsedniku senata sporočila, da bi neposred-
no zaslišanje ogrozilo šibko zdravje njene pacientke, zato
bodo izjavo A.M., kot jo je podala med sodno preiskavo, na
glavni obravnavi, ki se bo pričela čez nedoločen čas, kar
Nedolžen si, dokler nisi obsojen
v kazenski zadevi proti Konjičanom
Ilojzu Založniku in sostorilcem, ki so
jbdolženi kaznivih dejanj ponarejanja
listin in prikrivanja, je zagovornik ob-
lolženega Alojza Z. pri Višjem sodišču
(Celju vložil zahtevo za izločitev sod-
lice Lidije Pratnemer in vseh sodnikov
dkrajnega sodišča v Slovenskih Konji-
tah.
Zagovornik odvetnik Rado Čevnik je v
^[ zahtevi po izločitvi navedel, da je
I omjena sodnica novinarjem večkrat da-
/^i:/ave o poteku kazenskega postopka, iz
leh izjav pa naj bi bilo razvidno, da se je o
zadevi odločila že pred glavno obravnavo
in dokaznim postopkom. Izločitev vseh
ostalih sodnikov pa je utemeljeval z dejs-
tvom, da je sodnica Lidija Pratnemer pred-
stojnica konjiškega sodišča, in bi zato
lahko nastal dvom o nepristranskosti tudi
ostalih sodnikov tega sodišča.
Predsednik Višjega sodišča v Celju
Franc Dušej je s sklepom odločil, da se
zahtevi o izločitvi sodnice Pratnemerje-
ve ugodi, zahtevo za izločitev vseh sod-
nikov Okrajnega sodišča v Slovenskih
Konjicah pa je zavrgel kot nedovoljeno.
V obrazložitvi je predsednik Višjega
sodišča Celje med drugim navedel, da se
je sodnica izražala o obdolženih tako, kot
da so krivi, čeprav je kazenski postopek
proti obdolženim šele v fazi glavne
obravnave. Ustava Republike Slovenije
zagotavlja obdolžencu domnevo nedolž-
nosti, ko v 27. členu določa: »Kdor je
obdolžen kaznivega ravnanja velja za ne-
dolžnega, dokler njegova krivda ni ugo-
tovljena s pravnomočno sodbo.« Glede
izločitve vseh sodnikov pa je predsednik
Franc Dušej svojo zavrnitev utemeljil z
določilom Zakona o kazenskem postop-
ku, ki pravi, da sme stranka v sodnem
postopku zahtevati izločitev le poimen-
sko določenega sodnika, ne pa kar vseh
(neimenovanih) sodnikov po vrsti.
M.AGREŽ?
NOČNE
CVETKE
> v torek, 15. oktobra dopold-
le, je za policijsko intervencijo
aprosila zgrožena mamica in
fovedala, da sosed preganja in
^ dere na njena dva majhna
toka. Da bi preprečili nasilje
otrokoma, je policijska pa-
fulja prispela na kraj dogajanja
nugotovila, da je bil sosed Bog-
'in D. jezen, ker naj bi mu
Uroka polomila deset trsov na
Tajdi na njegovem posestvu,
^en od otrok naj bi bil star
loniaj dve leti, bratec pa štiri.
* V sredo zvečer je Željko L,
'"ninevno brez pravega razlo-
parkrat ploznil Einilijana. O
■^logu bo Željko laliko pripove-
M sodniku za prekrške.
* V četrtek ponoči je šla poli-
?iska patrulja posredovat na
'inovo, kjer je v stanovanju
lavni red in mir Valter B., ki
■'0 prav tako srečal s sodni-
•11 za prelcrške.
* V četrtek popoldne je Esma
^Slor prijavila, da sosed Anton
'grozi njenemu sinu in ga tudi
J^^tepa. Ker je policija ugotovila,
^ )e Tone res maltretiral Esmi-
sina, so napisali predlog
^r^ku za prekrške.
Teodor je v noči na petek
J^^fočil, da ga je na Ljubljanski
nasproti policije z nogo v
^^^0 brcnil Milorad T Moral bo
^^odniku za prekrške.
, Po bloku na Ulici fraiikolov-
žrtev je v noči na nedeljo
^0 močno odmevala glasba, da
fnorala disk jockerica Simon-
Sodniku za nrekrške. MA.
Policisti imajo
radi otroke
Slovenska policija se je loti-
la nove akcije, ki jo je name-
nila našim najmlajšim držav-
ljanom. Glavni cilj akcije Po-
licija za otroke je približati
delo policije otrokom in jim s
tem sooblikovati varnostno
kulturo, ki nam je vsem sku-
paj zelo primanjkuje.
m
Ker pa se v MNZ zavedajo,
da vzpostavljanje pravih sti-
kov z otroki ni enostavno po-
četje, so se domislili pravega
pomagala, lutkovne igrice. Ta
predstavlja novo obliko pre-
ventivne dejavnosti naše poli-
cije in nov, drugačen pristop
do najmlajših.
Lutkovno igrico z naslovom
Devet in dva je, skladno z na-
meni policijskega projekta, na-
pisala otrokom dobro poznana
Svetlana Makarovič, izvaja pa
jo poklicno lutkovno gledališče
Zoom iz Ljubljane. Vsebina
igrice je didaktična, ko otroke
uči, kako naj varno živijo in
kdaj ter kako naj policiste pokli-
čejo na pomoč, kakšne nevar-
nosti prežijo nanje, kako naj se
obnašajo do vrstnikov, kakšna
je vloga policije v družbi itd.
Igrica se odvija na dveh rav-
neh. Prva raven je lutkovna
igrica s priznanimi slovenski-
mi umetniki in strokovnjaki
za preventivo, druga pa vzpo-
stavlja neposreden stik s poli-
cisti in policistkami, njihovo
opremo, vozili, službenimi psi
itd. Drugi del poteka tako, kot
si želijo otroci, torej neprisilje-
no in še vedno igrivo, da bi se
na tak način otrokom hitreje
in lažje odprle poti do delav-
cev policije v primerih, ko so
ogroženi. Da so danes otroci
še kako ogroženi, pa govorijo
številke o nasilju v družini,
zlorabah otrok, nasilju v pro-
metu, kjer so žrtve otroci itd.
Celjskim otrokom so name-
nili dvajset predstav, ki so se
za predšolske otroke in učen-
ce prvih in drugih razredov
osnovnih šol odvijale v dneh
od 21. do 23. oktobra v Her-
manovem brlogu oziroma
prostorih (in ob pomoči) Mu-
zeja novejše zgodovine v Ce-
lju, v Modri dvorani Celjskega
sejma, eno predstavo pa so
namenili malim bolnikom v
Bolnišnici Celje.
V Celju so finančno ta pro-
jekt podprli Mestna občina
Celje, Zavarovalnica Triglav -
območna enota Celje, Zavod
za zdravstveno varstvo Celje,
Banka Celje, Kovintrade d.d..
Celjski sejem in Nivo Celje,
predstavo za bolne otroke v
bolnišnici pa je omogočil Cetis
d.o.o. Celje.
M. AGREŽ
Foto: GREGOR KATIC
Celjski otroci in policisti so v minulih dneh postali pravi prijatelji in zavezniki. Pri tem
zbliževanju jim je bila v veliko pomoč in veselje lutkovna igrica Devet in dva.
MINI KRIMIČI
Torbica pod pultom
V prodajalni Nino v Laškem se
je 15. oktobra mudil kupec v
ženski podobi, ki je izkoristil
kratko odsotnost prodajalke, se-
gel pod pult in iz torbice ukradel
72.500 tolarjev. Neznana tatica
je stara okoli 35 let, visoka okoli
170 cm in ima do ramen segajo-
če kostanjeve lase. S prodajalko
je govorila slovensko s srbohr-
vaškim naglasom.
Okradel atlete
v noči na 17. oktober je nekdo
vlomil v prostore atletskega
društva Kladivar Cetis v Celju.
Izbral si je več kosov trenirk in
več parov športnih copat. S tatvi-
no je AD Kladivar Cetis oškodo-
vano za približno 200 tisoč tolar-
jev.
iz Urškine omarice
v noči na minuli četrtek je
neznani storilec kradel v Šol-
skem centru Velenje. V slačilnici
telovadnice je v poznih popol-
danskih urah odprl omarico, ki
jo uporablja Urška A. in iz nje
ukradel za okoli 55 tisoč tolarjev
zlatega nakita.
Ukradena
avtomobila
v noči na 18. oktober je nez-
nani storilec ukradel osebni av-
tomobil znamke Volkswagen tip
Golf JDX, z reg. oznako CE K8-
517, ki je stal na parkirišču na
Ulici Rista Savina v Žalcu. V
vozilu je bila torba z gozdarskim
priborom in dokumenti, lastnik
Vladimir Š. pa je oškodovan za
okoli 750 tisoč tolarjev.
V soboto, 19. oktobra zjutraj,
pa je izpred stanovanjske hiše na
Cesti pod goro v Slovenskih Ko-
njicah neznano kam izginil
osebni avtomobil znamke Volks-
vvagen tip Golf turbo diesel, me-
talno modre barve, z nemško
registrsko oznako LA-W 194.
Lastnik Anton O. je oškodovan
za približno poldrugi milijon to-
larjev.
izginuli moped
z dvorišča stanovanjske hiše
na Obrtniški ulici na Ljubečni je
18. oktobra popoldne neznani
storilec ukradel kolo z motorjem
znamke Tomos APN-6, temno
modre barve. Lastnik Dejan K. z
Ljubečne je oškodovan za prib-
ližno 140 tisoč tolarjev.
izkoristil priložnost
v prodajalno z rezervnimi de-
li v Rogatcu je minuli petek po-
poldne vstopil neznan moški, ki
si je ogledoval razstavljeno blago
in nato izkoristil kratko odsot-
nost prodajalca ter ukradel večjo
vsoto denarja in nekaj vrednost-
nih papirjev. Z dejanjem je Igor
Š. iz Ljubljane oškodovan za
približno 240 tisoč tolarjev.
Splezal na balkon
Minulo soboto popoldne je
neznani storilec splezal na bal-
kon in skozi odprto okno vstopil
v hišo oziroma stanovanje na
Ulici frankolovskih žrtev v Celju,
ki je last Sandra S. Iz otroške
sobe je odnesel moško j akno,
športne copate in nekaj deviz.
Lastnika je oškodoval za okoli 40
tisoč tolarjev.
Ni šlo
V noči na minulo nedeljo je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil znamke Daewo racer, parki-
ran v Smrekarjevi ulici v Celju.
Pregledal je notranjost avtomo-
bila, nato pa ga poskušal spraviti
v pogon, a mu ni uspelo. Lastni-
ku Andreju V. pa je kljub temu
povzročil za okoli 50 tisoč tolar-
jev gmotne škoBe.
Avtovlomi
v noči na petek je neznani
storilec vlomil v osebni avtomo-
bil Zastava jugo, parkiran v
Spodnjem Gaberniku. Na vozilu
je odmontiral vetrobransko ste-
klo ter ukradel še avtoradio,
zvočnike, žaromet in meglenko.
Lastnik Sebastjan T. iz Brezja je
oškodovan za približno 50 tiso-
čakov.
V noči na soboto je nekdo
vlomil v osebni avtomobil
znamke Renault tip R4, parkiran
na Ljubljanski cesti v Celju.
Ukradel je avtoradio kasetofon
znamke Sony z ohišjem in audio
kaseto. Lastnik Mitja D. iz Celja
je oškodovan za približno 60
tisoč tolarjev.
V noči na nedeljo je v Novi
Cerkvi nekdo vlomil v osebni
avtomobil znamke Volksvvagen
tip Golf. Odmontiral in ukradel
je volanski obroč in avtoradio
kasetofon Grunding. Srečko M.
je oškodovan za okoli 50 tisoč
tolarjev. M.A.


MODA-NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Ze to soboto bo znova na
Radiu Celje kontaktna odda-
ja V modnem vrtincu. Poleg
aktualnih modnih novic iz
sveta in domačega modnega
prizorišča vam bomo natro-
sili nekaj trendov iz letošnje
jesenske mode.
Tokrat se bomo malce do-
taknili modnih dodatkov ozi-
roma detajlov, izžrebali obi-
čajne nagrade med bralci No-
vega tednika, ki vsak teden
pridno pošiljate kupone z an-
ketnim nagradnim vpraša-
njem ter poslušalci Radia Ce-
lje, ki se boste v oddajo vklju-
čili preko telefona.
Zanimiv gost seveda tudi ne
bo manjkal. Tisti, ki sledite
modnim dogajanjem, ga že
poznate, ostali boste gotovo še
slišali o njem. Tokrat bo pred
radijskim mikrofonom mladi
modni kreator iz Trbovelj,
Metod Črešnar, zmagovalec
letošnjega slovenskega dela
mednarodnega natečaja Smir-
noff, eden izmed zmagovalcev
natečaja Mitelmoda v italijan-
ski Gorici in - veliki zmagova-
lec Onvvard New Design Fas-
hion Grand Prix natečaja v
japonskem Tokiu.
Kako se je Metodu uspelo
prebiti v svetovni modni vrh
in še marsikaj zanimivega bo-
ste slišali v soboto ob 10.30 na
Radiu Celje. Oddaja bo! Tudi,
če bo deževalo in bomo prišli
v studio z mokrimi čevlji... Kaj
pravi moda o » nemokrih«,
novih čevljih za letošnjo jesen,
pa v današnjem zadnjem
zmenku v mesecu vinotoku.
Ogledalo duše - čevlji
Za mnoge predstavljajo čev-
lji precej več kot zgolj modni
dodatek, sredstvo zoper mraz
ali okras. Nekateri pravijo
obuvalom kar »spodnje ogle-
dalo človeške duše...« No, če
pomislimo, kako bodejo v oči
zanemarjeni in pošvedrani
čevlji, bo nemara ta ugotovi-
tev kar držala.
.Govoriti o letošnji najbolj
aktualni obutvi bi vsekakor
pomenilo na vsa usta hvaliti le
nepremočljive škornje, glež-
narje in kar je še takšnih pri-
pravnih varoval pred nezaže-
lenimi vodnimi potočki na na-
ših cestah. Ker pa moda ne
posluša vremenskih napovedi
in ji je zanje prav malo mar,
poglejmo, kaj nam priporoča
za letošnjo jesen:
Kljub visokim petam, bo le-
tošnji korak mnogo bolj varen
kot prejšnja leta, saj so pete
udobno široke, še vedno neko-
hko debelejši podplati pa
ukrotijo tudi kakšno lužico na
tleh... Linije so bolj oglate,
robustne, veliko modelov spo-
minja na moške, le da je peta
dvignjena od tal od treh do
šestih centimetrov.
Med materiaU se moda naj-
bolj ogreva za gladko telečje
usnje, črn ali rjav lak, ki ima
pogosto vtisnjen vzorec kroko-
dilje kože. Pa prozorna plasti-
ka se je iz poletne mode »po-
tegnila« tudi v jesensko, saj je v
teh dneh na milanskih ulicah
opaziti veliko prozornih glež-
narjev v kombinaciji s tigrasti-
mi in leopardjimi motivi. Ele-
gantni salonarji imajo še vedno
zašiljeno visoko peto, vendar
pogosto s paskom okrog narti
ah večjo sponko ob strani.
ANKETNO NAGRADNO VPRAŠANJE OKTOBRA:
Kakšni čevlji so vam to jesen najbolj všeč?
a) zaobljeni, moškega videza z nizko peto;
b) oglate oblike, spredaj visoko zaprti, s 3-6 cm visoko peto;
c) lakasti gležnarji z zadrgo ob strani in visoko široko peto.
ZDRAVILNE RASTLINE
Krhlika
Piše: BORIS JAGODIC
Krhlika (Rhamnus fran-
gula L.) spada v družino
krhlikovk. Ta je zelo obšir-
na in zajema 41 rodov s
približno 600 vrstami. Veči-
noma so to drevesa ali grmi
in le redkokdaj zelišča. Zna-
čilni zanje so koščičasti plo-
dovi s sočnim ali suhim ose-
menjem.
V rod krhlik spada več kot
150 vrst in skoraj vse so doma
na severni obli, le nekaj jih je
iz Brazilije in južne Afrike. Pri
nas raste šest vrst in navadna
krhlika je do 7 metrov visok
grm ali nizko drevo. Njena
stebla so pokončna in nosijo
redke, na koncu močno raz-
vejane veje. Mlade vejice so
temno pepelnate barve in so
posejane z belimi plutovina-
stimi bradavicami. Skorja sta-
rejših vej pa je sivo rjava in
razpokana. Če skorjo olupi-
mo, je znotraj živo rumena. K
višku kipeče veje nosijo jajča-
ste, premenjalne liste, ki so
celorobi in zanje je značilno,
da na spodnji strani lista moč-
no izstopajo listne žile. Iz
glavne žile poteka na vsako
stran do 8 vzporednih stran-
skih žil. Iz zalistij poganjajo
šopi majhnih kratko pecljatih
zelenkastobelih cvetov. Iz
njih se razvijejo barve, ko pa
dozorijo, so vijoličasto črni.
Cveti od maja do junija in
raste ponekod v velikih mno-
žinah po vlažnih gozdnih ja-
sah, v svetlejših gozdovih, po
močvirjih in barjih.
Pri navadni krhliki nabira-
mo lubje spomladi, ko je rast-
lina muževna ali v jeseni. Pri
tem moramo paziti, da ne na-
biramo lubja starih vej in lub-
je mora biti brez lesa. Nabra-
no posušimo na topli peči ali
na soncu. Posušeno skorjo
spravimo in mora odležati
vsaj eno leto, da se v njem
razkroji strupena snov, ki
povzroča bljuvanje, slabost in
krčevite bolečine. Da razkro-
jitev pospešimo, lahko sveže
nabrano skorjo sušimo na
100 stopinjah Celzija.
Lubje ima neprijeten vonj
in vsebuje antrakinonske gli-
kozide, emodin, izoemodin.
glukofrangulin, ki s suše-
njem preide v frangulin, po-
tem razne sladkorje, čreslo-
vine, grenke snovi, organske
kisline, smole, eterično olje
itd.
Krhlikina skorja se uporab-
lja kot naravno odvajalo pri
kroničnem zaprtju, napihuje-
nosti, pri zateklih jetrih, sla-
bemu odvajanju žolča, pri
gošči v žolčnem mehurju,
žolčnih kamnih, pa tudi pri
vseh težavah, ki spremljajo
krčevito zaprtost, kot so gla-
vobol, omotica, šumenje v
glavi, izguba spomina, itd.
Iz skorje pripravljamo čaj
tako, da vzamemo eno kav-
no žličko skorje in jo prelije-
mo s 3 del vrele vode ter
počasi kuhamo 20 minut, na-
kar pustimo, da se popolno-
ma ohladi. Nato precedimo
in pijemo po požirkih, če
imamo težave z žolčem in z
nepravilno prebavo in napi-
hovanjem. Pri zapeki pa pije-
mo po skodelico čaja vsak
drug dan. To delamo nekaj
dni,' da se prebava uredi, pri
tem pa moramo tudi spre-
meniti način prehranjevanja.
Zdravljenje nevšečnosti lah-
ko dopolnimo z uživanjem
lanenega semena, ki ga prej
zdrobimo v moko.
Svežo krhlikino skorjo lah-
ko uporabimo tudi za pripra-
vo obkladkov pri luskavici. V
ta namen vzamemo 200 g
skorje in jo prelijemo s pol
litra mrzle vode in počasi
kuhljamo, da zavre. Nekoli-
ko ohladimo in precedimo
ter dodamo h kopeli, oziro-
ma tekočino uporabimo za
obkladek. Prisotni antraki-
nonski glikozidi delujejo bla-
žilno in tegobe, ki spremljajo
to kožno stanje, se umirijo.
VEDEŽEVALEC DENIS
Šifra: Konec
poletja
Počitniške ljubezni so v ve-
čini minljive. Zakaj bi bila pri
tebi izjema? Raje se ozri na-
prej in kaj hitro boš spoznala
fanta, ki bo poleg tebe bolj
dolgo kot tisti prejšnji. Šolo
pa boš uspešno končala, le
malo bolj poprimi in bo bolje.
Šifra: Tehtnica
Odnos s starši je trenutno v
krizi, kajne? Malo popusti in
razumi, da se bojijo zate. Vse
to se bo uredilo. Pri ljubezni
boš na tisto pravo še morala
počakati, kakšne kratke ro-
mance pa niso izključene.
Tvoja prijateljica pa naj kar
sama piše, kaj želi vedeti.
Šifra: Oktober
Najprej hvala za vaše poh-
vale, ki ste mi jih napisali.
Moram vam povedati, da vas
čaka kar precej lepih trenut-
kov s fantom, po katerem me
sprašujete. Toda skušajte ra-
zumeti, da si on ne upa spu-
stiti se takoj v resno stvar, saj
mishm, da je že imel nekaj
težav na tem področju. Razu-
mite ga in mu pomagajte.
Kakšne večje vsote denarja v
tem letu ne vidim, kakor tudi
ne težav v šoh. Pa veliko sreče
in oglasite se še kaj.
FRANCOSKA KUHINJA
Porov narastek s paradižnikoj
Potrebujemo: 4 telečje ali
puranje zrezke, 1 žličko gorči-
ce, 1 žličko paradižnikove
mezge, sveže mlet poper, sol,
malo pekoče rdeče paprike, 4
pore, 4 paradižnike, 2 veliki
žlici olja, 200 g riža, 1 jušno
kocko, 1 žlico moke, 4 velike
žlice naribanega sira, pol litra
mleka in malo margarine.
Priprava: zrezke rahlo po-
tolčemo, posolimo, potrese-
mo s sveže mletim poprom ter
jih namažemo z zmesjo iz gor-
čice in paradižnikove mezge.
Pore očistimo, razpolovimo in
skuhamo v malo slani vodi,
ocedimo in jih položimo na
zrezke. Te zvijemo v rulade,
povežemo z nitko in na olju na
hitro opečemo z vseh str^
Iz jušne kocke pripravimo
ho in v njej skuhamo riž. pj
dižnike na hitro pomočim
vrelo vodo, da jih lažje ol\i
mo ter jih razrežemo na dr
ne koščke.
Skuhamo tudi bešamel
moke, olja in mleka, zaČinii
s sveže mletim poprom in i
Ijo ter primešamo vanjo nj
ban sir.
Vzamemo ognjevarno po
do, jo nekoliko namastimi
margarino in vanjo položij
plast riža in paradižnika,
vrh položimo rulade in prel
mo z bešamelovo omako.,
zapečemo v vroči pečici. 2
ven ponudimo zeleno solat
RECEPTITETE
KATARINE
Goveja pečenka z zelenjavo
Dripping cake
Angleški jabolčni puding
Goveja pečenka z
zelenjavo
Dobro uležan volovski rost-
bif brez kosti damo v ponev,
prelijemo z veliko vrelega ma-
sla, ki mu primešamo nekaj
maščobe z ledvičnega dela, na
hitro opečemo z vseh strani,
potem pa posolimo in popo-
pramo. Ponev potisnemo v
pečico, ki smo jo predtem do-
bro segreli in pečemo 3/4 ure,
najprej pri močnejši, nato pa
pri srednji vročini. Pečenko
pogosto zalivamo, po možno-
sti brez dodajanja vode. Meso
lahko večkrat obrnemo, zad-
nje minute peke pa mora biti
obrnjeno z maščobno stranjo
navzgor. Ko pečenko vzame-
mo iz posode, je ne smemo
takoj narezati, ker bi potem
odtekel ves sok in bi meso
postalo sivo. Zato pustimo pe-
čenko nekaj minut počivati.
Spečemo jo lahko zelo dobro
tudi na žaru - maščobo, ki
odteče, pa porabimo za drip-
ping cake.
Dripping cake
5 do 6 jajc dobro zmešamo
z 10 dag moke, dobrega 1/2 1
mleka in nekaj soli. To vlijemo
na vročo mast v posodi, iz
katere smo vzeli govejo pe-
čenko. Masa naj se zapeče v
pečici pri dobri vročini pičlih
10 minut, dokler spodaj ne
porjavi, zgoraj pa se rahlo str-
di. Dripping cake razrežemo
na kose in z njimi obložimo
govejo pečenko. Jed lahko pri-
pravimo tudi brez pečenke, na
napol stopljenih kockah slani-
ne in jo postrežemo puding.
Jabolčni puding
Vzamemo 1/2 kg mehke
moke, 1/4 kg čvrste maščobe
z ledvičnega dela, ki se je čez
noč namakala in jo zdaj na
drobno sesekljamo, zvrhano
žličko zmletega ingverja in
nekaj soli, nato pa vse teme-
ljito premešamo. Dolijemo
vodo in zamesimo testo, ki se
ne sme lepiti na roke.
Testo okroglo razvaljamo,
položimo v globoko posodo,
prtiček pa pomokamo in nanj
razgrnemo razvaljano testo.
Vanj nadevamo na četrti
narezana olupljena kisla
bolka, testo zgoraj zavihi
mo od robov proti sredini
trdo stisnemo, nato pa pi
zavežemo. Puding kuhamc
vodi, ki smo ji dodali 2 ži
soli in, ki naj močno vre
uri. Preden puding serv
mo, ga posipamo s slad
nim prahom. Lahko ga še'
tveno izboljšamo, če jaboi
nekaj minut dušimo na ma;
skupaj s 100 g rozin, 100
korint, 50 g na drobno se
kljanih kandiranih limoni!
in oranžnih lupin, nekaj sli
korja in ruma in jih šele \
tem nadevamo v testo.
48
RUMENA STRAN
TRAČ - niče
Samo nasmeh je boff grenak
Mag. Franc Knafelc, direktor območne zbornice Celje ob
sindikalnih protestih zaradi odpovedi kolektivne pogodbe:
»Kdor se zadnji smeje...«
Splošna
ugofoirifev
Ko gledamo seznam kandi-
datov za volitve v državni
zbor, srečujemo imena ljudi,
za katere smo nedavno misli-
li, da imajo v življenju početi
kaj bolj pametnega...
Naredimo ffo
deželo spet
Savinjsko
žalski svetnik iz vrst SKD
Vinko Drča je na zadnji seji
kolegom svetnikom predla-
gal dve pobudi. Prvič, da se
pripravi projekt treh ali več
tipov savinjskih kmetij oziro-
ma savinjskih kmečkih hiš.
Drugič, da Sklad za razvoj
kmetijstva v sodelovanju z
bankami ponudi ugodne kre-
dite za obnovo in gradnjo
kmečkih hiš v savinjskem
slogu. V SKD menijo, da bi
na ta način pomagali pri re-
ševanju stanovanjskih stisk,
»obenem pa naredimo to de-
želo spet Savinjsko.« Dodaja-
mo dvoje vprašanj. Kakšna
dežele je bila doslej Savinj-
ska, če ne Savinjska? In kdo
je že bil tisti znani mož sve-
tovne zgodovine, ki je nekoč
ukazal: »Naredite mi to deže-
lo spet...«?
Za narodov blagor
Gorje, kakšen parlament se
nam obeta. V italijanskem in
tajvanskem »državnem zbo-
ru« se za narodov blagor vsaj
pošteno stepejo, pri nas pa
bodo lahko poslanci-igralci
igrali, poslanci-pevci prepeva-
li, poslanci-novinarji racah,
poslanci-generali streljali, po-
slanci-režiserji režirali...
Obsofeljsko
upanje
Po gospodarskem propada-
nju Zdravilišča Rogaška Sla-
tina postajajo v obsoteljskem
mestu zaskrbljeni še nad uso-
do drugega giganta. Steklar-
ne Rogaška, z blizu 1800 de-
lovnimi mesti. V Steklarni
imajo hude težave, ker pride-
lajo veliko za Ljubljano manj-
vrednih ameriških dolarjev,
ne tolarjev in mark. Pri vsem
skupaj ni nič čudnega, da si
je mladinski pevski zbor iz
Rogaške Slatine nadel ime
Upanje...
Poslanska meditacijo
Uredništvo Tračnic je uspelo ujeti šentjurskega krščansko-
demokratskega poslanca Jurija Malovrha med nevsakda-
njo meditacijo:
»Moj Bog, kako lepo je bilo biti slovenski poslanec!
Šentjurski kmet in delavec morata delati, dokler se v jamo
ne zvrneta, jaz pa sem se neskončno trudil, da bi se poslanci
upokojevali že po dvajsetih letih (brez?)dela. Ali je mogoče
kaj narobe?«
BODICE
• Ali je predvolilna kan
panija - umivanje rokpn
novo »umazanijo«?
• Nekoč: kdor dela, gre 1
- danes: delaj, da bodo še
lahko grešili.
• Tudi taki, ki se obrai\
jo po vetru, ne vedo več
kam veter piha.
• Pri sprejemanju zak
na večkrat vlada neskle^
nost, zato pa so usi še kali
»sklepčni« - pri kršenjuzi i
kona. ^
• Kot kaže bo tudi tO]M
ne čevljev privatizacijsiš
politika - dala »na čevelj«
•Še ni rečeno, da sm i
zreU za EU, če imamo di
bro razvit - »zapadnjaŠ
kriminal«.
• Kadar se govori o H
stih plačah«, še ni rečeno
da je vse čisto.
• Denar sveta vladar i
»rušilec« zdrave pameti.
• Ko je Cankar pisal drt
mo »Hlapci« se ni zaveda
da bodo njegovi rojaki rt
koč hlapčevali - za marki
• Ni vse zlato, karsesiH
ti, zlasti, če se »sveti«
predvolilni kampaniji.
MARJAN BRAD/j
STRANKA ŠALJIVCEV
Zadnjič je imela v središču Celja svoj predvo-
lilni shod ena od strank.
»Zatreti moramo radikalizem, komuni-
zem, fašizem...« se je šopiril govornik ... »in
revnmtizem,« se je oglasil Slave, kije slučajno
prišel mimo in mislil, da »shoduje« njegova
stranka šaljivcev.
Pepi Fidler je prejel tokrat največ glasov
naših bralcev, Heda Krajnc iz Pohorske 4 v
Celju pa mu bo delala družbo na enodnevnem
izletu.
ŠALA TEDNA
lin
Med komerciolisfi
Na tržnici prodaja cigan ure. Zaklepeta se
in to izkoristi drugi cigan ter mu ukrade vso
»zbirko«. Z bogatim plenom stopi pred dru-
žino in vsakemu članu podeli po en prime-
rek. Vendar je ur ostalo še kar precej in glava
družine je vprašal za mnenje, kaj z njimi
storiti, svojo ženo:
»E, kaj. Prodala jih bova.«
»Kje?«
»Na tržnici, tam je veliko prometa.«
»Jaz ne grem. Me lahko spoznajo,« reče
cigan.
»Bom pa jaz šla.«
In gre za »biznisom« žena. Zaklepeta se,
mimo pride neznan cigan in ukrade ciganki
vse ure. Ko pride domov, jo mož takoj vpraša:
»Kje so pa ure?«
»Vse sem prodala.«
»Vse? Po koliko?«
»Po nabavni ceni,« se odreže žena.
Na cesfi
Lojz je z avtom povozil kokoš. Stopil je iz
avta, jo pobral in jo nesel k najbližji hiši.
Vrata mu je odprla prijazna ženica.
»Dober dan. Je to mogoče vaša kokoš?«
Ženska pa mu odgovori: »Ne bo držalo,
naše kokoši pa niso ploščate.«
Kviz
V nekem kvizu se eden izmed kandidatov z
odličnim znanjem prebije v finale in voditelj
mu reče: »Če pravilno odgovorite na dodatno
vprašanje, si lahko priborjeno vsoto podvojite
ali pa vse izgubite.«
Vsestransko razgledan in o sebi prepričan
kandidat se strinja. Voditelj prebere vprašanje:
»Kaj je rekel Adam, ko je prvič videl Evo?«
Čas za premislek teče in kandidat, ki odgo-
vora ne zna, v obupu sam zase zašepeta.
»Zdaj pa imam vraga!«
Voditelj, ki stoji v njegovi bližini in to sliši,
navdušeno reče: »Odlično! Ponovite še enkrat
glasneje, kajti odgovor je pravilen.«
Ob Savinji
Ribič Franjo ujame malo ribo. Ves jezen jo
zažene nazaj v vodo, se razburi in reče: »Ne
prikaži se mi več brez svojih staršev!«
Upokojenska
starejša upokojenca se pogovarjata na klop-
ci v parku: »Veš, Tone, komaj čakam na
pomlad, na maj!«
»Ti, ti, tiček! Zakaj pa ravno na maj?!
»Takrat bomo dobili poračun pokojnine za
dva meseca nazaj!«
»Včeraj sem te videl, kako si tekel za avtobu-
som,« reče Tone Francija. »AU si ga ujel?«
»Saj ga nisem lovil, tekel sem za njim, da
sem prihranil 250 tolarjev.«
»Veš kaj, drugič raje teci za taksijem, boš
prihranil kar dva tisoč tolarjev,« je šinilo v
glavo Tonetu.
Zmotil še je
»No, kako se je obnesla tvoja poroka na
mali oglas?«
»Hja, mislil sem, da si bom na ta način
priskrbel mehko in toplo posteljo, pa sem še
staro omaro zraven dobil.«
Šale so prispevali: Ivan STRMOLE iz Celja,
Ivan in Justina GOSTEČNIK iz Braslovč, Ma-
rinka BUKOVIČ iz Rimskih Toplic, Cilka RE-
MEZENKO iz Celja in Mateja KUKOVIČ iz
Zreč.