Študijska WÊÊËmÊm 5^: ST. 33 1 1. SKPT. LETÓ V. = 1966 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ ' ZADNJE SEJE UO ZDRUŽENEGA PODJETJA Naposled zelena luč za »Orodjarno« Na sedmi seji UO ZP, ki jo ne v Ljubljani je bil zasno-jo sklical za torek, 23. avgu- vap že, 1. 1961 v investicij-Eta predsednik UO iriž. Jože skem elaboratu za rekon-Bauman, vodil pa njegov Pa- strukcijo celotnega podjetja mestnik inž; Marjan Japelj, »Iskra«,, vendar sta bili reso bile na dnevnem redu tri konstrukcija in finančna bre-pogiavitne točke: poročilo o menitev posameznih objektov problematiki in stanju Kljub- definirani šele v tako imeho-ljanske orodjarne; predlog o vanem aneksu, ki ga je odob- enotni metodologiji za merjenje in prikazovanje kapacitet in nameravana ukinitev' nagrad učencem poklicnih rila Jugoslovanska investicij-' ska banka 17. maja 1963. Leto dni kasneje je sprejel in potrdil aneks DS podjetja. šol. K temu dnevnemu redu, v celotnem znesku dobrih 18 j ¡je predsedujoči inž, Marjan milijard S dinarjev sta bili Japelj predložil, še predlog o mgd 23 objekti vključena višini nadomestil za bolezen- orodjarna v Ljubljani z zneski dopust, priporočilo v zve- skom 1.503 milijonov dinar-zi s proslavo 30-letnice tek- jev jn generalni remont z stilne stavke v Kranju in 20- zpxaskom 376 milijonov dinar-letnice obstoja -Elektromeha- K Ml nadalje pretres' pred- gj§ ^ so bile za- loga ali naj^najamemo. mve- kljueene yse pogodbe za na. sticijaki kredit, za poravnavo tečajnih razlik pri tovarni .Mikron« y Prilepu in kot zadn ji sklep g UO tovarne »Elementi« v zveži z likvidacijo starega žiro računa. Glede izgradnje bodoče orodjarne so prejeli člani UO ZP izčrpno pismeno poročilo o dosedanjih naporih za pričetek del pri tej investiciji, hkrati pa sta na seji o tej problematiki poročala še di- bavo najmodernejše'strojne opreme'V 'tajiftmtailco, da- jeta oprema pričela dotekati že V naslednjem 1965. letu. V juliju preteklega leta je bil na zahtevo Splošne gospodarske banke izdelan rebalans investicijskega programa, po katerem je bila v celoti črtana gradnja še neza-četih objektov za orodjarno in remont. S tem so delà, na izgradnji teh dveh objektov rektor orodjarne v izgradnji popolnoma zastala, prihranje-Maksimilijan Goleč in direk-. na finančna sredstva pa je tor prčgramsko-tehničnega oddelka inž. Vladimir Klavs. Idejni načrt za izgradnjo nove specializirane orodjar- podjetje porabilo za kritje podražitev pri drugih objektih. (Dalje na 2. strani) Med starejši, soliden kader, ki ga je v kranjski orodjarni največ, se kvalitetno vplet» tudi mlajši kader. Na sliki: rezkalec v strojni orodjarni Alojz Bertoncelj Ob 20-letnici „Iskre“ in ¿.0-letnici tekstilne stavke 10. septembra - slavje v kranjski »Iskri« Na vprašanja sodelavca uredništva časopisa ga spominjamo in da oblet-»ISKRA« odgovarja predsednik sindikata »Elektro- nico po danih možnostih mehanike — tov. ANTON ČUDA. t proslavimo. VPRAŠANJE: To je ra- VPRAŠANJE: Tovarna v bralcem,, poveste nekaj o Kranju pripravlja -prosla- bistvu teh obletnic, vo v počastitev 20-letnlce ODGOVOR: če vzamem obstoja »Iskre« In 30-let- važne datume iz živlljenja niče tekstilne stavke v »Iskre«, tedaj je vsekakor bivši »Jugočeški«. Mnogi, med najvažnejšimi 8, 3. 1946, posebno pa Člani drugih ko je Ministrstvo za indu- lo tako, ko pa srn» kolektivov, bolj malo ve- stnjp ui rudarstvo ugodilo pomislili, :da v letošnjem av-do zakaj isto slavje naen- kolektivu^ s t^tn, ^ se guslu .sovpade tudi 30-ietnicai krat in kaj ima »Iskra« v »Strojine tovarne« Kranj pre- tekstilne stavke, smo obojo Kranju skupnega s tek- imenuje v »ISKRA« tovarna združili in določili datum 19. stilno stavko v Kranju, za elektrotehniko im rimome- ^ptember Zakaj pa imata Kot predsednik sindikate haniko Kranj S tem dafcu- ¿gkra„ ¡n tekstilna oziroma istočasno tudi mam je bila dana perspek- k /leVa: skiirm.«« tu. predsednik komisije za tiva in program današnje £ proslavo. Vas vabimo, da ISKRE m prav je, da se te- •--- zumljivo in prav, toda zakaj niste 20-letnico praznovali v marcu, če je 8. 3. 1946 mejnik dejavnosti te tovarne? ODGOVOR: . Prvotno je bt- »ISKRA« — tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov — Kranj, s 4.216 zaposlenimi — bo slavila 10. septembra 20-letnico obstoja prostoru leta 1923 začela z izgradnjo objektov -za tekstilno industrijo' ^Jugočeska«, ki • j samoupravnih organov ja\gjo.. Vsekakor bi morah biti tovarniški časopisi ogledalo kolektiva. V teh časopisih manjkajo tudi sestavki -o proizvajalcih, kako živijo zunaj kolektiva, njihovem družabnem živi jen ju,"športnem udejstvovanju, konjičkih, 6 katerimi š'e bavijo v svojem prostem času itd. Vse to bi člane kolektiva nedvomno zanimalo. Zavedati se moramo, da mora kolektiv kot celota vlagati v izdajanje lastnih tovarniških časopisov znatna finančna -sredstva in prav zaito bi naj bila vsebina tovrstnih časopisov res takšna, -da bi prir tegnila slehernega proizvajalca, nehamo, da bi gg bral, ampak da hi v njem tudi sodeloval. -*’Nadalje menim, daje -pri urejanju teh časopisov s strani Tiprarve oz. vodilnih vse preveč »cenzure-«, da kritičnih sestavkov rajše ne objavljajo, da pšč javnost oziroma člani kdldktiva za morebitne napake ne bi izvedeli. Nedvomno mora biti kolektiv 'ne^ ločljiva celota z zdravimi medsebojnimi odnosi. , Kdor dela, ta tu* . greši in, če ga -kdo na .napake \ opozori, naj. zato ne bo užaljen in cek) maščevalen, ampak naj si prizadeva, da bo svoje napake -popravil. Seveda pa ne smemo težiti za -senzacijami, ampak naj bi bilo vodilo uredniških odborov predvsem to, da bi na napake opozarjali, seveda v mejah obzirnosti in resničnosti,, predvsem ¡pa z namenom, da se-stanje popravi «siroma izboljša. Kolikor vsega tega ne moremo doseči, menimo, da je mnogo bolje predvsem pa ¡oeneje, če ha v kolektivih tiskali važnejše sklepe samoupravnih organov podjetja in drugo na razmnoževalne stroje. F. Hovnik PRIPIS UREDNIŠTVA: »Ogledalo kolektiva« smo ponatisnili zaradi tega, da naši bralci lahko primerjajo mnenje pisca članka v Delavski enotnosti, kakšen naj bo tovarniški 'časopis glede- njegove vsebine, z vsebino našega glasila. Na drugi strani pa sestavek objavljamo tu* zato, da damo ponovno vzpodbudo vsem tistim članom delovnega kolektiva, ki bi imeli kaj napisati, pa se nikakor ne morejo odločiti za pisanje, ker jim pisanje ne gre od rok!? Ta -objava' pa obenem pomeni (133!) poziv našim sekretarjem, da, če že sami ne -pišejo in našemu uredništvu ne' sporočajo zani-mivosti iz kolektivov ter važnejših novic, da pa naj v svojem kolektivu organizirajo vsaj dopisniško mrežo, ki bi prevzela te naloge, še enkrat poudarjamo, da v večini primerov leži krivda prav na sekretarjih in -drugih vodilnih delavcih v organizacijah, da se o teh kolektivih ne piše toliko, kolikor bi po svojih uspehih, marljivosti pa S tudi težavah in problemih to tudi zaslužili. ,|i§Hiiji| Za uredniški odbpr '1 * ... odgovorili'urednik: Igor Slavec Naposled zelena luč za »Orodjarno« (Nadaljevanje s 1. strani) Do danes je dospelo v podjetje že 75 odstotkov uvožene opreme za orodjarno, za drugih 25 odstotkov pa so plačani predujmi. Ker se je izgradnja orodjarne zaradi pomanjkanja denarja pri Splošno gospodarski banki zavlekla, so seveda uvožene stroje ob ustrezni najemnini začasno posodili drugim enotam našega podjetja. Zaradi izrednih potreb po orodjarskih kapacitetah znotraj podjetja, zagotovljenem kreditu za obratovalna sredstva orodjarne, zadostnem viru sposobnih orodjarjev in ker bo -dejavnost orodjarne tudi v perspektivi predmet visoke konjukture, so sklenili člani UO Z3P po izčrpni razpravi, da je treba favorizirati to investicijo in takoj nadaljevati gradnjo prostorov za orodjarno,, hkrati pa naj strokovne službe izdelajo predloge za organizacijsko pravni položaj nove,, proizvodne enote in določijo vir sredstev za začetek poslova-nja% ,, _ ggž V drugi točki dnevnega Teda je ’poročat« o predlogu enotne metodologije za mer-..jenje in prikazovanje kapacitet magister Janko Kralj. Pred nekako letom’ dni je poslal organizacijsko kadrovski oddelek vsem tovarnam osnutek «kupnih kriterijev; po katerih bi ugotavljali iz-■ bonšeenost" strojnega- parka, nasploh izkoriščenost osnovnih sredstev po enotnih merilih; Prednosti take enotne metodologije bi bil e seveda precejšnje zaradi realnih ka-vajnjkov 'ha, osnovi katerih bi slonela lahko boljša organizacija. -dela, itd. Metodo bi' tovarne,’lahko izvedle s po-, močjo mehanografijd ali pa na. klasičen- način brez nje, vendar s precejšnjim administrativnem aparatom. Žal tovarne,-., kot vse kaže, niso bdie zainteresirane za novo enotno metodo, ker niso poslale nobenih pripomb ali predlogov. UO ZP je odredil, naj ®r-ganizacijsko-kadrovsko področje ponovno pregleda sistem -enotne metodologije in ga pošlje tovarnam z njegovim priporočilom. Tretja točka dnevnega reda je vsebovala predlog prav tako organizacijsko kadrov« skega oddelka o ukinitvi nagrad učencem poklicnih šol. Učenci naših poklicnih šol v Kranju, Ljubljani in Novi Gorici prejemajo namreč nagrade, ki jih izplačujejo šole, dajejo pa organizacije, vsaka za tiste učence, ki so predvideni, da se bodo po uspešno zaključenem šolanju zaposlili pri njej. Te nagrade izvirajo še-iz časov, ko so učence teh šol obravnavali kot - vajence v gospodarskih organizacijah. Po sedanjih pred-plsih pa so te šole strokovne šole II. stopnje, kot npr. teh- niška šola -elektro stroke, strojne stroke, kemije itd. Dijaki teh šol ne prejemajo nagrad, pač pa štipendije. Za učence poklicnih šol namreč ne velja več zakon o vajencih. Le-ti imajo sklenjene učne pogodbe, medtem ko imajo učenci poklicnih šol prost vpis v šolo in nimajo do podjetij nikakršnih obveznosti tako, da se po končanem šolanju zaposlijo kjerkoli po svoji želji. Podjetje je že večkrat razpravljalo na Sekretarijaitu za šolstvo SRS in zahtevalo, naj bi predpisi določali, da se učencf naših poklicnih-šol za določeno dobo obvezno zaposle v naših enotah, vendar zaman. Glede na to, da tudi novi zakon o financiranju izobraževanja oz. zakon o šolanju H. stopinje ne urejujeta tega problema, ker so nagrade Te dobra volja podjetij, je predložilo organizacijsko-kadrovsko področje'UO ZP predlog o ukinitvi teh nagrad. Učenci naših poklicnih šol bodo poslej štipendirani v enakih pogojih kot štipendiramo dijake šol II. -stopnje. Štipendisti bodo sklepali pogodbe in prevzeli tudi obveznosti o zaposlitvi v podjetju, ali pa bodo morali po končanem šolanju vrniti denar, ki jim je bil izplačan v obliki štipendije. . Ciand UO ZP so -sprejeli sklep o ukinitvi dosedanjih nagrad s 1. oktobrom tega leta, štipendije pa naj posamezne organizacije ZP prilagodijo- svojim potrebam. V naslednji točki dnevnega reda so člani UO obravnava- li tudi priporočila Republiškega zavoda za socialno zavarovanje o nadomestilu za prve dni bolezenskega dopusta. Po tem osnutku naj bi člani »Iskre« prejemali v primeru bolezni, nezgod izven organizacije, raznih pregledov, Spremstva in nege bolnikov nadomestila, odvisna od skupnega števila dni bolezenskega dopusta. Izjema so pri tem le poklicne bolezni in nezgode pri delu, kjer velja- še vedno 100 % nadomestilo. UO je .sprejel sklep tako, da bo veljalo nadomestilo za prve tri dni bolezenskega dopusta v višini 80 %, za druge tri dni v višini 85 % in za bolezni trajajoče nad šest dni v višini 50*/« nadomestila. Dnevi še bodo pri tem šteli kumulativno v koledarskem letu. Preostale točke dnevnega reda so zajele priporočilo UO ZP organizacijam v sestavu združenega podjet ja -o proslavi, ki jo -prireja »Elektromehanska« v Kranju ob 30-let-nici tekstilne stavke in 20-letnici obstoja »Elektromeha-nike-K, nadalje odobritev investicijskega kredita za tečajne razlike v znesku' 91.210,— N dinarjev za tovarno »Mikron« v Prilepu, glede sklepa UO tovarne »Elementov« za lektrbniko pa bo UO ZP ■obvestil tovarno po obravnavanju plana'likvidacije starega žiro računa, ki bo predvidoma zadnji dan tega meseca. Marjan Kralj . ZDRUŽENO PODJETJE »ISKER« KRMNJ Organizacija: TOVARNA ELEMETOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, Linhartova 35 RAZPISNA KOMISIJA, UO TOVARNE ODS ORODJARNA razpisuje delovno mesto ZA VODJO OBRATA ORODIJ, NAPRAV IN REMONTA Pogo-ji: strojna fakulteta I. ali II. stopnje s 3-Ietno ustrezno prakso na vodilnem delovnem mestu, predvsem v večjem podjetju ali obratu za izdelavo orodij, naprav potrebnih za, velikoserijsko proizvodnjo. Kandidat je lahko s srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri s 5-Ietno ustrezno prakso na. vodilnem delovnem mestu predvsem v večjem podjetju ali, obratu za izdelavo orodij in naprav za potrebe velikoserijske proizvodnje. Po sprejemu ha osnovi razpisa ter določil Pravilnika o delovnih razmerjih mora kandidat opraviti 2-mesečno poizkusno delo. Rok za obvestilo e izidu razpisa je po določilih statuta tovarne 8 dni od poteka roka za prijavo. Osebni dohodek je zagotovljen po pravilniku e de-letvi osebnih dohodkov tovarne. Razpis velja do 5. 9. 1966. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko socialni oddelek tovarne, Ljubljana, Linhartova 35, do 5. 9. 1966. Z jugoslovansko trgovinsko delegacijo po ZDA Pred časom je ZDA oM-s&afe jugosllovamka trgovina--eka> delegacija,. -v kaferi jje med drugimi sod^ovali tudi zastopnik Iskre,, pomočnik direktorja PS€>, tov. Jože EOu jS'., Naprosili smo ga za nekaj; bežnih vtisov a tega zanhm-vega popotovamijiay katere- na kratko •— žal z; določeno za»-ranadio, ki .so* p botrovali ©h>-jefcfiivni razlogi objavljamo:- žete v; d&iaašmp številki./ Jugoslovantska trgovinska1 delegaci ja,. ® je bivala v ZDA' približno', mesec- dm*: jei Imela predvsem nalogo pospešiti izvoz jugoslovanskega blaga v- .Amerike, ker je ta lani dosegel neugoden debalans — izvozili smo* Ib za* 65 milijonov dOia»Ej;ev iz ZDA pa uvozili za nad 190- milijonov dolarjev.. Delegacija, s naj bi. v neposrednih razgovorih odkrila nove možnosti za plasma zlasti tistih naših izdelkov, s katerimi na zunanjem trgu dosegamo ugodne plačilne pogoje in ustrezne ceno. Prav tako pa naj bii delegacija pri trgovinskih predstavnikih zastopala določena stališča SFRJ dt> nekaterih vprašanj, ki se jih le-ti pa-stavili v zvezi z možnostmi investicij zasebnega kapitala ameriških industrialcev v SFRJ. Po* sprejemu naše delegacije pri vladnem sekretarju ZDA za trgovino, je* imel Jože Hujs razgovore z g: Grilletom in RuseellOm z od*-delka za elektroniko v ministrstvu za trgovino ZDA. Prijetno ga je med drugim presenetilo to, da sta ta dva funkcionarja dodobra poznar la naše podjetje kot vodilno na področju eelfetronske industrije v Jugoslaviji, še-zlasti pa proizvodni program ISKRE. V razgovoru sta poudarila, da so danes- bolj- kot kdaj. prej dane možnosti za kooperacijo naših z. ameriškimi tovarnami za elektroniko* pri čemer vlada»; ZDA ne dela nikakršnih ovir- za njihov nastanek in. razvoj; Delegacija je nato Iz. Wa*-sMngtona odpotovala na razgovore v New Orelanis* nato pa v Dos- Angeles. Povsod* tako na uradnih, kot pozneje na zasebnih, je tov. Jože Hujs podajal informacije o združenem podjetju ISKRA, o njegovem proizvodnem programu* zmogljivostih ter obsegu njegove, mednarodne proizvodne* Še zlasti pa menjave z ZDA. FredVsehi je poudaril željo; podjetja za uspešnejšo uveljavitev ISKRE* na ameriškem tržišču posebno z. raznimi eltelttrQnskiird im elektromehanskimi elementi, pra*v tako po tudi’ željo» in naše možnosti za vzpostavitev kooperantskih cMnosov z ameriškimi eMčtronskimi proizvajalci. Ker na področju Los Angelesa in Kalifornije deluje okrog 30'% vse- ameriške elektronske industrije^, je to področje za nas, zlasti za ISKRO- zelo* zanimivo. Razgovor z zastopnikom konzul-liaintsfce- firme Thomas GolDier . and Associates je na pod-ročjut kooperacije ISKRE z • z nekaterimi ameriškimi podjetji pokazal precejšnje možnosti in je pričakovati konkretne- rezu-Itiate,. zlasti po napovedanem obisku*, predstavnika te firme* v Jugoslaviji in ISKRI še- v tem Hete. Tudi aktualen je bil razgovor tov. Hujsa z- lastnikom firme' Electric Motor Ehgi-neering, I.nc,,. ki že 4Q; let dfeEa na« področju! elektromotorjev. To je vodilna firma v tej zvrsti, «saj ima svoje filiale v 14 Zahodnih« in. srednje ameriških državah Tu so dane-, možnosti za plasman naših,, zlasti asinhronih matih elektromotorjev o čemer bo odločil po svojem - oMsfeii v ISKRI, ki ga je lastnik orne-? njen e-firme najavil takoj, ko S j-e- spoznal,, das M mu z našim podjetjem kazalo navezati konkretne poslovne stike. Seveda je pri tem takoj postavil dve osnovni zahtevi — solidno kvaliteto* ih izpolnjevanje dobavnih rokov. Do konkretnejših razgovorov je prišlo tudi z lastnikom firme Mentor v San Franciscu, pri kateri so dani pogoji za kooperacijo naše tovarne polprevodnikov. Le-ta bi,, v kolikor bi prišlo do konkref-_nih dogovorov za kooperacijo, lahko prevzela v kratkem času asambliranje in kapsuliranja integriranih vezij za to ameriško firmo*, kar bi nedvomno bil lahko ža ISKRO dober poseL. Na povabilo zastopnika firme- Hewlette Packard,, kjer tudi že dobro poznajo ISKRO in ZZA si je tov. Hujs ogledat njihovo- 'tovarno blizu San Francisca. Zavod za avtomatizacijo j,e- za- to firmo že prevzel servisno* službo za njihove instrumente na področju5 Jugoslavije,, dane- pa so nadalje tudi možnosti za proizvodnjo kooperacije,, za kar bi bili potrebni, podbob-hejši razgovori z. njihovim: evropskim ' glavnim? zastopstvom v Švici.. V' tej- tovarni v celoti dela okrog. 4.000* zaposlenih (z razvojem in drugimi službai-mijt Orgamzirano- imajo zter-sti .močne vhodne kontrol©',, Mi liGG %. kontroliraš- vse- kupr-lijene element ev. Tu teče serijska prčdzvodnja instrumentov.. Serije- podsestavov so* precej visoke,, serije v končni montaži pat majhne in prilagojene, vs akofcr atnim za*-Mevam tržišča.. Tehnold-gija' pa je v tej, tovarni v glavnem enaka naši. V Mineapolisu- sr je’ tov. Hujs /ogledal še tri tovarne za montažo- in preskušanje kompjuterjev, tovarno raznih spominskih enot iti tovarno teTekomandnih in regulacijskih naprav za ihdhstrijo. Sledilo je potovanje v Pittz-burgh*. nato- pa v New York, kjer so individualni razgovori pokazali nekatere možnosti za manjše posle ISKRE rik področju stikalne tehnike in široke potrošnje,, kar pa bo stvar ing, Gojmira Blenkusa,, predstavnika. ISKRE v ZDA. Pri obisku*, v B cisterni. je prišlo» do razgovorov s- predstavniki 'firme; Are.. Inc.r ki od ISKRE, kupuje- upore. Tu bi se: zanimali se za naše keramične* kondienzator j e„ če bi bila« velikost le teh občutno? manjša, nadalje pa so«* zanje zanimivi- tudi .naši. styroflefes?-ni kondenzatorji?..: Pri firmi Raytheon v Bostonu pa so še zanimali za neš šolski kom*-plet ia® svetovali konkretnejšo povezavo z. njihovim glavnim zastopstvom za Evropo v Rimuc Na» razgovorih v New Torku« s predstavniki glavnega? stana ITT se je' izkazalo* da (Dalje ne 6. stran# • ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA-PRŽAN sprejme v delovno razmerje sodelavce za naslednja delovna mesta: SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA ORODIJ pogoj': strojni inženir aK strojni tehnik z daljšo prakso- VODJO MEHANSKE MERILNICE pogoj: strojni inženir I. stopnje ali strojni tehnik z daljšo prakso VODJO VHODNE KONTROLE pogoj: strojni tehnik s prakso VODJO ODDELKA ZA KALKULACIJE pogoj: ekonomist I. stopnje ali ekonomski tehnik z daljšo prakso SKLADIŠČNIKA elektro materiala pogoj: kvalificiran delavec trgovske stroke s prakso in. poznavanjem elektro materiala Pismene ponudbe z. navedbo, podatkov pošljite gornjemu naslovu.. Iz. tovarne usmerniških naprav Novo mesto Opdni rezultati v prvem polletju SOLIDNI REZULTATI V PRIMERJAVI S PRVIM POL LETJEM 1965 — IZBOLJŠANJE TEHNOLOGIJE IN ORGANIZACIJE DELA, POT K UGODNEJŠIM REZULTATOM — TOVARNA JE V PKVEM POLLETJU IZPOLNILA VSE SVOJE OBVEZNOSTI — ZALOGE R J IN R 5" V METAH PLANA OZ. SO CELO NEKOLIKO NIŽJE Poslovno poročijo, M ga- je samoupravnim organom, pripravil finančni oddelek tovarne usmerniških- naprav Novo mesto,, pod vodstvom šefa finančnega sektorja tov. Jožice: Kovačič, obsega vse važnejše podatke,, iz katerih so, člani UQ in DS dobili zadovoljivo sliko p polletnem gospodarjenju v letošnjem lete. Ugotovljen® je, da. je biJ celotni dohodek, ki vključuje prodajo izdelkov in uslug dosežen s 54,3 % letnega plana, Z. upoštevanjem gotoviiu izEfeitov, ki so b® 1. 1. 1966 na zalogi in. v januarju' v ee-toti prodani- ter s prenosom; newlacano realizacija- iz leta 1965. pa je- v celotni' dohodek p® fakturirani mu pijačami realizacij® znašat 51,57%. feič-ni obseg proizvod/rrie je bil dosežen' z 52',7 %■. EJejamsko vkaikmtirani celotni: stroški z OD v času odi !.. januarja db 3.01 juBiijai 11966- so> znašali 49*93? odst. letnega pfaao. Vrednost li norma, ure- v povprečju; zat !.. psHetjie- je znašala 33,75' N , dinarjev fuo letnem planu predbidema 40.80: K. diffl);, izpolnjeno mai z 80!6* Oidbt.. z mm na pfem; 0aç-Bnemfc odstotki. Ičažtejjo; ugodno sliko ; -f* Povprečno, je bilo v nrvem polletju zaioostenihi. 119 oseb oz.. 6- manij) kot j® bilo nretfefe-dbno Izplačani, osebni do-hodifci (bruto-) so» znašali 43*7 odst. letnega plana. Povoreč-j.e. na enega zaoosfenega je znašalo, 686:24 N dinar iev. Presežek, ki je ostal pri iz- pfačifc OD oz. stimrriiacijškij faktor, ki znaša 1,0396, bo. ostal1 v1 rezervnem' sMadk- da--kfer faktor stimulacije ne dl>-seže- 1,05; Koeflciemiti. obračanja so se giibali takole: R-3 (imatesiali)) 3y50. (planiramo' 3; l-4i), R-5 pro-3,50 ( pianirain o 3,14). R-5 (pror rano 4,5Q), kupci 3,96- (plan®-ramo' 6,001*. Skupni. KD obratovalnih sredstev nasproti' celotnemu dohodku- -je znašal 2,48 (pianirano 2,13);., Zaloge obratovalnih sredstev set bile. v mejah razpoložljivih obratnih sredstev ter skladov po predvidenem; gospodarskem plarcui zaleti» 1966.. Kratkoročnega kredita pa za obratna, sredstva tovarna nc korist'! več. ker zal to> ni bil o- potrebe; ObvezhcfetJ zal anuitete, kreditov, ki, so do 30*. junija 1966 zapadlb v' pi-a-Slb', s®> v eelbfi poravnane, B? poltefinega poročila, kr ga> jo obravnava'!' U© ih' ©S tovar-rrs' ksmeroi iškfhi naprav Novo mesija^ je- razvidna zadbvolhi-, v» realizaciji» v primerjtrvi s predvidenim gospodarskim planom:., še boljši pa so- rezultati, če jih primerjamo' z-dosežki istega* obdobja’, v preteklem; leto; ■■ 3z poslovnega poročila, ki. zajema, cdlbtao poslovanje' tovarne v prvem polletju;, jo razvidkiov da; je tovarna-, solidno- izvrševala, svoje delo io '.izpolnila, vse ' svoje obveznosti. ASC ZDRUŽENO PODJETJE TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV LJUBLJANA - STEGNE »prej m e 1. vodjo splošnega oddelka 2. tajnico sektorja 3. kvalificirane kovmostrngarje 4. kvalificirane orodjarje Kandidati morajo izpolnjevati» naslednje, pogoje: po# 1. at)? višja šola elektro (jaki tok), ekonomske ali Strojine stroke s S-Ietno prakso pri vzdrževalnih ali podoBnih delih. B*)1 srednja* šola elektro- (jaki tok)* ekonomske ali strojile stroke S? 5defno prakso pri vzdrževalnih ali podobnih delih; pod 2. dobro obvladanje stenografije in strojepisja. PHjave sprejema kadrovski* oddelek tovarne do 5. septembra 1966. ? 10. septembra - slavje v kranjski »Iskri« (Nadaljevanje s 1. strani) i stranil iz tovarne vse tekstilne stroje. Namesto njih je pripeljal po večini že rabljen namenjena pomenu velike strojni park, ki ga je potre- tekstilne stavke leta 1936 v boval za proizvodnjo avion- »Jugočeški« in drugih tovar-skih delov. Po : izgonu oku- nah v Kranju. O razvoju to-patorja je 10. 5. 194S tovar- vame »Iskra« bo govoril no zasedla prva tankovska predsednik delavskega sveta divizija in v njej uredila svo- tov. Vinko- Šarabon. Kultur-je remontne delavnice. Po ni program bo izvajaj pevski njenem odhodu je tovarna zbor gimnazije Kranj, nakar spadala pod Ministrstvo ža bo podelitev odlikovanj čla-industrijo in rudarstvo Slo- nom kolektiva, ki so že 20. Predsednik sindikata tov. Anton Čuda :Vv! ^ venije in doblia naziv »Strojne tovarne« Kranj, 8. 3. 1946 pa je bila tovarna, kot že povedano, preimenovana v »ISKRO«. VPRAŠANJE: Dokaj zanimiva zgodovina. Ostane torej še zadnje vprašanje: Kako mislite to dvojno slavje proslaviti? ODGOVOR: Predlog komisije, ki- so ga potrdili tudi samoupravni organi je takle: 10. 9. 1966 bomo ob 12. uri prenehali z delom v tovarni in se pripravili na^ proslavo. ^ ^ prikazan razvoj tovar-Ob 12,30 uri bo pričetek pro- ^ jn ■ obratov. Priobčene bo-slave v obdelovalnici obrata d,0 pomembne fotografije, avtomatskih telefonskih na- Revija bo namenjena članom prav, ki-bo trajala do 14. ure. kolektiva in upokojencem, Proslava bo obsegala nasled- obenem pa bo služila kot propagandni material, ki ga bomo dajali raznim tujim delegacijam in obiskovalcem »Iskre«. let zaposleni v tovarni. Sledila bo podelitev daril 27 članom kolektiva, ki so sodelovali v veliki tekstilni stavki, člani kolektiva, ki so že 20 let zaposleni v »Iskri«, bodo p rte jeli tudi (lepe in kvalitetne ročne ure, na katerih bo vgraviran znak »Iskra 1946 — 1966«. - Na proslavo bodo povabljeni tudi gostje, ki so bili tesno povezani z »Iskro«. V počastitev 20-obletnice obstoja tovarne »Iskra« bomo izdali posebno revijo v' kate- »Z leti delo ne gre tako hitro izpod rok, kot v mladih. To čutim tudi sama,« je dejala tov. Jelka Kolman, zaposlenai v DE »Rotacijski stroji« v »Elektromehaniki«. Tudi ona bo letos slavila 20-letnico zaposlitve v »Iskri«. Zadovoljna je z odnosi, če pa s »plačo«, ki se giblje okoli 46.000 Sdin, pa ni povedala Sindikalni informator nji program: Prva točka je Premalo cenimo delo in požrtvovalnost posameznika PRIJATELJSKA SREČANJA S PREDSTAVNIKI TOVARNE »METRO« IZ BLANSKEGA NA ČEŠKEM Razgovor kaže, da*bo Sind. podružnica »Elektro-slavje lepo pripravljeno, mehanike« Že vrsto let na- Tov. Franja Euth je zaposlena v skladišču pb montaži števcev. Tudi njo štejemo med »20-letnice« oz. da ne bo pomote, spada med pionirje današnje »Iskre«, ki bo 10. septembra slavila 20-let- ijudje dokaj spremenili, če pomislim, s- kakšno enotnostjo,- požrtvovalnostjo in nesebičnostjo smo delali v prvih letih po okupaciji, se mi zdi, da vse te vrtine iz leta v leto počasi izgubljamo. Mate- . rialna plat je zamenjala tisti ogenj pristnosti, ki je ustvarjal iz nič in za vse. Skoda, res škoda! Skoda velike vere v ČLOVEKA, ki se počasi utaplja v amerikanizmu. Prav. zato pa premalo cenimo delo in požrtvovalnost posameznika. Prav je, da se spominjamo vseh, ki so »Iskri« pripomogli do ugleda in prav bi bilo, da se vsako leto spomnimo vseh, ki bodo v naslednjih letih slavili Avstriji. 20-ietnico dela v Iskri. Če k temu pripomnimo, da v nekaterih naših organizacijah slavijo tudi 10-letnice,,ne bo odveč, da o tem razmišljajo tudi člani Iskrine tovarne v Kranju. Ado vezuje ,stike s / sindikalnimi organizacijami zunaj naših meja. V lanskem in predlanskem letu, smo 'imeli prijateljska . srečanja z Gradiščanskimi Hrvati iz Oberwarlia v Vedno je bilo ob takšnih srečanjih izredno prijetno, saj so bila, popestrena s športnimi srečanji.'' V letošnjem letu pa smo navezali prijateljske stike z METRO« eno od mu; obsega proizvodnjo števcev, merilnih inštrumentov ih raznih elementov. Njihova-skupina je bila v naši tovarni v juliju. Potrudili smo se, da so bili z bivanjem: pri nas čimboij1zadovoljni Ogledali so si našo -tovarno in film o »Iskri«, v razgovorih pa smo spoznavali,dejavnost sindikalnih organizacij . Razlike so precejšnje pravj spričo , drugačne , strukture vodenja .in Upravljaj a podjetja,'Pri nas kljub spre-men jeni vlogi sindikalne organizacije (z uvedbo samoupravljanja)' najdemo več oblik aktivne dejavnosti. ’ Ob 'tej priliki so nas pova-bi'li. da obiščemo njihcn-o to- podjefja »Kovo« iz ČSSR, ki združuje več tovarn, kakor naše podjetje, s približno 16 tisoč zaposlenimi. Proizvodni program- imajo sličen naše- tovarn varno Vabilo smo sprejeli in nico obstoja. Imenovana je izven delovnega mesta poznana tudi kot družbeno-poli-tična delavka, saj je v teku dvajsetih let večkrat sodelovala v izvršnem odboru sindikata, v komiteju ZK, v DS in UO. Zdaj je že drugič član DS, podjetja. Leta 1958 je dobila posebno priznanje —medaljo dela, kar je bil za njo, kot sama pravi, lep in nepozaben dogodek, Med r-zcpvorom je dejala: »Ko gledam prehojeno pot 20 let, tedaj se mi zdi, da so se pripravljamo vrnitev obiska v Sredi septembra. Poleg tega' smo povabili tudi predstavnike: samoupravnih organov in uprave. Udeleženci tega obiska bodp daji samoprispevek za potne stroške in koristili redni letni dopust. Ker je proizvodni program podoben programu v Otočah, se bo tega srečanja udeležilo tudi nekaj članov kolektiva iz Otoč. Poleg izmenjav in izkušenj o delu naših organizacij želimo, da si člani naše delegacije ogledajo organizacijo* disciplino in tehnološke postopke, kar bo prav gotovo zanimivo in koristno za vse udeležence. Franc Fajmut Tov. Marija Udlr je tudi med tistimi, ki bodo 10. septembra slavili 20-letnico dela v »Iskri«. Kot je povedala našemu sodelavcu, je včasih delala na stiskalnicah, zdaj pa že devet let dela v montaži števcev. Konkretno je zaposlena na traku in sicer na operaciji navijanja tokovnih tuljav. Na vprašanje, kaj ji je najbolj živo ostalo v spominu, je dejala, da leto 1963, ko ni mogla pol leta delati, ker jo je avtobus zaradi poledice stisnil k zidu in težko poškodoval. Posledice še danes čuti. Zadovoljna je z delom, dosti manj pa z osebnimi dohodki, ki se gibljejo okoli 55.000 S dinarjev, ki ne dohajajo dragine. Na delo se vozi iz Besnice, kjer ima svoj dom, 9-letna hčerka pa ji je v srečo in veselje. Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639 V letošnjem prvem polletju je Zavod za avtomatizacijo dosegel realizacijo y višini 46,9 % letnega plaña za 1966, kar je sorazmerno ugoden rezultat, če ga primerjamo z lanskim, ¡ki je v tem obdobju znašaj le 37,8'% letnega plana za 1965. Izpade y realizaciji plana bo povzročili v RRS II — 34,8%, CD — 27,9 «/„ in SMK 27,9 % letnih obveznosti. V tem obdobju se je v realizaciji povečal .delež neráz-, vojnih storitev, nato pa sé je znižal "déléá podjetja ¡pri financiranju dejavnosti Zavoda, Fakturirana realizacija ñam pdkaže, da je na splošno tehnično dejavnost v prvem poletju odpadlo 5,8%, na raziskovalno delo 7,3% na razvojno' dejavnost 37,4% in na nerazvojne storitve 49,5 ©dist. dosežene realizacije ja- nuar — junij 1966. Ugodno je tudi dejstvo, da stroški nastali za izvršitev prodanih storitev v I. polletju zaostajajo , za - dinamiko realizacije,' kar je vsekakor ugoden. pojav, 'ki se - pozitiv» no -odraža v doseženi 'večji razliki v realizaciji. Tako je na primer pri 46,9 % izvršitvi .letnega plana realizacije, bilo doseženo .44,9 % planiranih letnih'istroŠkov J31 ! letnega plana razlike v - realizaciji. Nadalje je ..razveseljiv podatek o tem, da sp je v tem obdobju, lob upoštevanju viseli, vplivov povečal za 58,4 odst. tudi celotni dohodek ZZA( čeprav je le-ta; lani (ko je bil v okviru ZZA še celotni RRS I) v tem obdobju znašal le 27,3 %, v primerjavi z letošnjim 40,9%. Zaostajanje stroškov v prvem polleb t I I * lili E M -m I LJI ■ 1 H I ■ g m I **■*/>■•*- '-4T •< ______________ W" . . m ¡■H I : mm 0 »Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem v obratu ATN y kranjski tovarni za dobre odnose v letih službovanja, za rože, lepa darila in dobre želje ob moji upokojitvi« — se je zahvalila prek uredništva tov. Ivanka Šenk, sodelavci pa ji želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let mm Onkraj Save, nasproti »Elektromehanike«: v Kranju, se 'prešerno beli v soncu zgradba obrata »Stikala«, ki ji Kranjčani kaj radi pravijo »špik« ju je ustrezno vplivalo, da je bil v tem obdobju tudi dohodek v dosežnem celotnem dohodku večji. Delitev dohodka je ostala ista kot v preteklem letu, ker so vsi elementi dohodka v sorazmerno enakem porastu, -le delež osebnih dohodkov nekoliko zaostaja za dinamiko dohodka, v ; korist ostanka dohodka. Tudi dinamika skupnih stroškov zavoda v prvem polletju 1966 je na' splošno 'zadovoljiva' (41,6%), -ker 'zaostaja za 'dinamiko LC Realizacije (44,9 %). To seveda ne velja za vse dejavnosti ZZA, zlasti ne razvojna sektorja II in III,. za centralne de- . ,. , . . . , lavnice in za - sektor-, za me-- zmanjšanje zalog, m terjatev, ritve in. kontrolo Posledica ^k<>cc /obračunavanje - -šiiti» tega je v navedenih oddelkih za dejavnost I, tekoče naraščanje nedokončanih na- obračunavanje slontev y RRS j IV., hitrejše rmaliziratije na- , Njabolj ugodna, je v. prv.v pa tudr večja 'likvidnost polovici letošnjega leta ugo- Združenega- podjetja. . tovitev, da je z vsestranskimi Za še ugodnejše 'poslovne prizadevanji uspelo doseči rezultate bi bilo trehp natisni anjšo vezavo obratnih sred- lje zmanjšati vezana sredstev, oz. hitrejše, obračanje stva v nedokončanih nalogah, razpoložijvihi obratovalnih zlasti v razvojih sektorjih II. sredstev. -To j e predvsem in III., hkrati -z ustreznimi omogočilo prizadevanje zadogovOri. pospešiti, poravnavo STROKOVNE SLUŽBE K sodelovanju vabimo, ekonomista z diplomo prve ali druge stopnje in nekaj leti ustrezne prakse oziroma sodelavca s popolno srednjo šolo in 10 let ustrezne prakse, za delovno mesto . . VODJE ODDELKA 5INANCNE-OPERATIVE v finančno-računovodskem področju združenega podjetja Iskra v Ljubljani. Ponudbe pošljite do 10. 9, 1966 na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ, organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Kidričeva 40. qb vernosti, vérgím /.enega, podjetja up ZZA, kar bi lahko občutnoznižalo terjatve do kupcev, / l etos je bilo V Zavodu za avtomatizacijo povprečno šte-viio zaposlenih za 20,2 % manjše od lanskega, pri čemer gre' , le 10,3 %’j zmanjša- . n ja na rdčuin' odcepi t ve RRS I iz ZZA v aprilu ti' K Razen tega- pa’, je v. tem Obdobju porasla -tudi- fluktuacija; ka-. (Dalje na 8, stran/); lazmisljanja (Nadaljevanje in konec) V prejšnji številki smo se seznanili z vlogo družbenega porekla in posebnih karakternih lastnosti pri kadrovanju direktorjev v ZDA. Tokrat si bomo ogledali nekoliko bolj podrobno in od blizu,, kakšno vlogo pripisuje Mills pri tem kadrovanju klikam in kakšno znanju ter delovnim izkušnjam- Da ne bo njegovo opisovanje zaradi zemljepisne oddaljenosti ZDA in drugačnih družbenih odnosov izzvenelo preveč odmaknjeno ali tuje, ga bom skušal tudi tokrat ilustrirati z nekaterimi primeri iz naše tovarne. Pripadati' pravi družbeni: skupini ali bolje rečeno kliki pravi -Mills v svoji knjigi, je za - kariero poslovnega: človeka zelo pomembna stvar.: Zakaj, pripadati pravi kliki: pomeni (v njihovem jeziku) imeti srečo, čeprav se ta lahko kasneje, ko je treba kliki ¿služiti; -spremeni, za-marsikoga v njegovo; nesrečo, Klike so tiste,, pravi Mills,, ki Odloča o vzponih onih; za katere, vedo, da bodo dobro služili njihovim intere- sentom.: ih, o padcih'tis tih; ki. se. ne. obnašajo , več pravilno; (ne ■spoštujejo-.pravil.-klike),-in, ki.mii o več dovolj poslov-; no. učinkoviti. Zato je izredno važno; da ob pravem, času menjaš kliko, ker sicer bo klika zamenjala 1 tebe. Zadnji čas za>pres;top v drugo kliko nastopi takrat;- kadar1 spoznaš, -da kliki ne- moreš , .ali ne smeš; več . služiti, ko opaziš da izgubljaš njeno zaupanje, ali kadar druge -klike postajajo vplivnejše, t. j. močnej- še. Tisti, ki tega. občutka nima dovolj izostrenega, postane žrtev svoje klike, s katero bo napredoval aii propadel ■ Zakaj se sploh pojavljajo klik e?. Mills: trdi jjjjl do tega pride "takrat,. kadar se začenjajo Stališča.' neko interesno, povezane- skupine ljudi toliko razhajati,-da jih ni več-mogoče e združiti v . nekem skupnem- stališču ki bi'ga vsi ' alt vsaj velika večina (prizna- ; vala"; m -Sprejela. Skupina Ostane navzven; 'še - vedno enotna, a ' navznoter ' pa se; začenja 'boj| za prestiž; Besedica prestiž" ima -,v . današnjem .času skoraj- magično moč. Mills v svoji knjigi pravi glede prestiža: »V bistvu je prestiž neka vrsta dominacije, ki jo vsiljuje ljudski pameti posameznik, delo ali ideja, Dominacija hromi kritičnost in naš polni s- čude- njém in spoštovanjem. Prestiž podpira moč, tako da jo pretvarja v avtoriteto, slabeti pa začne, če se o njem začne diskutirati. Bogovi in ljudje, ki dolgo zadrže . svoj ugled, nikoli ne dovolijo diskusije. Da bi jih množica mogla občudovati, mora gledati nanje s primerne oddaljenosti. Pravi razlogi mastájanjsí klik V Ameriki: (ZDA) - sd p6 . mnenju Millsa ponavadi " različni .;; poslovni koncepti , tako imenovane »stare in mlade j, garde, (generacijska nasprotja), de-, parne ;/špekulacije ali slast: vladanja Oz. dominacije nad. ljudmi in sredstvi. Razlike v poslovnih - konceptih - so popolnoma naraven pojav. Starejši »živijo« raje v preteklosti kot v prihodnosti. Zapje je preteklost; zatočišče, kamor se zatekajo takrat, ko so ne morejo r ali ne znajo prir Ja voditi novim- zahtevam. Mlajši živilo za nrihodn-mt, kažejo .večjo poslovno ela- pojaye popolnoma: obvladati^, če ne - celo majo .prehiteti. Vzpon na'ipoložaj. poraja pri nasprotnikih • zavist; ogorče-' nje ali ogroženost.. 'Zato bo pravi mož: kot pravi Mills; umno in stalno tkal mrežo zvez ; in poznanstev, . jo raz-, .širjal, in preverjal, spletkaril ip. .veliko, premišljeval o, moči klik, ki mu nasprotujejo. Golo najbolj oseboe. dogodke kot so rojstvo, poroka, smrtj bo izkoriščal Za to, da si . utrjuje, položaj -in povečuje število svojih, »prijateljev«. . Ob prebiranju opisov sredstev in načinov, ki se: jih ljudje"poslužujejo-' v. ZDA, da ostanejo na položaju, Se človek lahko samo .zgrozi, čet-prav tako/ mi . nismo v tem pogledu desti boljši. Pogleda v ogledalo lastnih pomanjkljivosti sicer ne prenesemo : lahko, toda vseeno . poglejmo nekoliko vrnit ¡KI uh. drugačnemu družbenemu sistemu in ,bolj huma- Obisk v tovarni »Mikron« Prilep Tovarno ¿»-Mikron« v Prilepu jé obiskal 8. avgusta tega leta tov. Vili Planinšek, podpredsednik sindikalnega odbora ZP «-Iskra«. Izkoristil je priliko — ko je potoval v času svojega dopusta po Jugoslaviji — in se tako oglasil še v tej naši najmlajši in najbolj oddaljeni organizaciji. Pogovarjal se Je s predsednikom sindikalne podružnice, šefom nabave in dragimi. 2e prvi pogled na tovarniško poslopje, je nanj napravil vtis, da je to ena največ jih in najlepših tovarn v Prilepu. Tovarniški prosiori so bili preeej prazni, saj je prav v tem času bilo mnogo delavcev na., letrierrt oddihu.: Tovariša, - s katerima se je tov. Planinšek pogovarjal, sta marsikaj' pripomnila na račun ZP Iskra in na posamezne strokovne službe — žal v negativnem smislu. Oddaljenost . tovarne od podjetja se nujno močno občuti. Ta oddaljenost je vzrok manjšemu in manj učinkovitemu medsebojnemu sodelovanju. Da se tovarna ni tako razvijala kot je bilo v začetku zastavljeno je več argumentov (gospodarska reforma, reorganizacija podjetja itd.), toda kljub temu bi se lahko več napravilo kot se je, če bi se vsi bolj resno lotili zastavljene naloge. Najbolj pereče vprašanje je proizvodni program. Ta, ki ga imajo sedaj, jim ne kaže dobre perspektive, zato je njihova zahteva po boljšem proizvodnem programu upravičena. Njihov sedanji program obsega v glavnem go-spodin jske stre je, ki pa zaradi sorazmerno malih serij hi rentabilen, trg pa ne zahteva večjih- kolieiri — takih,- ki br tej vreti proizvodnje zagoto-" vile ekonomsko- poslovanje.! V zadnjem času; se vodijo* razgovori o novem. artiklu* Z delegacijo po ZDA (Nadaljevanje s 3. strani). bi ISKRA lahko dosegla dober plasma električnih števcev v državah Latinske Amerike. V stikih s firmo Del-. menico International Corporation pa se je izkazalo, da obstajajo ugodne možnosti za plasman naših radijskih sprejemnikov ob upoštevanju nekaterih zahtev te firme. Seveda se je tov. Hujs v času bivanja v ZDA sestal tudi z g. Sharenowom, glavnim odjemalcem naših elektromotorjev, s katerim sta govorila o možnostih za povečani plasman. teh motorjev, pa še o drugih predlogih, ki jih je imel g. Sfaarenow in o katerih bo treba še premisliti, ker bi ISKRI utegnili prinesti določene koristi pri uveljavljanju na tržiščih v ZDA. Vtis tov. Jožeta Hujsa po vseh teh obiskih in razgovorih je taksen, da ima ISKRA trenutno precejšnje možnosti za razširitev izvoznega posla; v ZDA. Zlasti -to velja za plasman elektronskih im elektromehanskih elementov, prav tako pa za dosego določene industrijske kooperacije. Boljši plasman finalnih izdelkov, zlasti izdelkov široke potrošnje pa nedvomno terja temeljito obravnavo tega tržišča. Vsekakor bo pa treba poglobiti kontakte na ameriških tržiščih, jih razširiti na področje zahodne in srednje Amerike, okrepiti pa tudi naše predstavništvo v: ZDA, da bo lahko obdelalo dovolj razsežna področja in. našlo nove možnosti za uveljavitev ISKRE na tržišču ZDA. ki bi se delal po predvidevanjih v večjih serijah, kar bi bilo za tovarno zelo ugodno. Le tak proizvodni program, ki bo zagotavljal velike serije*— optimalne za njihove razmere, — je izhod za tovarno. V tej smeri delajo v tovarni in-v ZP, to je v strokovnih službah, razvoju in prodaji. Cas, ko bo. tovarna pričela z: redno proizvodnjo je že blizu, zato* je nujno, da prav vsi • odgovorni pristopijo resno k realizaciji zastavljene naloge. V toyarni je^sedaj zaposlenih približno sto ljudi. Tovarna Mikron ima sorazmerno precej strokovnega kadra, izrazili pa so bojazen, da je nevarnost, da odide. Vzrok je v slabem prizvodnem programu, ki jim ne zagotavlja dobre perspektive. Tovarna ima trenutno zelo velike težave s kooperanti, ki se ne drže pogodbenih rokov, pri nekaterih pa je tudi. kvaliteta izdelkov problematična. Tov. Planinšek si je ogledal tudi proizvodne prostore, ki so zelo smotrno in funkcionalno razporejeni. Strojni park (delno) je žal že starejšega datuma, kar tudi vpliva na kvaliteto izdelkov. Tovariši v tovarni so izrazili željo, da se jim več pomaga s .strani podjetja v tekočih težavah, osvajanju nove proizvodnje, s strokovnimi kadri itd. Razumljivo je, da imajo vrsto težav, ker je ta vrsta industrije' tam nova in nimajo izkušenj. Prav zato jim moramo nuditi vsestransko pomoč, da bodo lab- , ko premagali začetne težave. Sindikalni odbor bo na svoji prvi seji obravnaval problematiko te tovarne in po svetih možnostih doprinesel delež k hitrejšem razvoju te tovarne. Janez RAZPIS za vpis v izredne šole V skladu z letnim .planom izobraževanja zaposlenih delavcev v »Elektromehaniki« in po sklepu 1$. seje ,*Ldne 8- razglašamo za šolsko leto 1966/67 vpis v naslednje večerne šole: 1. Višja tehh; šola pri £>U Kranj 4 osebe pri DTf Kranj 6 oseb , pri DU Kranj 5 oseb pri SC ISKRA 15 oseb pri DU Kranj 15 oseb — eiejetro š. t. 2. Višja tebn. šola — strojna 5. TSš —elektro š. t. 4. TSŠ — strojna 5. Delovodska šola — strojne stroke NAČIN ŠTUDIJA: študij bo organiziran tako, da bodo predavanja v popoldanskem času in sicer za TSŠ — strojne stro-ke v Šolskem centru Iskre, za os tale. šole pa v pro-' štorih DU Kranj. Celoten učni načrt za TSŠ bi izredni slušatelji absolvirali predvidoma v štirih letih (tedensko .po cca 23 ur predavanja). Študij na VTS pa traja 3 do -4 leta, predavanja pa bodo delno ,v popoldanskem času, delno pa na seminarski način, (dva do tri celodnevna predavanja). Delovodska šola traja dve leti in ima enak način študija kot TSš. POGOJI VPISA: za vpis v VTS morajo kandidati imeti dokončano popolno srednjo šolo ustrezne stroke in štiri leta delovne dobe v podjetju Iskra — za vpis v TSš je pogoj dokončana poklicna šota ali popolna osemletka in nad tri leta delovne dobe v podjetju Iskra za vpis v Deiovodsko šolo se zahteva dokončana poklicna šola kovinske stroke, najmanj 8 let ustrezne prakse in da zaseda delovno mesto za katerega se zahteva zadevna izobrazba. Prošnje za povračilo stroškov šolanja v navedenih šolah naj interesenti pošiljajo na UO tovarne »Elektromeahnika« Kranj. Stroške šolanja za navedene šole in planirano število ljudi bo plačevala tovarna, prednost pa imajo tisti sodelavci, ki že zasedajo delovna mesta pa nimajo ustrezne izobrazbe. Vse potrebno v zvezi z vpisom v šolo morajo kandidati urediti sami pri navedeni ustanovi, ki je organizator šolanja. Kandidati morajo predhodno s tovarno skleniti pogodbo: — da po končanem študiju ostanejo v delovnem! razmerju s tovarno najmanj enkratno dobo trajanja študija oziroma več, odvisno od ugodnosti, ki jih nudi tovarna za čas študija, — da bo študij uspešno končal v predvidenem roku, ki je predpisan s programom šole, — da v primeru prekinitve študija iz razlogov, ki jih tovarna ne more oceniti kot opravičljive, ali ne ostane v delovnem razmerju s tovarno za čas določen v pogodbi, povrne vse stroške nastale v zvezi z njegovim izobraževanjem. KADROVSKA SLUŽBA. »Elektromehanske« Kranj nim odnosom, s katerimi se svetu predstavlja socializem, igrajo tudi pri nas ob takih prilikah, določene klike vidno viogo. Delujejo v podjet. ali izven njega, osamljeno ali povezano, zakulisno in le včasih javno. O njih pravi Vladimir Kresnik (Teorija in praksa 4/66.). .Klani (klike) s» realna bit v naši dražbi. Vtihotapili so se v podjetja ter v industrijske obrate; sprehajajo se v tišini kulturnih ustanov; lepijo se,k belini zdravstvenih ordinacij; inštitucija in sveti in organi in organizmi so njihova področja, skratka vse tisto, kar je dosegljivo interesnemu oblikovanju v dražbi.. In potem nadaljuje: -Klani so javna tajnost tega ali onega delovnega področja. In mnogi si žele. da bi prišli v senco klana — čndorrta zagotovitev eksistence! Na tej slabosti posameznikov grade klani svojo moč. Kjer ima klan moč, poslane kriterij burka, tam za- mira objektivna argumentacija; klan .sklene, in .objektivno. postane nekaj drugega. Klan se ukvarja z ustvarjanjem javnega mnenja.« Tista, ki se spomnijo kadrovskih sprememb »v vrhu« našega podjetja pred štirimi leti in, ki bolj podrobno poznajo okoliščine vedo, da takrat hišo imeli glavno besedo samoupravni organi, temveč vplivni posamezniki iz političnih vodsteV cd komune do republike To se je za čuda ponovilo tudi letos, čeprav se je' republiško partijsko vodstvo cd teh posegov pravočasno distanciralo. Te pojave si razlagam bodisi kot posledico občutka posebne družbene odgovornosti, ali kot odrekanje sposobnosti samoupravnim organom, da zadeve rešujejo samostojno, lahko pa tudi kot hotenje po odločanju. Naše notranje sile, ki so Se združile v interesno poveza- ne' grupe ob zadnji kadrovski spremembi v podjetju, so večini poznane, manj sicer po imenih kot po delovanju. Najbolj organizirana in prodoma je bila tista, ki so jo sestavljali nekateri tovariši iz najbolj odgovornih delov« nih mest v podjetju. O delu te skupine je bilo govora na aktivu komunistov — članov DS podjetja, ki je bil v "ta namen sklican 24. 1. 1966. Cilj te skupine je bilo po mojem mnenju, dobiti takega generalnega direktorja, ki bo odgovarjal njihovim merilom in delal v njihovo korist. Med njimi v Iskri so bili taki, ki so si hoteli na ta način utrditi omajan položaj, ki sp se nadejali napredovanja, ki so se videli kot vladarji v senci itd. Njihovo okrepljeno aktivnost je vzpodbudila prijava kandidata, za katerega so vedeli, da ne -ustreza njihovim merilom, ki jim torej ni podoben in zato ni bilo pričakovati, da bo delal v nji- hovo korist. Rezultat njiho-vsega prizadevanja je bil narto umik kandidature nezaželje-ndga, ' toda tudi njihovega kandidata za organiziran bojkot izvolitve sicer sporazumno dogovorjenega kandidata. Orožje so položili (ne pa zakopali) šele, ko sp vodstvo-ZK, samouprave in sindikalne organizacije podjetja, javno razkrili njihovo delovanje na aktivu komunistov. Mislim, čfa taki primeri kli-karstva niso specifični, za velika podjetja ali za določeno zemljepisno področje, saj včasih marsikaj takega izvemo tudi iz dnevnega časopisja, še več pa iz zaupnega pripovedovanj a naših znancev. Vidimo, da samouprav« ni-sistem ni imun pred vplivi klik, ki so zlasti opazni pri odločanju d kadrovskih zadevah. Njihov vpliv bi v teh primerih lahko občutno zmanjšali, če ne morda čelo v celoti odpravili, kvaliteto odločitev samoupravnih or- ganov pa bistveno izboljšali, če bi strokovne službe opravljale svoje naloge ' zadosti strokovno. Očitno je, da za odločanje o sprejemu kandidata, ki se poteguje zg vodil. del. mesto, ne zadošča njegova ponudba in ugotovitev, da odgovarja pogojem razpisa. Stopnja šolske izobrazbe in leta prakse še nista vse, kar jamči, da bo kandidat uspešen. Potrebne bi bile zanesljive in objektivno' ugotovljene informacije o njegovi delovni uspešnosti na prejšnjih delovnih mestih, dalje-podatki o njegovih karakternih potezah, dejanskih sposobnostih in znanju za opravljanje vodilne funkcije. To lahko ugotovi le skupina strokovnjakov na podlagi rezultatov testiranja in osebnih vtisov pri razgovoru s kandidatom. Toda teh strokovnjakov V večini podjetij nimamo, tam kjer pa jih imajo, se ukvarjajo z drugimi Izvlečki SKLEPI 5. SEJE UO (23. 8. 1966) © Upravni odbor združenega podjetja sprejema na znanje poročilo generalnega direktorja ZP o izvršitvi sklepov 3., 4., 5. in 6. seje UO ter 3. zasedanja DS ZP jn pri tem sprejema naslednja dva sklepa: a) UO podaljšuje rok, določen na 3. seji UO dne 6. 7- 1966, za dostavo gradiva o celotni problematiki Tovarne polprevodnikov samoupravnim organom ZP do tedaj, ko bo sestavljen osnutek ustrezne pogodbe o integraciji med podjetjem ISKRA Kranj in RIZ Zagreb na področju polprevodnikov. 0 Organizaeijsko-kadrov-sko področje naj ponovno pregleda in razčisti enotno metodologijo za merjenje in prikazovanje kapacitet in naj jo razpošlje vsem organizacijam ZP_ kot priporočilo oz. pripomoček pri ugotavljanju zasedenosti strojnih kapacitet. e UO predlaga delavske-' mu svetu ZP, da sprejme sledeči sklep: Združeno podjetje ISKRA oz. organizacije združenega podjetja ukinjajo svoj prispevek sredstev ža nagrade učencem poklicnih šol od 1. oktobra 1966. Šolskemu centru ZP ISKRA se priporoča, da prilagodi svoje interne predpise, ki se nanašajo na nagrade učencev, gornjemu sklepu. Štipendije za učence_ poklicnih šol se razpišejo v takem številu in za tiste poklice, kakor bodo predlagale organizacije ZP ISKRA. Pogoji in višina štipendije za učence poklicnih šol so iz sklepov samoupravnih organov enaki kot za dijake šol II. stopnje. 0 V zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ 29/66) upravni odbor priporoča vsem organizacijam ZP, da rešijo vprašanje nadomestil za prve tri dni bolezenskega dopusta po naslednjih osnovah: a) za poklicne bolezni in nezgode pri delu se daje 100 % nadomestila; b) za ostale bolezni, nezgode izven organizacije, razne preglede, spremstvo in nego bolnikov, pa je višina nadomestila odvisna od skupnega števila dni bolezenskega dopusta, ki se plačuje: — za prve tri dni 80 %' nadomestila, — za druge tri dni 65 % nadomestila, — nad šest dni 50 % nadomestila. Pri tem se dnevi štejejo kumulativno v koledarskem letu. Višina nadomestila se izračuna na osnovi povprečnega osebnega dohodka v preteklem letu (Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju čl» 21, Uradni list SFRJ št. 29).-« @ V zvezi s proslavo, ki jo prireja organizacija Elektro-mehanika v Kranju ob 30-letnici - tekstilne stavke v Kranju in 20-letnici obstoja Elektromehanike, ob kateri priliki bo nagradila vse delavce, ki so že 20 let v ISKRI, priporoča upravni odbor tudi ostalim organizacijam v sestavu združenega podjetja, da po Svojih materialnih, zmogljivostih dajo med drugim priznanje, tako kot bo to napravila Elektromehanska, vsem tistim delav-cem/ki so že 20 let v ISKRI. @ UO ZP sprejema na znanje sklep upravnega odbora Tovarne elementov za elektroniko z dne 12. 8. 1966 v zvezi z likvidacijo starega žiro računa in bo o svojih stališčih obvestil Tovarno elementov po obravnavanju plana likvidacije starega žiro računa dne 31. 8. 1966. SKLEPI seje DS (19. 8. 1966) 1 O DS je obravnaval poslovno poročilo za prvo polletje leta 1966 in ga potrdil, hkrati je potrdil tudi s tem y zvezi sprejete sklepe 8. redne seje UO. 9 V zvezi z obravnavo poslovnega poročila za I. polletje 1966 dopolnjuje DS sklepe UO s tem, da zadolži komercialno službo ter vse,, ki so odgovorni za nabavo materiala v obratih, da se nabavljajo samo najnujnejši materiali za proizvodnjo in sicer v količinah, ki so zares nujne. © V zveri z obravnavo poslovnega poročila za I. polletje 1966 pri ugotavljanju stroškov, sklene DS, da, se zniža število prevozov z o-sebnimi avtomobili na minimum, zlasti na daljše rela-' cije in, da se le-ti opravljajo takrat, kadar je nujno in če ni drugih ustreznih, oziroma ugodnih prevoznih sredstev. 0 DS priporoča Obratnim DS, da tekoče zasledujejo stroške in v primerih, da nastopijo prekoračitve s tem v zveži, takoj ukrepajo.1 © DS sklene, da se na prihodnjem zasedanju obravnava pregled potovanj v tujino, ki so bila opravljena v I. polletju 1966 ter, da se ugotovijo rezultati teh potovanj. 9 DS je obravnavaj vpli- vilnik o varstvu pri delu in ve in rezultate stimuliranja ga potrdi s spremembami s 3.500 S dinarjev za prisot- ki jih je sprejel UO tovarne nost na delu ter sklenil, da tč. '5. na 8. redni seji, razen se stimulacija izplačuje sa- seznama delovnih mest, ki so mo še do 31. 12. 1966. Obrat- zdravju škodljiva, nim DS 'naroča, da do tega © DS sklene, da mora ko-časa sprejmejo svoje pravil- misija v sodelovanju s stro-nike za nov način stimulira- kovnimi službami obrata po-nja. novno izdelati seznam delov- © DS je obravnaval pra- nih mest, ki so zdravju škod-vilnik o izumih in tehničnih ljiva. Ta seznam morajo do-izboljšavah in ga potrdil s polniti z opisom, zakaj je spremembami, ki jih je spre- posamezno mesto zdravja jel UO tovarne pod tč. 6. na škodljivo, s čim se dela in 8. redni seji. kakšna so zaščitna sredstva*., © DS je obravnaval pra- in preventivni ukrepi. se napore za čimhoi izpolnitevproizvodnegaplana Iz j statističnih poročal ¡je opozorili 'na | nezadovoljivo razvidno, 'da je bil' proizvod- kvalifikacijo kadrov, ki :se mi plan »Elementi« Ljubija- mora izboljšati. V zadevi re-na —■ izpolnjen v kumiulativi žijskih delovnih- mest je bi-za celotno tovarno 93,8 lp ,sklenjeno/ da se število operativni; plati 97 %. ' zaposlenih ne sme povečava- V zvezi z obravnavo izvr- ti, v proizvodnji .pa le ta-šitve proizvodnega piana so krat, ko m možno z dodat-čland. upravnega odbora na nim ali začasnim delom iz-osnovi danih pripomb spre- pdtoati vrzeli v nedoseganju jeli sklep, da morajo v bo- proizvodnje, doče. Obrati, v kolikor po- - ” , ! . stavijo. operativna proizvod- Število neproduktivnih de-, ni plan ni&i/ od' dinamične- M* ha osel» v primer- ga, Obvezno dostaviti tudi •jav’. z istim^ obdobjem lam obrazložitev, iz katerih vzro- /*- zmanjšalo, kakor tudi .kov nista plana enaka. ’ boleznin do 30 dna, Upravni odbor se je stri- ,5° se..oc* ^am zna zale za njal s predlaganim operaiiv- 13,/5 ur na osebo. Vpliv stili im -planom za mesec avgust jjAdacrje je. ,JwhJe_pn, zmanj-po posamenzib obratih (žar- san>jh števila ure boleznin in nice, : Keramični k-ondeiiza- ostalih- izostankov. ,torji,’ Upori, Magneti,,'Feriti, Osebni . dohodki . postajajo-Keramika), pri. tem pa v je. čedaJge,., bolj‘ merilo de-opozorilvse obrate in službe, ja posameznikov, delovnega da vložijo vse napore za čim- mesta/ od katerih je odvisna boljšo izpolnitev,. hkrati, pa. kvaliteta del in izmet, zato sprejel .sklep, da bo upravni marajo biti izplačani y 6d-odibdr za obravnavo prcaz- vasnosti od proizvodnje. Zavednih problemov imel v dey.no. je. bil spAjet sklep, ■vsakemu obraitu tovarne po- da je treba stimulacijo uvesti sebno sejo, ki ji bodo prieo- na izmet in kontrolo v vseh stvovali predstavnik, obrata,, obratih/ Samoupravni organi, so ' ABC »bolj pomembnimi nalogami«. Sedaj ko vsega tega nimamo, se samoupravni organi lahko opirajo le na formalne pogoje, svoje osebne občutke ali' pa 'še‘ neopredeljeni priključijo »najbolj informiranim«. Metode utrjevanja lastnega položaja in paraliziran j a nasprotujočih se klik ali posameznih »minerjev« so pri nas precej udomačene in zato tudi skoraj splošno znane. Najbolj priljubljene Vso: napredovanje vplivnih Samoupravnih in političnih funkcionarjev, dodeljevanja stanovanj »zaslužnim« članom kolektiva, štipendiranje in premestitve (dostikrat na boljša mesta) nezaželjenih ali »nevarnih« članov kolektiva itd, Manj poznane, čeprav precej uporabljene metode pa so: čim manj novitet, četudi sd potrebne, zakaj te utegnejo pretresti »Svet« in tudi najvišji položaj. Ce uvedbe novitet ni mogoče odlagati, te- daj je treba za to najti druge ljudi. Najbolj se obnesejo V takem primeru strokovne komisije ali TEAMI, v katerih ne sme manjkati vplivnih političnih ali samoupravnih funkcionarjev, zakaj ti dajejo komisiji-potrebno »družbeno težino« in malo jih bo, ki bodo upali kritizirati opravljeno delo ali morebitne — negativne posledice! Ali, res lahko tako delajo samo primitivni in nekulturni ljudje? Izgloda da ne, saj, fakte .-ah slične pojave zasledimo na vseh nivojih tako npr. celo na medicinski fakulteti (rodbinske" sorodstvene in svaštvene vezi), čeprav vzgaja, ljudi za najbolj humani poklic./ Ostane nam upanje, da bo generacija, ki se sedaj . Vključuje v samostojno življenje, s.temi pojavi opravila. . hitreje in bolj temeljito, kot. mi.. ■ . .- «j •. . .Šolski izobrazbi in.; znanju npspioh, posvečajo v ZDA. pri kadrovanju .direktorjev velik pomen. Mills navaja, da'ima 60 % vseh direktorjev visokošolsko izobrazbo, polovica od teh pa je nadaljevala še’ podiplomski študij. Po končanem šolanju je večina obiskovala posebne menažer-ske tečaje ali šole, ki jih organizirajo velika podjetja ali univerze. Pouk traja običajno dve leti, v nekaterih primerih pa celo ..do 7 let. V času šolanja (dodatno izobraževanje) kandidati nimajo svojih delovnih mest, temveč po posebnem programu prehajajo iz delovnega mesta na delovno mesto, kjer se seznanjajo z delom, navadami in ljudmi. Tudi med mlajšimi zaposlenimi delavci iščejo v ZDA s. pomočjo 'psiholoških' merjenj tiste, ki utegnejo.v..naslednik dešetih letih postati dobri' voditelji. Nudijo jim izobraževanje na odličnih visokih/šolah ali ..v,»lastni izp-braževalni ustanovi. Po vsem lom, kako obsežno in teme- ljito ter s kakšnimi demami-jmi. izdatki, se lotevajo izobraževanja bodočih direktor-"jev, pravi ¡Mills, da so neka-’ tera podjetja v ZDA bolj . podobna izobraževalnim ustanovam kot proizvodnim organizacijam. Pri nas direktore j v še ne izobražujemo, temveč jih e-. nostavno imenujemo iz vrst "tistih, ki sp sami spoznali, da imajo za opravljanje te funkcije vše pogoje in sposobnosti, Za merjenje njihovih sposob. uporabljamo kar šolska spričevala, leta prakse in »zanesljiva priporočila«, namige ali navdihe Psihološko testiranje na to področje še ni zašlo. Morda iz pomislekov ali bojazni pred rezultati? Kdo ve? Podatki kažejo (ne vem če so zanesljivi), da ima vee; kot .2/3 direktorjev, samo' osnovnošolsko izobrazbo, tistih, ki pa imajo višjo 'ali' visokošolsko- izobrazbo, pa je -baje samo: nekaj ■%.-■ .Kje so mesta za naše izobražence, ¡ki so bili primorani zaposliti v inozemstvu, po vsem tam ni težko uganiti. Ali lahko pričakujemo od ljudi s tako nizko šolsko izobrazbo kljub njihovi dolgoletni praksi, širokopotezne in daljnovidne načrte? Izjeme so sicer možne,; toda na teh ne moramo ih ne smemo več graditi' našega gospodanstva. Cas je, da začnemo tudi v naši deželi z bolj sistematičnim izobraževanjem bodočih voditeljev, zakaj težko je pričakovati, »da bi imela pod-', jetja dosti širše in jasnejše koncepte od njegovih vod- • štev, kajti grlo steklenice je v njenem vrhu!«(P. Drucker) Franc Križaj Popravek V prejšnjem članku »Razmišljanje v Millsovi knjigi«,, na strani 6 v. tretjem stolpcu je bila izpuščena ona vrstica.. Stavek se pravilno gia- ■ si: Ne usmerja, temveč rezi-, mira razprave, zakaj. to. je bolj varno in popularno. | ■ Z Pisma naših bralcev stanovanjski zadrubgi 167,020 NE) im za gradnjo v Stražišču preko stanovanjske zadruge pa '79.943 ND. Ce vsoti . seštejemo in potem odštejemo od vseh sredstev, nam. ostane še 320.657 ND. Pri končnem pregledu se nehote postavi vprašanje, kaj, pa z ostankom, ki je izrecno namenjen in tudi odtrgan za reševanje stanovanjske prob-i lematike. stanovanjskih prosilcev narašča. Ce bi del Jeh srddst.ev namenili" tudi tem. 147 . indi-, vidualriim prosilcem,. bi s tem zmanjšali število prosilcev, hkrati pa íji ,/sê:.. dalo. nekaj ..priznanja tudi tistim, fii so do sedaj brez kreditov vložili ves svoj prihranek, in prosti . čas za reševanje, štanovanj-ske problematike. VEC' POZORNOSTI. ,,. INDIVIDUALNIM ' GRADITELJEM Tovariš uredniki V 18. številki informativnega lista je bila; objava, naj se Vsi individualni graditelji, ki prosijo za posojilo, prijavijo stanovanjski _ zadrugi! Ugotovilo se je, da je prosilcev 147,-. nakar- se je v na-' slednji številki objavil pričakovan odgovor: lu' sredstev! S tem je biia zadeva' končana. Pri pregledu o poslovanju »Elektromebanike« v 1. polletju je od 3% OD za star novanjsko izgradnjo ; 567.420 ND sredstev. Namensko je bilo porabljenih kot posojilo (Nadaljevanje s 5. strani) dra, kajti v -času januar — junij se je na novo. zaposlilo v ZZA 3,8 % sodelavcev, odšlo pa jih je 6,4 % (brez RRS I). . " ? . Razpoložljivi delovni čas je bil glede na planiranje razmerja izrabljen v prvem polletju 1966 takole: izdalavne ure 55,3% nasproti planu 53,6 %, režijske ure 38,7 % nasproti . planiranim . 41,4% ter neplačane ure 6% nasproti planiranim 5%. Viden je torej rahel premik v korist izdeiavnih ur, vendar bo število režijskih ur močno v III. trimesečju, zaradi dopustov v juliju io: avgustu. Da je dejansko premajhen delež, izdeiavnih nasproti režijskim uram, kažejo tudi naslednji podatki: če izvzamemo skupne službe ZZA kot povsem režijsko enoto, tedaj je bilo v I. polletju na 1 zaposlenega opravljenih od planiranih 1583 izdelavih ur na 1 zaposlenega v letu. skupno 797 iž- Stanovanjski zadrugi so bila ' dodeljena že pfecejšrija sredstva, vendar kakšnega poročila, mislim v glasilu »•Iskre« še ni bilo o koriščenju teh sredstev.- Tako je posameznikom (zadružnikom) nudeno precej Sredstev (preveč!), pri -čemer pa j število delavnih ur v prvem polletju.-/ V letošnjih šestih mesecih je bila izplačana za 6,9 % manjša "masa sredstev za osebne dohodke od mase v lanskem prvem polletju, kar pomeni, da je ZZA izpolnil pri OD le 39,7% letnega plana. Tu je seveda glavni razlog odcepitev RRS I. Povprečni osebni „dohodki pa so bili za 3,3 % od planiranih, za 15,4% pa večji od lanskoletnih, oz. za 30.7 % večjih od povprečnih OD v prvem polletju preteklega leta. Kljub temu pa, da so letos povprečni OD znašali 862 novih dinarjev, so glede na specifičnost dejavnosti ZZA bih precej prenizki, če naj bodo osebni dohodki odraz družbene vrednosti dela in njegove uspešnosti. Za nadaljnjo gospodarsko krepitev Zavoda za avtomatizacijo bi bilo zategadelj najti ustreznejši način vrednotenja dela strokovnih delavcev. Prosimo, da stanovanjska zadruga čimprej obširno poroča' o koriščenju sredstev, upravni Odbor tovarne pa naj tudi individualnim gra-teljem v bodoče posveti- kakšno sejo, saj finančni ■ pokazatelji za v bodoče kažejo dober zaključek leta. Individualni graditelji , »Elektromehanike« - j Kranj Na vaše pismo nam je tovariš Varl, vodja stanovanjske zadruge poslal naslednji odgovor: Pri obravnavi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, na katerega se naslanja pisec v enem individualnih graditeljev, bi predvsem radi; pojasnili način . zbiranja teh sredstev in njeno delitev, katero sta obravnavala na svojih,sejah UO in Ds tovarne. Celotna sredstva za stanovanjsko izgradnjo se formirajo iz 4 %■ prispevka iž OD in vračila anuitet za dano posojilo »Stanovanjski zadrugi«, bivšemu »Stanovanjskemu skladu« ter, ostalim. Stanje sredstev pa je naslednje: 1. 4% prispevek iz .OD v letu 1966 po sanacijskem programu S din 164.000.000 2. 4% od povečanja OD od 1. 5. 1966 S din 12.548.000 3. 4 % od prevzetih OD so- delavcev bivšega ZZA za 9-mesecev S din 11.185.200 4. Plačilo anuitet od zadruge S din 8.800.000 5. Plačilo anuitet od pro- danih provizorijev na Planini S din 1.470.000 Pogled v poslovanje v ZZA vi. polletju 1988 Osebje v naši trgovini manjvrednega blaga na Masarykovi cesti v Ljubljani ima vedno polne rake dela, zlasti pa kadar iz tovarn pridejo nove količine materiala, ustreznega za navdušene amaterje 6. Plačilo anuitet odstano-vanjskega sklada občine S din 958.000 SKUPAJ S din 198.961.200 Zadevne številke jasno • kažejo,kako se sredstva formirajo, vendar 1-e takrat, če se planske naloge' izvršijo 100 % in da,se ta sredstva- zbirajo mesečno (do vključno 15. ' 1. 1967). Obveznost) iz tega naslova pa šo : Obveznosti; do denarnega slilada ŽP S din 73.000.000, subvencije za stanarine'skupaj s, tekočim razvojem (1 % od 4%) S din 47.000.000, druge .obveznosti, za katere je UO in DS že /potrdil 24.498 tisoč S din prevzem obveznosti do iiakupa’ 5 .stanovanj od bivše tovarne »Špik« po pogodbi 6.090.000 S din; anuitete za najeta poSojila 32-000 tisoč S. din, skupaj 182.698.080 S dinarjev. Med formiranimi sredstvi in obveznostmi nastane pozitivna razlika v znesku 16.263.200 S din. Po sklepu UO in DS je bilo sodelavcem v tehničnem razvoju 'dodeljeno za posojilo 8.388)000 S dih, preostanek sredstev v znesku 7.875.000 S din pa je dah bo sklepu UO za sanacijo Savske loke. Po sklepu UO In DS so' vsa prosta sredstva namenjena za gradnjo nadomestnih stanovanj za stanovalce Šavsi«! loke, ki jih j:e prizadela poplava. Po"sklepih samoupravnih organov je bilo v ta namen skupaj “ dodeljenih 15.872.303 S din. Po grobih ocenah bo potrebno samo za odkup različnih parcel plačati cca 30 — 45)000.000 S din glede na ceno, ki bo določena z ozirom na vrednost posamezne parcele. - Investicijski program, ki je trenutno še v delu, predvideva, da bo preselitev. 47 družin, ki stanujejo v prpvizo-rijih, stalo po projektantskem predračunu skoraj 450 — 550.000.000 S din. V to -ceno pa so zajeti vsi stroški od nakupa zemljišča pa do zgraditve objektov-do IH,- grad» bene faze s potrebnimi osnovnimi' komunalnimi napravami. Stanje pa se lahko' še spremeni z ozirom na ponudbo izvajalca teh del t. j. zainteresiranih gradbenih podjetij in to predvsem »Projekt« in »Gorenje«. * Vsekakor mislimo tudi ha to, da bi poleg teh sredstev angažirali tudi sredš.tva 'banke, kot posojilo, v kolikor se bodo razgovori uspešno končali: O takšni varianti pa bodo svojo dokončno 'besedo imeli še samoupravni organi.. Glede na ostalo, kar pisec omenja v dopisu, lahko orne-nimo samo to, da so vsi za-družniki prejeli enako kvoto sredstev, ker so se zadrugi dodeljevala tudi sredstva za individualne graditelje. Do sedaj je bilo posojilo dodeljeno 110 individualnim graditeljem, 51-zadružmim graditeljem, ter 50 kupcem stanovanj. Tovarna je doslej dodelila od leta 1963 zadružni gradnji 117.173.000 S din. individualnim gradite- lj em/41.628.000 S din, kupcem stanbvanj pa cca lOO.OOOiOOO S din. V prijavah individualnih graditeljev je med 147 interesenti tUdi'52 Članov, ki so že prejeli od tovarne oziroma zadruge posojilo, -vendar so se sedaj ponovno prijavili) 95 prosilcev pa še' ni. prejelo nobenih posojil od tovarne. Poročila o delu Zadruge so 'bila predložena UO in DS v potrditev, predvsem ob polletnih in letnih zaključnih računih, vendar pa niso bila nikoli objavljena? -v• glasilu, /temveč v materialu, ki je bil predložen; v -razpravo samoupravnim organom.. Za stanovanjsko zadrugo: Andrej Varel ZAHVALA Ob prerani smrti MARIJE BOŽIC se iskreno zahvaljujem članom kolektiva na liniji -ATA, v montaži števcev in izvršnemu odboru sindikalne or-. ganizaeije za darovane venco in finančno pomoč, zdravniškemu. osebju obratne ambulante za skrb v času bolezni in vsem, ki so drago pokojnico spremili na .njeni zadnji poti. Sestra Justina ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA KODRA se prav lepo zahvaljujem članom kolektiva na Uniji tel. elementov za izraze sožalja, finančno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Franc in mama ZAHVALA Ob smrti moje mame MARIJANE JANC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v kontroli in relejih ATN v kranjski tovarni za izraze sožalja, poklonjeni 'venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Brigita Jeraj DOPISUJTE V »ISKRO«! ISKRA — glasilo delovne-, ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjaki tiske Kranj